^ dan rwn sobot, nedelj In praznikov ^ daily except Saturdays. Sunday, and Holiday« PROSVETA * f % GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Urednllkl in upravnlikl proetorl MS? South Lawndala Am. Office of Publication: 1057 South Lawndala Ava. Telephone, Rockwell 4904 mmmm r0_-YEAR XXXIX Cm liai a )• $8.00 A^iVon,™ S ¡¡In^Vîm. CHICAGO 23. ILL.. TOREK. I. SEPTEMBRA (SEPT. 2). 1947 Subecriptlon $8.00 Yearly ÔTEV—NUMBER 171 Acceptance for mailing at special rate of postage provided for in «action 1103. Act of Oct. 3. 1917, authorized on June 4. 1919. sija ratificirala mirovne pogodbe bivšimi sovražnimi državami Ameriške in britske čete bodo zapustile Italijo. Varnostni svet Združenih narodov bo imenoval tržaškega governer ja ondon, 30. avg. — Sovjetska j loga, da ne bi Italija postala Jc po dolgem zavlačeva- članica organizacije Združenih ratificirala mirovne pogod- narodov. Alcide de Gasperi, hali i". Ogrsko, Rumunijo, predsednik italijanske vlade, je arijo ni Finsko, bivšimi so- izrazij upanje, da bo ratifikaci- jami državami, ki so se bona strani nacijske Nemčije ltl zaveznikom v drugi sve-ni vojni. tadio Moskva je sinoči nazna-da je predsedstvo vrhovne-sovjeta potrdilo mirovne pobe za bivše osiščne države, lodbe so bile sestavljene ¡ko leto na mirovni konfe-ci v Parizu. Mirovne pogod-za Nemčijo, Avstrijo in Ja-isko še niso spisane, 'ormalna deklaracija o kon-iju sovražnosti proti Italiji, •ski. Rumuniji, Bolgariji in iski bo objavljena, ko bodo umeriti ratifikacije vloženi v izu in Moskvi. Evakuacija pacijskih čet bo sledila v 90 merika in Velika Britanija ta morali odpoklicati svoje t iz Italije, Rusija pa je dala otovilo, da se bodo njene če-imaknile iz Bolgarije. Rusijo na podlagi dogovofa z za-niki vzdrževala čete v Runi ji in Ogrski katere bodo lk komunikacijske linije s ]et:ko okupacijsko cono v Itriji. Rusija ima s Finsko ■ovni dogovor, na, čigar pod-bo imela v najemu finsko naricno bazo ob Porkalli 50 Italiji jp sedaj okrog 23,000 tiskih vojakov. Brigada 0 vojakov bo ostala v Trstu, dru^i vojaki p? bodo morali im.slu pogodb* zapustiti Ita 'in se vrniti domov v 90 h Velika Britanija ni raz-a obsega svoje oborožene sita liji. toda mnenje prevla-f da teje 100,000 mož. ladaljrri rezultat končanja Tažnosti bo razpust zavezni-kontinhit- komisije v bivših w»li državah. Diplomatični »rezeiitanti Rusije, Amerike Bntanije in v slučaju 'j«' tudi k pre/.entanti Fran narl/irali izvajanje po-nn.Joviuli pogodb. Ako se bodo „„,:■], sporazumeti o vpiašanju ali problemi" razlike predložene or-ll/a'• Zdiu/enih narodov. ^J'1» k' notranji minister ri" i«' dejal, da je Ru- / ratifikacijo itali-r pogodbe, iz raz- ja pogodbe odstranila vse ovire glede vstopa Italije v organiza cijo Združenih narodov. Pogoji mirovnih pogodb so odvzeli poraženim državam velike kose ozemlja in omejili obseg oboroženih sil. Zaveznšikim državam bodo morale plačati vojno odškodnino v vsoti $1,-330,000,000. Italija je bila potisnjena v status države tretje vrste. Odvzete so ji bile kolonije, naložene reparacije in njene oborožene sile znižane na minimum. Mir v petih poraženih državah bo priča rojstvu svobodnemu tržaškemu ozemlju. Italija je morala odstopiti večji del Julijske Krajine Jugoslaviji. Varnostnemu svetu Združenih narodov ie bila dana oblast imenovanja tržaškega governerja. Dokler ne bo imenovan in 90 dni po prevzet ju urada, bodo Amerika, Velika Britanija in Jugoslavija držale oboroženo silo pet tisoč mož vsaka v določenih conah. Med velesilami je bila Rusija zadnja v ratifikaciji mirovnih pogodb. Amerika, Velika Britanija in Francija so jih potrdile pred več^meseci. Ruska ratifikacija bfTpospešila vstop vzhod nih evropskih držav v organizacijo Združenih narodov. Generalna skupščina Združenih na rodov se bo sestala na zasedanju 16. septembra v New Yorku. Velika letalska nesreča na Norveškem , Loendingen, Norveška, 30. avg. — Norveško transportno letalo ie v me^li treščilo ob hrib in se razbilo. Na letalu je bilo 35 potnikov in članov posadke in vsi so izgubili življenje. Člani grške vlade zapriseženi Jugoslavija obsodila ameriško intervencijo Atene. Grčija, 30. avg. — Nova desničarska vlada pod pred-sedništvom Konstantina Calda-risa je bila formirana proti želji reprezentantov Amerike, ki so priporočali ustanovitev koalicijske vlade, v kateri naj bi imeli pozicije voditelji več političnih strank. Člani vlade, katero tvorijo rojalisti, so bili za priseženi v palači kralja Paula. Formiranje vlade je končalo teden dni trajajočo krizo, ko je bila Grčija brez kabineta. Zna menja so, da ta vlada ne bo prestala prve preizkušnje v parlamentu. Proti vladi je opozicija petih političnih strank, ki imajo dovolj glasov v parlamentu za poraz apela, naj parlament izreče zaupnico vladi. V novi vladi nista Stephan Stephanopoulis, bivši minister za koordinacijo, in general Napoleon Zervas, skrajni desničar in vodja nacionalistične unije, ki je v prejšnji vladi imel pozicijo notranjega ministra. Slednji je povzročil resignacijo vlade premierja Maximosa zadnji teden. Belgrad. 30. avg. — Uradnik jugoslovanskega zunanjega urada je obdolžil Ameriko neotesane in nasilne intervencije v notranje zadeve Grčije, zaeno pa je poudaril, da ameriška vlada se ne briga za izravnavo spora in mir na Balkanu. "Ameriško podpiranje obdol-žitev grške reakcije proti Jugo slaviji, Bolgariji in Albaniji se je izjalovilo," je dejal uradnik. "Ameriški državni departmem je lovil lisico, našel pa je volka." Parnik z begunci na poti v Hamburg Gibraltar, 30. avg. — Angleški parnik, na katerém je 4.400 židovskih beguncev, je odrinil proti Hamburgu. Begunci se niso hoteli izkrcati v Marseille-su, francoski luki, kamor so bili pripeljani iz Hajfe, Palestina. Britske avtoritete so jih depor-tirale. IUSKA SESTAVLJA PROVIZUE ODBE IN ZVEZE S FRANCIJO hz — Naznanilo vlada sestav-aškf. pogodbe in ki bodo kma- finiicoski vladi, i"i;** ji so: ' i podpisnic ne ' " >li se pridru koaliciji, ki 1)1 i "t i drugi pod- • ' ' dr ¿ave o-■ ' ivmh smer . k.i m Fran- « J * Francija prevzeli napram tretji sili. niti obveznosti, ki prihajajo iz čarterja Združenih narodov Dve glavni razliki, kateri bo sta morali biti izravnani pred dosego sporazuma, sta stališče Poljske, da mora biti vojaška pogodba naperjena ne samo proti Nemčiji, temveč tudi bodočim zaveznicam N e m č i j c Francija skuša omejiti pogodbo na izključni odpor proti agresiji Nemčije Pogodba naj bi bila povezana s paktom štiuh velesil. ki da te garanc ijo proti ob v kale- novitvi nemške agresije prniru- n |»odpre Ameriške čete se AMERIKA MORA VZDRŽEVATI MOČNO ARMADO Predsednik Truman naglasi I potrebo vojaškega vezbanja POLITIKI LEGIJE AKTIVNI New York. 30. avg — Pred sednik Truman, newvorški governer Thomas E. Dowey in drugi prominentni uradniki so poudarili, da mora Amerika zgraditi in vzdrževati mogočno oboroženo silo v mirnem času z osvojitvijo programa obvezne vojaške službe in vežbanja. O-na mora zmagati v sedanjem konfliktu med demokracijo in komunizmom. Trumanova poslanica je bila prečitana na letni konvenciji Ameriške legije v Madison Square Gardnu, na katero je prišlo 12,000 delegatov. Pred sednik je naglasil, da si bo A-merika zagotovila zadostno o-brambo le z vzdrževanjem mogočne oborožene sile v mirnem času. Pripravljena mora biti na vojno, ki lahko iabruhne. Governer Dewey se je tudi izrekel za obvezno vojaško službo in vežbanje. Dejal je, da je glavna potreba v interesu svetovnega miru. James Forrestal, mornarični tajnik, ki bo postal tajnik o-brambe, je dejal, da je zakon o obvezni vojaški službi in vež-banju potreben. Kongres ga mora sprejeti na «prihodnjem zasedanju. Zakon bo podprl delo držuvnega tajnika Mar-shalla in ves svet bo obveščen, da je Amerika pripravljena podpirati Marshallovo politiko z oboroženo akcijo, ako bo potrebna. Na konvenciji je nastopilo več govornikov, med temi vojni tajnik Kenneth S. Royall, načelnik vrhovnega sodišča Fred M. Vinson, senator Edward Martin iz Pennsylvanie in newyoriki kardinal Francis Spel man. Domače vesti Qblsk Chicago.—-Glavni urad SN P J so ob koncu zadnjega tedna obiskali: Leo ptonich iz Puebla. Colo;, John Beranich iz Milwau-keeja, John Lakner z ženo in» sinom Edwirdom iz Ironwooda, Mich. V bolnišnici Detroit—V General Hospita lu v Highland Parku se nahaja Joseph Koss, star član društva 121 SNPJ, ki se je moral podvreči operaciji na kili. Obiski so dovoljeni.—V poročilu o smrti Ludmile Canzel je bila pomota. Glasiti bi se moralo, da zapušča hčer—ne sina. Nov grob na sapadu Great Falls, Mont.—Tukaj ja umrl dolgoletni naseljenec Matt Medved, ki je bil pokopan 19. julija. Doma je bil iz Janeže-vega Brda pri Premu, Notranjsko. Tukaj zapušča ženo, sini, sinaho in poročeno hčer, v dria-vi Utah pa brata Jakoba. (Ako kdo želi kakšne podrobnosti o njem, naj se obrne na Mary Keschman, Box 1123, Anaconda, Mont.) Federalni detektivi aretirali vojnega veterana VVashington, D. C., 30. avg,— Federalni detektivi so aretirali vojnega veterana Arnolda F. Kivija v Brooklynu, N. Y., ker je ukradel važne fotografije iz vladne atomske tovarne v Los Alamosu, N. M. J. Edgar Hoo ver, načelnik detektivskega bi roja. je dejal, da so njegovi a genti našli 37 fotografij v sta novanju aretiranega veterin« Kriza na med-ameriški konferenci Truman bo govoril pred Člani brazilskega parlamenta ^Sr " 't Petropolls. Brislllji, 30, avg. — Argentina je povzročila krizi» na medameriški konferenci s predlogom, da se izključijo iz predložene obrambe pogodbe vse provizije, nanašajoče se na napad na ozemlje Združenih držav, ki ne spada v obrambno cono zapadne hcmisfcrc. Pozneje je predlok umaknila in s tem ublažila krizo. V teku debate je izgledalo, da bodo Združene države poražene na konferenci, kar je Argentina dobila ni svojo stran delegacije nckiterlh latinskih republik. Situicija se je spremenili po govoru senitorja Vindenberga, republikanci iz Mlchigani, prod delegati. On je dejal, di ime riftkl senat ne bo ratificiral o-bnmbne pogodbe, ako ne bo Argentina umaknili svojega predloga. Argentinska delegacija je nato revidirali svoje stališče, V njenem imenu je umaknil predlog Enrique Corominas. Dosežen je bil sponzum o skupni obnmbi zapadne hemtsfero In varnostni ceni. Ameriški državni tajnik Goorgc C. Marshall se je sestal s časnikarji. Dejal je, "da bo uspeh medamerlške konference mogočno vplival ni svetovno mnenje in ziključke. Pokiza lo se je že, da se lahko doseže sporazum, kidir reprezontinti ameriških držav demonstrirajo svojo voljo In teljo. S koope- v«e Fotografije Ms>0 y"** jj» ricljo se bodo premagala v raziskovanja atomike energija ín pro|;jeml reílll.» in raziskovalno opremo. Klvi je _____~ „ ____ in raziskovalno opremo. Kivl j priznal, da je snel okrog 500 ilik v atomski tovarni. Iz armade je bil odpuščen v februarju lanskega leta. konvenciji. Osem kandidatov je za načelnika legije. Sedanji načelnik je Paul II. Urifflth, ki je nedavno zahteval, naj Ame rika pošlje vojaške čete v Grčijo, ki naj bi ustavile pohod komunizma. Pri volitvah je bil Izvr jen zu načelnika Jamea F. O/Veli Iz Politiki legije so aktivni na Manchesterja, N. H. najdeta v i", morata .'■i drugi ar nohtnega ¡brcale v Italiji «lov in he Leghorn. Italija. 30 avg Nove ameriške čete «o m- izkrcal'- v tej luki Poslane bodo v ..ti tudi Trst in kraje ob Morganovi li-Inlji. ki tvorijo novo mejo med ke (K.godbf Italijo in Junohl*\IJO Amerika .'.i L'0 let je nameravala odpoklicati vo-pn/adeti ob- jaške čete iz krajev ob Morga-I I 'olj ka m novi liniji, a se J-' j»remifclils j Waahlngton, D. C.. 30. avg.— Bela hiša je naznanila^ da bo predsednik Truman govoril pred člani brazilskega parlamenti prihodnji petek. Prihodnji torek bo imel kratek govor ni zaključni seji medameriike konference v Hio de Janelru. Govor bo oddajan po radiu. V nedeljo, 7. septembra, se bo Truman udeležil proslav neodvisnosti Brazilije. Po proslavah se bo ukrcal na bolno ladjo Missouri. Na poti proti Ameriki se bo ladja, ustavila v San Juanu, Portoriko, in morda bo Truman obiskal tudi Viržlnske otoke. V VVahhington se bo vr-mnl po Iti septembru. NENAPOVEDANA VOJNA IN IZGREDI V INDIJI Cez 13,000 ljudi ubitih v zadnjih treh tednih MESTA IN VASI V RAZVALINAH Lihore. Indija, 30. ivg,—Masno dlvjaštvo prevladuje ni pbeh straneh meje med Piklstinom, muslimansko drŽavo, In indijskim dominionom v provinci Punjib. Zipadni predel te province je v Pakistanu, vzhodni pa v Hlndustinu. Muslimani tvorijo večino v zipidnem predelu, Hinduti pi v vzhodnem predelu. Indiji je v nenapovedani vojni teden dni po »zglisu neodvisnosti, To je vojna, v kateri nI front, toda resultat je enak masno dlvjaitvo na obeh straneh meje, masne smrti ln mamo preseljevanje. V taj vojni ne padijo vojaki, temveč civilisti, med temi ienske in o-trocl. V tej vojni in izgredih je bilo čez 13,000 ljudi ubitih v zid njih treh tednih. Nihče ne ve, koliko Hlndutov, Sikhsov in muslimanov je bres domi in strehe. Častniki indijske irmi-ie trdijo, di se milijon ljudi klati po cestih mfd Piklstinom in indijskim dominionom. Med temi so ženske in otroci s od« «ekinlml rokimi In slepci. Noti, «ulice in aablje so povzročila te brutalnosti. Slika je enaka na obeh straneh meje v Indiji. 2rtve maaa-krov so Hinduti, Sikhsi In mua-limini. Vrle se napadi na vlake in brezobzirno pobijanje ljudi. Lahore, ki leži v bližini unt britske administracije v Sudanu. Zu predlog je bilo ku )e glasovala proti pred* logu. ftuHija. Sirija in Colombl ja pa so ae v/držale gluNovi-nje Veliku Britanija, ki je zapletena v konfliktu, ni mogla glasovati, Kgipt p.« ni il«n vir-nostnegu sveta l)r Alfonno l*«>pe/„ eolumblj-kki delegat, je predloži! reaolu* njo » oo/ivorn nuj Velika Bri-*** • • tantji in Egipt obnovita |^>gi- Har4leyev cakon. pove ta slika. (Crke NLfIB eo janja pled» odpoklici britskih kratica ia National Labor Belatkn Board all delavski" odbor.) tet (¿luaovanje je bilo odložc- narodov. Bu»ki delegat Andrej A Oro-mlko je zavrnil brazilski predlog. nuj m- vut nohtni svet ne vmešava v konflikt med Kglp tom »ri Veliko Hrttsnljo. V svojem govoru )e obaoiiil člane sveta, ki no m* i/rekll proti ustanovitvi |»i vetrna komisije za nadziranje uka/i glede končanja streljanji v Indoneziji, Dejal je. da večina članov ni imeli poguma /a obrambo Indonezije pred holartdsko oboroženo igre sljo Prav tako nima poguma do odprte deklaracije, da je zahteva Egipta za odpoklic britskih čet upravičeni m v soglaa ju t načeli čarterja Združenih PROS VET A PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO IN LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDMOTE of né »nklishsd kr Slovene Melton*] Benefit Society ss Zdruiana drieve (ton CMeope) I m leto. S4UM m pol lete. 12.00 m čet« leto; m Chkepo In okolico Cook Co. $t.S0 ae celo leto. $4.7» ta pol leto; se lnosemstvo $UJt Subscription rotoes for tke United Stoto« (except Chicago) and Canada MJO per year. Chlcapa and Ceok County M M par yea*. EfUJO per yeae. po dogovoru.—Rokopisi dopisov in nenaročenlh člankov se ae vračalo- Rokopisi literarne vsebina tčrttos. povesti pesmi Itd.) ae vrnejo poiUJatelju ta v slučaju, če )a prttoW Advertising rates on agrtement—Manuscripts of communication« •nsolidted article« will not be utomed. Otter samauseripts as ttoctos, plays, poem«, ate- will be returned to «ander only p«ni«4 by self-addressed 2tS7 Naslov aa m. kar Una stik s listami PROSVETA M So. Lawndaie Am. Chicago SI. Illinois -!.. TOREK, 2. SRPm^. .-----____J — ^tmk Krpanje zapadne Evrope Pariška konferenca "evropskih inkorporiranih beračev," kakor jo je krstil v svojih poročilih Frederick Kuh, je po dvomesečnem zasedanju prišla toliko daleč, da so že vidni plodovi njenega dela Ti plodovi za sestavo tako /. va nega Marshallovega načrta so žepi sani v gigantični vsoti 29 milijard in 200 milijonov dolarjev. Zastopniki zapadne Evrope z Italijo, Grčijo in Turčijo vred so se zedlnlli, da bodo te države, 10 po štavilu, iskale v Ameriki* toliko kredita za prihodnja itiri leta. Kakor poroča Frederick Kuh. provizorični načrt te konference določa, naj bi ilo §4% ali $24 mi-Hjard od skupne vsote za živež-oa žito, maščobe ir. mlečne izdelke, ostalo pa za krmo, poljedelske stroje, umetna gnojila in podobno. Ta poročevalec tudi pravi, da bi se po štirih letih te države, to je vsa zapadna Evropa z Italijo in Turčijo vred, snello ekoro Mm. ker se prehrane tiče. kjer so danes: ie vedno bi bile sa pet milliard dolarjev prekratke na leto. Z drugo besedo, ie vedno bi bile odvisne od Amerike, kar ee tiče njih živežnega deficita, skoro v enaki meri kot so danee. Ako bi jim Amerika odrekla pomoč, bi si morale stioniti pasove, ali pa se oprijeti druge alternative, ki je, verjemite ali ne, prvič sltëna socialna revolucija kot se dogaja v sovjetski sferi in ki bi prinesle temeljito gospodarsko m politično preuredbo, drugič*pe podrenje tiste "železne stene" in povezanje zapadne Evrope z vzhodno Evropo in Balkanom, kjer je bila v preteklosti evropska žitnica. ★ Ko smo pred nekaj tedni na tem mestu komentirali prizadevanje ameriške diplomacije, da reši kapitalizem in ga vsaj v zapadni Evropi zopet postavi na noge z Marshallovim "načrtom" in Truma novo "doktrino" ter izrazili naie mnenje, da ee ta prizadevanja ne bodo posrečila, kajti kapitalizem kot smo ga poznali v Evropi pred vojno je zgodovinsko dodelal, je nas prijel veliki učenjak, ki za kulisami piše éditoriale za Ameriiko domovino in dejal med drugim, da ne vemo, kaj govorimo. "Prosvtta vidi propast zapadnih demokracij/' pravi "modra" A. D. 'Tega sicer ne pove s takimi besedami, ampak jim pravi 'zapadni kapitalizem'." Ugotavlja, da ga tudi Marshallov načrt za obnovo Evrope ne bo redil. ' . "IJ, tovariii, reftil, rešil. Pa ne samo zapadne Evrope in vsega sveta . . ." (Banalne otročarije, ki slede, izpustimo.) "Po naiem mnenju se je Prosvetin urednik močno urezal in časi bodo pokazali, da je zelo slab prerok . . ." (Z A. D. se je strinjal tudi neki bivii "socialist" iz Janezovega mesta, Pa., ki se hoče z nami od časa do časa kregati (v privatnih pismih). Ko je prečital omenjeni uredniški članek A. D. (Prosve to je odpovedal, češ, da je "ne^more več prebavljatt"), se je.zjokal nad nami, seveda kot "demokratični socialiat" in dejal, da bi se "Karl Marx obrnil v grobu, ako bi vedel, kakšen 'socializem' učimo." On je očividno postal "socialist" a la A. D,! Toda vrnimo se k slednji.) Zakulisni urednik A. D. je siguren, da bo ameriška diplomacija rešila ne samo zapadni kapitalizem, od nosno "zapadno demokracijo," marveč po "vsem avetu.M Vse to seveda z Marshallovim načrtom, to je z gigantičnimi ameriškimi krediti na račun ameri-ftkih davkoplačevalcev. * Kdor to miali, pa naj bo "socialist," wallstreetar ali pa klero-(ašist, svobodno mu. Ampak dejstva so trdnejša kot gole domne ve. Iz zgoraj omenjenih poročil Fredericka Kuha, ki med zunanjimi novinarji v svoji kompetentnosti in doumevanju gospodarskih in političnih problemov skoraj nima para, je razvidno, da bo zapadna Evropa z Italijo, Grčijo in Turčijo vred po štirih letih uatale tam, kjer je danee. Kot ret'eno, ao strokovnjaki sodelujočih 16 držav po dvomeeeč nem študiran ju na pariški konferenci prišli do zaključka,^ da ho po poteku Marshallovega načrta njih deficit samo v prehrani zna šal okrog pet milijard dolarjev na leto. In v tem načrtu, ki so ga izdelali v Parizu, da ga predloži Ameriki, ni vključena Nemčija, ki je bila za svojo prehrano že pred vojno odvisna od uvoza. Z izgubo svojih najboljših poljedelskih pokrajin pa bo zdaj še toliko bolj odviana. Njen predvojni uvoz živeža je znašal blizu štiri mi lijarde dolarjev letno. Za bomo prehrano lačnih Nemcev Amerika in Anglija v svojih conah že zdaj potrošita blizu milijarde dolarjev na leto V resnici bi m» zgodil največji čudež v vsej zgodovini človeštva, uko bi kakšna zunanja sila moula z dolarji rešiti evropski kapita lizem Amerika lahko zabije v Evropo še več milijard kot jih predvideva ta pariški načrt, toda če bo to delala s ciljem, da na eni strani zgradi še večjo steno na liniji Stettin Trst, na drugi pa, da "reši. kar se rešiti da," to je rehabilitira kapitalist m v /apadni Evropi, bo le metala svoje bogastvo v nenasitno žrelo. Sigurno se bo prej zbankrotirala Edino kar more s to politiko doseči, Je podaljšanje agonije v Evropi in inaceniranje nove, atomske vojne * Ni čudno, uhf» je Kuh v enem i/med svojih poroč'1 zapisal: "Misleči čitatelj končnega poročila te konference bo uvldel. da dokler bo stala ta mtka. siva stena med sovjetsko dominirano vzhodno Evropo in p<> Ameriki vplivano zapadno Evropo, toliko čaaa na tem kontinentu ne more priti do trajne in zdrave (gospodarske obnove " Da li so se tega zavedali gospodarski veščaki in politiki na tej pariški konferenci ta sestavo "Marshallovega načrta," ni znano Lahko pa sklepamo, da ao tudi o tem razpravljali, kajti tedinili ao ae za izvolitev poaebne komisije, ki naj It ud ira vprašanje ca rinske unije, s katero naj bi se povezala vsaj zapadna Evropa in odpravila carinske zidove To bi nekaj pomagalo—morda več kot pa Marshailov načrt Toda Mbt pravi Kuh, dokler ee vsa Evropa ne poveže v gospodarsko enoto, toliko čaaa tudi ni upanje na kakimi trajno okrevanje Da-li so rapedne sile, v glavnem Amerika Johnstown, Pa^—Zopet se o-glašam v naši Proaveti. Druge-krati sem poroča lat o žalostnih novicah, danes bom pa o veselih. ' Dne 19. julija smo imeli ženi-tovanje Domenika Glavač ha. Za nevesto si je zbral hčerko družine Klajder, ki je obče poznana v tej okolici. Mlada za konca stanujeta v Bon Airu. Obilo sreče! Dne 8. avgusta pa se je poročila ženinova mati Terezija Gla-vach. Poročila se je s Frankom Archem in se preselila na njegov dom v Kenton (?) blizu Pittsburgha. Obilo sreče obema paroma! Ženltovanje smo obhajali kar dva dni skupaj. Na 21. julija smo se podali z mojim bratom, ki je prišel na svatbo v Johnstown, v Ohio k mojemu tinu Johnu Glavachu. Nekaj časa smo" bili pri njemu, nato pa nadaljevali vožnjo v Cleveland, kjer ima brat George že 30 let svoj dom In farmo. Lepa hvale za vožnjo! S sinom m njegovo ženo smo šo zmenili, da se odpeljemo v Sharon, Pa. Tisti dan je imelo društvo 262 SNPJ piknik na Va-lentinčevi farmi. Sli smo na piknik in se prav dobro zabavali do pozne noči. V družbi prijateljev smo prav lepo prepevali. Reči moram, da so Sharon-čani k borni pevci. 3. avgusta pa je imel piknik Slovenski dom. Tudi tega piknika sem se udeležila, toda morala sem zapustiti vesele ljudi in se podati nazaj v Johnstown. Na piknik so prišli ljudje iz vseh krajev Ohia in nekaj tudi iz Johns-towna. Lepa hvala Germadnikovim ;?) in mojemu sinu ter njegovi ženi ca vse usluge. Mogoče se bomo zopet kmalu videli. Mole počitnice mi bodo oatale še iolgo časa v spominu. Mary Glaveoh. Zahvala Fontančanom Cleveland. O*—Upam, da mi bodo naši Fontančani oprostili, ker se šele sedaj oglašam. Ni treba misliti, da sem pozabila na vašo gostoljubnost, katere ie m bila deležna v času mojega bivanja med vami. Prav tako nisem pozabila na usluge in prijaznost, katere je bil deležen moj pokojni mož, ko je živel v Fontani, Calif. V vsakem pismu mi je omenil, kako dobri in prijateljski so fontanski rojaki. Tudi jez sem se odločila, da grem pogledat v Fontano, posebno še, ker mi je mož nekajkrat pisal, da se bolje počuti. Ker sem ravno imela dva tedna počitnic in tudi naša hči živi v Los Angelesu, sem se odpravila na pdt 29. junija z namenom, ako se njemu zdravje res na bolje obrača in če bi tudi meni ugajalo v Fontani, bi se še s sinom preselila tja in tako bi bili vsi skupaj. Toda Človek nekaj računa, u-loda pa obrne drugače. Tja do-jpeč na dan 4. julija, sem bila tako razočarana, kajti takoj sem /idela, da ni bilo zdravje moje-{a moža nič boljše kot poprej s Clevelandu, marveč se mu je še poslabšalo. In res, v soboto ie mu je poslabšalo in potem je bil z vsakim dnevom slabši. V torek je šel k zdravniku, v arc-do pa mu je dejal, če ne bo do irugega dne boljši, bo moral iti v bolnišnico.__ umm/ Kongresni odsek S3 "pomoč" malemu bUnisu Je priiel s svojo "šmirateko" preiskavo proti a drugam. Prva na vrsti Je bila zadružna kolonija Greenbeh.Md» bttsu Weehlngtona. ..Naselbino Je zgradila vlade pod "new dealom", meščani pa so se oprijeli kenzumnega zadružništva z velikim elancm In so bili zato tudi tarča te pretakava. Kongresni odee -dva proti enemu—ie obeodil da zadružni "monopol". Na sliki Je videti Groonbolfčane, Id ao ee s svojim zadružnem buaom pripe ljall na "preiskavo". , sr vseh ozirih na roko. Oba sta me sprejela zelo prijazno in izkazala vso gostoljubje. Pri nju sem tudi prenočevala, kakor tudi hči, ki je prišla tisti večer iz Los Angelesa, in sin, ki se je pripeljal z aeroplanom iz Cle-velanda na pogreb svojega očeta. Mrs. Pečnik je imela polne roke dela in nam je lepše stregla kot bi mogla to storiti moja rodna sestra. Še enkrat, najlepša hvala! Moj pokojni mož je bil član bivše SSPZ, po združitvi pa član št. 28 SNPJ, kakor smo tudi člani vsi ostali pri tem društvu. Mr. Pečnik je vie uredil, da so bili nosilci krste člani ondotnih društev SNPJ. Srčna hvala! Hvala tudi br. Valentinu Zajcu za nagrobni govor in vsem, ki so dali avtomobile zastonj na razpolago, prav tako se zahvaljujem vsem, ki so se udeležili pogreba. Ne smem pozabiti omeniti naše nekdanje Clevelandčane, ki so se udeležili pogreba, in sicer Tony Kuhel in žena, kakor t^di Viktor Peterca in žena. Kuh-lova družina živi v Los Angelesu, kjer ima zelo lepo hišo, družina Peterca pa je tudi gradila tedaj novo hišo. Upam, da je sedaj že gotova. Naj še omenim, da je bil moj pokojni mož doma iz vasi Rodik pri Divači. V stari domovini ne zapušča nobenih sorodnikov, razen dveh nečakinj, ki živita v Trstu. V Ameriko je prišel 1. 1901. Ob smrti mu je bilo 57 let, enajst mesecev in enajst dni. Tudi tukaj nima drugih sorodnikov kot mene, sina in hčer v Los Angelesu. Blag mu spomin! Žalujoča žena— Victoria Jeluaic in družina. Raznoterosti Mount Oliva. 111. — Letošnje počitnice gredo proti koncu. Kvari jih tudi ta neznosna vročina, katera je po vrtovih naredila pravo pogorišče. Vročina se ie tu pričela s 30. julijem, ko je toplomer kazal 103 stopinj F. Od tedaj pa do danes, 24. avgusta, se je le malo kdaj kaj spremenilo. Torej Bog nam ni dal dežja in tako se je vse po V četrtek je bil že tako slab, I sušilo po vrtovih, da ni mogel več voziti avtomo- Z obiski pa smo bili do danes bila. K sreči je prišel pogledat dobro založeni. Pričeli so se že k njemu njegov prijatelj Pečnik in ga odpeljal k zdravniku, od tam pa v bolnišnico v San Bernardino, kjer Je že drugi dan preminul. Z rojakom Pečnikom sva bila pri njemu do aafnje minute. Ni se zavedal, de bo umrl in je v spanju zaspal se vedno. Najlepše se zahvaljujem rojaku Pečniku. ki mi je bil v veliko tolašbo Ne vem, kam bi se obrnila, ako mi ne bi šla ro Jak Pečnik in njegova žena v 30 maja, potem pa so ae vrstili do sedaj. Obiskali so nas sami domačini iz Mllwaukeeja, kjer je dom mojih štirih sisov in dveh hčera. V sredi julija pa sem šel s družino mojega drugega sina Alberta tudi jaz na obisk v Milwaukee Zadnjič sem bil v tem mestu pred tremi leti in opazil sem veliko napredka. ki ga je bilo storjenega v tem času v tem naprednem mestu Obiskal sem več znancev in prijateljev, toda ne dovolj, kakor sem slišal pozneje. Prizadeti mi naj oprostijo. Obiskal sem tudi mojega starega triglavskega tovariša Freda Rakefa, ki živi v W. Milwaukeeju. Z njim sva pri mojemu sinu praznovala 50-letnico najinega plezanja na Triglav. Danes ne bi bila več zmožna kaj takega, toda tovariš Rakef se lahko priplazi do mene, kakor mi je obljubil. V Milwaukeeju sem se zadržal samo teden dni, čeravno so mi prigovarjali, naj bi ostal še nekaj čase med domačimi. Njih želje nisem mogel upoštevati, kajti mož od moje druge hčere je dobil dva tedna počithic in se je namenil k nam, da vidi avojo družino, katera je počitni-kovala pri nas že nekaj tednov. Torej to je bil vzrok, da je bil moj obisk v Milwaukeeju skrajšan. To naj tudi upoštevata Leo Schweiger in Mike Sošta-rlč. Hvala vsem za postrežbo in gostoljubnost, posebno pa mojim sinovom in hčeram. Andrew Moren. Iz urada Ameriškega odbora za pomoč Jugoslaviji New York. N. Y.—Naznanjamo vsem društtfbm, organizacijam in posameznikom, kateri sodelujejo z Ameriškem odborom za pomoč Jugoslaviji, da smo naš glavni urad preselili s 235 E. 11th street, New York, N. Y., na 645 Lexington Ave.. New York 17. N. Y. Torej naš naslov je od sedaj naprej: American Committee for Yugoslav Relief, Inc., 645 Lexington Ave., New York 17, N. Y, Dalje javljamo, da naša organizacija'ne bo v bodoče več po šiljala pakete in . moko privatnim* osebam v Jugoslavijo. Vzrok temu je, ker hočemo zopet koncentrirati naše delo v prvi vrsti na podlagi našega originalnega programa, namreč zbiranje denarja za zdravniške instrumente, bolnice, ambulance, potujoče klinike itd V teku štiriletnega pustoše-nja, je bilo v Jugoslaviji porušenih, uničenih in oropanih veliko bolnišnic, sanetorijev in drugih zdravstvenih zavodov. Na stotisoče otrok je ostalo brez staršev, na stotisoče oseb je fizično izčrpanih in mnogi bolehajo za ranami, ki so bile prizadete v vojni. Ljudstvo potrebuje zdravniške nege, bodisi v mestih ali pa v najodaljenejših vaseh Vsled tega je danes v Jugoslaviji se vedno velika potreba po izgraditvi bolnišnic, o-troških zavodov, stalnih klinik, še posebno pa potrebujejo potu joče klinike in ambulance, tako da ima priliko do zdravniške postrežbe sleherna vas. Prejeli smo pismo od Jugoslovanskega rdečega križa, v katerem nam sporočajo, da sedaj najbolj potrebujejo potujoče kll- in Anglija, to možnost še zapoale. je vprašanje, kajti vzhodni Evropa in Balkan ae tudi gospodersko nagibata in povezujeta s Sovjetsko unijo Vse zato. ker je zapadni kapitalizem v svoji sle- ] ¡,'lke kajti'Um'pVimanTkuje poti postavil velik zid proti nJim in Jim meče polena pod noge na' karnarjev. a s potujočimi kli-vseh koncih in krajih ter sabotira njih gospodarsko obnovo S niki se lahko delo lekarnarjev tem pa tudi onemogoča gospodarsko obnovo zapadni Evropi in si raztegne ne vse strani obenem v njej koplje svoj-grob ... • Navori ka podružnica Ame- riškega odbora za pomoč Jugoslaviji si je stavila nalogo, da bo do konca tega leta zbrala skupaj vsoto za potujočo kliniko in jo poslala Jugoslovanskemu rdečemu križu, kateri jo bo uporabljal tam, kjer jo najbolj potrebujejo. Tej newyorški podružnici bi morale slediti vse večje jugoslovanske naselbine v Ameriki. Potujoča klinika stane $11,000, oprema za dečje do move, katera uključuje Zdravstvene in šolske potrebščine, pa stane $6,000. Jip (jeep) pa stane $1/400. S temi avtomobili lahko zdravniki dosežejo vsako vas. Ameriški odbor za pomoč Ju goslaviji apelira na sleherno večjo naselbino, da bi se zavzela in spravila denar skupaj za te potrebno stvari, ki jih danes potrebujejo v Jugoslaviji: Pomagajmo jugoslovanskemu narodu, ki je vso pomoč krvavo zaslužil! Odbor. O sorodnikovi smrti in drugo Cleveland. Oblo.—V svojem spisu "School Days Here and Abroad", v novemberski številki Mladinskega lista, sem imenoval tudi Joška in njegovo leno Fino, ki sta oba učitelja v pokoju. Dne 29. junija mi je pisal pismo: "Komaj sem se Ti zahvalil za zadnje poslano, pa je že tukaj nova pošiljka za mene in Fino. Od sedaj naprej bom le premišljeval, kako Ti bom moral postreči, ko me boš obiskal v Ljubljani. Oh; da bi se to kmalo zgodilo!" Ne bo se zgodilo! Prejel sem dvoje pisem in oba mi naznajata, da je umrl Joško Bizjak, brat moje pokojne Anne, ter šel v'raj k svoji sestri, odkoder ni vrhitve. Pokojni je bil rojen v Mokronogu in nazadnje je bil šolski upravitelj v Celju, ker je poučevala tudi njegova žena Fina (Jožefina). Ko je šel v pokoj, so ga ljubljanski časopisi lepo opisali. Preselil se je bil v Ljubljano. Naj v miru počiva moj svak. Najina želja, da bi se videla, se ni izpolnila. Moje sožalje njegovi zapuščeni Fini. Da bi mi bila sreča vsaj toliko naklonjena, da bi se srečala v Ljubljani, predno grem tudi jaz v večna lovišča. Njen naslov je: Bizjak Fina, Zeljarska ulica 6, Ljubljana. O tem me je obvestila Ana Pirnat, ki je tudi izgubila moža nadučitelja in sedaj biva v Ljubljani. Ona prejema za možem malo pokojnino. Onim, ki bi jih zanimalo, naznanjam, da je Ana Pirnat tudi doma iz Mokronoga. Njeno dekliško ime je bilo Anica Kolenc In lahko, da ima znance v Ameriki Njen naslov je: Pirnat Ana, Sv. Jakoba trg 6. Ljubljana Kdor jo pozna in Ji pošlje paket, ji bo napravil veselje, kakor vsem drugim ki prejemajo pakete iz Amerike. Njena mama je umrla leta 1904 v New Yorku. in sicer 22 marca. Aniea je bile kot deklica pri stari materi. f r 4 n ic B a rb i*" »nj komentar MILAN MEDVEŠEK Nova ameriiko..loyin,kl ravija Te dni. je izšla prva stevi nove ameriško-slovanskt z imenom "The Slavic Am canj, ki bo izšla ^ letje. Posamezna številka «t 35c, na leto pa $1. izdajau?1 Ameriški slovanski kongres Revija je tehnično umetni delo, vsebinsko pa enako i* in bogata. V prvi številki so stopani sami odlični amer Slovani, imenoma: Leo Kr ki, kongresnik G. Sadov* George Pirinsky, kapetan G« Wuchinich, dr. Nissim Mi rah, Tabrtha Petran, Nori Corwin, Zlatko Balokovic. I Stoyan Christowe in Lo^ / mic. Risbo na platnicah z slovom "Delavec" je narisal vo Radulovich. Tako slovansko revijo še smo videli v tej deželi. A s ne mislim reči samo v teli nem in vsebinskem pogl temveč tudi v pomembnosti! tej reviji se zrcali vse, ka naprednega med ameri« Slovani, a ne samo to, ten je slika # enotnosti in vzajec ga stremljenja vseh progn nih Slovanov v Združenih žavah. V Združenih državah je r go Slovanov, število gre v i jone, toda vedno smo bili < veni, neupoštevani, namei na najslabših in najtežjih d politično negativni, žoga in nja v rokah "izvoljenih" An saksov, severnjakov, Ircev ii vem še vse kakšnih "vecv nežev". Ameriški slovanski kon stremi, da združi vse amer Slovane, napredne Slovani enotno falango, katerih sni je enakopravnost z drugimi rodnostmi, zaeno pa razsirj naprednih idej in socialne vičnosti po vsej Ameriki. Listajoč in čitajoč revijo' Slavic American", sem se časa pomudil pri članku "J Veteran sees it", ki ga je s] George Wuchinich. Georgi sin srbskih staršev in je b ameriški armadi od leta 104 konca vojne. Imel je čin k tana. Sedaj je eksekutivni nik Ameriškega slovansl kongresa v zapadni Pennsy ni j i. Delegati in delegat zadnje konvencije SANSa s gotovo spominjajo, kajti m pil «je na zborovanju kot go nik. Članek, ki ga je napisal prvo številko "Ameriškega varva", je izredno zanimiv in ravnost presunljiv. Naj citi iz njega nekaj stavkov: "Spominjam se leta 1M1, sem se ponudil za amerišl vohuna in mi ni bilo m«r, tudi bi to pomenilo moje ljenje, samo da bi kaj storil ti nacistom. Edino, česar se bel, je bilo, da bi padel. F no bi storil svoj delež. sem se skakati s padalom, i Ijati, ubijati, živeti v gozdo Vseka nova izkušnja me )« rinila bližje fronti. Le n Američanov je dobilo Iste pi legije kot jaz. Bil *m ^ po vsem svetu, boret se za vražnikovo črto. Bl1 »f1.^ goslaviji s partizani od l* in nato več mesecev v letuj z osmo kitajsko komunisü armado. Kot ameriiki s* sem se moral skrivati med I] mi. Bil sem eden »zmed r stotine milj globoko v kovi deželi in dslec od Šklh baz. Naučil sem se w ščine. moji start» P« »J» magali. da sem sc na ad« lično dobro srbohrvsšftne l dar ne bom pozab I tut^ terimi sem se bodi rs*. mi proti sovrsžniku Vzelo bi preveč p«^' bi prestavil \ petan Wuchinich opisuj' borbo v zadnji ti noclfošizmu, nst« P« » šuje kam ^ ko danes P^P«^' ^ reekcionarje po veenr ^ drugi strani p« »«T^ ki so se borili P**1 ntK" , V* črn» slik, kljub«^ (Dalja m t , flEPTENtgRA W P.R OS V BT-A 'I'l ■'■l-ff- IZVLEČEK ZAPISNIKA SODNE OBRAVNAVE PROTI Dk. BORISU FURLANU Sodna razprava proti profesorju Furlanu, Francu Snpju in drugi vohunski skupini pred vrhovnim sodiifcem LRS (Nadaljevanje) Furlanov! vchunski poeli Tožilec:—Bomo videli. Vi ste JT vi ste pisali svoji zeni K napovedali neko tajno pi- m trt0: t »„¿t, (jancmuv.v j- —--- Sobne skupine v Zagrebu in ££ bil sojen in prejel kazen. Op.'SANS.) Furlan: - Jaz se ne spomi- D]T^jier--'Vam bomo vaše pipo precitali. Pridite bliže, bomo pogledali. . Furlan:—Jaz sem zeni mnogo «al iz Londona in se ne mojem spomniti na leto 1934-44. Tožilec (čita): "Poslal ti bom prihodnjič kratko in zaupno pipo o Jančikoviču . : ." Ali je to vaša pisava? Furlan:-Da, pa saj mora biti v mojem arhivu še tisti listek . . Tožilec:—Saj ga lahko preci-Umo. Tajno angleško poročilo g Jančikoviču. Poročilo je. iz tajnih Angleških virov. Kako to, obtoženi Furlan, da se na vas zgrinja toliko takih stvari? ' Furlan:—Jaz ne vem. Tožilec:—Ali poznate nekoga i imenom Hull? Ali ste mu morda kdaj pisali? Furlan:—Da, morda. Tožilec:—Prečital bom Hullo-vo pismo. Tu piše: "Dragi moj Furlan. najlepša hvala za pismo oo 29. aprila, poslano Kreku v London. Izredno lepo je, da ite mi ga poslali . . ." Kje ste dobili to pismo? Ali ste prestreči pismo vaših ljudi v inozem-;vo? Kako ste prišli do tega reku naslovljenega) pisma? Furlan:—Morda v jugoslovan-ikem informacijskem biroju (v New Yorku). Tožilec:—Toda to- so zaupna pisma. Kje ste to dobili? FurJan:—Kvečjemu na cen-trumu (Jugocentru, to je Jugoslovanskemu informacijskemu centru v New Yorku, ki ga je vodil Franc Snoj in kjer so bili tposleni med drugimi tudi Franc Cabrovšek, p. Bernard Ambro-fcč in drugi. Op. SANS). Tožilec:—Od koga na centru-lu? Furlan:—Nekaj mi jih je dal Snoj. nekaj mi jih je dal(a) tajnik(ica), nekaj jih je bilo hm ... (V sodni razpravi proti Francu Snoju, ki pride v objavo kas-*je, ugotavlja Snoj, da ne moli razumeti, kako je prišel Fur-kr< do njegovih pisem ter da je P»ima mogla oddajati Furlanu tajnica, katero mu je preskrbel furlan.) B«la garda ni sodelovala « Namci—Je poročal Furlan Adamiču Tožilec:—Pravite, da ste v ino kmMvu delali v korist partiza- lov? Furlan:—Da. Tožilec; — Vam bom prečital kratko poročilo za Ada-*Ku P'vlc •poročate Adamiču. « v Sloveniji nihče ne kolabo-(« okupatorji). Drugič spodit. naj opozlcijs proti parti-»*wn n« poudarja (v knjigi "7 Nttiva Land') kot sodelo-t okupatorjem. Komu v i* bilo to napisano? .furlan -Oh, to je iz enega /cm, k<> sem prišel v Lon-F1- na | naroči Adamiču te r1"; kar Je Adamč včasih ♦•kstremen. Jaz sem ga °P"*oriti, naj bo nekoliko Kdo je Hull? , # —Bil je urednik pri za- £77 m '"formacijskem cen- • kJ«*r sern se z njim sezna- r T-., .:•-<■ Poznate Marchama? 4 , ? .n r)a on bil pri ra " aj ste p« Yorku v službi. Kai sto na njemu N'A'lli T,i. Prvič 14. maja 1&46; H°-9ev^qeya ni vzpostavila istika ,s Fmrlanom. Prugič:, Nji gode naj gotori,.* Sinjem JPurianom- Furlan:—Toda to je( če.r . ,... • fi s Tožilaa^in ^pfcembra 1946: Furls* k*Afl ljudi. 26.. ff*> vprašal,,, čo Odgovori snano«t. (Kazv, nemogo- ni ft, v if e» * fkcilo, je, dg, Furlan ni po- ni ¿ss «a ..... P>ur niagal, da bi »prišel Trst pod Ju gaslavijp. V službi Anglije ni mogel zayzeti prijateljskega stališča, če bi tudi osebno to želel, kar pomeni, da mu je bila »domovina manj kot pa tuja država. Predstavljal si je tudi Trst kot del ''vzhodnoevropske kombinacije". Op. SANS.) Furlan:—Kaj še, za vse to ne vem.. ... Tožilec: — 10. januarja 1947: Poročilo o razgovoru .s Snojem. Furlan ie pripravljen delati, Ima preko (angleškega) konsula sveta na Jugoslovanski reierat (oddelek) pri Forefen Officu (v Londonu.) Zanima ae ta različno.—To je vaše navodilo. Zanimajo se za različna poročila in podrobnosti, ne za veliko politiko, ki jo že sami znajo. "Nadalje navodila za Dečka, Grošlja itd. Grošelj konzulu (v Ljubljani) preko Hribarja in Furla na. Hribar gre za organizacijo. Furlanov sin je lačen , in zmrzu-je za Uralom." (Furlanov najmlajši sin Aljoša je odpotoval v Sovjetsko zvezo iz Amerike na jugoslovanske stroške, da postane, letalec. Op. SANS.) Furlan:—To je izmišljeno, to ni r"" Hočevarjeva je prinesla pismo za Iskro in Zl^topera. Povedala je, da .bo kot zastopnica Rdečega križa govorila na volivnem zborovanju. Tožilec:—Ali veste o kakšnem sestanku LSM na univerzi? Ali ste komu naročili, naj vam prinese prepis tega zborovtnja? Furlan:—Ne prepis, zapisnik. Tožilec:—Kdo vam je preskrbel zapisnik? Furlar>:—Tajnica sekretariata. Tožilec:—Komu ste pa oddali ta zapisnik? Mi smo ta zapis nik našli pri Sircu. Zakaj ste poslali ta zapisnik Sircu? Furlan:—Mislim, da je bilo neko poročilo, ki mi ga je napisal profesor Murko. Tožilec:—Ali ste to dali Sircu? Furlan:—Morda. Tožilec:—S kakšnim naročilom? Sire jo tukaj irdll, da sle mu to poslali, da prenese vas-bino konsulstu v Ljubljani. Furlan:—Ah, kaj še! Tožilec: — Na moje ponovno vprašanje, Če lahki) to reče Furlanu v obraz, je rekel Sire, da lahko, Obtoženi Furlan Je bil na obisku pri ministru Lidiji Šentjurc ter o tem poročal naprej. Na razpravi pa je zanikal, da bi o tem komu poročal, razen morda kolegom. Tožilec:—Ali Je (angleški) kon zul vaš kolega? Furlan:—Ne. Tožilec:—Ali ste konzulu povedali te stvari? Na to vprašanje Furlan molči. Tožilec:—AJ i ste Sircu povedali te stvari? Furlan —Ne vem. Sncj naj bi daJaJ Furlanu podatke o Sloveniji ta hi Je« Tožilec:—Poznate Snojt? k Notorlčnogs liuklukaarikaga a or J a T. H. Bllbota ls Mls-pila, ki oa vidita na sliki, te končno usigJIUa smrt. prav tajc9 sedata, ki te mu n« bo tre b*vfr>noy«|o ptčatU.Bllbovo st- bo skušal dobiti nojorfčnl k^ngrssnlk Rtn-kin. M Je.ie priiavll kandidaturo sa Jesanske voDtva. Furlan;—Da.' Tožilec:—Kakšen čl^ek je to? Furlan:-<-Moj prijatelj je. Tožilec:—Ali govori resnico? Furlan.—Seveda. Tožilec:—Ali ste imeli zveze s Snojem? Furlan: — Obiskoval sem ga semtertja. Tožilec:—O čem sta se pogovarjala? Furlan:—Nič posebnega. Tožilec:—Ali sta govorila, da je na Štajerskem band*? Furlan:—Se ne spominjam. Tožilec (čita Snojeve izjave): "Ko me'je Furlan hotel povezati s članom predstavništva tuje države, sem v začetku mislil, da gre samo za • socialne (družabne) stike. Kasneje mi je Furlan rekel, Če imam članu predstavništva tuje država kaj povfdati, naj mu povem, ker ga nekatere stvari zartimajo. Zato lahko rečem, da Je bil Furlan zainteresiran na tem, da me se znani s članom tujega predstavništva. Po Furlariovih besedah sem videl, da se član tujega predstavništva intererflra za politične stvari. Slednje mi je Furlan povedal že v letu 11H6. Na podlagi tsga sem vedsl, ds Furlan stsiopa lnterote člsns predstavništva tule ga j^s Informiram ln GOSPODARSKEM poloiaJu v Sloveniji. (Dalje prihodnjič.) niwi etan« ie drla ve, da o političnem :EM poloiaJu Časovni komentarji (Nadaljevanj« i S. strani.) imajo danes največji ljudski so vražniki Ameriko v zakupu in jo skušajo potisniti v fašistično močvaro, pu pisatelj ne obupuje, temveč im# globoko veto, da bo zmagala pravica in poštenje, da bo zasijalo svetlejše sonce po vsem svetu. , Zaključujem in poudarjam, da bi st* morala naročiti pa revijo "Slavic American"'tlelwrna slovenska napredna družina! Velika malloracIJske dela v Makedoniji, V Makedoniji je okrog 80,000 ha močvirij, Ob močvirjih je še tudi okrog #0,000 ha zeta 1 j«, ki je prav tako neizkoriščena zaradi pogostih poplav. Letos so začeli osuše-vati Strumiško polje. Ko bo končano to delo, !>odo pridobili 10,000 ha rodovitne zemlje. Pripravljajo se pa tudi na osuševanje Pelagonijskega polja, ki ga bodo meliolirsli še letos. Tako bodp prijobiH še :i0,000 ha zemlje. Hkrtti bodo izkopali 13 pre kopov in regulirali številne potoke. da bodo namakali velike površine zemljišč. Pri vseh teh delih bo treba pn kopati 8.000,-000 m' zemlje. Oraditev srednje gosdartks šola v Sarajevu. Nedavno so začeli graditi moderno šolsko poslopje in dijaški internat za 150 dijakov Skupni stroški ao preračunani na 54.000.000 din. IMMUM^IbMHMMI i PO DALMACIJI V Dalmaciji smo si najprej ugledali Dubrovnik in najbližjo okolico: Uruž, Dubrovačko reko, Kupare. Mline, Cavtat . . . Ta predel bo nedvomno os tal središče turizma v Dulmafiji. Posebno inoz,emce bo vedno privlačevalo staro, zgodovinsko mesto s svojimi naravnimi krasotami, z reprezentativnimi pala čami iz dobe du bro v luške republike, z velikimi umetninami kot so dvor, palaču Sponza, rop» stni zvonik, frančiškanska g^i-kev in samostan, katedru!» i. dr. Prav tako privlačna je okolica, kj?r so se Še ohranile krasne narodne noše in zanimivi narodni j običaji. Že letos smo razen v Opatiji srečali največ turistov v Dubrovniku in okolici. Od turistov Je bilo tam okrog 80 odstot kov naših državljanov in kakih 20'/< inozemcev, največ seveda Cehov. S češkoslovaškim potniškim birojem je napravUep pkK govor, da bo leto? pripeljalo 24 osebnih vlakov češke turiste v naše Prifiorje. Vsak tcdeip pripelje en vlak, in sicer izmenoma, enkrat na Reko, enkrat v Split. Z Madžarsko so dogovori za tri vlake, eden je že prispel; Madžari pa se zanimajo predvsem za Opatijo. Veliko zanimanje za naše Primorje je tudi med našimi izseljenci v Ame* riki. Za obnovo turizma v Dalmaciji je letos določenih 34,000,000 din. Največ obnavljajo baš na področju Dubrovnika. Hoteli so v glavnem usposobljeni za sprejem gostov. . Med Beogradom in Dubrovnikom vozi motorni vlak, ki za polovico skrajša čas potovanja. Mestni ljudski odbor v Dubrovniku tudi skrbi fca dvig turizma. Organiziral je kurz vodnikov in kurz gotinske-ga osebja. Posebno skrb pa bo moral posvetiti, da se v Dubrovniku razvije zimtki turizem, ker so vsi pogoji za to dani, podnebne razmere in uredba hotelov. Iz Dubrovnika smo se v ladjo peljali v Mufeavsko. Gledal sem po obširni blesteči ravnini. V daljavi sta se stikala morje in nebo. Nehote se ti zbudi v srcu: da bi ladja zavila tja. Toda ladja je imela smer ob obali. Na desni je bila kopnlna, na levi so se pojavili otoki. Oko mi je begalo po obali, ki Je bilu yka-lovitu, le malo zelenja je bilo med pustim kamenjem. Sam pa tja si videl osamelo hišo. Dve, lrl oljke, to Je vse bogastvo ob hiši. Ljudje se v glavnem pečajo z ribištvom. Seveda so v tem še vedno precejšne težave. Ribiči so v vojni izgubili skoraj vse mreže in čolne. Ce si bil pred vojno na morju, ti videl, da je na obrežju mrgolelo manjših športnih čolnov, ribiških la djic, jadrnic itd. Zdaj se ti zdi morje skoraj prazno, čeprav so bili tudi v tem doseženi precejšni obnovitveni uspehi. Ribiči so popravili in si nabavili že precej mrež, Čolnov ln ladjic Združili so se v zadruge. Glavni problem pa jim ie vedno povzroča nabava mrež in beodov-ja. V Mukarski *vm gledal |e sarje, ki so delsli ribiški čoln. "Koliko bo stal?" ssm vprMŠal. "Sto tisoč," je bil odgovor, "in še sto tisoč za motor". Oglodali smo si tudi bližnjo Podgoro, našo prvo vojn«) luko. Proti koncu Ista 1042 so te tu začele prve partizanake akcije na morju. Dva ribiika motorna < "loa "Partizan" in "Pionir", katerih stene so bile obzidane h cementon^, to je bila takrat naša mornarica. Psrtizani to na padali poedine sovražnikove jadrnice, plen potapljali, posadko pa vzemtll s seboj na Biokovo. Decembra 1942 je maršal Tito izdal ukaz, da je Podgora nsša vojna luka. Iz Makattke smo se t avtobu som peljali pioti Splitu V Omi šu smo se ustavili. Hi) je )f večer. Meni se Je zdel Omil od How Food, Clothmcj and Huw»m(j Pri c ¿i Tlove jouilo Ta ellka no pot robu )• nobonoga pojasni vseh krajev v Dalmaciji najlepši, morda zato, ker sem vajen naših planin. Strme skalne stene se dvigajo iz morja, ostre oblike delajo utis Alp. Vmes je kanjon reke Cetmp. Vleklo me ju, da bi šel pij serpentinah ob teki Cetini do njenih slapov in do velike električne centrale "Tito". Kot ¿amuknjen sem zrl v divjo prirodo, ki se Je že za grinjala v mrak. Ko smo se pripeljali v Split, Je bila že noč. V predmestju smo srečali množico ljudi, ki so pelj in itneli zastave ter razno orodje. Drugi dan so nam povedali, da so se vračali s prostovoljnega dela, ki se ga je u-deležllo 20,000 ljudi. Tako so se pripravljali za volitve v mestne in okrajne ljudske odbore, ki to se tiste dni vršile po Dalmaciji. Split, kakor vsa dalmatinsku mesta, je precej porušen. Največ je trpelo pristanišče. Glavna carinska skladišča so še v ruševinah, itoda, v glavnem je pristaniške usposobljeno za promet, kar je velik uspeh, če pomislimo. da spada obnova pri^ stanišča med' najtežja obnovitvena dela. tl Največja znamenitost v Splitu je nedvormvj Dioklecianova palača. Ljudska oblast je dala precejšnje vsote za restaMraciJo palače. Pričeli so rušiti stavbe, ki ne spadujo tja in samo zakrivajo monumentalnost zgradbe. Tako so že lanskega leta očistili vse severno pročelje in prostore biblioteke v podzemlju. Našli so tudi srebrna, to je vzhodna vrata palače in jih že lansko le tn odprli. Dela nadaljujejo. Iz Splita smo nadaljevali pot z avtobusom ob Ksštelanskem zalivu, kjer j® sedem mestec Ka-Štelov. Zgradili so jih za časa turških napadov kot utrjena zaklonišča (Kastele). Kaitelanaka riviera je ena najlepših v Dalmaciji, Plodni vinogradi, bogati sadovnjaki, oljčni nssadi, parki, pa žitna polja, kjer je iito že rumenelo, so se vrstili drug zt drugim vse do Tronlra. V Trogiru smb te za kratek čas ustavili, saj si to mesto skoraj moraš ogledati. Trogir je obdržal še popolnoma svoj srednjeveški karakter. Po ozkih u-iicah prideš na glavni trg z znamenito stolno cerkvijo, ki ima lep zvonik, veličastni portal in krasno notranjščino. Na trgu je tudi Luggia (sodna dvorana), Doževu palaču (sedaj sedež mestnega ljudskega odbora). V mestu je še mnogo umetniško zgrajenih stavb, palače, cerkve, mestna vrata—res, Trogir Je prava zakladnica stavbarske in rezbarske umetnosti. Za Trogirom se začne pot kmalu dvigati. Pogled je lep, naj vidiš pod sabo Trogir, otpk Ciovo, bujno zelurtjr ksštelanske riviere, Split, Marjan—morje. Toda pri srcu ti postaja vse težje. V hribu je zelenja vse manj. Pričenja se najsiromašoejšl predel, to Je Dalmatinsko Zagorje. Le redko drsvo te bori a kamenjem i Tu sta oba enaka, drevo in človek. Zagrizla sta se v kamenje in nočeta stran. Človek, je ce|o poklical kamenje na pomoč. Po hribih se vlečejo dolgi nasipi iz zloženega kamenja. Drugod je s kamenjem o-gtttjena krpa sveta, na nekaj kvadratnih metrov raste žito, vmes je kamenje, da bi se človek vprašal, ali bodo želi kamenje ali žito. Drugod je zopet zasejanih nekaj vinskih trsov, Nekje se pokaže malo več zelenja, da se že rtzvesellš, takoj nato je pokrtjina še bolj pusta in žalostna. Toda ljudje se nočejo izseliti. Pred vojno so sicer moški odht jali v Frtncljo, Belgijo, Kana-i do, Ameriko, pa so se zopet vračali V takih krstih š« bolj čutiš, kaj pomeni za nas zgraditi I Industrijo. To se prsvi dstl ljudem domovino "Drlavee nima domovine", Je dfltj nekoč Mara. mislil je pri tem deltvra pod j ktpttallzmom, Socializem delavcu vrsča domovino K hrepenenjem so mislili naši ljudje Iv tujini na svoje rodno kame j nje, toda mnogo jih je prsj o-rnagalo. predrti »o »e uroantčlle njihove senje, da so ar vrnili v j kvoJ rodni ktsj. Dvignili hotno mduatiljo, ds bo v naši zemlji kmalu krului zs var naše ljudi. Ko smo prišli • Iz tistega Mj***v<*tfs" kamenja, sem se razveselil vsake tovarne, ki jo že imamo. V Šibeniku sem se razveselil tovarne mangana, jekla in tekstilne tovarne. Še bolj sem se razveselil tovarne aluminija v Lozovcu, ki je *na najmodernejših naših tovarn. Rekli so nam, da je njena proizvodnja danes večja kakor je bila pred vojno. Zraven tovarne so količlli teren za nova objekte, Najvažnejše vprašanje za tovarno je električna energija, Spodaj teče Krka in dela slapove. Toda vodna sila ni i?-rabljenu, ker je imela elektrarna, ki je tam, pogodbo, da ne sme nihče delati nove centrale. V stari Jugoslaviji je šlo sa dobiček privatnikov, ne pa za koristi skupnosti. Na Krki bodo zgradili sedaj dve elektrarni. Poleg tega bo omrežje povezano z omrežjem v Sloveniji. Prav tako pomembno kot razvoj industrije pt to aa Dalmacijo tudi iztuševaina dele, ki to ae deloma ie začela, deloma pa so predvidena v petletnem planu. Ko smo se vozili po Popovem polju v Hercegovini, ao ljudje šele pričeli z oranjem, ie-prav smo bili že v drugi polovici maja. Voda prej ni odtekla. Nekega domačina smo vprašali, koliko čaaa upa, da ne bo deževja. Rekel je, da do srede septembra. "In če bo prej?"— "Bo ves pridelek uničen." Iz Splita smo ie peljali i ladjo—"Vadar" se je imenovala. Bila je pol tovorna, pol potni-škt' Krov, jedilnica in drugi prostori, vst Jt bilo čisto in prijetno smo se počutili na ladji. Kako sem se začudil, ko sam zvedel, du so Jo šele nedavno dvignili Iz morja. Dve leti je bila pod vodo. To boš zvedel it zg marsikatero ladjo, na kateri ■e boš vozil. 01% vse naše to naše je bilo pod vo^lo. Mislim, da je v tsj številki lzraien naš veliki uspeh. Potovanj« po morju postaja vse udobnejše. V lokalnem morskem prometu tmo skoraj dosegli predvojno stanje. Zader je najbolj porušeno mesto v Dalmaciji, Tu to bili uničeni celi bloki hii, Katerlkrat se ti zazdi, da hodii nskjs po Berlinu. Ulice so potnažene in odprte za promat. Toda, kj«r ao bile nekoč stavbe, so še zmeraj kupi kamenja In opeke. Ne-kuj manj poškodovanih hiš so že popravili. Pristanišče po obnovili, ob morju pa je ža sezidan kamenlt, oziroma betonski hodnik. Tudi tovarne so ie ob novili. Zdaj delajo tovarne za bonbone, likerje, ribje in rastlinsko olje, mreže, tobak, čokolado in testenine. Zader je moralo biti lepo In moderno mrNtp. Ko ga bodo obnovili, bo še lepše, V načrtu je, du bodo v mestu bloki hiš med vrtovi in parki. Seveda bo potrebno mesto povezati tudi t železnico, Zopet smo bili na ladji. Po-6a*i jr rilec rezal skozi valov«, du se je morje penilo in se je za nami še dolgo videla sled. Slonel s«m ob i«iaji m gledal na obalo in na morje. - Oboje bi rad hkrati opaaoval. Ne mu reš se ločiti ne od enega ne od drugega, Morje lit njegova o-buia bosta zmeraj privlačevala ljudi. Posebno naše Jadransko morje in naša obala. Oboje po pripovedovanju ljudi, ki so veliko hodili po svetu, med najlepšimi na svetu. Vse naše Primorje je prav za prav eno samo letovišče. Sevedt bo trebt ie veliko napraviti, da bomo mogli naše lepote napraviti dostopne širokim množicam, Predvsem bo treba ustvariti več In boljših zvez z zaledjem, zgraditi turistično resto ob obeli, zgraditi Objekte, ki ne bodo kvarili okolice, oskrbeti kraje s pitno vodo in še nešteto drugih stvari. Predvsem p« bo treba vse te po krsjine «o«po imela nova stranka in kakšni so Kakor pa so htlnl Ustniki ostali pri sta ■ •vlji ogladiti. Imajo pa veli k»» veselje do drsanja kakor vai otroci drugod, pa so se v svoji podjetnosti obrnili tja. kamor to vprašanje edino spada: na ljudsko oblast, na svoj ulični odbor. Tam nekje pri teh Fon dovih hišah je jama. ki bi jo bi-tem tako je prt širokih plasteh. ;lo treba le nekoliko očistiti, spu zlasti pri statih ljudeh mnogo *titi vanjo vodo, ki bi ponoči simpatij do otrok. Nič manj pa zmrznila, in zjutraj bi že bilo iz prt naših ljudskih odborih. To vrstno drsnliičo. Ne gre tu za se je zadnjič pokaralo tudi na tilkako svetovno drsališče, pač našem terenu Nekdo je irnesel I*« dokaj navadno, otroško drsa na uličnem »estanku: Otroci liače, in nihče se ne bo jezil, č« I ne ho vse tako, kakor je treba po piedpisih. (Muki so, ker rimu noče po pustiti, toliko časn sitnarili, da je vprašanje res prišlo pred u-lični M«wtanek In radnjlč, ko i je bila študijska ura končana je ntkdn pri slučajnostih izneeel Kondovih hiš se nimajo kje drsati. Zima je tu. pudlo je že ne kaj anega. o katerem so otrori nspuali v šolske naloge, da sicer dvomijo, če bo ostal, a ker je mra/ pritisnil, se sneg kljub otroškemu dvomu drži. Vse vode so hudo zamrznile Po t.». ših vaseh »em videl, kako »o o-1 vprašanj« tega disolišča: "Tovariši, kaj jc zdaj z drsa-iščem pri Fondovih hišah? Treba je izreči določno beSedo: da ali ne." Zborovale!, ki jih Je bilo mnogo prav iz Fondovih hiš, so pri sluhnili. Že so se v dušah razdelili na dve stranki, vendar je Ogromna večina, zlasti nepriza detih, bMu za drsališče. Le pri zadeti in taki, ki otrok nikakor ne morejo, so začeli godrnjati Večina teh ljudi, ki hodijo na aestanke, pg res ima mnogo smisla in ljubezni za otroke. "Naj imajo otroci drsališče," j« nekdo velikodušno predla gal. "Ko smo bili otroci, smo se tudi povsod drsali, še na podu! f»e po cesti sem se drnal!" "Kar na) si ga urede, pa je je dodal drugi. "Kar naj se drsajo, bog z nji mi!" Del tistih, ki so Imeli pomisleke proti temu drsališču, je kar zgubil pogum ob tem odo bravanju Vendar pa se je ogla-ail neki možak in se kar odloč no uprl temu sklepu "Tam že ne* Kdo Jih bo pa poslušal vos dan. ko IkkIo k rt -1 ■ čall' Jaz sem proti! Naj se dr- I sajo kje drugod!" "No. listo kričanje'" so takjjh planili »,» katOf i Mt.h i ao \ed-ll I no kričali, pa tudi bodo!" "K«ki>r o miru, jih že poznam in v šoli bodo slabi uspehi, ker se nobeden ne bo učil." "Uh," je rekla druga ženska in se prijetno, materinski nasmihala. "Kako le morete tako govoriti, tovarišica! Otroci se danes že tako mnogo vsega u če, pa naj kar ves dan čepijo nad knjigami? Že tako celega vraga znajo. Kje smo pa mi toliko znali? Nič nismo znali! Ne rečem, naj le znajo, a da bi samo: uči se, uči se ... In poleg tega imajo še toliko drugega dela. Nikoli skoraj niso doma, neke sestanke imajo, fpšejo in rišejo za stenčas, nekje tekmujejo. Lani so gradili progo, letos pojdejo spet nekam. Za božjo voljo, kaj pa še hočemo? Pri tem pa jim nočetao dati niti drsališča! Ali se ne poudarja potreba po fizkulturi? Za mene mar, ki sem vsa polomljena? Oh, ljudje, jaz pa tako rada gledam otroke. Kar veselim se, ko bo tam drsališče. Vem, da jih bom kar neprespano gledala skozi okno. Kakšen živžav bo tam! Vidiš" jih, kako letajo po ledu, kako padajo in se valjajo po tleh, pri tem jih pa še malo ne boli. In če jiji še tako zebe, iomov ne bodo šli! Jaz bi obu-oala v takem mrazu, otrokom oa nič! Oh, ko bi človek bil mlad, ki se kar z njimi drsal, povsod bi me bilo dovolj!" To navdušeno pripovedovanje, ki je vzbujalo že nekaj sentimentalnega domotožja po daljni mladosti, je zdaj skoraj v vseh sprostilo val spominov na lastno mladost. Ne da bi kdo še prosil za besedo, so začeli z vseh strani pripovedovati, začenjajoč vsi enako: "Ko sem bil mlad . . ." Po dva, trije so se obrnili skupaj, in vsak je kar bruhal iz sebe spomine. * Predsedujoči je tedaj potrkal po mizi in zadušil vsestranski razgovor o daljni mladosti. "Tovariši, prosim vas, da nehaste, dajmo, sklenimo vendar nekaj. Vprašam, kako je zdaj s tem drsališčem?" "Uh!" so vzkliknili vsi, "naj si ga urede, pa amen! Kaj bi ali oni $ I, da \>i ij imctyo Starih naj bilo boljše svoje vese- tisto! Še ta ali jim pomagal in lepše. Naj lje. Pa čimprej!" Nihče se ni upal ugovarjati. Le Matevž se je še nekaj krem-žil in godrnjal. Zato mu je predsedujoči dejal tolaži j ivo: "Ti pa, Matevž, če ne boš mogel spati niti v sobi niti v kuhinji, kar pridi k meni vsak dan spat. Rečem ti, da se boš lepo odpočil. Nič te ne bo motilo. Naši otroci so. Glej, oni nimajo kam iti, da bi se drsali, ti pa lahko spiš kjer koli, pri meni ali pri kom drugem, če ti bo tam ljubše, a ne?" "Da," so rekli vsi, ne da bi*kaj vprašali Matevža. "Naši otroci so. Morajo imeti tudi mnogo veselja na svetu!" BAKER First Hend . All Around Mta Cekes • Pies • Biscuits L. KLEIN 14th & Halsted St. Moving Out of City Vetersn snxious to buy new o used car for cash. Call nights Cor. 1495. days See. 0607 Listnica uredništva Ker poštni sakon prepoveduj vsako oglašanj« kakršnega kol ar«čkanja v listih, prosimo n dopisnik«. Id oglašajo priredb svojih društev ali drugih orgi nisacij, ali pa kako drugo skd} za sbiranj« denarja, naj v tvoji] poročilih n« omenjajo srečk al sr«čkanja, kakor tudi ne karta! ali tombulsldh zabav, ako J» u nj« določana vstopnina. Pošta uprava zahteva od nas. da mor rs« tako oglašanj« Is lista. Prc slmo. drilt« a« tega.. . NAROČNIKOM Datum v oklepaju, na primi (S«pt. 30. 1947), poleg vuag Im^u na naslovu pomeni d vam Jo s tem datumom potsU naročnina. Ponovit« Jo priti časno. da a« vam list ne usta« PROLETAREC J« v boju se pravic« d«lavcov 42 lot. NAROČITE SI GAI Stan« sa c«lo leto $3. sa pol l«ta $1.75. *•••••••• sa tri mes«c« 01* h i STE SI s ameriški dru2inski koledar LETNIK 1147. i« naročili? Sten« IIJO. Za v stari kraj 11.65. V ta logi imamo tudi Adamič«?« ter raan« drug« anglofk« knjig«. I» p« VELIKO SLOVENSKIH. Pišlt« po coolk. VAŽNO obvestilo naročnikom dnevnika Prosveta V smislu sklepa seje gl. odbora z dne 14. februarja 1947, je bila naročnina za dnevnik Prosveta povišana za $2.00 letno za vse naročnike. To velja tudi za ySE one naročnike, ki imajo prištetih po PET članov iz družine, torej se razume, da MORATE TUDI VI DOPLAČATI $2.00 za naročnino za vaš dnevnik. Po sklepu gl. izvršnega odbora se ne sme v nobenem slučaju upoštevati VEČ KOT PET ČLANOV iz ene družine pa tudi če jih imajo več kot pet članov in morajo biti iz enega in istega naslova. Ostali, kar jih je več, morajo prejemati glasilo TEDNIK, da tako vedo kaj se vrši v organizaciji S. N. P. Jednoti. Vsled tega prosimo, da to upoštevate in nam pošljete še $2.00 za vašo naročnino. PHILIP GODINA, upravitelj. | NAROČITE SI DNEVNIK proto P« sklep« 12. redne konvencije se lahke naroči «e list Pros»sto Is prišteje eden. dva. tri. štiri aH pet členov Is ene drušlne k enil ninL List Prosveta stane sa vse enako, sa ¿lene ali nečlana MM u eptbletno naročnino. Ker pe členi še plečejo pri asesmantu ll-M» fOdnlk. ae Jim to prišteje k narečnim. Torej aedaj nI vsroka rsa flS)e lisi predrag sa člane S1TPJ. Ltot Prosveta Je vete lestelss ta gotovo J« v vsaki drušlni nekdo, ki bi red «tel liat vsak dan. Pojesniloi—Vaelej kakor hitro kateri teh članov preneha biti ena SNPJ, ali če se preseli proč od družine in bo zahteval sam tvojim tednik, bode moral tisti član ls dotične družine, ki Je Uko «kupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznsniti uprtvnittvu i»^ ln obenem doplačsti dotično* vsoto listu Protvets Ako tez« j stori, tedaj mora uprsvniltvo znižati dstum u to vsoto naroen» Cene listu Proevete Jet Ze Zdruš. drševe ln Kanado SS.00 1 tednik In__________.____S tO 2 tednike In___________S.S0 3 tednike ln_________4 40 4 tednike In______3.20 5 tednikov ln________LM Ze Evropo Je. Z« Chicago ln okolice Je 1 tednik ln---------- 2 tednike I«------------- 3 tednika ln------- 4 tednike ln-------- I tednikov ln--- ____JI 1.00 II.M - IJI TU . S" 4.TI JJl Iepolnlte spodnji kupon, pri ločita potrebne vsoto daoarja aS Money Order v pismu In al naročite Proeveto. Ust. paosvrrA. sirvj. 2317 So. Lewndele Ave. Chicago 23. m. Prileten« poifljem Naslovi PROLETAREC 2901 S. LAWN D A LE AVENUE CHICAGO 29. ILLINOIS SMSPMie U Je vsis ieatelea. M Ust Presvwe _ČL dieitea Ustavita tednik In členov asoja drušinei ge pripišite k -®tf ***** * MM0P0 ■Si