9 771 580' 372009
RADIO/BREŽICE
na »8,7 in 95,9 MHz
5WiM — -....—
Številka 168
Leto 7
Cena 240 SIT / 1 EUR
28. september 2006
Nekdanji
občinski
uslužbenec
obsojen
Brežice - Kriminalisti policijske uprave Krško so pred leti pri sprejemanju podkupnine prijeli Dušana Blatnika, kije bil direktor Zavoda za prostorsko načrtovanje in razvoj na Občini Brežice. Na prvostopenjskem sodišču v Brežicah so leta 2003 Blatnika obsodili na šest mesecev zapora, plačati pa bi moral še milijon SIT kazni. Višje sodišče je sodbo razveljavilo, v ponovnem sojenju pa je brežiško sodišče Blatniku prisodilo devet mesecev zapora in plačilo 1,4 milijona SIT. Vsi vpleteni so se ponovno pritožili in višje sodišče je razsodilo, da je Blatnik kriv, saj je kot uradna oseba zahteval darilo v višini šest tisoč takratnih mark, da bo tako stranki hitreje pridobil ustrezno gradbeno dokumentacijo. Višje sodišče je Blatniku izreklo pogojno obsodbo in sicer devet mesecev zapora. To pomeni, da če Blatnik v treh letih ne bo zagrešil novega kaznivega dejanja, mu ne bo potrebno v zapor. Višje sodišče mu je prisodilo še denarno kazen v višini 750 tisoč SIT. P.U.
Vlada “ustavila konje”
Blanca - Direktor Skupnega pod- Blanca po terminskem načrtu. Zaen- strukturne ureditve. Za HE Krško pa viga Bogdan Barbič pelje gradnjo krat mu to še uspeva, čeprav vlada bo terminski plan gotovo potrebno energetskega dela hidroelektrarne zamuja s sprejemom programa infra- revidirati, saj zaradi vladinega prela-
ganja potrditve lokacijskega načrta letos ne bo možno začeti z gradnjo mostu za potrebe HE Sotelsko. Krški župan Franci Bogovič se boji, da bo zaradi omenjene zamude prometno ministrstvo 70 milijonov SIT, letos rezerviranih za krožišče v sklopu infrastrukturnega programa ob elektrarni, porabilo drugod.
Vlada na dokumente ni dala soglasij v načrtovanih rokih, saj je dosedanja dinamika porabe milijard za infrastrukturo ob elektrarnah večja od pričakovane. Ker zakon o izkoriščanju potenciala spodnje Save določa okvir porabe sredstev za celotno verigo, je bilo potrebno “ustaviti konje” in programe dodatno proučiti, da ne bi zmanjkalo denarja za urejanje prostora ob zadnjih dveh elektrarnah. Po zagotovilih pristojnih ministrov bo vlada v kratkem potrdila dobrih 20 milijard SIT težak program za Blanco, pa tudi DLN za HE Krško.
HSE je naročil študijo o tehničnem in ekonomskem delu spodnje-savske verige, ki bo predstavila konkretne številke glede na današnje pogoje Posavcev ob posamični elektrarni. Jože Avšič, član posavskega odbora za hidroelektrarne meni, da bi bilo smiselno zakon o koncesiji spremeniti, saj so se pogoji za umeščanje energetskih objektov v prostor spremenili, a vlada ne kaže navdušenja za spreminjanje finančnega zakonskega okvirja.
HE Blanca
...na strani 3
Brez denarja in prtljage tokrat po Sloveniji
Posavje - “Dovolite mi, da se Predstavim. Ime mi je Peacehiker, doma sem iz sveta. Odvisno od dneva Pač...” Tako je uvodoma zapisano na spletni strani Mateja Sedmaka iz dostojne, ki seje pred tremi leti odločil, da bo obkrožil svet - na štop. In leto zatem se je z nahrbtnikom, kitaro in 200 evri odpravil v svet... V enem Jetu in sedmih mesecih je na štop prepotoval 24 držav. Prečkal je Italijo, Francijo, prehodil 800 km poti Cami-
no de Santiago. Štopal čez ZDA, Mehiko, Srednjo Ameriko in Kubo. Nato je letel na Japonsko, od tam je “prištopal” do Indije, kjer je ostal štiri mesece. Povsod po svetu so ga domačini gostih v svojih hišah, mu dajali hrano, celo kupovali letalske karte.
24. avgusta je v Ljubljani predstavil svojo knjigo, v kateri opisuje svojo avanturo po svetu. Dan zatem se je brez prtljage in denaija odpravil na pot po Sloveniji.
V teh dneh se mudi v Posavju, kjer obiskuje osnovne šole. V torek je bil na Veliki Dolini. Učencem je opisal svojo popotniško zgodbo. Na poti ga je doletelo marsikaj. Bil je zapornik na Kubi, berač na japonskih ulicah, glasbenik v newyorški podzemni, zvezda na nacionalnih televizijah, v Indiji pa gaje celo sprejel predsednik Drnovšek. Na vprašanje učencev, kako je prišel na to idejo, je odgovoril, da gaje kar prešinilo, da bi obkrožil svet. Domači mu najprej niso veijeli, nato so ga pregovarjali in prvi, ki mu je ustavil ob cesti, še v Postojni, kjer je bil rojen, je bil oče in malo kasneje mati. To je bil še njun zadnji poskus odvrniti ga od poti.
Sedaj, ko se brez prtljage in denaija potepa po Sloveniji, pravi, da želi ljudi spodbujati k temu, da delajo dobro brez pričakovanj, mladim pa dati navdih, da lahko najdejo smisel in srečo brez drog, alkohola in stresa. Po večjih slovenskih mestih organizira, kot jih imenuje svetovne zabave - brez alkohola in cigaret. Ena takih bo danes (četrtek) v Pizzeriji Tratnik v Novem mestu. Potovanje po Sloveniji bo zaključil 14. oktobra z govorom na Svetovnem mirovnem vrhu v Cankaijevem domu v Ljubljani. L.Z.
Samoprispevek za lepši jutri
Dolenja vas - Pred desedetji so bili samoprispevki nekaj povsem vsakdanjega. Ljudje so plačevali občinski samoprispevek ah pa krajevnega; včasih celo oba. Razvoja kraja si ni bilo mogoče zamislih brez takega načina financiranja.
Potem so prišli drugi časi in drugi zakoni in o samoprispevkih so govorih kot o ostanku socializma. Toda v krajevnih skupnostih, kjer ljudje še vedno držijo skupaj in se po svojih močeh borijo za razvoj kraja, so ugotovili, da brez nič ni nič in da lahko s pomočjo samoprispevkov in dodatno pomočjo zgradijo marsikatero investicijo. Tudi v Dolenji vasi so ugotovili, da bodo nujno potrebno večnamensko dvorano lahko imeli le, če se bodo tudi sami aktivno vključili v financiranje objekta. Tako so se odločili za izvedbo referenduma za krajevni samoprispevek. Občinski svet je “po-žegnal” njihovo idejo in 22. oktobra, ko bodo tudi lokalne volitve, bodo Dolenjevaščani na referendumu odločali, ah so za razvoj kraja Predsednik KS Branimir Vodopivc je prepričan, da se bodo krajani odločili za uvedbo samoprispevka, kajti potem bodo lahko leta2008 že odprh nov večnamenski dom.
...na strani3
iz vsebine...
Svetniki
zaključujejo
mandat
...stran 2
Heroinska naveza na sodišču
...stran 5
760-letnica
Pohance
...stran 7
Doživljajski tabor Sožitja
...stran 8
Posavki osvojili prvo kolajno
...stran 13
...če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 250
Poslovilna seja sevniškega
Zaključujejo mandat
občinskega sveta
Sevnica - Na zadnjem zasedanju sevniškega občinskega sveta v starem sklicu se je župan Kristijan Janc vsem zahvalil za plodno delo. “Ta svet je vedno dajal prednost vsebini predlogov pred imeni strank predlagateljev in takšen odnos pomeni kapital za lokalno skupnost,” je mandat ocenil župan.
Svetniki so sprejeli odlok o odvajanju in čiščenju odpadnih in padavinskih voda v občini. Vsebino odloka je pripravila Komunala. Gre za krovni akt, ki ureja pravice in obveznosti občanov do črpanja takse za odpadne vode, ki jo od leta 2004 plačujejo vsa gospodinjstva v občini.
Medtem ko je bilo Sevni-čanom razumljivo, da plačujejo takso za odpadne vode, ki jo je uvedla država, je podeželje nad tem močno negodovalo. Z odgovorom, da so pri urejanju kanalizacije upravičeni do črpanja dela sredstev, zbranih iz takse, mnogi niso bili zadovoljni, ker niso veijeli, da bodo lahko v prihodnosti urejali “hišno ekologijo” s pomočjo tega denarja. Svetnik Jože Imperl je zato na. občinskem svetu večkrat dal pobudo, naj se spiše odlok, ki bo urejal področje čiščenja odpadnih voda enakovredno do vseh uporabnikov. Imperl je bil s predlogom odloka, ki so ga spisali na Komunali, zadovoljen, saj ureja pravice do sofinanciranja večjih sistemov čiščenja odpadnih voda, pa tudi individualne rešitve za posamezna gos-
podinjstva. Svetniki so odlok je s tem primerom želela po-z amandmaji potrdili po skraj- deželju pokazati, da se taksa šanem postopku in zavezali ne bo porabljala samo za ure-občinske službe, da hitro pri- janje urbanih središč, pravijo še tehnični pravilnik Med pomembnejšimi toč-in prevetrijo odlok o tarifnem kami zadnje seje je bila še po-sistemu, saj brez teh dveh do- trditev dviga cen v vrtcih ob-
Jože Ašič jih želi čim več navdušiti za ljudsko petje.
kumentov uporabnikom danes čine Sevnica, kar svetnike ni možno povedati, koliko jih vedno spravi v slabo voljo, bo stala priključitev na sistem ampak dokler bodo pravila čiščenja in odvodnjavanja. igre za delovanje vrtcev v do-Prav zaradi pomanjkanja teh meni države, jim ne preostane podatkov so nejevoljni vašča- nič dragega, kakor pohjevanje ni Gabrijel, kjer se je iz takse novih cen. Te ne pomenijo za odpadne vode zgradila me- zgolj udarec po žepu staršev teoma kanalizacija. Komunala iz višjih plačilnih razredov,
ampak tudi dodatno obremenitev občinskega proračuna, ki prispeva 78 odstotkov vseh za vrtce potrebnih sredstev.
Dobrajiovica pa prihaja za družino Žnidaršič, ki jim je plaz lani uničil hišo v Gaberju. Svetniki so potrdili županov predlog, da jim občina brezplačno prepiše gradbeno parcelo v Drožanjski ulici v Sevnici, kjer si bodo z denarno pomočjo države lahko postavili nov dom. Zadovoljni so lahko tudi prebivalci Govejega Pola, saj je občinski svet ustregel njihovi želji, da vas preimenujejo v Brezje.
V spomin na mandatno obdobje je svetnik Jože Ašič z Blance, ljubitelj in promo-tor ljudskega petja, poklonil kolegom zgoščenko ljudskih pesmi, župan Janc pa kozarček grajskega medu in dežnik, ki naj jih obvaruje vsega hudega, kar bi jim utegnilo pasti na glavo v predvolilni kampanji.
Slovo in upanje na snidenje v novem mandatu so svetniki zalili na izletniški kmetiji kolega Roštoharja v Selcah nad Blanco.
Branka Demovšek
Brežice - Približuje se brežiški občinski praznik, svetniki pa še niso prejeli predloga letošnjih oktobrskih nagrajencev, ki ga morajo potrditi. Mandatna komisija se namreč za obravnavanje številnih predlogov ni sestala v polnem številu in prisotni niso želeli prevzeti odgovornosti za izbiro nagrajencev. O predlaganih imenih bo občinski svet odločal na nadaljevanju zadnje seje, ki se je začela 25. septembra.
Na njej so svetniki izdali soglasje za izdelavo projektne dokumentacije za širitev Zdravstvenega doma Brežice. Slednji potrebuje prostore za izvajanje nujne medicinske pomoči in za programe preventivne dejavnosti. Ocenjena vrednost prizidka je 92 milijonov SIT. Občina bo skušala s prijavo investicije od Ministrstva za zdravje dobiti 37 milijonov SIT, iz občinskega proračuna načrtujejo 17 milijonov SIT, Zdravstveni dom pa bi zagotovil 38 milijonov SIT in vso potrebno opremo za nove prostore. Če prijava na razpis ministrstva ne bo uspešna, občina k investiciji ne bo pristopila.
Svetniki so potrdili dokument identifikacije investicijskega projekta za celovito obnovo brežiške osnovne šole. Stavba je stara 36 let in potrebno je obnoviti vse, od konstruktivnih elementov do tlakov in instalacij. Obnova je ovrednotena na 783 milijonov SIT. V prijavi za sredstva na šolsko ministrstvo bo občina izrazila pričakovanje za polovično sofinanciranje, kar je maksimum in običajno država k tolikšni soudeležbi ne pristopi.
Miha Škrlec in Milko Ver-
šec sta v načrtu financiranja po- | grešala 15-odstotno soudelež-bo krajevne skupnosti, kar po občinskem odloku velja za : gradnjo novih šol. Pojasnjeno je bilo, da s tem dokumentom ni dokončno določena niti cena niti razmerje financiranja, zato bo o soudeležbi krajevne skupnosti v investiciji gotovo še j govora. Sicer pa se odlok o sofinanciranju nanaša na novogradnje in ne na obnove šolskih stavb. Čeprav gre v brežiškem primera za visoko ceno obnove, je potrebno poudariti, da je to naj večja šola v ob- ; čini, ki jo obiskuje 800 otrok j in doslej ni bila deležna večjih investicijskih vlaganj. Kar pet let je bilo potrebnih, da so predlogi za obnovo usklajeni j z ministrstvom.
Postopki, v katerih sodeluje država, praviloma trajajo več let. Enako velja za prostorsko načrtovanje. Da ne bi v dolgem čakanju na nove prostorske ureditve stari plani graditel-jev preveč omejevali, so svetniki sprejeli dopolnjen odlok I o prostorsko ureditvenih po- | gojih, ki to področje delno I liberalizira. B.D.
POSAVSKE CH/SICE
• - ‘»'V
Razrita pokrajina
Jesen je prišla v deželo in z njo začetek predvolilnega naprezanja več deset posameznikov in le nekaj manj onih, ki bi se radi povzpeli
po vaseh se širijo robniki in pločniki (nihče pa ne gradi kolesarskih stez), tik pred jesenjo se vgrajujejo kanalizacijske cevi in zaključuje gradnja čistilnih naprav. Hkrati prvi občinski možje ob
Jože Avšič in Vladislav Deržič
na županski stolček. Ta je očitno zelo vabljiv, o moči županov pa se je mogoče prav ta čas prepričati na vsakem koraku, ko se, naključno (?), zaključujejo najrazličnejša dela in podpisujejo nove pogodbe.
Tako je povsod po državi in Posavje ni nobena izjema! Na vsakem koraku je tudi v brežiški, krški in sevniški občini mogoče naleteti na nove asfaltne trakove in črne zaplate na cestiščih, posodobljene in s svežimi talnimi oznakami so mestne ulice, kar naenkrat je dovolj denarja za gradnjo novih in urejanje starih parkirišč, tudi
podpori ministrov polagajo temeljne kamne, odkrivajo nove objekte in podpisujejo pogodbe za gradnjo novih šol in grajskih pročelij. Tako je to, ko so pred durmi lokalne volitve. In resje prava škoda, da niso kar vsako drago leto, četudi je zdaj razrito vse naokoli!
Medtem se pred novinarji in javnostjo predstavljajo novi ljudje, ki bi želeli priti na oblast in občanom obljubljajo nebesa! Predvsem so to županski kandidati, med katerimi imata poleg Molana (SDS) največ upanja prekaljena mačka Bogovič in Janc iz ljudske stranke. V Brežicah
bi se jima zdaj rad pridružil Roman Baškovč prav tako iz SLS, ob njem pa so seveda še Matjaž Pegam (LDS), Mitja Jankovič (SD) in kot edina kandidatka Nataša Starki. Nekoliko presenetljivo je zadnji čas ob podpori Stranke ekoloških gibanj Slovenije in njenega generalnega sekretarja Karla Lipiča na predvolilni voz skočil Hrvoje Or-šanič, ki bi z zanimivim programom lahko pritegnil prenekaterega neodločnega volivca. Mnogi od njih pa se sprašujejo, čemu so se tokrat, vsaj za občinskega svetnika, politično izkušenemu Vladu Deržiču odrekli na brežiški LDS. In mnogi se čudijo, čemu v javnosti ne nastopajo mladi iz strank PUM, DeSUS, SNS in N.Si. Medtem pa so bolj ali manj znani županski kandidati za novo kostanje-viško občino. Prvi je kandidaturo vložil Franc Curha-Iek, ki naj bi se mu pridružili še Mojmir Pustoslemšek, Miha Rostohar in kot edina kandidatka Ana Žugič.
Strankarska
kombinatorika
Sploh je tudi v Posavju med županskimi kandidati le malo žensk. Medtem ko v Krškem ni nobene in v Brežicah le ena, pa imajo v Sevnici kar dve kandidatki. Očitno imajo tokrat stranke veliko težav z nežnim spolom, kajti na listah za občinske svetnike mora biti petina žensk. Je zaradi tako
imenovanih ženskih kvot pri- Rosvita Podgoršek in iz vrst šlo do nekaterih presenetljivih SD naj bi v LDS prišla Polo-prestopov? V Brežicah seje - na Urek. Morda ima prilož-
Karl Lipič in Hrvoje Oršanič
denimo - preizkušeni Meti Grahek, ki se je preselila iz mesta, v vrste SDS pridružila Patricija Čular, direktorica
Franc Curhalek
Mladinskega centra. V Kr-škein se v politiko vrača Metod Šonc, v SDS pa stopa
m
predvolilni boj vstopa s Kekovo stranko AS. V Brežicah se sprašujejo, kje sta prekaljena kadra Stanka Pres-kar in Stane Radanovič in če je v ozadju neuspele licitacije za nakup nekdanje trgovske šole res politično kupčkanje najvišje vrste. Manj znano je namreč, da v dvoboju dveh interesentov med Marijanom Volovcem (ki je zgradil poslopje za Upravno enoto) in Janezom Vogrincem (SLS) ni bilo zmagovalca in bo potrebno razpis ponoviti.
nost za uveljavitev nova krška Lista za prihodnost mladih, s katero bi v občinske klopi lahko svoje prostovoljce pripeljala Vida Ban? Podobnih težav z “ženskimi kvotami” nimajo Sivi panterji, kjer naj bi na mestu predsednika Ivana Pe-trišiča počasi le zamenjal Ivan Mirt.
V ozadju strankarskih prerivanj pa se očitno dogaja še marsikaj. Mnogi - denimo -ugibajo, čemu seje tako mudilo Roberta Ostreliča iz Mladinskega centra Krško prestaviti na vrh Regijske razvojne agencije; seje župan Bogovič s tem rešil nevarnega protikandidata, ali pa je to še en “kmet” v šahovski kombinatoriki prvega moža stranke PUM in uspešnega podjetnika Davorja Račiča, ki v
Mitja Jankovič
Pa naj bo strankarskih ugibanj dovolj; za konec zato le lepa novica - direktorica Valvasorjeve knjižnice Krško je namreč postala Brežičanka Polona Brenčič. Lepo in škoda hkrati, ker ji bo zdaj preostajalo manj časa za novinarsko delo.
Vlado Podgoršek
Hidroelektrarne na spodnji Savi
Vlada bo potrdila infrastrukturni program za HE Blanca
Blanca - Ker vlada leto dni zamuja s sprejemom programa infrastrukturnih ureditev ob hidroelektrarni Blanca in nekaj mesecev s potrditvijo lokacijskega načrta za krško elektrarno, je ogrožena predvidena dinamika gradnje verige. Predsednik posavskega odbora za hidroelektrarne na spodnji Savi Niko Galeša je sklical sejo, da bi ugotovili, čemu zadržki. V toku seje je odbor po telefonu dobil zagotovila prvih odgovornih, da bosta infrastrukturni program za Blanco in državni lokacijski načrt za krško elektrarno v kratkem sprejeta.
Odbor za hidroelektrarne na spodnji Savi je na junijski seji pozval ministrstvi za finance in za okolje, naj pripravita načrt financiranja infrastrukturne ureditve Blance. Program je ovrednoten na približno 20 milijard SIT in bi moral po prvotnem terminskem planu na vladi dobiti soglasje že pred letom dni.
Minister za okolje je konec junija formiral komisijo, kije pregledala program in predlagala načrt financiranja, na kar je dal soglasj^e sevniški občinski svet. Zupan Kristijan Janc je bil prepričan, da bo vlada program obravnavala in potrdila še pred parlamentarnimi počitnicami. V Krškem pa so pričakovali, da bo vlada vsaj do konca julija sprejela uredbo o DLN za HE Krško, kar se tudi ni zgodilo.
Generalni direktor direktorata za javno premoženje dr.
Žiga Andoljšek je povedal, daje vzrok za zamudo vladna odločitev o spoštovanju zako-
Niko Galeša
na o izkoriščanju potenciala spodnje Save, ki določa okvir dopustnega vlaganja v verigo elektrarn. Ker je bilo v Boštanju zaradi podražitev, sicer v mejah tolerance, po-
rabljenega več od predvidenega, je vlada sklenila, da ni modro zaletavo nadaljevati, sicer bo za urejanje infrastrukture na koncu verige zmanjkalo denarja. Zato so ponovno pregledali program za Blanco in Krško ter ga medresorsko usklajevali. Vodnega to-laija kot glavnega vira financiranja je premalo, zato morajo dati ministrstva nekatere infrastrukturne projekte v svoje letne plane. Po zagotovilu Andoljška sta sedaj oba programa pripravljena na obravnavo in sprejem na odboru za gospodarstvo, ki bo predvidoma v tem tednu, nato pa gresta v potrditev na vlado.
Vodja Skupnega podviga Bogdan Barbič pravi, da gradnja energetskega dela HE Blanca teče po terminskem planu. Na infrastrukturi pa bodo zamude, saj letos ne bo možno začeti z gradnjo mos-
ta na Guntah, potrebnega za HE Krško.
Niko Galeša, jezen zaradi zamud pri sprejemanju teh dokumentov, je klical finančnega ministra Bajuka in dobil zagotovilo, da bo vlada dokumenta sprejela. Med samo sejo odbora je enako zagotovilo od gospodarskega ministra Vizjaka dobila direktorica Infre Ana Gračnar, od okoljskega ministra Podobnika pa sevniški župan Kristijan Janc.
V mesecu dni bo pripravljen tudi javni razpis za izdelavo DLN Brežice, je zagotovil državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Cveto Kosec. Ker bo vplivno območje te elektrarne segalo ' čez državno mejo, bo Hrvaška po vsej verjetnosti želela sodelovati pri lokacijskem načrtu, kar utegne postopek zavleči.
Branka Demovšek
Srečanje gospodarstvenikov
Občinski ukrepi za pomoč gospodarstvu
Sevnica - Podjetniki in gospodarstveniki, ki so se zbrali na sevniškem gradu, so se seznanili z občinskimi projekti, ki so v teku, ter z občinskimi ukrepi za pomoč gospodarstvu. Predstavniki Regionalne razvojne agencije pa so spregovorili o posavskih razvojnih programih. Besedo so dobili tudi gospodarstveniki.
Srečanja, ki praviloma poteka vsako leto enkrat, se je udeležilo zelo veliko gospodarstvenikov, podjetnikov in Menedžerjev, a končni učinek ui bil tak, kot bi lahko bil. Pričakovati je bilo, da bo Predstavnik slehernega podjetja na kratko spregovoril o delu in tegobah, s kakršnimi Se v današnjih razmerah ubada gospodarstvo. Pa je bil Uvod očitno predolg, da je gospodarstvenikom zmanjkalo časa in energije, da bi se tesneje vključili v razpravo. To so storili le redki. Podjet-uik Slavko Vilčnik je v svoji razpravi osrednjo pozornost Uamenil davčni zakonodaji, namesto da bi ščitila upnike, ščiti dolžnike. Sevniška Poslanca je pozval, naj v dr-2avnem zboru, kjer se odloča 0 teh rečeh, storijo kaj tudi na km področju. Tudi Franc t ovše mlajši je prepričan, da °t se morala zakonodaja na Uekaterih področjih bistveno ?Premeniti. Moti ga, da mora-J° podjetja zaposlovati delež 'Uvalidov, v nasprotnem prime-fd Pa plačevati v sklad. Povše tskreno priznava, da on z in-validi v gradbeni dejavnosti dima kaj početi. Pripombe Jfba tudi na račun malic, všteta v delovni čas. Če gre za tri, malice, ni problema, Ce imaš veliko zaposlenih, se Pa to pozna. Povše je opozoril
še na en žgoč problem, s katerim se ubadajo gradbinci; v sevniški občini namreč ni deponije za gradbeni material, zato zgubljajo dragocene ure in kilometre, ko tega odvažajo v Krško. Na omenjeni problem je v času, ko je bil še občinski svetnik, resno opozaijal že Branko Kelemina, a se do danes ni še nič zgodilo. Direktor Kmečke zadruge Sevnica Joško Kovač je opozoril na problem spuščenih zapornic. Kmetijski oskrbovalni center, kjer je tudi sedež zadruge, je z obeh strani omejen z zapornicami, ki so predolgo zaprte in to predstavlja resen problem, ki bi se ga dalo z malo volje, predvsem Slovenskih železnic, ublažiti. Di-
rektor zavoda za zaposlovanje Toni Koren pa je zbrane seznanil, da je stopnja brezposelnosti v Posavju upadla in se približala slovenski ravni. Konec avgusta je bilo v Sevnici 673 brezposelnih oseb, še vedno pa je problematična struktura brezposelnih. Zanjo je značilen velik delež žensk, starost nad 50 let in nizka izobrazbena struktura. Precejšnje možnosti zaposlitve so na področju gumarstva, kovinske industrije in lesnopredelovalne industrije, a nekateri brezposelni ne kažejo zanimanja za delo. Zaradi tega so na zavodu za zaposlovanje letos z liste črtali že 300 iskalcev zaposlitve.
Nada Černič Cvetanovski
Začetek
gradnje
2007?
Ljubljana - Elektro Slovenija (Eles) bo 400-kilo-voltni daljnovod Beričevo - Krško, katerega vrednost je ocenjena na okoli 9 milijard SIT, začel graditi predvidoma konec prihodnjega leta, z gradnjo pa naj bi končali konec leta 2009.
Daljnovod Beričevo - Krško, ki je ključnega pomena za sklenitev 400-kilovoltne zanke in zagotovitev zanesljive oskrbe z električno energijo, bo naj večji Elesov prenosni objekt v 16-letni zgodovini družbe. Vlada je januarja sprejela uredbo o državnem lokacijskem načrtu, ki je bila osnova za postopke pridobitve gradbenega dovoljenja, maja pa so z javnim razpisom izbrali cenilce kmetijske in gozdarske stroke, ki so te dni začeli z ogledi in cenitvami na terenu za vzpostavitev služnostnih pravic na zemljiščih, po katerih bo potekal daljnovod, in cenitve za morebitno povzročeno škodo pri gradnji, obratovanju in vzdrževanju daljnovoda. Junija so izbrali izvajalce za sklepanje služnostnih pogodb z lastniki, ki se bodo po opravljenih cenitvah vključili v delo na terenu.
V Elesu ocenjujejo, da bi lahko večji del pogodb sklenili že do konca tega leta in v začetku prihodnjega leta zaprosili tudi za gradbeno dovoljenje. Tako bi lahko začeli s pripravljalnimi deli na terenu (poseki, urejanje dostopnih poti) in konec prihodnjega leta z gradnjo. STA/L.Z.
Občinski svet Krško
Referendum bo£s
Dolenja vas pri Krškem - 22. oktobra, na dan lokalnih volitev, bo v Dolenji vasi pri Krškem potekal tudi posvetovalni referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka. Z zbranimi sredstvi bodo sofinancirali izgradnjo večnamenskega doma. Po daljši razpravi so krški občinski svetniki namreč dali pristanek za razpis referenduma.
15. avgusta, ob svojem krajevnem prazniku, so Dolenje-vaščani odkrili temeljni kamen za nov večnamenski dom v kraju. V njem bo dvorana s 130 sedeži in odrom, svoj prostor za delovanje pa bodo dobila tudi vsa društva. Čeprav so ob odkrivanju temeljnega kamna vzneseno napovedali, da bodo dom predali namenu že leta 2008, je predsednika KS Dolenja vas Bra-nimira Vodopivca malo skrbelo, kako bo s financiranjem te naložbe, vredne več kot 200 milijonov SIT. Delno mu je odleglo na zadnji seji občinskega sveta, saj so krški svetniki sprejeli sklep o razpisu posvetovalnega referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka. V razpravi je bilo sicer slišati veliko pomislekov in argumentov tako proti kot tudi za, potrebnih je bilo veliko dodatnih dokazovanj, na koncu pa so se krški občinski svetniki v veliko veselje predsednika Vodopivca le s šestimi glasovi proti odločili, da
se referendum razpiše. Ob oktobrskih lokalnih volitvah bodo krajani KS Dolenja vas pri Krškem tako glasovali še o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje večnamenskega doma. Če bo referendum uspel - in Vodopivc je prepričan, da bo - bodo krajani od 1.1. 2007 do 31.12.2010 plačevali samoprispevek v višini enega odstotka. Na tak način bi se v štirih letih zbralo okrog 55 milijonov SIT. Če bo referendum uspel, bo svoj delež dodala tudi krška občina. V štirih letih naj bi zagotovila okrog 100 milijonov SIT.
Če referendum v Dolenji vasi ne bo uspel, bo vse skupaj za nekaj časa padlo v vodo. Predsednik KS Branimir Vodopivc pa verjame v svoje ljudi in je prepričan, da bodo z glasovanjem za samoprispevek dokazali sebi in vsem dvomljivcem, da so vas, ki drži skupaj in se skupaj bori za napredek.
Nada Černič Cvetanovski
Slovensko-hrvaška razmerja glede NEK še vedno nedorečena
Krško - Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak do 10. novembra pričakuje dopolnitev in utemeljitev zahtevka s hrvaške strani glede arbitražnega postopka, ki ga je zaradi nedobavljene električne energije iz Nuklearne elektrarne Krško (NEK) novembra 2005 proti Sloveniji sprožilo Hrvaško elektrogospodarstvo. Glede kršitve meddržavne pogodbe zaradi neustanovitve sklada za razgradnjo na Hrvaškem pa je Vizjak dejal, da kršitev potrjujejo tudi mnenja strokovnjakov.
Po Vizjakovih besedah še vedno potekajo usklajevanja s posebno strokovno skupino o naslednjih korakih Slovenije glede tega vprašanja, na podlagi njihovih stališč pa se bo odločil, kaj bo kot naslednji ukrep predlagal vladi. Kot je znano, je Vizjak hrvaškemu kolegu Branku Vukeliču pismo o možnosti ločenega arbitražnega postopka Slovenije proti Hrvaški zaradi neizpolnjevanja določil meddržavne pogodbe o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij,
povezanih z NEK, njenim izkoriščanjem in razgradnjo poslal sredi julija. V njem je Hrvaško pozval, naj mu v 30 dneh posreduje informacijo o konkretnih ukrepih, sicer bo vladi predlagal, naj začne arbitražni postopek. Slovenija Hrvaško tako še vedno poziva k spoštovanju meddržavne pogodbe o NEK, zlasti določil o ustanovitvi sklada za razgradnjo. Hrvaška pa trdi, da jo izpolnjuje, saj sredstva zbira na posebni proračunski postavki. STA/L.Z.
jim
Jedrska opcija ključna pri energetski politiki EU
Krško - V Evropski uniji poteka veliko razprav o koriščenju jedrske energije. Ob zadnjem širjenju EU z novimi državami članicami pa je prišlo tudi do pozitivnejšega stališča glede uporabe te energije, je v Krškem ob zaključku obiska Evropskega energetskega foruma v Sloveniji dejal evropski poslanec in predsednik odbora za industrijo, raziskave in energetiko v Evropskem parlamentu Giles Chichester.
Chichester je poudaril, da ima jedrska energija velik pomen predvsem v smislu učinkovitega zagotavljanja električne energije, zato EU ne more biti brez te vrste energije, ampak bi morala kapacitete na tem področju še povečati. Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak je ob tem dejal, da je omenjen forum izvrstna priložnost za izmenjavo mnenj in stališč glede evropske energetske politike. Kot je dodal, je jedrska
Andrej Vizjak
energija trajnostni vir oskrbe z električno energijo, za njeno delovanje pa je potrebno upoštevati ključne predpogoje. Ti predpogoji se nanašajo na družbeno sprejemljivost in varno obratovanje jedrskih objektov, je poudaril Vizjak. “V Sloveniji tudi zato ne želimo razmišljati o novih zmogljivostih na tem področju, dokler ne bo rešeno vprašanje nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, potrebno bo tudi upoštevanje
evropskih energetskih politik,” je še dejal Vizjak. To upoštevanje bo po njegovem mnenju še posebej pomembno ob slovenskem predsedovanju EU. Energetska politika Slovenije pa se bo pred predsedovanjem EU morala posvetiti predvsem krepitvi notranjega trga, zagotavljanju učinkovite oskrbe ter krepitvi sodelovanja med EU in energetsko skupnostjo jugovzhodne Evrope, je še dodal Vizjak. STA/L.Z.
Vse na enem mestu
Sevnica - Sistem VEM - Vse na enem mestu - je bil v Sloveniji vzpostavljen leta 2005. Podjetnikom omogoča informiranje, izvedbo registracijskih postopkov in pridobitev potrebnih potrdil za delovanje podjetja. Koncesijo za vstopno točko VEM je dobilo tudi zasebno podjetje KIN poslovne storitve.
Strokovna svetovalna ekipa točke VEM bodočim samostojnim podjetnikom ponuja uporabno in profesionalno strokovno pomoč ter olajša in poenostavi pot od poslovne zamisli do njene uresničitve. Kot pravi direktor podjetja KIN poslovne storitve Kamil Krošelj, so se na razpis za pridobitev vstopne točke VEM prijavili zato, ker so izpolnjevali pogoje, ker imajo ustrezne kadre - ekipo sestavlja de-
enot malega gospodarstva zaostaja za državnim povprečjem, pod povprečjem je tudi delež malih podjetij v strukturi prihodkov občine. Prav zato so tudi strokovnjakinje, ki so se Udeležile poslovnega srečanja v Sevnici, Alenka Hren, predstavnica Javne agencije za podjetništvo, Mateja Mešl, direktorica Razvojnega sklada pri Gospodarski zbornici Slovenije, ter Maja Tomanič Vidovič, predstav-
vet zaposlenih in zunanji sodelavci- in ker imajo podporo občine. Vstopna točka v Sevnici je tako ena od 29 v Sloveniji, ki pa niso geografsko omejene. Katerikoli slovenski podjetnik lahko na kateri koli vstopni točki ureja svoje zadeve. Gre za urejanje osnovnih informacij, ki so brezplačne, medtem ko so ostala poglobljena svetovanja seveda plačljiva. Kamil Krošelj je prepričan, da bodo lahko vstopne točke VEM evidentirale tu.di vse nesmisle, ki se dogajajo v administrativnem sistemu. Kot primer je navedel zaplete pri pridobivanju potrdil o plačanih davkih, ki z davčnega urada prispejo šele po nekaj dneh, in o dodatnih zapletih, če davčni upravi dolguješ - denimo -samo en tolar. Podjetnikom naj bi vse te ovire pomagale premagovati tudi vstopne točke VEM.
Občina Sevnica po številu
niča Slovenskega podjetniškega sklada, prepričane, da bo projekt VEM zagotovil dodatno spodbudo podjetniški iniciativi v občini. N.Č.C.
Prenova zdravstvenih postaj
Senovo, Kostanjevica na Krki - Na Zdravstveni postaji Senovo je odslej bolnim in invalidom olajšan dostop, tudi ogrevanje je bolj enostavno. Postopne prenove bo deležna tudi Zdravstvena postaja Kostanjevica.
Na Zdravstveni postaji Se- jo enakovredno financirali novo se bodo odslej greli na občina in država, bo gibalno plin, saj so predali namenu oviranim osebam omogočilo obnovljeno kurilnico. Občina lažji dostop v vsa nadstropja.
Osebje Zdravstvene postaje Senovo
je zanjo namenila skoraj 6 milijonov SIT, dobre 3 milijone in pol SIT pa je prispevalo Ministrstvo za zdravje.
Na Zdravstveni postaji Senovo, kjer delujejo tri ambulante splošne medicine, dve zobozdravstveni ambulanti za odrasle, dve za otroke in mladino, laboratorij, zobotehni-ka in patronaža, pa je bilo nujno potrebno tudi dvigalo. 10-milijonska investicija, ki sta
Investicija na Senovem bo po načrtih zaključena prihodnje leto, ko bodo obnovili fasado in zamenjali okna.
S prenovo pa so začeli tudi na Zdravstveni postaji Kostanjevica. Letos so bila opravljena dela v vrednosti 3,3 milijona SIT, ki pa predstavljajo le začetek prenove tamkajšnje stavbe in opreme, ki naj bi se leta 2008^zaključila z novo fasado. N.Č.C.
Most čez Gabernico
Brežice - Brežiški župan ceste, podpisal pogodbo o Ivan Molan je z Ministrstvom izgradnji nadomestnega mos-za promet, Direkcijo RS za tu čez Gabmico na Mostecu.
Vrednost pogodbe je 87 milijonov SIT. 81 milijonov bo prispevalo Ministrstvo za promet kot naročnik te gradnje, Občina Brežice pa kot sofinancer okoli 6 milijonov SIT za pločnik in javno razsvetljavo ter avtobusno postajo. Dela bo izvajalo CGP -Cestno in gradbeno podjetje iz Novega mesta skupaj s svojim partnerjem podjetjem MAP Trade iz Slovenske Bistrice. Dela se bodo začela že naslednji mesec, zaključila pa naj bi se do konca aprila prihodnje leto. S to pomembno naložbo bo odpravljena še ena nevarna črna točka v brežiški občini. L.Z.
ara©
Agencija za radioaktivne odpadke, Parmova 53,1000 Ljubljana
Radioaktivne snovi in naša hrana
Znano dejstvo je, da nihče ne živi v okolju, v katerem ne bi bilo vsaj nekaj radioaktivnih snovi in v katerem ne bi prejeli vsaj nekaj ionizirajočega sevanja. Temu rečemo sevanje naravnega ozadja. Živa bitja so temu sevanju popolnoma prilagojena in zanje ni škodljivo. Pri večjih količinah ali večjih odmerkih sevanja pa se lahko pojavijo tudi škodljive posledice.
Koliko ionizirajočega sevanja prejmemo, je odvisno npr. od kamnin, ki so v tleh, od gradbenega materiala, iz katerega so zgrajena naša domovanja, od vode, ki jo pijemo, in od hrane, ki jo zaužijmo, pa tudi od nadmorske višine, kjer živimo, od tega, ali smo kadilci ali ne, od morebitnega slikanja z rentgenskim aparatom... Količino sevanja, ki jo telo sprejme, izrazimo z enoto mSv (miliSievert). V Sloveniji prejmemo v povprečju med 2,5 in 2,8 mSv letno. Naravna okolja po svetu pa imajo sevanje naravnega ozadja največkrat med 1 iti 10 mSv/leto, v skrajnih primerih pa celo 100 mSv/leto. Pri nas hrana in voda prispevata okoli 0,4 mSv/leto, kar je okoli 15 odstotkov celotnega letnega odmerka.
Hrana in pitna voda bi bili lahko dodatno onesnaženi z radioaktivnimi snovmi, podobno kot sta lahko onesnaženi s pesticidi, težkimi kovinami, organskimi topili. V bližini jedrske elektrarne se ljudje bojijo, da bi iz elektrarne lahko ušle kakšne radioakivne snovi, ki bi se potem znašle tudi v njihovi hrani. Pa poglejmo, kako je s tem v resnici. Kolikšna je torej radioaktivnost vzorcev hrane, ki jo pridelajo v bližini jedrske elektrarne v Krškem, kjer deluje reaktor in so v sodih začasno shranjeni nizko in srednje radioaktivni odpadki, v bazenu pa tudi izrabljeno jedrsko gorivo?
Za potrebe lokalnega partnerstva v občini Brežice je letošnje poletje Zavod za varstvo pri delu iz Ljubljane izmeril aktivnost nekaterih radioaktivnih snovi v vzorcih hrane z območja občine Brežice. V vzorcih so merili aktivnost različnih radioaktivnih elementov, od kalija (K-40), ki se nahaja v naravnem, neonesnaženem okolju, do cezija (Cs-137) in stroncija (Sr-89/90), ki ju v naravnem okolju ni in kažeta na onesnaževanje okolja zaradi delovanja jedrske elektrarne, nesreče v Černobilu in jedrskih poskusov v preteklosti. Aktivnosti posameznih radioaktivnih elementov so izražene v enoti becqurel/kg (Bq/kg). Na splošno lahko sklepamo, da bo odmerek sevanja tem večji, čim višja je aktivnost radioaktivne snovi.
Za meritve so vzeli vzorce jagod in ječmena z Malega Vrha ter vzorce breskev na Piršenbregu. Rezultate meritev lahko preberemo v naslednji preglednici:
	Aktivnosti radioaktivnih elementov v vzorcih pridelkov v Bq/kg		
	K-40	Cs-137	Sr-89/90
Jagode (Mali Vrh)	45,1 ± 1,8	0,011 ±0,01	0,153 ± 0,005
Breskve (Piršenbreg)	49,5 ± 1,9	0,003 ± 0,002	0,186 ± 0,01
Sadje (Slovenija)	66,613	0,047	0,085
Ječmen (Mali Vrh)	174,3 ± 6,8	0,031 ± 0,02	0,047 ±0,026
Žita in žitni izdelki (Slovenija)	63,278	0,085	0,115
Vidimo lahko, da je količina kalija-40 in cezija-137 v sadju iz brežiške občine manjša od povprečja, ki velja zci Slovenijo, v ječmenu pa je količina kalija-40 precej večja kot v povprečju, ki v Sloveniji velja za žita in žitne izdelke. Kalij-40 je element, ki je naravno prisoten v okolju in vzrok za njegovo povečano količino v ječmenu bi lahko bil v tem, da to žito posebej kopiči ta element. Podatki, ki so navedeni za celotno Slovenijo, namreč veljajo za mešanico vseh žit, ne pa za ječmen posebej. Pri stronciju-89/90 so meritve pokazale povečano koncentracijo, ki pa jo lahko pripišemo nesreči v Černobilu pred 20 leti. Tedaj je v ozračje ušlo precej tega radioaktivnega elementa, ki so ga vetrovi raznesli tudi nad naše kraje. Ker razpada počasi, je njegova količina v okolju še vedno precejšnja.
Poudarimo pa lahko, da so izmerjene količine radioaktivnih snovi v vzorcih hrane daleč pod dovoljeno mejo, ki znaša 600 Bq/kg. Oseba, ki naj bi zaradi uživanja kmetijskih pridelkov z območja občine Brežice prejela večji odmerek, kot je dovoljen, bi morala na leto pojesti 200.000 ton jagod ali breskev, kar je skoraj 550 ton na dan!
KRONIKA
Nov čoln za zaščito in reševanje
Sevnica - Operativna enota sevniškega gasilskega društva je dobila nov motorni čoln za potrebe zaščite in reševanja. Čoln, vreden 6 milijonov SIT, je gasilcem v imenu Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) v upravljanje izročil direktor dr. Jože Zagožen.
Krška gasilska brigada ima pina usposobljenih potaplja-koncesijo za reševanje na vodi čev. Vsako leto opravijo do 20 in iz vode za območje krške intervencij, ki zadevajo reše-in brežiške občine, za ob- vanje na vodi ali iz vode. Gre močje sevniške občine pa je predvsem za reševanje ali is-koncesionar Prostovoljno ga- kanje utopljencev ali za prosi lsko društvo Sevnica. V ok- metne nesreče, pri katerih vo-viru treh dežurnih skupin, ki žilo pade v vodo - bodisi v delujejo v društvu, je tudi sku- Savo, bodisi v Mimo. Sevniš-
S promocijsko vožnjo z motornim čolnom po jezu reke Save (in nasploh z vožnjo z motornimi plovili, ki so si jih umislili domačini na Orehovem), je kršen 66. člen Zakona o vodah. Plovba s plovili na motorni pogon po celinskih vodah je namreč prepovedana, razen če gre za plovbo v posebnih primerih (izvajanje javnih služb, varstvo voda, izvrševanje vodnih pravic, reševanje). Vlada Republike Slovenije pa lahko z uredbo določi odsek, kjer je dovoljena plovba s plovili na motorni pogon, pri čemer pa je potrebno preveriti hidrološke pogoje, obstoječo splošno in posebno rabo, ohranjanje ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov. Doslej na Ministrstvu za okolje in prostor še niso prejeli nobene vloge sevniške občine, ki bi predlagala pripravo osnutka uredbe na obravnavanem območju. Na podlagi uredbe bi morala nato občina sprejeti odlok o plovnosti reke Save na tem območju. Na občini Sevnica sicer potekajo pogovori o tem, vendar so zgolj informativnega značaja, nam je pojasnil pravnik Roman Strlekar.
Občina Radeče je pred leti nameravala sprejeti odlok, ki bi se nanašal na plovnost z motornimi plovili na zajezitvi ob HE Vrhovo. Soglasje k odloku bi morale dati tudi občine Laško, Hrastnik in Sevnica, saj zajezitev sega na njihova območja. Postopek je zastal, ker se - kot pravijo na občini Radeče - sevniška občina oz. občinski odbor za izgradnjo HE Boštanj ni strinjal s predpisano hitrostjo in močjo plovil, temveč seje zavzemal za višje moči in hitrosti, ki pa bi - po mnenju strokovnjakov - lahko negativno vplivale na brežino. Tako tudi občina Radeče do danes še nima sprejetega odloka o plovbi po Savi. Imajo le posamično dovoljenje za vožnjo s splavom. V skladu z zakonom luška ka-petanija vsako leto pregleda splav in da dovoljenje zanj.
Direktor HSE dr. Jože Zagožen predaja ključ novega čolna podpoveljniku Dragu Žnideršiču, v ospredju predsednik GD Sevnica Stefan Teraž.
ki gasilci pri tem uporabljajo stvu in del sredstev za čoln naj več kot dvajset let star čoln, bi prejeli letos, del pa prihod-zato so imeli v načrtu nabavo nje leto. novega. Nj ihova vloga j e bila	Ko so gasilci iskali še spon-
že obravnavana na ministr- zorje, so naleteli na HSE. Že

Sodelujte pri ustvarjanju novega avtomobila, ki ga bomo za evropski trg izdelovali samo v Sloveniji!
Zaradi uvedbe nočne izmene medse vabimo400novih delavcev. Ponujamo delo za določen čas najmanj enega leta (z možnostjo podaljšanja), dobro plačilo, organiziran prevoz inprehrano ter veliko drugih ugodnosti.
Za več informacij pokličite na brezplačno številko 080 18 84.

Prijavo pošljite na naslov:
Revoz d.d.
Direkcija človeških virov
Služba za vodenje razvoja zaposlenih.
Belokranjska cesta 4
8000 Novo mesto
pri urejanju brežin boštanjske elektrarne so sevniški gasilci večkrat priskočili na pomoč izvajalcem. Na HSE so se zato odločili, da kupijo motorni čoln ter ga dajo v upravljanje in v varstvo sevniškim gasilcem. Če pa ga bodo potrebovali sami, ga bodo seveda uporabljali. N.Č.C.
Ilegalno preko meje
Slogonsko - V noči na 25. september je enajst državljanov Albanije ilegalno prestopilo državno mejo med Hrvaško in Slovenijo, preko meje pa jih je vodil 31-letni državljan Hrvaške. Mejo so prestopili peš in sicer zunaj Slogonskega. Po prestopu meje sta jih v vozila naložila 33-letna državljana Hrvaške ter jih odpeljala v smeri Brežic, vendar so jih na poti izsledili in prijeli brežiški policisti. Državljani Albanije so bili po končanem postopku zavrnjeni na Hrvaško, zoper državljane Hrvaške pa bo podana kazenska ovadba.
Tatvina
Križ - Pred dnevi sta neznana občana prišla na dom starejše občanke v Križu pri Sevnici. Eden od njiju seje z občanko pogovarjal, drugi pa je vstopil v sobo stanovanjske hiše, kjer je našel zaklenjen kovček ter iz njega odtujil okoli 500.000 SIT. Po izvedeni tatvini sta neznanca odšla neznano kam.
Se je res odvijala filmska drama?
Krško - Na okrožnem sodišču gre h koncu sojenje dvema Sevničanoma, ki ju obtožnica bremeni ropa, odvzema prostosti in še nekaterih drugih kaznivih dejanj. Po pričevanju oškodovanca naj bi se na Mr-tovcu in za Sevnično odvijala prava filmska drama, sodni postopek pa naj bi pojasnil, kaj se je v resnici
dogajalo.
Janez R. in Igor H. naj bi v garaži na Mrtovcu pretepla oškodovanca Stojana K., mu vzela dokumente, denar in avto, ga zvezala, vrgla v prtljažnik avtomobila in ga vrgla ven v Zelencih na cesti Sevnica - Planina. Vmes naj bi mu grozila tudi s pištolo. Oškodovanec je poškodovan odtaval do bližnje hiše in klical očeta, naj ga pride iskat. Tako oče kot lastnik hiše, ki ga je oškodovanec zbudil sredi noči, sta potrdila omenjene navedbe, oče je spregovoril tudi o težki prometni nesreči, ki jo je leta 1995 doživel sin. Od takrat naprej ima hude posledice in je invalidsko upokojen. Zaradi nesreče je dobil 3 milijone SIT, ki jih je poso-
jal okrog, je povedal oče.
Obdolženi Janez R. trdi, da gre za izmišljeno zgodbo. Stojana K. sicer pozna in pravi, da gre za konfliktno osebnost. Janez na sodišču trdi, da je Stojan tistega dne res prišel k njemu na Mrtovec, da pa je bil pijan in je zato padel in se poškodoval.
Drugi obdolženec, Igor H., pa Stojana sploh ne pozna, prav tako ga ni prepoznal oškodovanec sam. V preiskavi gaje določil kot osumljenca, ker se mu je zdel najbolj podoben tistemu, ki gaje tepel. Sodišče bo v prihodnjih dneh zaslišalo še ključno pričo in primer zaključilo z izrekom sodbe. P.U.
Heroinska naveza na sodišču
Krško - Sredi februarja so policisti Policijske uprave Krško v sodelovanju s celjskimi kolegi v spektakularni sobotni akciji prijeli pet preprodajalcev droge. Štiri so prijeli v dobro organizirani akciji v Radečah, petega pa v Krškem. Sodijo jim na krškem okrožnem sodišču.
Srdan Berič, Marjan Kok, Robi Žirovnik, Aleksander Slonecki in Primož Tomše - vsi so stari znanci policije - so se na sodišču znašli zaradi neupravičenega prometa z mamili po 196. členu Kazenskega zakonika, za kar je zagrožena kazen od pet do deset let zapora. Policisti so pol leta spremljali omenjeno združbo, ki je preprodajala drogo na območju posavske in celjske regije. V omenjenem obdobju, ko so 40 osebam preprodali 900 g heroina, so zaslužili 6 milijonov SIT, saj so za gram heroina iztržili od 5 do 10 tisoč SIT. Znano je, daje iz Radeč prihajal izred-
no kakovosten oziroma čist heroin. Zaradi droge, nabavljene v Radečah, je julija lani umrl 25-letnik iz Krškega in tudi odvisnik s Senovega, ki je maja lani zaužil prevelik odmerek heroina, se je z drogo oskrboval v Radečah. Prav zato so policisti svojo pozornost usmerili v Radeče. Pri preiskavi kaznivega dejanja se je izkazalo, da sta bila dva obdolženca nasilna do svojih podizvajalcev, saj sta jih pretepala. Z grožnjami sta izsiljevala socialno pomoč, ob tem pa sta lastnika dobrih avtomobilov. Vseh pet, vpletenih v heroinsko navezo, je brezposelnih. P.U.
Zaustavljena obnova hrvaške železniške proge
Posavje - Hrvaška policija je zahtevala začasno prekinitev vzdrževalnih del na železniški progi Savski Marof - Kumrovec. Policisti Policijske uprave Krško so namreč zaznali, da hrvaški delavci opravljajo rekonstrukcijo železniške proge med naseljema Harmica in Vukovo selo. Železniška proga pa na tem območju poteka tudi po območju slovenskega katastra, med drugim na območju železniške postaje Vukovo selo. V razgovoru med predstavniki policijskih postaj je bilo s hrvaške strani zagotovljeno, da ne bodo opravljali nikakršnih del na rekonstrukciji železniške proge, ki poteka po območju slovenskega katastra, brez ustreznih dogovorov s slovensko stranjo. Tako so bila vsa dela v petek, 15. septembra, ustavljena in se bodo nadaljevala po zaključenih dogovorih med slovenskimi in hrvaškimi železnicami.
Hrvaške železnice so prepričane, da bosta hrvaški ministrstvi za notranje zadeve ter za morje, turizem, promet in razvoj čim prej uredili to vprašanje s slovenskimi kolegi in da bodo dela dokončana v roku, do konca tega leta torej.
VOLITVE 2006
Molan pričakuje uspeh že v prvem krogu
Brežice - Brežiški župan Ivan Molan želi v novem mandatu nadaljevati šestletni program, ki ga je zastavil takrat, ko je prevzel župansko funkcijo, potem ko je mag. Andrej Vizjak postal gospodarski minister. Slednji mu je ob predstavitvi izrazil tudi vso podporo ter pohvalil njegovo dosedanje delo.
Molan se bo tako tudi v prihodnje zavzemal za hitrejši gospodarski razvoj na regijskem kot tudi širšem državnem nivoju, kar je tudi pogoj za nova delovna mesta. Med večje projekte Molan uvršča širitev vojaškega letališča Cerklje ob Krki v civilne in industrijske namene. Dodaten razvoj občine pričakuje od hidroelektrarne Brežice, ki naj bi med drugim omogočila tudi širši razvoj mesta. Uredili bodo industrijske cone pa infrastrukturo, med drugim bodo začeli graditi kolesarske steze. Brežice potrebujejo nove zazidljive površine, nova stanovanja, urediti morajo staro jedro, pospešiti razvoj kmetijstva in turizma, na področju družbenih dejavnosti Molan omenja gradnjo šol na Bizeljskem in v Brežicah ter brežiško športno dvorano.
V vseh štirih volilnih enotah je na listah stranke SDS 30 kandidatov. Vizjak je še posebej poudaril uravnoteženost glede na spol in starost ter izpostavil nekaj novih prepoznavnih imen, kot so Patricia Cular, Milena Strašek, Franc Kelhar, Meta Grahek Kinčič, Mitja Ošter-benk ih Franc Strniša. SDS pričakuje v občinskem svetu od 10 do 12 svetnikov, glede županskih volitev pa pričakujejo uspeh že v prvem krogu. L.Z.
Pomembno je, kako razmišljamo, in ne v kateri stranki smo
Selce nad Blanco - Kandidatka SD za županjo, zasebna lekarnarka Breda Drenek Sotošek eno glavnih razvojnih možnosti vidi v turizmu, zato ni čudno, da je svojo predstavitev pripravila na izletniški kmetiji Roštohar, ki jo skupaj z ženo vodi nosilec kandidatne liste za občinskega svetnika v prvi volilni enoti Jože Roštohar.
Magistra farmacije in specialistka farmacevtske informatike je prepričana, da bi s svojo pozitivno energijo, izkušnjami, znanjem, kreativnostjo in vztrajnostjo lahko veliko pripomogla k boljši prihodnosti Sevnice. Za to si je prizadevala že doslej, saj je za njo uspešen mandat v občinskem svetu. Kot županja bo zastavila vse moči za izgradnjo večnamenskega kulturnega doma v Sevnici, skušala bo doseči, da bo dobičkonosna kulturna dejavnost ločena od ljubiteljske, pod njenim županovanjem pa se občinskim medijem obeta neodvisno delovanje. Prizadevala si bo za razvoj podjetništva in gospodarstva, ki potrebuje svež kapital iz evropskih skladov. Vsem bo skušala omogočiti enak dostop do zdravstva in socialnega varstva, cenejše in dostopnejše predšolsko varstvo za vse otroke, poskrbela bo za nove srednješolske in visokošolske izobraževalne programe. N.Č.C.
“Povezujemo energijo mladih”
Kostanjevica na Krki - Posavska unija mladih (PUM) v svojem programu Posavje obravnava kot celoto. Dobre učinke za čim več ljudi dajejo le veliki projekti, ki pa jih ni moč realizirati, če se občine programsko zapirajo v svoje meje, pravi Davor Račič, predsednik neodvisne liste PUM. Pumovci se ne legitimirajo kot stranka, ampak kot lista mladih, ki hoče s svojim angažiranjem v lokalni politiki soustvajjati boljše pogoje za življenje vseh generacij. Tokrat županskih kandidatov še nimajo, jih pa obljubljajo za naslednje volitve.
V obširnem programu imajo med drugim zapisano, da bodo zahtevali ukinitev plačevanja cestnine za dnevne delovne migrante. Brezplačen vstop na avtocesto naj bi imeli od 6. do 8. ure zjutraj in ob povratku iz službe od 15. do 17. ure. Za mlade družine si bodo prizadevali doseči subvencioniranje neprofitnih najemnin, ki so v Posavju za tukajšnje plačilne sposobnosti previsoke. Prav tako bodo stremeli k spremembi sistema otroškega varstva, saj je vrtec za mlade zaposlene starše odločno predrag.
Po mnenju Davorja Račiča ima posavska regija velik razvojni potencial. Mladi, ki tako čutijo, morajo sodelovati pri oblikovanju, pretoku in realizaciji idej. Energetski naboj, ki ga nosijo v sebi, simbolizirajo z vetrnico kot novim znakom PUM-a. Njihove liste, ki so jih za vse štiri občine vložili v tem tednu, so popolne, kandidati pa različnih profilov -od študentov, mladih podjetnikov do kmetov. B.D.
Rento občanom
Krško - S podporo stranke SD za župana občine Krško kandidira Jože Ribič, predsednik KS Senovo. Z vodenjem ene večjih krajevnih skupnosti v občini je dokazal, da zna sogovornike motivirati za sodelovanje. Kot član nadzornega odbora Rudnika Senovo v zapiranju je povezal interes kraja z rudniškim programom. Poleg oskrbe s kakovostno pitno vodo je zadovoljen še z opremljanjem obrtne cone in izkazanim interesom obrtnikov za oživljanje nekdanje rudniške delavnice, kjer bi se lahko odprlo do 50 delovnih mest. Žal pa država ne zagotavlja površinske sanacije rudarjenja. “Če bom ostal na funkciji v KS ali če bom izvoljen za župana, si bom prizadeval za realizacijo tega okoljskega programa,” pravi Ribič. Sicer pa njegov program za župana nadaljuje dobre usmeritve sedanjega občinskega vodstva, kot so industrijske cone, visoko šolstvo, realizacijo infrastrukturnega programa ob HE Krško. Njegov moto je vrniti Posavje v vrh Slovenije, kjer je nekoč bilo, kar je moč doseči z dobrim sodelovanjem vseh štirih občin. Ribič glasno zagovarja Krško kot središče bodoče pokrajine.
Posebej opozarja na jedrski del energetske regije z odlagališčem NSRAO in gradnjo drugega bloka NEK. Po njegovem prepričanju bi se morala renta v enem deležu nameniti neposredno v žepe občanov, sicer ne bodo dali končnega soglasja, da se odlagališče in nov blok NEK locirata v Krškem. B.D.
AS in PUM v Posavju nastopata skupaj
Brežice - Neodvisna lista Posavske unije mladih (PUM) in Aktivna Slovenija (AS) bosta na volitvah nastopili skupaj. V vseh štirih posavskih občinah imata popolne kandidatne liste, v nobeni pa nimata kandidata za župana in tudi nobenega od kandidatov ne bosta podprli. Franci Kek, predsednik AS, je vesel, ker so v Posavju našli ekipo, kot je PUM, s katero dobro sodelujejo in nameravajo skupaj nastopiti tudi na naslednjih parlamentarnih volitvah. Prav tako sta zadovoljstvo izrazila Jure Pezdirc in Davor Račič iz PUM-a. Po njunih besedah se bodo skupaj zavzemali, da bo sleherni občan imel enake možnosti in priložnosti za kakovostno življenje v regiji, občine pa naj bi bile servis vseh občanov in ne birokratski aparat. Želijo si, da bi se občine razvijale skladno po krajevnih skupnostih in posameznih vaseh. Izogibali se bodo politiziranju in kritiziranju drugih, njihov skupen nastop bo temeljil na ljudeh, na njihovih problemih in iskanju rešitev zanje.
Ker imajo enake poglede, iste cilje in bodo svoje aktivnosti usmerjali v dobrobit vseh občanov, s kvalitetnimi ljudmi na kandidatnih listah pričakujejo na volitvah dober rezultat. Liste bodo generacijsko različne; v Sevnici bo poleg ostalih prepoznavnih kandidatov nosilec ene od list Rok Petančič, v Krškem Marjan Lekše, v novi občini Kostanjevica na Krki Gregor Jordan in v Brežicah Jure Pezdirc, sicer pa so vse kandidatne liste objavljene tudi na spletni strani. J.K.
Za kakovost bivanja
Brežice - Stranka ekoloških gibanj Slovenije bo imela na lokalnih volitvah prvič svoje liste tudi v Posavju, v brežiški občini pa še kandidata za župana, je povedal Karel Lipič, generalni sekretar stranke.
Hrvoje Oršanič od leta 2004 ni član nobene politične stranke, kar pa ne pomeni, da ne pričakuje njihove podpore. Kandidira iz prepričanja, da so okoljska vprašanja tista, s katerimi bodo imeli v naslednjem mandatu v Brežicah precej dela. Meni tudi, da okoljskih problemov ni mogoče ločiti od družbenih. V zadnjem obdobju je v Brežicah šel razvoj le v trgovino, potrebno pa je razvijati tudi proizvodnjo in ljudem omogočiti zdrava delovna mesta. Kot gozdar ima dobre povezave na okoljskem in kmetijskem ministrstvu, ki sta ključni za varovanje okolja. Ker je že doslej aktiven v dveh evropskih projektih, napoveduje še več evropskega denaija. Prizadeval si bo vsem občanom zagotoviti enakovredne standarde. Odlagališča radioaktivnih odpadkov ne bi smeli seliti, še manj umestiti v neokrnjeno naravo. Načeloma ni proti jedrski energiji, ki jo po svetu uporabljajo brez večjih škodljivih vplivov na okolje, v tako mali državi kot je Slovenija, pa jedrska katastrofa lahko uniči cel narod. Tudi energije iz verige hidroelektrarn Posavci ne potrebujemo, trdi Oršanič, če že verigo imamo, moramo za to nekaj dobiti. Zavzel se bo, da se ob načrtovanih aktivnostih na letališču v Cerkljah ne bi ponovila zgodba iz časa JLA. J.K.
_____________________________________SavaGlas, 28.9-200
Volivci morajo imeti možnost izbire
Sevnica - Sevniškega županskega kandidata Bojana Lipovška je prišel pozdravit in mu zaželet dober stik z volivci skoraj celoten poslanski klub LDS na čelu z Antonom Ropom. Lipovšek sicer ni član stranke, je pa njen simpatizer in je zato tudi sprejel njihovo pobudo za kandidaturo.
V programu zagovarja integracijo občine znotraj Posavja in širše. Posebej ima začrtane usmeritve za razvoj občine, za katere je odgovorna in pristojna sama lokalna skupnost, dragi del programa pa se nanaša na državno strategijo in črpanje evropskih skladov. Poleg razvojno spodbudnega okolja za odpiranje novih delovnih mest si bo Lipovšek prizadeval ustvarjati za bivanje prijetno mesto in občino, tako da bodo mladi dobili željo živeti doma. “Če dobijo v bogatejših okoljih priložnost za službo in nabiranje dodatnih znanj, jim ne smemo zameriti, da jo izkoristijo. Z dobrimi pogoji za bivanje in preživljanje prostega časa pa se z izboljševanjem prometne infrastrukture lahko v večji meri odločajo, da se ne preselijo v kraj službe, ampak postanejo “vozači”. S tem njihov potencial za občino ni izgubljen,” meni Lipovšek. B.D.
Združil bo znanje in izkušnje
Krško - 45-letni Stane Pajk, kandidat SDS, se je v svojem življenju preizkušal na številnih področjih. Po končani tehnični šoli seje zaposlil v GG Brežice. Ob delu se je izobraževal in končal najprej visoko šolo za organizacijo dela, nato pa še visoko šolo za upravljanje in poslovanje. Kot vodja meteoroloških meritev na Lisci je bil zaposlen vse do leta 2004, ko je bil izvoljen za poslanca v državni zbor. Oče štirih otrok, navdušen ribič, ki ima doma pod Bohoijem svojo ribogojnico, se je odločil, da v tem mandatu kandidira za župana. Pajk pravi, da želi združiti znanje in izkušnje iz dosedanjega dela, predvsem dela v državnem zboru, in vse to preliti v uspešno vodenje občine.
Kot župan bo skušal gospodarstvu zagotoviti ugodne pogoje za razvoj in zaposlovanje, tudi tistih, ki so ob ukinitvi proizvodnje celuloze ostati brez dela. Zavzel se bo za trajno rešitev odlaganja nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, slehernemu občanu Krškega pa bo skušal zagotoviti dostojno življenje. Neoporečna pitna voda, dobra infrastruktura, čisto okolje, razvoj šolstva ter kulturnih in športnih dejavnosti so osnovne naloge iz Pajkovega programa. Ker je krška občina velika, bo dal več poudarka krajevnim skupnostim, ki se vedno obnašajo kot dobri gospodarji, in poskrbel za uravnotežen razvoj mesta in vasi. Prizadeval si bo tudi, da Krško postane sedež regije Posavje. N.Č.C.
Nagrada za vsako rojstvo
Krško - Janez Požar iz Krškega je univ. dipl. inž. elektrotehnike. Je županski kandidat stranke Nova Slovenija. Zavzema se za pospešen gospodarski razvoj, razvoj na področju infrastrukture ter za racionalno ravnanje s proračunskimi sredstvi. Občina mora ustvariti podjetniško okolje. Podjetja je potrebno aktivirati in podpreti pri črpanju evropskih sredstev, piše v njegovem programu. Vzporedno je potrebno razvijati štipendijsko politiko kadrov in zagotoviti pogoje, da ti ostanejo v občini. Za gospodarsko stabilnost je potrebno razširiti neposredne finančne spodbude. Zavzema se za dodelitev neobdavčene progresivne pomoči pri rojstvu otrok glede na število otrok od 200.000 SIT do 1.000.000 SIT in za pospešeno gradnjo neprofitnih stanovanj. Občina je zmožna zagotoviti izgradnjo 1000 m: stanovanj lemo in pripraviti dovolj komunalno urejenih zemljišč za individualno gradnjo. Potrebno je dokončati obnovo Valvasorjevega kompleksa, zgraditi novo knjižnico, telovadnico pri OŠ Jurija Dalmatina, večnamenski dom na Raki, bazen v Krškem, obnoviti brestaniški bazen ter zgraditi večnamenski dom v Dolenji vasi brez samoprispevka. Osnovni pogoj za vse omenjeno je urejeno financiranje občine in pravilna poraba proračunskega denarja, meni Požar. B.D.
Neodvisna kandidatka
Brežice - Neodvisna kandidatka za županjo občine Brežice s podporo Gibanja za pravičnost in razvoj pravnica Nataša Starki si žeti sodelovati z vsemi, ki bi radi izboljšali življenje v občini. Njeno temeljno izhodišče je odprtost za vse ideje. Želi si, da bi v Brežicah skupno zagotoviti prihodnost mladih, nuditi pomoč brezposelnim in prebivalcem zagotovili kakovostno preživljanje tretjega življenjskega obdobja. Prizadevala si bo za pravično dostopnost do zdravstvenih storitev v zavodih na območju občine za vse in vsakogar. V mesto hoče privabiti investitoije, ki bi ga oživiti in preprečili beg možganov. Podpreti žeti razvoj ekološkega kmečkega turizma, drobnega gospodarstva, storitvenih dejavnosti, obrti ter gradnjo industrijskih objektov. Če bo izvoljena, se bo profesionalno spopadla z vsemi doslej neizkoriščenimi možnostmi Brežic za njihov vsestranski razvoj. B.D.
760-Ietnica prve omembe kraja Pohanca
Vas z enim obrazom in stoterimi rokami
Brežice - Krajani sedanjih treh vasi - Spodnje in Zgornje Pohance ter Dolenje vasi pri Artičah so s slavnostno akademijo v viteški dvorani Posavskega muzeja počastili 760-letnico prve omembe kraja Pohanca v pisnih virih. Z zanimanjem so prisluhnili tako gostom kot besedam povezovalke programa - etnologinje Alenke Černelič Krošelj, seveda pa tudi nastopajočim, ki so bili vsi tako ali drugače povezani s Pohanco.
Alenka Černelič Krošelj
je za vezni tekst uporabila izjave sedanjih in nekdanjih Pohančanov - najti jih bo mogoče tudi v knjigi Pohanca skozi čas, ki naj bi izšla še letos, povzela pa jih je etnologinja iz Posavskega muzeja dr. Ivanka Počkar. Svečane akademije so se udeležili tudi vsi Povabljeni gostje, najbolj navdušeno pa so obiskovalci spre-
ne Salzburške nadškofije, je bil med gosti tudi veleposlanik Republike Avstrije dr. Valentin Inzko, ki je dejal, da povezave s Salzburgom sicer ni več, ostajajo pa povezave s tistimi, ki so iz teh krajev šli v širni svet. Slavnostni govornik je bil predsednik SAZU dr. Boštjan Zekš, kije poudaril pomen v zadnjem času tolikokrat omenjene globaliza-
Lostje na slavnostni akademiji: dr. Boštjan Žekš, župan Ivan hlolan, Valentin Inzko, dr. Milan Jazbec in mag. Tomaž Teropšič
Jeli pozdravni nagovor nekdanjega domačina in predsednika programskega sveta dr. Milana Jazbeca, kije izrazil ^kreno zadovoljstvo, da je Projekt uspel in zahvalo vsem ^ern institucijam, ki so bile vključene v delo - to so OŠ Artiče, Posavski muzej in Mo venska akademija znanosti to umetnosti (SAZU). Ker je tola Pohanca prvič omenjena v pisnih virih v času vladavi-
cije. Primerjal jo je z napovedjo, da bo jutri dež; nima smisla razpravljati, ali je to dobro ali slabo, enako velja za globalizacijo. Po njegovem mnenju je svetovna globalizacija dobra za Slovenijo, globalizacija v Sloveniji pa je dobra tudi za Pohanco. Veseli ga, da si v Sloveniji prizadevamo za ustanovitev več univerz ali vsaj visokih šol, vendar ni dovolj le ustanoviti šole, ampak je
potrebna tudi podpora države. Idejo, usmeriti pozornost na podeželje in mu dati veljavo, je pozdravil še brežiški župan
Ivan Molan.
Med nagovori seje nevsiljivo prepletal tudi kulturni program, ki so ga tokrat izvedli Pohančani ali pa so s Pohanco tako ali drugače povezani in sicer akademska glasbenika Janko Volčanšek z ženo Matejo Arnež Volčanšek, Jernej Kolar in Damijan Žerjav s harmoniko ter Barbara Ogorevc na saksofonu. Nastopila je tudi Ernestina Rožman iz Arnovega sela, ki je dejala, daje letošnje leto njeno leto, leto njene poezije, in eno svojih pesmi je posvetila
Ernestina Rožman je Pohan-ci napisala himno.
la Kunej Drenovec, ki je posebej za to priložnost prišla iz daljne Kanade, kjer sedaj živi. Za prijazno povabilo se
Dr Milan Jazbec in Pavla Kunej Drenovec
tudi Pohanci, saj so od tam iz- je toplo zahvalila vsem Pohan-hajali njeni stari starši in tam čanom, s spominskim darilom sedaj živi njen sin. Posebno pa še dr. Milanu Jazbecu, navdušenje pa je med obiskovalci požela Pohančanka Pav-	Jelica Koršič
Asfaltna povezava
Metni Vrh - Ureditev 1,8 km lokalne ceste med Metnim Mhom in Padežem je pred dvema letoma v občinski proračun ^amandmajem “zrinil” svetnik in državnozborski poslanec ®ojan Rugelj. Cesta povezuje KS Zabukovje in KS Sevnica. Posodobitev je stala 40 milijonov SIT in je bila opravljena v ^veh fazah. Lani so pripravili traso in tampon, kar je stalo 18 toilijonov SIT. Domačini so brezplačno očistili grmovje ob r°bu in dali potrebno zemljo. Izvajalec je bilo podjetje Landis 12 Ljubljane, operativni vodja pa domačin Vinko Spitalar. jMfaltno prevleko je naredilo podjetje CGP Novo mesto. S Jtoančno podporo KS Sevnica so asfaltirali še javno pot do toše Povodnikovih na Padežu, kjer živi invalidna oseba.
Razpoloženi domačini so se pred dnevi zbrali na odprtju Posodobljenih cest, k rezanju traku pa povabili župana Kristjana Janca, predsednika KS Zabukovje Janeza Podlesnika in predsednika KS Sevnica Bojana Lipovška.
, Janc je zaželel, naj asfaltna povezava ne vodi mimo praznih toš, temveč pripelje na Padež in okolico nove stanovalce ali totoj vikendaše. Od tod, lučaj od Sevnice, se odpira pogled do 'toežnika, Kuma in zagrebškega Sljemena. B.D.
Vabljiva Podgorjanska VTC
Brežice - Pred mednarodnim turističnim dnem je Občinska turistična zveza Brežice pripravila celodnevno potovanje po Podgorjanski vinsko-turistični cesti. Ta se od meje pri Obrežju vije proti Dolenjski, ob njej pa je vse večja ponudba.
Domači in tuji gostje že spoznavajo, da Terme Čatež niso edina turistična zanimivost v brežiški občini. O tem so se na petkovi strokovni ekskurziji lahko prepričali tudi člani domačih turističnih društev.
Dobrodošlica ob meji na Jesenicah
Kar 19 jih je po besedah predsednika Občinske turistične zveze Toneta Jesenka in v vsakem posebej se trudijo olepšati svoje kraje, vzgajati prebivalce in pritegniti kar največ obiskovalcev. Tokrat so lahko spoznali, kako se trudijo v turističnih društvih na desnem bregu Save in Krke. Bili so na več turističnih in vinogradniških kmetijah in okušali domače dobrote, obiskali so pridelovalca penin, prijazno sojih sprejeli v Mokricah ter za konec še pri umetnostnem kovaštvu. V.P.
1
Tamara Vonta

Zdravo zdravje
Zgodba je izmišljena. Podobnost s konkretnimi osebami je zgolj naključna.
Doktor X je utrujeno pogledal skozi okno svoje ambulante. Listje na drevesu je že bilo nekoliko redkejše in to je bilo pravzaprav vse, kar je opozarjalo na dejstvo, da je jesen.
Teden se je vlekel neverjetno počasi in njegov konec, ki prinaša prijetna prosta dneva, se je zdel daleč. Iz čakalnice so prihajali pritajeni glasovi, ki so dokazovali, da delovnega dne še zdaleč ni konec.
Študij je končal že pred leti, dolgotrajen in zahteven študij, pa sekundarij, specializacija. Družil se je predvsem z ljudmi iz svojega “ceha ”, saj je stanovska pripadnost in lojalnost v zdravniškem poklicu neizbežna. Ni se preveč oziral na občasne opazke različnih humanističnih kritikov, da se možje v belem prevečkrat zatekajo v tako imenovana poklicno oholost. Na nek način razumljivo, glede na specifiko študija in poklica, ki ga - tako menijo - ni mogoče primerjati z nobenim drugim. V zadnjih letih je postalo delo še bolj naporno - zdravje je postalo vrednota številka ena že pri mladostnikih, ki so se včasih “ukvarjali” z drugačnimi “vrednotami ”, biti zdrav je pomenilo biti vreden družbe, v kateri živiš, na nek način ustoličenje Danvinovega principa, da močnejši obstanejo.
Morda se niti ne zavedamo, a zdravje je na nek perfidni način postalo naš največji sovražnik. Kdor ga ne dosega, je izločen. Kdor ne zadosti merilom, je na robu.
In pri tem je pomagal tudi doktor X. Jejte zdravo, gibajte se, izogibajte se..., prepovedano je, priporočamo vam. Če želite biti zdravi, kar seveda pomeni tudi to, da vam bo “zdravost” sevala iz oči, da jo bo čutiti na vsakem delu vašega telesa, indeks telesne mase ne sme odstopati od predpisanega, ker potem ogrožate zdravje, kar pomeni, da ne skrbite zase in kdor ne skrbi zase, ne skrbi niti za ljudi okoli sebe niti za državo, v kateri živi in družba lahko le nezadovoljno opazuje, kako trati zdravstveni denar za ljudi, ki ne skrbijo zase.
Zdaj si oddahnite. Po moji oceni gre le za koncepte. A zdravje je v ljudeh in ne v konceptih, pravi nekdo, ki ga nadvse spoštujem. Kaj to pomeni? Ne, ne načenjam zdravniškega boja zoper maščobe v svinjini, alkohol in kavo, zoper holesterol in sladkor, zoper nevidne sovražnike našega ožilja in srca. Samo ustavimo se kdaj v tem teku za popolnostjo.
Doktor X še zadnjič pogleda v računalnik in se zave, da je v zadnjem času postal tudi administrativni delavec. Ukvarja se s “papirologijo ”, ki ga ubija. Ljudje v čakalnici ne vedo, da bi si zanje vzel več časa, če mu zavarovalnica ne bi narekovala, koliko minut lahko porabi za vsakega bolnika, da javnemu zavodu ne povzroča izgube. Doktor X ni le zdravnik, doktor X je oče, mož, športnik, rad gre v kino, rad ima jesensko listje, po katerem teče v domačem gozdu.
Vstane. Si sleče belo haljo, ki mu na zunaj daje moč in spoštovanje, in se vpraša, kaj neki bo danes za kosilo.
Grajska fasada
Sevnica - Sevniški župan Kristijan Janc in direktor Kos-taka Božo Resnik sta podpisala pogodbo za obnovo fasade na gradu, vredno 84 milijonov SIT. Pri podpisu je bil navzoč tudi minister za regionalni razvoj Ivan Žagar, saj to ministrstvo namenja 26 milijonov SIT, razliko pa zagotavlja občinski proračun.
Kostak je z delom začel v tem tednu, zaključiti pa ga mora v dveh mesecih. Gre za 2000 m2 zidnih površin, ki jih bodo urejali pod nadzorom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Celje. B.D.
Podpis pogodbe za grajsko fasado
Doživljajski tabor Sožitja
Včasih delali za varovance, danes delajo z njimi
Brežice - Sožitje - zveza društev za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju Slovenije je prostovoljna društvena organizacija s socialnimi in človekoljubnimi cilji, ki jo sestavlja okoli 50 lokalnih društev. V zadnjem obdobju vse več pozornosti namenjajo izobraževanju odraslih oseb z motnjami v duševnem razvoju, kamor spadajo tudi doživljajski tabori. Eden takih je prejšnji teden potekal v okolici Brežic.
Cilj programa vseživljenjskega učenja, kamor spadajo doživljajski tabori, je višja kakovost življenja oseb z motnjo v duševnem razvoju in krepitev njihove vloge pri sa-
Vodja tabora Zmaga Prošt
moodločanju v večini življenjskih zadev.
V okolici Brežic je prejšnji teden potekal doživljajski tabor, in sicer so bili udeleženci stari nad 50 let, spremljalo pa jih je osem prostovoljcev. Vodja tabora oz. nacionalna koordinatorka tega programa Zmaga Prošt poudarja izreden pomen tovrstnih druženj, saj je v tabore vključena večina takšnih, ki so drugače socialno izključeni. Prav tako Prostova poudarja pomembnost partnerskega odnosa, kajti če so včasih delali za varovance, danes delajo z njimi. Skupina 17 udeležencev iz Novega mesta, Celja, Nove
Prostovoljka Dana Ivančič iz Bovca pravi, da se v skupini počuti zelo obogateno in da je to delo njen način življenja. Na fotografiji z varovancem Pepijem iz Drežnice.
Predana eko-kmetovanju
Senovo - Minulo nedeljo, zadnjo v septembru, je bil že petič dan odprtih vrat na ekoloških in biodinamičnih kmetijah. Svoja vrata je odprlo 29 ekoloških kmetij po Sloveniji, med njimi tudi štiri posavske, kjer so lahko obiskovalci spoznali življenje na teh kmetijah in ekološki način kmetovanja.
V Posavju so obiskovalce pričakale štiri kmetije, med njimi je bila kmetija Sonje in Vidka Budna na Senovem, kjer se ukvarjajo z ekološkim semenarstvom, imajo pa tudi sadje in proizvode iz sadja, za katere so na razstavi “Dobrote slovenskih kmetij” na Ptuju že prejeli visoka priznanja.
Sonja in Vidko Budna ob delu svoje zbirke semen
Budnova se kot upokojenca s kmetovanjem pravzaprav ukvarjata ljubiteljsko, a 4 ha velika kmetija ni več samo hobi. Čeprav sta poklicno delala v zobozdravstvu, sta gojila ljubezen do zemlje in ko sta se upokojila, sta se odločila, če bosta kmetovala, bosta na naravi prijazen način. Ker Sonjo že od nekdaj zanima botanika, seje poglobila v semena žit od čisto začetnih - izvornih oblik. Prva ekološka semena, ki se prodajajo po žličkah in so zelo draga, je dobila iz Nemčije in z Nizozemske. Letos seje posebej posvetila stročnicam, predvsem tistim manj poznanim. Sicer pa imata še ekološki sadovnjak, na ekološki način obdelujeta tudi vinograd, čeprav zaradi bližine sosedovega vinograda nimata ekološkega vina. Predpisi v ekološkem kmetovanju so namreč zelo strogi in da jih dosledno upoštevata, dokazuje tudi pridobljena oznaka “Biodar”. J.K.
Dobro razpoloženi udeleženci doživljajskega tabora
Gorice, Tolmina in z Obale je nekaj udeležencev tabora -bila nastanjena v Čateškem Metka, Pepi, Milan in Iztok dvorcu. Poleg vsakodnevnih - so se v Brežicah imeli zelo aktivnosti, kot so športno-re- lepo, najraje so se kopali ter kreativne dejavnosti, likovne uživali v družbi novih pri-delavnice, so bili na kopanju jateljev. Prav tako jih je tu-v Termah Čatež, obiskali so kajšnje okolje sprejelo izjem-Vrtnarijo Čatež, bili na izletih no pozitivno in prisrčno, saj v Mokricah, Brežicah, Ko- so se celo otroci z vasi vklju-stanjevice na Krki in Gadovi čevali v njihove športne igre. peči. Kot nam je zagotovilo	Lidia Zbačnik
Srečanje domov upokojencev
Brežice - V posavskih domovih upokojencev Impoljca, Brežice in Sevnica (Krško in Loka pri Zidanem Mostu sta samostojna domova) prebiva okrog 500 oskrbovancev, za katere skrbi 250 strokovnih delavcev. Pred dnevi so se stanovalci vseh treh posavskih domov skupaj z osebjem družili na jesenskem pikniku v Brežicah.
Sončno popoldne
Po besedah direktorice Milke Cizelj imajo v Brežicah, na Impoljci in Sevnici za zdaj dovolj prostorskih zmogljivosti in v njihovih domovih čakalne dobe niso predolge. Je pa pričakovati porast. Prihaja namreč čas, ko bo zaradi prihodnjih generacij vse višjo življenjsko dobo potrebno razmišljati o novogradnjah. Predvsem bodo potrebni novi oddelki za starostnike, prizadete zaradi demence. Cizljeva meni, da lokalne skupnosti ne bodo več veliko vlagale v domske zmogljivosti. Za kakšnih 160 novih ležišč bodo morali zato postopno poskrbeti tudi zasebni vlagatelji oziroma bodoči oskrbovanci.
Na jesenskem pikniku so se starejši prijetno zabavali; varovanci posavskih domov upokojencev so skupaj s strokovnim osebjem pripravili pester program, za dobro voljo pa so poskrbeli “oldtajmerji” oziroma glasbeniki ansambla Tonija Her-vola. Ti se sicer pripravljajo na nove nastope. V.P.
Jesensko druženje
poročili so se ...
Danijel Frigelj, komercialist, in Maja Stibrič, dipl. socialna delavka, sta se spoznala pred dvema letoma in pol na zabavi v enem od brežiških gostišč. Čeprav njega bolj zanima šport, njo pa umetnost, saj rada riše, se nasprotja očitno privlačijo. Vzplamtela je ljubezen in odločila sta se, da kljub modernim časom svojo ljubezen potrdita tudi pred matičarjem in duhovnikom. Poročila sta se v grajski dvorani na Mokricah, cerkveni obred pa je bil v dobovski farni cerkvi. Na slavje sta povabila 130 svatov, ki so se veselili do zgodnjih jutranjih ur, še posebe zabavno je bilo, ko so jih sredi noči obiskale maškare. Mladoporočenca živita pri Danijelu na Velikem Obrežu in že težko čakata januar, ko bodo z dojenčkom postali prava družina.
Brežice
16. septembra sta zakonsko zvezo v poročni dvorani gradu Mokrice sklenila Boris Todorovič iz Krškega in Ole-no Khadchenko iz Krivoj Roga, Ukrajina.
23. septembra pa sta se v gradu Mokrice poročila Danijel Frigelj z Velikega Obreža in Maja Stibrič iz Loga pri Vrhovem.
Krško
23. septembra sta se v Krškem poročila Albert Kranjc in Vida Vračun, oba s Celin pri Raki.
Istega dne pa so v Kostanjevici na Krki v zakonski stan stopili David Turk z Vrha pri Šentjerneju in Marjeta Kuzma z Dolnje Prekope pri Kostanjevici na Krki ter Andrej Mlakar z Jarčjega Vrha pri Škocjanu in Sonja Praznik iz Dobruške vasi.
V skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov objavljamo le imena mladoporočencev, ki so z javno objavo soglašali.
rojstva v porodnišnici brežice
Rojstva od 12. do 26. septembra 2006
Deklice so rodile: Petra Zorič iz Starega Grada, Sandra Glogovšek iz Sel pri Dobovi, Enisa Bošnjakovič z Oštrca, Ana Špiler iz Anovca, Mojca Jokan iz Brežic, Fabijana Cerovšek iz Apnenika pri Velikem Trnu, Mira Iljaš iz Brežic. Anuška Zorin iz Lovnika, Tina Čimžar iz Krškega in Marja' na Šoln z Dovškega.
Dečke so rodile: Matejka Slemenšek iz Brežic, Mojca Pečnik iz Leskovca pri Krškem, Zdenka Murko s Kamne Gorce, Anita Šiško iz Straže, Stanka Žagmajster-Narat V Stare vasi na Bizeljskem, Metka Kranjčevič iz Krškega, Ife' na Munič Zorko iz Dečnega sela, Ana Vrabec iz Orešja. Snežka Preskar iz Pišec, Janja Setinšek iz Dobrove in Majda Stopar iz Presladola.
R R F 7 I C E
JC# Mate* Mmanf JU
V jesenske barve z glasbo brez meja
Impoljca, Bizeljsko, Brežice - Dom upokojencev in oskrbovancev Impoljca Sevnica vsako jesen pripravi pisano paleto prireditev. Z njimi skuša pregnati temne misli in otožnost, ki se pred zimo naseljuje v ljudeh, hkrati pa razvedriti tudi vse tiste, ki z njimi sodelujejo, se želijo z njimi radostiti ali pa spoznati, da je tudi življenje znotraj zavodskih zidov lahko prijazno in prijetno.
Večina prireditev, ki so jih pripravili v Domu upokojencev in oskrbovancev Impoljca, je bilo glasbeno obarvanih, poimenovab pa sojih “Glasba ne pozna meja”. Prireditve je namreč popestrila skupina Toom Muters Schulle iz Nemčije, ki jo sestavljajo otroci s posebnimi potrebami. Nekatera glasbila na omenjeni šoli v Nemčiji izdelujejo kar sami. Posebnost igranja je v barvnem notnem zapisu. Namesto običajnih not igrajo po barvnem notnem zapisu. Gostje iz Nemčije so pred štirimi leti že gostovali na Impol-jci in navdušili tako stanovalce kot tudi občinstvo. Stanovalci doma Impoljca so nato privzeli njihov način muziciranja
Direktorica Milka Cizelj in Andreja Homan Ban
na unikatnih glasbilih in so cert tako priložnost za pred-edini v Sloveniji, ki igrajo na stavitev rezultatov mednarod-tovrstne instrumente. Po nekaj- nega sodelovanja in druženja, letnem sodelovanju je bil kon-	Dom upokojencev Impoljca
je koncerte pripravil v cerkvi na Bizeljskem, na osnovnih šolah v Artičah in v Brežicah, kjer so poleg zavodske glasbene skupine Barve sveta, ki jo vodi Andreja Homan Ban, in skupine Toom Muters Schulle pod vodstvom Heinricha Ull-richa, nastopih še Tamburaški orkester in folklorna skupina KUD Oton Župančič iz Artič, Mešani pevski zbor Viva, učenci OS Brežice in Glasbene šole Krško ter drugi.
Prireditve so zaključili na Impoljci z dnevom odprtih vrat ter s predstavitvijo dobre prakse, ki skuša zabrisati meje med generacijami, med zdravjem in boleznijo in ki skuša podreti tudi ostale pregrade med ljudmi. N.Č.C.
Dalmatin in Bohorič v Gaju zaslužnih občanov
Krško - V Brestanici in Krškem letos obeležujejo 1111- letnico prvih pisnih omemb krajev. V čast tej “špičasti” obletnici, kakor so jo poimenovali, so se že zgodile najrazličnejše prireditve. Osrednja slovesnost pa bo v petek, 29. septembra, v mestnem parku v Krškem in v soboto na gradu Rajhenburg.
Prvi znani zapis Brestanica in Krško se omenja 29. septembra 895, ko je bavarski kralj Amulf z listino svojemu fevdniku Valtunu podelil v last med drugim tudi tri kraljeve kmetije pri Rajhenburgu in posestvo onstran Save na Krškem.
Alenka Černelič Krošelj iz Valvasorjevega raziskovalnega centra, Ljudmila Sribar iz Valvasorjeve knjižnice in Tone Planinc iz Turističnega društva Krško so v začetku leta sklenili, da je obeležitev ravno takšne neokrogle obletnice svojevrsten izziv in poprijeli za delo. V organizacijski odbor so se vključili še Brestaničani in drugi, Občinski svet Krško pa je v proračunu namenil 500 tisoč SIT za stroške prireditev. S tem denarjem so naredili ogromno. Bojan Žičkar je oblikoval vsebinski znak,Valvasorjeva knjižnica pa je izdala brošuro o enajstih pomembnih zgodovinskih dogodkih tega območja.
Špičasta obletnica bo končno postavila dva velikana slovenskega naroda, ki sta delovala v tukajšnjem okolju, Dalmatina in Bohoriča, v Gaj zaslužnih občanov v krškem mestnem parku. Njuni doprsji sta izdelala akademska kiparja Vlasta Štoviček in Matjaž Počivalšek, slovesno pa ju bodo odkrili na prireditvi 29. septembra.
Dan prej je Bohorič dobil svoje mesto tudi pred šolo v Brestanici, ki nosi njegovo ime. Ob svečanem dogodku so učenci v zrak spustili 1111 balonov.
V spomin na avtorja prve slovnice Bohoriča in prevajalca biblije Dalmatina so se na šolah, ki nosita njuni imeni, odvijale delavnice, kvizi in druge zanimivosti.
Sobota, 30. septembra, pa je namenjena bogati ponudbi prireditev na rajhenburškem gradu. Predstavili se bodo vitezi lokostrelci, to veščino bodo lahko preizkusili tudi obiskovalci. Prikazan bo presek tisočletne zgodovine gradu - od gradnje utrdbe do neljubega pobiranja davkov.
Če bo vreme slabo, bo prireditev v Kulturnem domu Krško, vendar organizatorji navijajo za vedro nebo. B.D.
Pleteršnikov dan
Pišece - Društvo za varovanje maternega jezika, naravne in ^ulturne dediščine Maks Pleteršnik Pišece je pripravilo složnost na domačiji Maksa Pleteršnika. Osrednji del sloves-J!°sti je bil namenjen promociji tretje transliterame izdaje ve-ikega Pleteršnikovega slovensko-nemškega slovaija. Prostore leteršnikove zidanice sta ob predsednici društva Marjanci Ogorevc odprla dr. Janez Dular s kulturnega ministrstva ter Odstavni k krajevne skupnosti Ivan Šeler.
, Srečanje ob Pleteršnikovem dnevu poteka že od leta 1994, so odprli Pleteršnikovo domačijo, ki jo sedaj postopoma °°navljajo in dograjujejo. L.Z.
Med legendo in resničnostjo
Sevnica - Ko je na zemljo legla noč, so okrog sevniškega gradu zagorele bakle in svečke, okrog gradu pa je postopala grajska gospoda, ki so jo upodabljali člani gledališke skupine društva Trg. Skupaj z obiskovalci so čakali na ogled filma o sevniškem gradu avtorja Bojana Kostevca.
Sevniški grad se v urbarjih cova vsak večer z baklo odšla prvič omenja leta 1309 in si- v Lutrovsko klet, kjer sta bila cer kot castellum Lichten- pokopana njen mož in hčerka. wald. Temeljito prezidavo je Film diplomanta Akademi-doživel po letu 1595, ko gaje je za multimedije Bojana kupil baron Inocenc Mocon. Kostevca, ki mu je pri režiji Grad je takrat postal renesanč- in scenariju pomagal Sinjo na utrdba. Sicer pa je v svoji Jezernik in ima v filmu tudi
zgodovini grad menjal števil- osrednjo vlogo, tako s pomoč-ne lastnike. Zadnja lastnica je jo igralcev Drušva Trg, To-bila Matilda Arco Zinneberg, polovške konjenice in številki je bila habsburške rodovine, nih drugih sodelavcev razsti-V filmu Med legendo in res- ra bogato zgodovino sevniš-ničnostjo vidimo, kako je Ar- kega gradu. N.Č.C.
Jabolko več kot sadež
Podsreda - Praznik kozjanskega jabolka je prireditev, s katero v Kozjanskem parku letos že sedmič zaključujejo celoletno delo v projektu “Oživljanje starih travniških sadovnjakov”.
Prireditve se bodo vrstile ves teden od 2. do 8. oktobra; v ponedeljek, 2. oktobra, organizirajo pohod Po pešpoteh Kozjanskega parka, v torek, 3. oktobra, bo ob 13. uri odprtje kraškega izvira v Dekmanci, v sredo, 4. oktobra, si bo mogoče ogledati žganje kope na Čerčkovi domačiji na Gradišču, v četrtek, 5. oktobra, bodo v Slovensko-bavar-ski hiši odprli razstavo o hroščih, v petek, 6. oktobra, pripravljajo posvet na temo “Mesto in vloga ohranjanja tradicionalnega sadjarstva v družbi in regionalni politiki”, odprli bodo tudi razsta-
vo starih sort jabolk in razstavo gob, osrednja prireditev pa bo v soboto, 7. oktobra, ko bo postavljena tržnica in predstavitev projektov, oboje bo na ogled še v nedeljo, 8.oktobra, ko bodo prireditev slovesno zaključili s kultumo-zabavnim programom.
Že v petek, 29. septembra, pa bodo v Kozjanskem parku obeležili 25-letnico obstoja. Ob tej priložnosti bodo na podstrešju gradu Podsreda ob 17. uri odprli pregledno razstavo “25 let Kozjanskega parka”. Po ogledu razstave pripravljajo druženje v grajski kuhinji. J.K.
MfiPOVED!
Prireditve
28.	september
Brestanica - odkritje doprsnega kipa Adama Bohoriča, ob 10.45, osnovna šola
29.	september
Sevnica - predavanje patra Karla Gržana o življenju v komunah in odkrivanju lastne vrednosti, vstop prost, ob 20. uri, mladinski center
Brežice - peti jazz večer s skupino The Troublemakers, ki jo sestavljajo Grega Kozar (alt in sopran saksofon), Marko Čmčec (klavir), Jan Gregorka (bas) in Žiga Kožar (bobni), ob 21. uri, klub mladinskega centra
30.	september
Sevnica - slavnostno odprtje športnega doma (ob 19. uri), predstavitev dejavnosti sevniških društev (od 12. do 15.30), koncert godb, družabno srečanje z ansamblom Jasmin
Kultura
28.	september
Brestanica - ob 1111-letnici prve pisne omembe Brestanice in Krškega odprtje razstave učencev OŠ Adama Bohoriča na temo “Gradovi”, ob 18. uri, Florjančičeva galerija na gradu Rajhenburg
Krško - klubski literarni večer “Pod dežnikom” z naslovom “Jesen v meni”, ob 19. uri, ČebeFnak
Brežice - odprtje razstave del območne likovne kolonije “Brežice - moje mesto 2006”, kulturni program bosta izvedla Marina Benič in Sašo Pipič, ob 19. uri, kašče Sevnica - ob dnevih kulturne dediščine dan odprtih vrat gradu (od 11. do 17. ure), zbor udeležencev na starem mestnem trgu, ogled znamenitosti in sprehod do zgornje graščine, ob 9. uri
Sevnica - zaključna prireditev ob 5-letnici Lekosove galerije Ana - 5. mednarodni haiku tabor “Češnjev cvet Sakura 2006”, gostja večera bo Seiko Araki-Gerl, Japonka iz Tokia, ki živi in dela v Celju, ob 19. uri, galerija Ana
29.	september
Krško - odkritje doprsnih kipov Jurija Dalmatina in Adama Bohoriča, odprtje razstave fotografij Janka Božiča “Kamen časa” in koncert učencev in učiteljev Glasbene šole Krško, ob 17. uri, dvorana v parku Bizeljsko - ob dnevih evropske kulturne dediščine koncert pevskih zborov in ljudskih pevcev, nastopili bodo bizeljski ljudski pevci, MPZ Bizeljsko in vokalna skupina Solzice iz Brežic, ter odprtje razstave z naslovom Grad, obzidje in “Lusthaus”, ob 20. uri pred Lusthausom
30.	september
Brestanica - dan odprtih vrat muzeja (od 11. do 15. ure), Transromanica - predavatelj mag. Gojko Zupan (ob 17.30 v renesančni dvorani gradu Rajhenburg) in zaključna prireditev ob 1111-letnici Brestanice in Krškega z naslovom “Mogočni zidovi čuvajo povest naroda”, ob 19. uri, grajsko dvorišče
Ob tednu otroka
2.	oktober
Krško - ob tednu otroka piogovor za starše, vodila ga bo prim. dr. Dušica Pleterski Rigler, ob 17. uri, zbornica OŠ Jurija Dalmatina
Krško - cirkuško-klovnska animacijska predstava, ob 18. uri, na ploščadi in v veliki dvorani Kulturnega doma
3.	oktober
Koprivnica - delavnice, ustvarjalnice, športne igre, za-bavno-glasbene prireditve za otroke iz KS Koprivnica, Senovo, Brestanica in Rožno-Presladol, ob 14. uri pri OŠ Koprivnica Krško - “Avtomobili”, animirani film, sinhroniziran v slovenščino, ob 18. uri, Kulturni dom
4.	oktober
Krško - okrogla miza na temo “Vsem otrokom enake možnosti”, ki jo bo vodila Liana Kalčina, v okviru dogodka bo odprta razstava z naslovom “Pravična delitev dobrin”, ob 12. uri, Kulturni dom
Krško - “Škrat Kuzma dobi nagrado”, dramatizacija v izvedbi gledališke skupine OŠ Brežice, ob 18. uri, Kulturni dom Kostanjevica na Krki - delavnice, ustvarjalnice, športne igre, zabavno-glasbene prireditve za otroke iz KS Podbočje, Kostanjevica in Raka, ob 14. uri pri OŠ Kostanjevica
5.	oktober
Krško - delavnice, ustvarjalnice, športne igre, zabavnoglasbene prireditve za otroke iz KS Krško, Gora, Leskovec, Veliki Trn, Veliki Podlog, Krško polje, Senuše, ob 14. uri pri OŠ Krško
Krško - “Divjina”, animirani film, sinhroniziran v slovenščino, ob 18. uri, Kulturni dom
6.	oktober
Krško - igrana lutkovna predstava “Čarobna skrinjica” v izvedbi Mini Teatra, ob 18. uri, Kulturni dom
7.	oktober
Krško - pionirska transverzala po poti prostovoljnih gasilskih društev
Srečanje pri razgledni tabli
Lisca - Vsak drugi četrtek v septembru se pri razgledni tabli na vrhu Lisce zberejo planinci in tisti, ki imajo Lisco preprosto radi. Na tokratnem srečanju, ki je bilo zadnje tovrstno, so se zbrani veselili tudi 20-letnice torkove pohodne skupine, ki jo vodi Elka Grilc. V Jurkovi koči pa je bila na ogled izjemna razstava Ljuba Motoreta z naslovom Lisca iz zraka.
Dejstvo je, da bi bilo neodgovorno Lisco prepustiti v upravljanje le planincem in oskrbnikom Kozmusovim. Da je Lisca resnično skrb vseh, so dokazali tudi prisotni - župana občine Sevnica in Laško, Kristijan Janc in Jože Rajh, direktor Kozjanskega parka Ivo Trošt, predsednik PD Jože Prah, podpredsednik Planinske zveze Slovenije Uroš Vidovič in direktorica Zavoda KŠTM Petra Poz-derec, ki je na vrhu hriba razdelila partnerske pogodbe. Slednje zavezujejo vse sodelujoče, da vsak na svojem področju stori vse, da se Lisci vrne ugled, kot gaje imela včasih. Začetek revitalizacije Lisce naj bi se pokazal že letos, saj naj bi pozimi že zaživelo smučišče.
Srečanje na Lisci pa je bilo nekaj posebnega za t.i. torkovo oz. Elkino skupino, ki organizirano hodi v hribe vsak torek in to že 20 let. Danes 76-letna Elka Grilc je, ko je bila stara 50 let, planinskemu društvu izrazila željo, da postane planinska vodnica. Takrat so jo malo postrani gledali in si mislili, no, kakšnih pet let pa res lahko ostane vodnica.
Takrat se je v hribe hodilo le ob vikendih, se spominja Grilčeva, zato je predlagala, da znotraj Planinskega društva Sevnica organizirajo sekcijo, ki je sprva štela 12 članov. Na izlet so odhajali vsak torek, turo pa prilagajali vremenskim razmeram. Doslej je Elkina skupina opravila že 899 izletov, poleg tega pa so se udeleževali tudi rednih izletov planinskega društva. Elka Grilc, ki ji je planinsko
društvo ob tej priložnosti podelilo posebno priznanje, zahvalila se ji je tudi njena skupina, pravi, da z letošnjim letom zaključuje vodniško kariero.
Prepelice iz Dolenje vasi pri Krškem ter sevniška planinska skupina Encijan. Planinci so sklenili, da odslej septembrsko srečanje ob razgledni tabli ne bo več potekalo ob četrt-
Sicer pa je tokrat z Lisce donela pesem, saj so na vrhu hriba nastopili pevci mešanega pevskega zbora Lisca, ženska skupina Zefir, oktet Jurij Dalmatin, ženski pevski zbor
kih, temveč drugi vikend v septembru. Na srečanje pa bodo povabili vse pevske zbore, ki imajo v repertoarju planinske pesmi.
Nada Černič Cvetanovski
Najlepša
vojašnica
Cerklje ob Krki - Vojašnica Cerklje ob Krki je v kategoriji velikih vojašnic prejela najvišje priznanje za najlepše urejeno in najbolj prijazno med vsemi slovenskimi vojašnicami. V imenu vojašnice je priznanje prejel poveljnik cerkljanske vojašnice Cvetko Daničič. V kulturnem programu sta nastopili Estera Cetin in Majda Arh. L.Z.
j*in %
TOM pri ZP'm
BREZPLAČEN KLIC j VSAK PAN OP 12** 00 20'"
Kadar ni ljudi, ostajajo spomini
Okroglice - “Spoštovane tovarišice in tovariši, gospe in gospodje, bratje in sestre ali kakorkoli ste se že imenovali v letih 1941- 45 in kakorkoli se imenujete danes,” je zbrano množico nagovoril poslanec v državnem zboru Aleš Gulič. Spominjal se je, da je 15 let po vojni vstopil v pionirsko organizacijo, sedaj pa je spet 15 let od osamosvojitve Slovenije. Takrat, se spominja Gulič, je bilo svobodoljubje na višji ravni kot danes.
Na spominski slovesnosti so se zbrani spominjali leta 1944, ko so Nemci v Okroglicah ubili pet kurirjev, spomnili pa so se tudi 65-letnice ustanovitve OF in upora proti okupatorju ter 15-letnice
osamosvojitvene vojne za Slovenijo.
“Vsa čast in slava tistim, ki so se borili za domovino in zanjo žrtvovali svoje življenje. S tem so žrtvovali ves svoj rod, saj danes za njimi ni ne
sinov in ne vnukov,” je dejal Gulič. In kadar ni ljudi, ostajajo spomini. Ne pripovedujejo jih tisti, ki so bili zraven, ampak tisti, ki so o tem slišali in to govorijo naprej. In kot je pokazalo srečanje v Okroglicah, je takih še veliko in Gulič jim je hvaležen za svobodoljubje in svobodomiselnost.
Slovesnost so popestrili učenci OŠ Loka pri Zidanem Mostu, pevska skupina Lokvanj iz Krmelja, folklorna skupina z Razborja, godba Blanški vinogradniki ter Du-letova četa z Malkovca, ki ohranja spomin in tehniko nekdanje partizanske čete. Zbrane pa sta nagovorila tudi predsednik borčevske organizacije Maks Popelar ter sevniški podžupan Stefan Teraž. N.C.C.
Za Abrahama nov prapor
Zavratec - Ribiška družina Sevnica je na ribniku v Lokah proslavila 50-letnico delovanja. Ob tem pomembnem jubileju so razvili društveni prapor in se z zahvalami spomnili tistih, ki so največ prispevali k razvoju društva.
Sevniški ribiči ob 50-letnici razvili prapor.
Ribiška družina Sevnica je v zadnjih letih veliko pozornosti namenila sanaciji ribnikov v Lokah, Sevnici, Štritu, Bruni vasi in Prelesju pri Mirni. Ob ribniku v Bruni vasi so popolnoma obnovili brunarico, pred kratkim pa so dokončali gradnjo ribiškega doma v Krmelju. Veliko preglavic jim je povzročil sevniški ribnik, saj je v lanskoletnem neurju plaz zasul potok Mlinščico, ki je napajal sevniški ribnik. Po letu dni je tudi s pomočjo krajanov, ki so sodelovali pri obnovi, ribnik saniran, vanj pa so ponovno vloženi krapi. V načrtu za prihodnje leto pa imajo izgradnjo ribnika v Rakovniku, saj imajo ribiči tam idealno zemljišče, veliko približno en hektar.
Ribiči so veseli tudi ribje steze na Mimi, tekmovalci pa se veselijo nove tekmovalne steze, ki jo bodo dobili nad jezom elektrarne Boštanj in na kateri bo prostora za približno sto tekmovalcev. Kot napoveduje predsednik Ribiške dru-
žine Sevnica Branko Safič, bodo v naslednji sezoni sevniški ribiči ponovno aktivirali obnovljen ribogojni obrat v Lazah, ki je obstal zaradi zastarele in izrabljene opreme. Spet bodo začeli s “proizvodnjo” sto tisočev mladic podusti in platnic, po potrebi pa tudi drugih vrst rib, ki jih bodo vlagali v gojitvene potoke.
Na slovesnosti ob 50-letnici Ribiške družine Sevnica, ki sojo popestrili godba Blanški
vinogradniki, pevski zbor DU Tržišče in planinska pevska skupina Encijan, so svečano razvili društveni prapor. Vikiju Kosarju starejšemu in Dominiku Cešku pa so podelili priznanja za njun prispevek k razvoju ribiške družine.
Ob tej priložnosti seje predsednik Safič zahvalil tudi občinam Sevnica, Trebnje, Litija in Škocjan, ki so Ribiški družini Sevnica v upravljanje zaupale reke in potoke. N.C.C.
V	Krškem brez
avtomobila
Brežice, Krško - Brežiška in krška občina sta se že pred leti vključili v obeleževanje evropskega tedna mobilnosti. Brežice letos zaradi urejanja glavne ulice in oteženega prometnega režima k akciji niso pristopile, v Krškem pa so prejšnji petek označili mednarodni dan brez avtomobilov z zaprtjem dela Dalmatinove ulice.
Evropski teden mobilnosti je namenjen spodbujanju zavesti, naj čim več državljanov za vsakodnevne potrebe uporablja javni prevoz. Ogromno število osebnih avtomobilov, v katerih se največkrat prevaža zgolj ena oseba, močno onesnažuje zrak in za vso to pločevino nobeno mesto nima dovolj parkirišč.
V	Krškem z dnevom brez avtomobila, ko zaprejo del Dalmatinove ulice, občane spomnijo, da ima mesto organiziran javni prevoz. Na mlade se obračajo s sporočilom, naj ob lepem vremenu uporabljajo kolo tudi, ko se odpravijo po opravkih, ne samo za rekreativno vožnjo. Tako so se devetošolci tega dne spravili na kolo in se zapeljali po občini, mlajši pa so risali po delu zaprte ceste. Mestni avtobus je na vseh mestnih relacijah vozil brezplačno.
Kot ugotavljajo v vseh evropskih mestih, ki sodelujejo v tednu mobilnosti, us-meijanje pozornosti na razmere v mestnem prometu zgolj nekaj dni v letu ne more pripeljati do večjih sprememb navad ljudi zgolj na podlagi ozaveščanja. Domišljena strategija javnega prevoza in njegove ugodnosti so tisto, kar bo prepričalo ljudi, da za rutinske opravke ali prihod v službo ne potrebujejo avtomobila. B.D.
Pokopališče so razširili
Brestanica - Poleg obnovitvenih del na cesti, ki pelje proti osnovni šoli, poteka v Brestanici tudi širitev obstoječega pokopališča. Izvajalec del, Kostak Krško, ki ga je občina izbrala na javnem razpisu, je z deli začel poleti, prva faza investicije, ki zajema pridobitev novih grobnih polj, pa znaša 70 milijonov SIT. Z deli naj bi zaključili do 1. novembra.
S projektom razširitve bo pa bo pridobilo tudi večji KS Brestanica pridobila pros- prostor za parkiranje in sicer tor za raztros pepela, prostor dodatnih enajst parkirnih za skupen žarni pokop, pros- mest.
tor za pokop ob prekopih grobov, 576 žarnih mest in 32 grobov za klasičen pokop. Poleg širitve poteka tudi gradnja pomožnega gospodarskega objekta, ki bo služil za hrambo orodja in odrov. Pokopališče
V naslednji fazi je predvidena tudi obnova mrliške vežice, ki bo zahtevala dela pod nadzorom Zavoda za spomeniško varstvo, ker se objekt nahaja na varovanem območju. L.Z.
cAla/tocite
on 07/49-91-250
na/točmfce je cenejši!
ZANIMIVOSTI, NASVETI
za mlade...
ir
moda
A
Moje počitnice
Komaj sem čakal, da so se pričele počitnice. Kopal sem se lahko v bazenu, izkoristil tople dneve za sprehode in igre, saj nisem imel skrbi za šolo. Odšli smo tudi na morje. Komaj sem čakal ta dan, ker sem zelo rad na morju. Imeli smo bolj mrzlo vreme, zato smo si ogledali več obalnih krajev v Sloveniji, kar je bil pravi užitek za mene in mojo družino.
Ko smo se vračali domov, smo si ogledali vojaški muzej tabor, ki prikazuje avstroogrske in italijanske vojake. Prikazuje tudi zbirke iz časa prve svetovne vojne. Ustavili smo se še v Lipici in si ogledali konje. Moje počitnice so bile zelo zanimive.
Sašo Bec, 4.r, OS Krmelj
LAN party znova v mladinskem centru
Krško - Po podaljšanem poletnem počitku se v Mladinski center Krško vrača LAN party, ki bo mladim zopet krajšal petkove večere. Tudi v novi sezoni bodo vsak mesec pripravili drugo igro, seveda pa lahko zanjo še sami glasujete v anketi na spletni strani www.mc-krsko.si oziroma svoje želje sporočite preko elektronske pošte. V oktobra se bodo v duhu pričetka lige prvakov “udarih” v igri FIFA 2006, po uradnem delu pa bo sledil LAN afterparty v obliki priljubljenega Counter Strike CS.
Zbiranje oblačil za otroke in mladostnike kriznega centra
Senovo - V tednu od 2. do 7. oktobra, ko obeležujemo teden otroka, bo v Bivaku na Senovem potekala akcija zbiranja oblačil za otroke in mladostnike iz Kriznega centra Krško. Vsa oblačila, ki bi jih želeli podariti, lahko prinesete v Bivak in jih oddate promotorju. Oblačila bodo predali uporabnikom 10. oktobra na predstavitvi KCM Krško.
i2Pvbrežice
|ttvooawnH*iwo»(
Jmmgi
it \
ikirA rCMTRP |:3yna agencija Republike Slovenije llNrv/ V.CIN I i\C m podjetništvo in tuje investicije
AKTUALNO
1.	Objavljen je JAVNI RAZPIS za dodelitev sredstev za razvoj iz občinskega proračuna za pospeševanje razvoja majhnih in srednje velikih podjetij v občini Brežice v letu 2006 v Uradnem listu RS z dne 22.9.2006.
INFORMATIVNA DELAVNICA bo v torek, 3.10.2006, ob 10. uri v sejni sobi Območne obrtne zbornice Brežice,
Cesta prvih borcev 3, kjer bo podrobneje predstavljen Postopek prijave. Delavnica je brezplačna. Rok za oddajo vlog je 30 dni od datuma objave razpisa v Uradnem listu RS.
2.	Vabljeni tudi na DELAVNICO na temo:
- Javna naročila, Programi EU in 7. okvirni program, ki bo v četrtek, 5.10.2006, ob 10. uri v sejni sobi Območne obrtne zbornice Brežice.
Predavatelja: Alenka Zelenič in Dražen Levojevič
Brezplačno delavnico pripravljamo v sodelovanju z Euro Info Centrom.
Prijave sprejemamo na tel. št. 07/ 49-90-680 ali po elektronski pošti info@zpt-brezice.si
NOVO - ZPT Brežice vstopna točka e-VEM!
Počitnice
Moje počitnice so bile zelo zanimive. Čeprav zelo rada hodim v šolo, so počitnice minile zelo hitro. V prvem mesecu počitnic sva z bratom Juretom odšla na počitnice v Šmarješke Toplice. Tam sem spoznala prijateljice iz Ljubljane. Skupaj z njimi sem se hodila vsak dan kopat na odprti bazen. Zvečer pa sem velikokrat odšla na sprehod do strica Toneta, ki ima konjčka z imenom Miki in kozo z imenom Pikica. To je bil nepozaben dogodek, ki sem ga preživela pred svojim odhodom na morje.
Komaj sem čakala začetek avgusta, da se prične moji celi družini dopust, ki smo ga preživeli na morju. Odšli smo v mesto Pakoštane. Bilo je zelo zanimivo, kajti z Juretom sva imela vsak svojo družbo. Veliko smo plavali, se potapljali, vozili s pedolinom in s kolesi. Imeli smo tudi nekaj slabega vremena, ki smo ga izkoristili za izlete. Ko je minilo devet dni, smo se poslovili od gospe Nade in krenili proti domu. Doma sem se dolgočasila, zato sem še hitro izkoristila svoje zadnje dni počitnic, ki sem jih preživela pri svojem dedku v Hrastniku. Tam sem veliko hodila po hribih s svojo sestrično Klavdijo. To so bile moje nepozabne počitnice pred vstopom v novo šolsko leto, ko sem postala četrtošolka.
Tina Berk, 4.r, OŠ Krmelj
Moje počitnice
Čeprav, tako kot mnogi izmed nas, rad hodim v šolo, sem se počitnic zelo razveselil. Dva meseca brezskrbnih dni zame in za moje starše. Le kaj je lahko lepšega. Klub temu da letos nisem bil na morju, so bile moje počitnice zelo pestre in zanimive. Že kmalu na začetku počitnic sem odšel na športni tabor na turištično kmetijo Obolnar. Tam sem spoznal veliko novih prijateljev z različnih koncev Slovenije.
V tednu, ki smo ga preživeli skupaj, smo spoznali nove igre in uživali v že znanih, veliko smo plavali, igrali nogomet, streljali z zračno puško in lokom ter se balinčkali. Tudi doma smo imeli zelo pestro poletje, saj smo zraven hiše še dozidali klet in garažo. Ves čas sem pomagal po svojih močeh in se veselil narejenega. Ker smo bili med tednom pridni, smo se vsak konec tedna odšli s starši kopat v Šmarješke Toplice. Imel sem se zelo lepo. Proti koncu počitnic pa sem že nestrpno pričakoval začetek novega šolskega leta, saj bo šlo vse že malo bolj zares. Dobili bomo namreč že ocene, tiste čisto ta-prave. Upam, da kar najlepše.
Rok Poljane, 4.r, OŠ Krmelj
Hiša debele mame
Vrača se neprekinjeni smeh! Kmalu po izjemno uspešni Hiši debele mame prihaja še bolj “debelo” nadaljevanje.
Da bi zaščitil državno varnost, dobi agent Malcom Turner (Martin Law-rence) novo tajno nalogo - spet se bo moral preobleči v debelo mamo, drzno in jezikavo, predvsem pa hudo “močno” babico z juga. Tokrat njegovakrin-ka zahteva, da postane varuška treh razposajenih otrok z namenom, da bi nadzoroval sumljive dejavnosti njihovega očeta. Hiša debele mame 2 po vseh šivih poka od smešnih dogodivščin in neverjetnih vizualnih pogruntavščin.
Insajder
Denzel Washington, Clive Owen in Jodie Foster vas bodo popolnoma prevzeli v kriminalni srhljivki, prepleteni z akcijo. Odločen detektiv, premeten ropar in skrivnostna ženska se zapletejo v nevarno igro, polno skrivnosti in pretresljivih odkritij, v kateri se napetost nenehno stopnjuje. Pripravite se na izjemno napeto zgodbo, ki vam bo jemala dih vse do pretresljivega konca.
,/Saia
K|IAN
Satanov klan
Šerif Wydell (William Forsythe) in njegovi možje obkolijo hišo hudodelske družbe Firefly. Le Otis (Bill Mose-ley) in njegova sestra Baby (Sheri Moon Zombie) se izogneta usodnim kroglam in se zatečeta v odmaknjeni motel. Tam čakata na svojega podivjanega očeta, kapitana Spauldinga (Šin Haig), ki ubije vsakogar, ki mu prekriža pot. Število trupel je vse večje in šerif Wydell se odloči vzeti zakon v svoje roke. Začne se eden izmed najbolj pokvarjenih in zastrašujočih spopadov v filmski zgodovini.
Rubriko je pripravila: VIDEOTEKA STUDIO & NELI pri vodovodnem stolpu v Brežicah
Ste pripravljeni na hladnejše dni? Seveda modno pripravljeni. Najbolj nas ogreje kakšen plašč ah jakna. Verjemite, da bodo plašči velik modni trend in obvezni v vaši omari. So topli, za vsak slog in absolutni modni hit! Gre seveda za plašče dolžine do kolen, naj bo to A-oblika, raven kroj ali širok. Glede na to, da so lahko različnih krojev, barv in materialov, ima lahko vsakdo plašč v svojem slogu. Torej, naj vas ne zebe in hkrati bodite modni!
Lea Šinko Štraus
Derma Art
LASERSKI KABINET
Trajno lasersko odstranjevanje kapilar, poraščenosti in pigmentnih sprememb (07/49- 66-044, 031 681-401)
LASERSKO ODSTRANJEVANJE:
MOTEČIH DLAČIC
KAPILAR NA OBRAZU SOLARNIHPIGMENTACU AKEN IN BRAZGOTIN BRADAVIC
C Ofr AA A AhtI
•-v.- ■.. ......-
»lir ...»»■-	...
m: 07/49-66-044, GSM: 031-681-401
. " ' -----------
IPL- LASERSKI KABINET, OBRTNA UUCA 24, BREŽICE
RAZVEDRILO
HOROSKOP
OVEfl
Konflikten teden vas čaka, saj boste stalno jezni in razburjeni. Preveč izpostavljanja vam lahko povzroči večje težave. Če se boste držali dogovora, vas bodo nadrejeni pohvalili.
Ne boste samo zapravljali, tudi zaslužili boste, vendar se morate bolj potruditi. Ovire ne boste lahkotno premagovali, trma bo kratkotrajna. Pazite na nekatere ključne stvari, ki lahko vplivajo na prihodnost.
DVO JČKA
Razumsko boste obravnavali čustva, za bližnje ne boste pretirano v skrbeh, saj se bodo zadeve počasi uredile. Prijatelji in druženje vas bo osrečevalo, bolj se morate posvetiti stari prijateljici, ker vas že pogreša.
Rm
Odličen spomin vas bo lahko rešil nevšečnosti, ki jo bo potrebno rešiti v prihodnosti, zato ne čakajte preveč. Proti koncu tedna bo vse videti zelo lepo, vendar ostanite realni, predvsem pa preverjajte zadeve.
LEV
V ljubezni bodo trenja in če boste zavrnjeni, lahko greste razočarani v druga lovišča. Ne mislite samo nase, zadovoljite tudi ljubljene. Konec tedna boste poravnavali račune.
DEVICA
Dogovori in precej dela, ki zahteva natančnost, vam bodo šli na živce. Konec tedna bo razplet v družini blagodejno vplival na vas, lahko si privoščite krajši izlet ali večje užitke v naravi.
TEHTNICA
Družabna srečanja bodo prijetna, ko boste v dvoje z ljubljeno osebo, pa bo prihajalo do majhnih nesoglasij. Kritiko boste težko prenesli, svojo zasebnost pa boste skrivali.
ŠKORPIJON
Intuitivni boste, kar bo dobro pri odločanju in vendar ne zahtevajte brezpogojno vdanost.
Razvedrite se malo, ne vrtajte stalno po svoji notranjosti in'krepite svojo samozavest, ker vam bo lažje in tudi domačim.
STRELEC
Vaš entuziazem bo pretiran, vsem pa vseeno ne povejte, kar jim gre, ker mnogi resnice ne prenesejo. Če boste potovali, se lahko nadejate večje kupčije. Težko boste ostajali doma, ker pogrešate druženje.
KOZOROG
Naporno delo vam ne bo jemalo energije, le konec tedna bo utrujenost povečana. Ne pričakujte preveč in se zato raje spočijte, saj boste potrebovali moči za nove napore.
Obiščite sorodnike.
VODNIAR
Dobro počutje vas bo spremljalo ves teden, razbremenili se boste in spet bolj družabno zaživeli. Nepotrpežljivost in napadalnost morate nadzorovati, da se ne boste po nepotrebnem zapletali pri delu.
RIBI
Uspeh bo nekako izostal, čeprav vas bo vodilo zaupanje. Ljudje vam bodo pomagali pri vaših načrtih. Če se boste umirili, boste lažje sprejemali izzive. Vikend bo strasten in nežen.
Icanal
... na
olenjskem,
!i krajini in Posavju
___________________'M
MAGRADMA KR1ŽAMKA
Nagrade
Nagrade, ki jih poklanja časopis SavaGlas za pravilno rešitev, prejmejo:
1.	nagrada^- knjižna nagrada Katarina Santej,
Florjanska 17, 8290 Sevnica
2.	nagrada - zgoščenka
Viktor Pantar,
Adamičeva 12,
1000 Ljubljana
3.	nagrada - majica Srečko Furlan,
Črešnjice 4a,
8263 Cerklje ob Krki
Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi:
ODSEK, SOTLA, APRIL, TRASA, PN, NIVEN, PLANINA, PORTORIKO, KT, APO, DAH, SERA, REM, OVAL, PIK, RAZVEJANOST, RANDI, POLT, AT, R, SOAREJA, SENOŽET, ETAN, TROBILO, CENT.
Geslo: PLODOVI NARAVE
Rešitev nagradne križanke pričakujemo do petka, 6.10.2006, na naslov:
SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice s pripisom “Nagradna križanka”.
Ob pravilno rešeni križanki napišite ime, priimek, točen naslov in svojo davčno številko!
Fotokopij križanke ne upoštevamo!
MkL ..dŽSifeš						C te*	AVTOR RUDI MURN	MLADA GOS	SESTAVINA BENCINA	DRUŽBENI SLOJ	NESMI- SELNO, PRAZNO GOVOR- JENJE	SLOVENSKA SLIKARKA KOBILCA
m					■m y		VIOLINA					
						►	VELIKOST GRAFIČ- NEGA DELA, 0SMERKA					
^ i					i c	l	PTIČJA SAMICA					
* K % “	<							GORA NAD BOVCEM 	VELIK PLOŠČAT ČOLN					
KALIN KA -popularna ruska narodna pesem	PTICA IZ RODU VRANOV	ZAKONI- TOST	SIMBOL ZA ERBLi	SLOVENSKI PESNIK IN POLITIK (LOVRO) VOLOVI						S0LMIZA- CUSKIZLOGi SKLADBA IDILIČNEGA ZNAČAJA		
NERES- NIČNA ZLONA- MERNA IZJAVA								MIH Al E MINESCU	PETER AMBROŽ			STANE POTOKAR
LETAUŠČE									GALERIJA V LJUBLJANI			
VANDA GERLOVIČ			IT. FILM. REŽISER (SERGI0) UDER 0RIG.						MLEČNI IZDELEK SLOVENSKI PEVEC PESTNER			
POPU- LARNA RUSKA NARODNA PESEM								OLIVER TWIST			ZEMLJIŠČE, SVET	TRAVA DRUGE KOŠNJE
ANGLEŠKO SVETLO PIVO				PRI PREGLEDU GRLA ZDRAVNIK Z 10PATIC0“ PRITISNE NA JEZIK IN ZAHTEVA. DA IZGOVORITE ČRKO			ANDREJ ŽDAN0V	IT. FILM. KOMIK SLOVENSKI IGRALEC FURUAN				
K0LEV, TODOR -ruski Uroki igralec	ČRKI IZ BESEDE SRNA MOŠKI GLAS			ŽUŽELKA, KI BOLEČE PIČI	DEL JEDILNEGA PRIBORA	UK, KI PREDSTAVLJA BOGA AM0RJA DOBA						
BODEČA RASTLINA, BODEČA NEŽA									NADAV NEKDAJ SO PIVU DEJALI			
ČLAN S00NEGA ZBORA, PRISEDNIK							sigs lili					
STRAŽAR- JEVA DEJAVNOST							SODOBNI SLOVENSKI SLIKAR (FRANCE)					
Kino servis Brežice
Četrtek, 28.9., petek,
29.9.,	sobota, 30.9., in nedelja, 1.10., ob 18.30 Lopov z otroškim obrazom, komedija, in ob 20.30 Miami Vice, akcijski film; četrtek,
5.10.,	ob 18. uri Podzemlje: evolucija, znanstveno-fantas-tični triler, in ob 20. uri Tristan in Izolda, zgodovinski film; petek, 6.10., ob 18. uri Podzemlje: evolucija, znanstveno-fantastični triler, in ob 20. uri Tristan in Izolda, zgodovinski film; sobota, 7.10., in nedelja, 8.10., ob 18. uri Hiša pošast, animirani film, in ob 20. uri Tristan in Izolda.
Kulturni dom Krško
Petek, 29.9., ob 20. uri Gr-bavica, drama; sobota, 30.9., ob 18. uri Garfield 2, animirana družinska komedija, in ob 20. uri Grbavica; nedelja,
1.10.,	ob 18. uri Garfield 2; petek, 6.10., ob 20. uri Plesni ansambel, glasbeno-balet-na drama; sobota, 7.10., ob 18. uri Avtomobili, družinski animirani film, in ob 20. uri Sreča pa taka, romantična komedija; nedelja, 8.10., ob 18. uri Avtomobili.
Kulturna dvorana Sevnica
Petek, 29.9., ob 20. uri Muhasti oblak, erotična drama; sobota, 30.9., ob 20. uri Greva narazen, romantična drama; petek, 6.10., ob 18. uri Avtomobili, sinhroniziran družinski animirani film; sobota, 7.10., ob 20. uri Agent na begu, kriminalka.
RECEPT ZA VSAK DAM
Brancinov zvitek z jurčki in špinačno kremo
Sestavine:
400 g brancinovega fileja ali druge ribe 100 g majhnih jurčkov 1 žlica olivnega olja 1 vršiček šetraja špinačna krema 100 g špinače 0,5 dl sladke smetane 20 g masla sol
muškatni orešček 1/2 stroka česna
Postopek:
V posodi pristavimo vodo za blanširanje špinače, posolimo.
Brancinov file temeljito očistimo s pomočjo kuhinjske pincete. Razdelimo ga na 4 fileje, ki jih posolimo, zvijemo v zvitke in spnemo z zobotrebci. Manjši ognjevaren pekač namažemo z olivnim oljem.
Jurčke očistimo in narežemo na nekoliko debelejše lističe. Špinačo stresemo v krop, blanširamo 1 minuto in odcedimo. Pečico segrejemo na 200° C.
V ponvi segrejemo maslo, na katerem narezane jurčke na hitro na pol prepražimo.
Začinimo jih s soljo, nastrganim muškatnim oreščkom in osmukanimi šetrajevimi lističi. V namazan pekač pokončno položimo pripravljene zvitke. Nadevamo jih s prepraženimi jurčki in za 10 minut potisnemo v segreto pečico.
Špinačna krema: maslo pristavimo in stopimo. Česen olupimo in drobno sesekljamo. Odcejeno špinačo stresemo v električni mešalnik. Prilijemo sladko smetano in stopljeno maslo ter začinimo s soljo, nastrganim muškatnim oreščkom in sesekljanim česnom. Vse sestavine zmešamo z električnim mešalnikom v gladko kremo.
Zvitke razdelimo na dva segreta krožnika. Oblijemo s špinačno kremo, zraven pa lahko ponudimo tudi ocvrt ali pečen krompir.
Ajdovi žganci s krompirjem
Sestavine:
300 g ajdove moke 200 g krompirja 40 g ocvirkov 40 g masti sol
Postopek:
Krompir operemo, olupimo, zrežemo na koščke in pristavimo v soljeni hladni vodi, ki naj je bo nekaj več kot ponavadi. Ko zavre, krompir počasi kuhamo dobrih 10 minut. K napol kuhanemu krompirju vsujemo ajdovo moko. Pokrijemo in počasi kuhamo 10 minut. V moko z ročajem od kuhalnice naredimo luknjo, potem pa vse skupaj počasi kuhamo še 20 minut. Odstavimo in odlijemo nekaj zgančevke. Dodamo polovico masti in dobro premešamo. Nato žgance zajemamo s kuhalnico, z vilicami pa jih nadrobimo v segreto skledo. Žgance zabelimo s preostalo vročo mastjo in s segretimi ocvirki. Kot samostojno jed jih ponudimo z mlekom ali jogurtom, s kislim zeljem ali s kislo repo. Kot prilogo jih pogosto postrežemo h klobasam ali kmečki pojedini, k obaram in mesnim ragujem.
ŠPORT
strelstvo
■v
Štajercema uspel dosežek za Guinnessovo knjigo
Brežice - Boštjan Simonič in Cvetko Ljubič iz Strelskega društva Kidričevo sta na 3. mednarodnem strelskem maratonu v streljanju z zračno pištolo v dvorani Mladinskega centra v Brežicah kar za 163 krogov izboljšala doslej najvišji svetovni dosežek v 24-urnem tarčnem streljanju z zračno pištolo. Simonič je pri rekordnem dosežku udeležen že drugo leto zapored, saj je pri lanskoletnem podvigu sodeloval skupaj z bratom Simonom.
Kljub velikim naporom in težavami z utrujenostjo sta Štajerca s povprečno vrednostjo posameznega strela 9,42 od 10 možnih krogov postavila nov mejnik v tekmovanju za rekord, katerega pravila so leta 2004 utemeljili v Strelskem klubu Brežice.
Simonič in Ljubič sta s skupno 1450 streli v 24 urah zadela 13.652 krogov. “Vedel sem, da naju čaka zelo težko delo, vendar sem bil zaradi Priprav na julijsko svetovno Prvenstvo v Zagrebu telesno in tehnično bolje pripravljen kot lani, kar seje poznalo, ves čas pa sem pazil tudi na pravilno prehranjevanje,” je skrivnost uspeha razkril najboljši Posameznik maratona Boštjan Simonič. Njegov partner Cvetko Ljubič se je dogodka letos udeležil prvič in je bil nad odličnim dosežkom tudi sam presenečen. “Uspel nama je dosežek, ki ga bo težko kdo presegel. Seveda se kova potrudila, da bi bila to thidva,” je dejal državni rekorder Cveto Ljubič. Poleg °tnenjene dvojice so v Brežicah nastopih še Peter Tkalec tz Rečice pri Laškem in Vinko Srečko iz Trzina, Robert Ferenčak in Srečko Vidmar iz Brežic ter prvič tudi gosta s or vaške Vlatka Pervan in Bobertino Zgombič. V vztrajnostnem streljanju seje tako prvič preizkusila tudi tenska. Desnica hrvaške pr-vakinje naporov žal ni najbol-Je vzdržala, zaradi česar je bila v drugem delu maratona števi-t° strelov prisiljena zmanjšati 2a tretjino. Za organizacijsko Plat maratona je tudi tokrat
\ %. X
Simonič in Ljubič za Guinnessovo knjigo
■šm
poskrbel Brežičan Robert Ferenčak. Poleg tega, da je nastopil še v vlogi tekmovalca, je skupaj z Robertom Kranjcem tudi lastnik prvega rekordnega dosežka v 24-umem streljanju, ki so ga uradno zabeležili v slavni londonski knjigi.
Prvič se je maratona ude-
ležila tudi dvojica v streljanju z zračno puško. Luka Avberšek (SD Mrož Velenje) in Boštjan Žlak (SD Portorož) sta nastreljala 13.843 krogov in v svoji disciplini postavila mejo, ki jo bodo nastopajoči naskakovali v prihodnjih letih. Njun povpreček znaša kar 9,61 kroga. E.S.
karate
7. Slovenija open
Šempeter pri Gorici -
Preteklo soboto je Karate zveza Slovenije organizirala tradicionalno odprto prvenstvo Slovenije, na katerem je sodelovalo 46 klubov in štiri reprezentance iz petih držav (Irske, Italije, Slovaške, Hrvaške in Slovenije). V tako hudi mednarodni konkurenci so štiri osvojene kolajne brežiških karateistov dodaten motiv za še boljše delo v prihodnje. Tokrat sta se še posebej
izkazala Jože Ferenčak (dve bronasti kolajni) in Bruno Budič (srebrna in bronasta kolajna). L.Z.
badminton
Odlična Maja Sušin
Mirna - Badminton klub Pišece se je udeležil turnirja v Mimi. Sodelovalo je 30 igralk in 39 igralcev. Pri dekletih je zmagala Jerca Bajuk (BK Tom), ki je v finalu premagala Ano Pio Kumelj iz Medvod. 3. mesto je zasedla
Sava Glas, 28.9.2006
mali nogomet
Sevnica zmagala
Sevnica - Komisija za mali nogomet pri MNZ Celje je organizirala 12. pokalno tekmovanje za prehodni pokal Servis Edvard Jelen. Organizirala ga je Sevnica, ki je na koncu tudi zmagala. S področja medobčinske nogometne zveze Celje bodo v zaključnem tekmovanju NZS nastopili GIP Beton MTO, Dobovec in Sevnica. V polfinalu je bila Sevnica boljša od drugoligaša Hrastnika (3:1), nato pa je v finalu odpravila še prvoligaša Živexa (6:4). L.Z.
gimnastika
Renato Zorko urednik revije Gimnastika
Ljubljana - Gimnastična zveza Slovenije (GZS) je predstavila prvi izvod publikacije “Gimnastika”. Revija GZS je poljudno-informativ-ne narave in je namenjena tako športnim delavcem, telovadkam, staršem in ljubiteljem gimnastike, njen osnovni namen pa je pretok informacij med omenjenimi subjekti. Prvi izvod revije vsebuje pogled v zgodovino slovenske gimnastike od leta 1863 (ustanovljen Južni Sokol v Ljubljani) pa vse do modeme gimnastike 21. stoletja, članke iz delovanja GZS in njenih članic v letu 2005 in 2006, predstavljena pa je tudi ritmična gimnastika^ nov tekmovalni sistem v ZŠG ter projekt Gimnastičnega centra Pegan-Petkovšek.
Renato Zorko
Grafično zasnovo revije “Gimnastika” je izoblikoval novinar Renato Zorko, ki je hkrati prevzel tudi funkcijo glavnega in odgovornega urednika. Revija “Gimnastika” je izšla v nakladi 1000 izvodov. L.Z.
Zagrebčanka Martina Sko-rup, ki je v tekmi za 3. mesto premagala Majo Sušin (BK Pišece). Maja je v četrfinalu premagala Nino Smole, drugo igralko Slovenije. Maja je na novi jakostni lestvici med petimi igralkami Slovenije.L.Z.
Posavki osvojili prvo kolajno
Bolgarija - Od posavskih radioklubov so barve slovenske reprezentance na 13. svetovnem prvenstvu v amaterski radiogo-niometriji zastopali tekmovalci iz Radiokluba ž’Krško” v kategoriji W19 - dekleta do 19 let Adrijana Moškon in Maja Marušič, M60 moški nad 60 let Janez Kuselj ter iz radiokluba Amater iz Sevnice v kategoriji M19 - fantje do 19 let Tomaž Kunšek in Davor Možič.
Adrijana Moškon in Maja Marušič sta v svoji kategoriji osvojili 3. mesto in tako za Slovenijo osvojili prvo kolajno na svetovnih prvenstvih. L.Z.
Posavski predstavniki na svetovnem prvenstvu, med njimi Adrijana in Maja z bronasto kolajno
Je že res, da se sončni dnevi Vtjeto poslavljajo in jih bo do Prihodnjega poletja le še za vzo-r®c, a vožnja z vetrom v laseh 2? namenjena zgolj poletju. t udi sicer se najde dan, ko odpr-^ streha ustreza sleherni duši, P°sebno še, če zanjo ne potre-vje več kot 25 sekund odpiha ali zapiranja. Povsem ^nrodejna operacija, ki od , °znika zahteva le prst na sti-nlu, avtomobil pa se iz pri-lačnega kupeja spremeni v ^apeljiv kabriolet. In obratno
Seveda.
EOS je prvi samostojen , °lkswagnov model, zasnovan ,ot CC oziroma kupe/kabrio-et za štiri. Tudi pri EOS-u, °dobno kot pri Passatu, je
fVVTO/nOBlLIZEn
Volksvvagen EOS 2.0 FSI
imel pri zunanji obliki najpomembnejšo besedo naš rojak Robert Lešnik, ki si tako utira pot med vodilne oblikovalce. Kot je povedal ob predstavitvi Passata v Portorožu, je njegovo delo zunanjost avtomobila. Torej krojenje karoserije. Za ostalo so zadolženi dragi oblikovalci. Njegove ideje so prepoznavne tudi na EOS-u, kije sicer manjši od Passata, razvit na osnovi Golfa, čeprav ima
zasnova maske motorja in žarometov veliko skupnega s Passatom. Absolutna novost je trda streha, sestavljena iz petih manjših elementov, električno vodena in zložljiva, ki spreminja kupe v kabriolet. In prav inovativna streha naj bi predstavljala očitno prednost pred ostalimi tekmeci tega razreda, saj poleg odpiranja celotne strehe, omogoča tudi električno odpiranje strešnega okna. Poseben
Zmogljivosti:
' ttajvišja hitrost 210 km/h 'Pospešek 0-100 km/h: 9,8 s ' testno povprečje:
1(U1/100 km
izziv je predstavljala zasnova kratkega, dinamičnega zadka.
Notranjost je med večjimi, če ne največjimi v razredu. Na zadnja sedeža se vstopa mimo prednjih sedežev, kar pri zaprti strehi ni ravno enostavno. Sedi se relativno nizko, obkrožajo ga nižja okna vse okoli, zadaj pa je protivetma mreža, ki ima ob odprti strehi točno določen pomen in namen. Namreč veter v laseh se občuti minimalno, celo pri visokih hitrostih. Brez mreže ah še s spuščenimi šipami pa je že pravi prepih, ki ni moteč le pri veliki vročini teh soparnih dni. Sicer pa je splošno udobje v EOS-u ob zaprti strehi več kot dobro. Zaradi po-
Motor:
-	vrstni štirivaljnik -prostornina: 1984 cm3
-	največja moč:
150 KM (110 kW)
-	navor: 200Nm pri 3500/min
srečene aerodinamike karoserije reže zrak neslišno.
Notranjost s prepoznavnimi Volksvvagnovi standardi kakovosti materialov in izdelave ter design armaturne plošče v hišnem slogu ustvarjajo prijetno počutje predvsem spredaj, kjer je največ prostora. Voznik sedi nizko, čeprav je sedež moč nastaviti tudi v višino, vendar je njegov položaj podoben kot v klasičnih kupejih. Za spoznanje zleknjen nazaj, ne glede na nastavitve volana po globini in višini. Dodatne ojačitve podvozja, ki usklajujejo ravnotežje med odprtim in zaprtim vozilom, sicer nekoliko vplivajo na EOS-ve zmogljivosti, ki pa ostajajo dovolj odločne. Pod-
vozje, primemo nastavljeno, da pretrdo ne bi ogrozilo notranjega udobja, izraža v vožnji zdravo, predvidljivo dinamiko. In ne glede na to, daje avtomobil za vse letne čase, zna navdušiti predvsem v lepem, vročem vremenu. Skrivnost ni toliko v učinkoviti avtomatski klimatski napravi kot v več funkcijski strehi oziroma kombinaciji obojega.
V
Aleksander Grebelj
Načrtovane ureditve na območju letališča Cerklje ob Krki
OBČINA
Brežice
Območje letališča Cerklje je potrebno urediti zaradi zagotavljanja obrambnih potreb Slovenske vojske in zavezništva. Letališče Cerklje bo namenjeno potrebam Slovenske vojske, zagotavljanju podpore države gostiteljice v okviru sprejetega načrta izvajanja podpore države gostiteljice v Republiki Sloveniji ter v delu letališča tudi za potrebe civilnega zračnega prometa. Torej ne gre za urejanje nove NATO baze. Operativnost letališča bo zagotavljala Slovenska vojska, ki bo skrbela za redno in investicijsko vzdrže-
vanje objektov, napeljav, naprav in opreme letališča. Letališče bo perspektivno usposobljeno za pristajanje in vzletanje vojaških in civilnih letal tudi v pogojih omejene vidljivosti podnevi in ponoči ter za izvajanje kontrole in zaščite zračnega prometa.
Predmet izdelave državnega lokacijskega načrta za letališče Cerklje ob Krki so vse prostorske ureditve, povezane z gradnjo (nadomestna gradnja, dozidava in nadzidava, rekonstrukcija, obnova in v manjšem obsegu novogradnja) vojaških objektov na letališču Cerklje in na območju Gazic kot funkcionalne enote letališča, letališke infrastrukture, posodobitev in podaljšanje letališke steze in manevrskih površin ter izgradnja poligona vame vožnje na območju Gaja.
Predmet izdelave državnega lokacijskega načrta so poleg vojaškega dela letališča tudi
gospodarsko razvojno logis-
tični center, civilno letališče in nadgradnja cestnih povezav. Območje tehnološko razvojnega parka (približno 130 ha) obsega objekte podobno kot poslovno industrijska cona, z dodatnimi možnostmi izobraževalnih dejavnosti. Prav tako je mogoča umestitev trgovinskih in turističnih kapacitet. Predvidena je tudi umestitev logističnega centra, potniškega in cargo terminala ter poslovnega dela. V okviru poslovnega dela, ki bo v večji meri predstavljal pisarniške prostore v objektih, je mogoča tudi umestitev turističnih ter trgovinskih kapacitet. Civilni del letališča predstavlja severni del celotnega območja civilno vojaškega letališča skupne velikosti okrog 100 ha.
DLN zajema ureditev dveh priključkov na avtocesto (eden iz smeri Drnovo ter drugi na območju Skopic). Oba bosta potekata bodisi skozi civilni del letališča, bodisi
skozi logistični in poslovni del, ali pa skozi tehnološko razvojni park. Z DLN se uredi tudi vse ostale notranje in zunanje cestne povezave za ustrezno zagotavljanje prometnih kapacitet tako vojaškega, kot civilnega dela letališča ter ostalih območij.
Do sedaj smo v tej zgodnji začetni fazi na občini že organizirali nekaj predstavitev predvidenih ureditev. Glede na posredovana priporočila, ki so bila podana na prostorski konferenci v četrtek, 21. 9.2006, na Ministrstvu za okolje in prostor, bo oblikovan dokončen program priprave, ki bo postavil osnovna izhodišča za pripravo državnega lokacijskega načrta (DLN) za letališče Cerklje. Občina Brežice je že pozvala ministrstva, da predstavijo vse predvidene ureditve vsem krajanom, še posebej krajanom Krajevnih skupnosti Cerklje, Krška vas in Skopice. O samem sklicu predstavitve
bomo obvestili naknadno.
Seveda pa bo potrebno ves čas poskrbeti za zagotavljanje pravic krajanov, ukrepov varovanja okolja, vključevanje in soodločanje lokalne javnosti, na kar smo na tej konferenci tudi zahtevali.
Predvidene ureditve ob vojaškem delu letališča predstavljajo velik gospodarski potencial v naši občini in regiji, ki ga še kako potrebujemo glede na trenutne kazalce v gospodarstvu in demografiji, zato je prav, da tak celovit projekt podpremo. Glede na to, da se je država že obvezala za investicije v vojaški del letališča, sije Občina Brežice s pomočjo Ministrstva za gospodarstvo in s podporo drugih pristojnih ministrstev že skoraj leto dni prizadevala, da se poleg ureditve letališča za potrebe zavezništva, predvidene ureditve na tem območju obravnavajo celovito - torej vključno in hkrati s civilnim delom letališča, gospodarsko
Ivan Molan
razvojno cono in ustreznimi dostopi, ne samo s strani obstoječega avtocestnega odcepa Drnovo, kot je bilo predvideno prvotno, ampak tudi iz novega AC odcepa s strani naše občine, saj tako veliko logistično zahtevno območje nujno potrebuje več dostopov za tekoče funkcioniranje.
Oddelek za prostorsko načrtovanje in razvoj
LDS
LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
Spoštovane občanke in občani občine Brežice
Za ponedeljek, 25.9.2006, je bila sklicana zadnja seja občinskega sveta v tem mandatnem obdobju. Zdaj bomo lahko potegnili črto pod opravljeno delo in ocenili njegovo kvaliteto. V tem času pa vse politične stranke intenzivno delajo na pripravah Za prihajajoče lokalne volitve.
Tudi naša stranka ni izjema. Tako smo v vodstvu občinskega odbora LDS Brežice, po kadrovski konsolidaciji stranke v spomladanskih mesecih skozi poletje usmerili vso energijo v promocijo našega kandidata za župana in sestavo liste kandidatov LDS za Občinski svet občine Brežice.
Kot vam je najbrž že znano, smo se odločili, da kot kandidata LDS za župana občine Brežice predlagamo g. Matjaža Pegama. Matjaž Pegam je bil rojen 25.7.1960 v Brežicah. Danes živi v Bre-
žicah, je poročen in je oče hčerke Sare, po izobrazbi je univerzitetni diplomirani inženir elektrotehnike. Od leta 1990 je zaposlen v podjetju Vino Brežice, od leta 2002 pa opravlja delo direktorja Vina Brežice. Prepričani smo, daje Matjaž Pegam človek z velikimi izkušnjami na področju vodenja, organizacije dela in na področju sprejemanja strateških odločitev. Skratka človek, ki mu zaupamo in verjamemo, da je sposoben uspešno voditi občino Brežice.
Tudi pri sestavi kandidatnih list za člane občinskega sveta smo poskušali pritegniti k sodelovanju naše člane s področja cele občine. Sestava kandidatnih list je bila zahtevno opravilo, saj smo poskušali poleg teritorialne zastopanosti naših kandidatov upoštevati tudi zastopanost obeh spolov, zastopanost različnih izobrazbenih profilov kandidatov s ciljem, da pokrijemo tudi vsa področja javnega udejstvovanja.
V sredo, 4.10.2006, vabimo vse občanke in občane Brežic v Prosvetni dom Brežice na javno predstavitev našega kandidata za župana in predstavitev naših kandidatov za občinski svet.
OO LDS Brežice, predsednik Jože Baškovič
občinski svet brežice
☆ ☆
☆ ☆
SLS.
Slovenska ljudska stranka
www.sls.si
Roman Baškovč kandidat za župana SLS
SLS bo na lokalnih volitvah nastopila z županskim kandidatom Romanom Baškov-čem ter listami kandidatov za občinske svetnike v vseh volilnih enotah.
Roman Baškovč je eden od glavnih nosilcev ustanovitve SLS in začetka delovanja lokalnega odbora v Brežicah. V svojih programskih izhodiščih izpostavlja tradicionalne vrednote s poudarkom na spoštovanju človeka, družine, dela in varstva okolja. Poudarja spodbujanje zaposlovanja in samozaposlovanja v malih podjetjih, enakomeren razvoj občine, zavzema se za ureditev družinske politike, za mlade s poudarkom na vzgoji in izobraževanju ter finačno varnost mladih družin.
Podpora Slovenski ljudski stranki pomeni garancija za dvig kvalitete življenja in skrb za malega človeka.
OO SLS Brežice

in %

jjSff
■B Hi
fOM »ri
BREZPLAČEN KLIC - VSAK DAM OD t

DeSUS
pse general
Občinski odbor DeSUS se ne bo pojavil na volitvah z županskim kandidatom, ne bo nas na razstavnih panojih, ne bomo klevetali drugih, se ne hvalisali, poudarjali pa prav gotovo vedno, da moramo biti razumni, korektni, pošteni, dosledni in seveda tudi aktivni v obsegu svojih spoznanj, zmožnostih in času primemo.
Prisotni bomo na vseh štirih volilnih enotah s svojimi kandidatnimi listami in sicer z naslednjimi kandidati:
Volilna enota:
I	- Brežice z okolico: Dragotin Sotler, Simona Zupančič, Ivan Urek, Leopold Merhar;
II	- desni breg Save: Jožefa Stezinar, Martin Preskar, Albert Račič, Martin Rostohar, Ana Štefanič;
III	- Dobova, Globoko, Kapele: Marjan Jurkas, Cirila Bajc, Valentina Petrkovič, Marija Perger, Anton Požar, Franc Volčanjk;
IV - Artiče, Bizeljsko, Križe, Pečice, Sromlje, Pi-šece: Rok Kržan, Ervin Kovačič, Jožica Obradovič, Leon Rožman, Ivan Malus, Marija Kovačič.
Na domove bomo poslali svojo zloženko. Zaupamo Vam!
Za OO DeSUS Brežice Rok Kržan



SOCIALNI


Pa jo imamo - volilno kampanjo! Obljube se bodo kot zlati cekini valile iz ust kandidatov, županskih in svetniških. Vsaj en mesec bomo živeli v prepričanju, da se nam odpira raj, če bomo volili “našega” kandidata. Potem pa bo življenje spet steklo po utečenih kolesnicah in uresničeno bo, kar bomo zmogli plačati z denarjem, ki ga ustvarimo davkoplačevalci, in
kar bodo sposobni izpeljati izvoljeni predstavniki ljudstva s svojim znanjem, delavnostjo, zazrtostjo v prihodnost, z medsebojnim sodelovanjem in spoštovanjem. Na listah naše stranke, SD, so kandidatke in kandidati, ki s° vsak na svoj način cenjeni in prepoznavni v svojem okolju. Od števila izvoljenih pa bo odvisno, kolikšna bo v naslednjem mandatu njihova moč pri ustvarjanju pogojev za dobro gospodarjenje in pri varovanju ključnih dobrin za kakovostno življenje vseh občank in občanov ne glede na socialni stan. Prihajam0 tudi z novim imenom med Županskimi kandidati - to je MITJA JANKOVIČ! Želimo, da bi volivci izbirali po lastni presoji in ne po zapovedih 2 vrhov političnih strank.
M Si
Nova Sloveniji*
Krščanska ljudska strankO
mnenja, odgovori, popravki ...
Sporočilo bralcem!
Bralce vabimo, da s svojimi mnenji, stališči in komentarji sodelujejo v rubriki Mnenja, odgovori in popravki. Vsi prispevki za rubriko morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne jizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev,...) in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Na podlagi Zakona o medijih (Ur.l.35/2001) si uredništvo pridržuje pravico do objave ali neob-jave in krajšanja prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki, ki po Zakonu ne smejo biti spremenjeni in dopolnjeni.
Zgodovina se Ponavlja!
Nisem artiški faran, a kljub temu se vmešavam v zadevo gospoda Jošt Karla. Že tisoče let smo ljudje istega vedenja, da raje iščemo smet v tujem očesu, kot da bi odstranjevali smeti iz lastnih oči, src, duš. Že Pred dva tisoč leti je Jezus Nazarečan v Palestini učil, zahteval spolnjevanje božjih zapovedi, njim dodal ljubezen do Stvarnika, do njegovih stva-dtev in do svojih bližnjih. Ker Pa je zahteval, naj vsakdo naj-Prej izpraša svojo vest, če ni v Nasprotju božjih zapovedi, je ninoge užali,l in odločili so se, da Jezusa Nazarečana odstranijo. Tri leta je učil, bolnike ozdravljal, lačne nasitil, mrtve obudil in še mnoge čudeže. Njegovi nasprotniki pa so dobili kričače, da so pred Pon-'Jjem Pilatom kričali: “KRIŽAJ CA ”! In bil je križan na križu, nrnrl in bil v grob položen, a ,retji dan ga je Bog obudil. ^stal je iz groba in svojim presenečenim učencem in apostolom naročil, naj oznanjajo dobro novico vsem ljudem, da življenje z Bogom po njegovih zapovedih ima smisel in svoj cilj. Marsikdaj, marsikje so izgan-jevalci Kristusove “dobre novi-ce” zadevale in še zadenejo na Zavračanje krščanskih kreposti- Dvajseto stoletje po Kristu-
su. V aprilu 1941 Nemci zasedejo večji del Slovenije in si jo podredijo. Prvi ukrep Hitlerjeve ideologije je bil izgon duhovnikov in izobražencev. Tudi iz artiške in sromeljske župnije sta bila župnika izgnana. Ko je bil iz sromeljskega župnišča izgnan župnik Stefan Stiker, je Župnišče zasedla desetina ali ducat nemških policistov in je s puško na rami ali v roki skušala doseči več kot župnik z božjo besedo. Nekaterim, takrat redkim, je izgon farjev ustrezal. Naloga policistov in nove civilne oblasti je bila, da vse moške vojne obveznike, če ne z lepa, pa s silo privede v nemške vojašnice in potem na bojišča kjer so mnogi postali invalidi, mnogi so padli na bojiščih, umirali v ujetništvih. Takšen je bil sad lažnive Hitlerjeve protikrščan-ske politike, ki je govoričila o svoji miroljubnosti, miru, strpnosti, a istočasno bila okupator in povzročitelj druge svetovne vojne. To krvavo rihto, ki je pomorila več deset milijonov ljudi, še več je invalidov, smo tudi Slovenci bridko občutili v 20. stoletju, ker tudi komunistična ideologija Kristusovemu nauku ni naklonjena in je bila katoliška vera in njeno učiteljstvo tarča zmaličenih vesti in obrekovanj. Diktaturi sta propadli, a njunim učencem je Kristusova cerkev še vedno v napoto. Še v 21. stoletju si
r'
\
NAROČILNICA
SAVA GLAS - časopis za širšo posavsko deželo Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Tel.: 07-49-91-254, 07-49-91-250 Fax.: 07-49-91-253
Elektronska pošta: komerciala@radio-brezice.si Naročam/o časopis SANAGLAS Ime in priimek
Podjetje(naziv in naslov)
Davčna številka podjetja Zavezanec za DDV
Ulica
Datum
Poštna št.
Telefon
Podpis
število izvodov
Naročnina skupaj s PTT stroški znaša 210 SIT oz. 0,88 EUR Preračunano po centralnem tečaju na izvod. Naročniško razmerje je sklenjeno za najmanj eno leto. Preklic naročnine Je možen samo pred novim obračunskim obdobjem.
V

prizadevajo s priučeno taktiko odvračati od krščanskih vrednot. V letošnjem letu je tarča podtikanj, obrekovanj gospod Karl Jošt, ki je nad 30 let artiške in sromeljske farane učil, vzgajal, usmerjal živeti v krščanskih krepostih vljudnega, dobrohotnega, spoštljivega medčloveškega vedenja, življenja po božjih in cerkvenih zapovedih. “ZAPOVEDI!” Te so nasprotnikom Jezusovega nauka v napoto, ne samo pravice, ki si jih lastite. Udari pastirja in razkropile se bodo ovce. Prebral sem, da celo papeža Benedikta XVI. vtikajo v svojo protiversko gonjo. Koliko honorarja ste dobili, ali pričakujete od te objave v angleškem časopisu honorar?
Vladimir Janez Cerjak Gornji Lenart 24 Brežice
mali oglasi
Perutnina Rostohar sporoča cenjenim strankam, da bo prodaja kilogramskih piščancev v soboto, 14. oktobra. Pokličite 49-21-563 ali 031-621-522 ali pa pridite k Ros-toharjevim na Brege 1.
Prodam Peugeot 106, letnik 1999.
Pokličite 041-745-966.
Odkupujemo vse sorte jabolk prve kvalitete in indus-trijska jabolka v hladilnici Brežice v Šentlenartu. Plačilo možno takoj ali po dogovoru. Informacije na tel.št. 031-634-800.
V petek, 29. septembra 2006,
Vas ob 19. uri v okviru
DNEVOV EVROPSKE KULTURNE DEDIŠČINE
vabimo na
SREDNJEVEŠKI VEČER NA GRADU MOKRICE.
Mokrice bodo ta večer zaživele v pravi grajski podobi; grad bo osvetljen z baklami in vrtnim ognjem, za grajsko vzdušje bodo poskrbeli grajska gospoda z bruhalcem ognja in vitezi ter Glasbena šola Brežice s srednjeveško glasbo. Pred gosti pa bomo pripravili srednjeveško grajsko večerjo iz divjačine in buč.
Rezervacije za večerjo sprejemamo na tel. številki recepcije Hotela Golf grad Mokrice: 07/45-74-240 oz. po elektronski pošti: mokrice@terme-catez.si.
Ugodne večerne vstopnice po 18. uri!
W\ TERME ČATEŽ
Tel.: 07/49-36-700, 07/45-742-40 Faks: 07/49-35-005
info@terme-catez.si, www.terme-catez.si
Rec-onalm Razvoj
Projekt obnove kompleksa Hotel Golf grad Mokrice je delno financiran s sredstvi EU.
xssoD(on/
BREŽICE d.d.
Lesokov Brežice d.d.
poslovalnica Brežice
Cesta bratov Cerjakov 43 8250 Brežice
Tel.: 07/49-61-232
HNEGA POHIŠTVA
m ‘Mo	15. oktobra mm
Okna Glin Žagarstvo, vrata Liko Vrhnika, strešna okna Velux, gotovi parketi in iaminatni Haro, suhomontažni sistemi Knauf, kljuke Frascio in naravni kamni.
wm®m gotovinski popusti i
SPREJEMAMO NAROČILA ZA PREMOG!
S tradicijo In kakovostjo vedno z vami Lesokov Brežice.
Krizni center za otroke in mladostnike Kliko
CKŽ105, Krško
' 041-886-208, 07/49-05-177
Ko si v stiski, ko nekoga potrebuješ, ko imaš težave doma..., lahko pokličeš ali prideš na pogovor, lahko pa pri nas tudi ostaneš. Dosegljivi smo 24 ur na dan vse dni v letu!
> /B F
RADIO/BREŽICE
M,7 itt »S,« MH>
Radio
Sevnica
revolucionarno
www.vw-tsLsi
Revolucionarne ideje na kupu. Novi motorji TSI®: večja moč, manjša poraba.
Motorji TSI® so na voljo v Golfu, Golfu Plus,
Jetti in Touranu. Preizkusite jih!
Skupna poraba: 7,0 - 7,41/100 km. Emisije C02:165 -178 g/km
Radanovjč Brežice d.o.o.
Černelčeva ulica 5,	Tel.: 07/49-92-150
8250 Brežice	Fax: 07/49-92-172
V skladu z 28. členom Zakona o urejanju prostora (ZUreP-1, Uradni list RS, št. 110/2, 8/03-popr„ 58/03-ZZK-l) ter na podlagi 30. člena Statuta Občine Brežice (Uradni list RS, št. 49/99, 86/99 in 79/02) Občina Brežice sklicuje
2. PROSTORSKO KONFERENCO
za obravnavo predloga Občinskega lokacijskega načrta za čistilno napravo Globoko,
ki bo v sredo, 4.10.2006 ob 14. uri v sejni sobi občinskega sveta na Gubčevi lOa (Mladinski center) v Brežicah.
Prostorska konferenca je sklicana z namenom, da se pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave novih prostorskih aktov občine. Predlog Občinskega lokacijskega načrta za čistilno napravo Globoko je na vpogled na Oddelku za prostorsko načrtovanje in razvoj Občine Brežice, Cesta prvih borcev 18 v Brežicah vsak dan v času uradnih ur, kjer je na vpogled tudi ostalo informativno gradivo.
Vabljeni!
Župan občine Brežice Ivan Molan
Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice
Odgovorna urednica: Lidia Zbašnik
Izhaja vsak drugi četrtek. Cena izvoda je 240 tolarjev - 1 EUR (preračunano po centralnem tečaju: 1 EUR = 239,640 SIT).
Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07/49-91-250, telefax : 07/49-91-253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si Vodja komerciale: Simona Gerjevič; telefon: 07/49-91-250 - Elektronska pošta: simona.gerjevic@radio-brezice.si Naročniški oddelek - telefon 01/58-80-276, elektronska pošta: naročnina@salomon.si Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič - Tisk: SET d.d., Vevška c. 52, Ljubljana
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Število tiskanih izvodov: 5.000
Na podlagi Zakona o DDV (Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%.
___________________________________________šestnajsta
Sava Glas, 28.9.200«
-----------------------A
.....
Milan Herakovič, dolgoletni predsednik sveta krajevne skupnosti mesta Kostanjevica na Krki, ima očitno veliko prijateljev. Da niso med njimi le domačini, zavezniki in poslovni partnerji, ampak tudi znane osebnosti z vseh strani, so potrdili vsi, ki so se odzvali prijaznemu vabilu. Domiselni Milan se ne poteguje za županski naslov v'novi slovenski občini, je pa v petek združil množico, ki se je zbrala v njegovem prenovljenem Kmečkem hramu. Prijazno se je pozdravil z Ivanom Urbančem, predsednikom KS Podbočje, s katerim sta med manj ljubeznivima sosednjimafarama vzpostavila lepe odnose, roko pa je Herakoviču za dolgoletno sodelovanje stisnil tudi Stane Jarkovič.
Študent Gregor Jordan, ki kandidira za svetnika v občini Kostanjevica na Krki, bo za promocijo poskrbel kar v očetovem vinogradu v Zavodah. Običajno družbo, ki pride na trgatev, bo namreč popestrila slavna hrvaška pevka Josipa Lisac. Gregorju je že napovedala, da se bo raje prevažala s traktorjem, kot obirala, in da se ne bo oče Alojz hudoval nad njenim brezdeljem, mu bo zapela Avsenikovo “Slovenija, odkod lepote tvoje”.
Krajani Mrtovca oz. Lisičjih jam, ki so vse življenje živeli s Savo, so ogorčeni, daje na desnem bregu Sava v dolžini dveh dlometrov okovana z ograjo in ni niti enega dostopa do nje, čeprav so to zahtevali. Sava je tako na voljo le krajanom desnega brega, ki so si že uredili pomole in privezali čolne. Janez Levstik sprašuje projektante in občinske funkcionarje, kdo jim je dal taka pooblastila, da ukrepajo mimo zahtev krajanov.
Jože Zagožen, direktor HSE, ima pa malo energije, so ugotavljali zbrani ob obali Save, ko seje Zagožen trudil krstiti nov čoln. Ko je že nekajkrat z vso silo butnil steklenico, privezano na vrv, v čoln, in se ni razletela, je zbral vso (modro) energijo in še enkrat poskusil. Zaradi močnega nihaja se je steklenica snela in nerazbita odletela na tla.
Ni čudno, da je bil gasilski čoln tako drag, saj je samo motor zanj stal tri milijone, so ugotavljali zbrani na jezu boštanjske elektrarne. Kaj pa je stalo tri milijone, saj je bil celoten čoln vreden 6 milijonov? Verjetno “luft” v čolnu, je bil duhovit gasilec Tone.
V galeriji na sevniškem gradu bi morali odpreti slikarsko razstavo “Sentjanška zbirka Tomanovih slik”. Gre za 24 slik Šentjanža in drugih krajev od Sevnice do Mirne, akademskega slikarja Veljka Tomana in njegove hčerke Katarine Toman Kraci-na. Toda ob napovedani uri so po gradu postopali le novinarji in peščica obiskovalcev, o odprtju razstave pa ni bilo ne duha ne sluha. O, pač. O odprtju razstave, ki je ni bilo, so v nedeljo poročale občinske novice, ki sojih spisali na občini.
Veseli me, da nas je vsako leto več, se povečanega članstva veseli predsednik sevniškega planinskega društva Jože Prah. Alije mislil na povečano članstvo v planinski organizaciji ali na povečano članstvo doma, so se spraševali znanci. Prahova družina se je namreč pred dnevi povečala za malo-Emo.
VREflE
Danes bo sončno, le na vzhodu bo popoldne več oblačnosti, popoldne lahko nastane še kakšna ploha. Burja na Primorskem bo oslabela.
Jutri bo sončno, zjutraj bo po nižinah megla.
Petek
11/23 °C
Sobota
Nedelja
12/24 °C
13/24 °C
NAPOVED VREMENA ZA SLOVENIJO 28. september 2006
Mmmm
Žena razume otroke bolj kot moški, toda moški je bolj otročji kot žena.
c-, Nietzsche
Rad imam moške z bodočnostjo in žene s preteklostjo.
Oscar Wilde
Ljubezen stori žensko bistroumno in moškega zmedenega.
Remarque
Moški znajo samo misliti. Ženske pa imajo svoj "način, da razumejo, ne da bi mislile.
O Tagore
Na svetu so še druge stvari, ne samo združitev ali ločitev moškega in ženske.
Tagore
V brežiški občinski stavbi je po izselitvi upravne enote naenkrat veliko praznega prostora. Prazne so naenkrat ostale tudi mnoge pisarne. Veliko opreme se je menda “razteplo” vsenaokrog, prišlo naj bi le v nekatere roke, nekaj omar se je znašlo na traktorju, marsikakšen še uporaben kos pisarniške opreme je pristal v zabojniku. Pa bi še komu drugemu prišle prav mize, omare ali namizne svetilke.
Kdo zna, pač zna, bi lahko rekli za Staneta Štefaniča, ki skrbi samopromocijo. V svoji restavraciji ponuja prostor za kakršno koli druženje ali strankarsko srečanje, pri tem pa ne pozabiv' ospredje postaviti pano z napisom svojega podjetja. Tako je bilo tudi v soboto, ko so se družili socialni demokrati ter z njimi Borut Pahor, Miran Potrč in Toni Gašperič ter Trio planike.
Sevniška županska kandidatka Meri Kelemina je overjene podpise volivcev občinski volilni komisiji predala kot darilo, lepo ovite v oranžen papir in povezane s pentljo. Pravi, da je v kampanji njena zaščitna barva oranžna, ki simbolizira poziv k spremembi, kakor v oranžni revoluciji!