Ve s t n i k. Najvišje inifEiovaiije. Piesvetli cesar je itnenoval voditelja dcželne vlade kninjske, dvornega svetnika Viktorja barona Heina deželnim predsednikom v vojvodini kranjski. Osobne vesti. G. Fr. Golmajer, nadučiteli v Loškem Potoku, stopil je zaradi bolehnosti v stalni pokoj, na njegovo mesto pride g. J. Bantan, nadučitelj v Dragatuši; g. Rudolf Završnik, učitelj \ Olševku, imenovan je stalnim nadučiteljeai na dvorozrednici v Preddvoru; gdč. Frančiška Jugovic, začasna voditeljica štirirazredne dekliške šole v Kranji, iiaenovana je za stalno voditeljico in gdč. Klotilda Golf za stalno drugo učiteljico na tej šoli; gdč. Jožefina Schmiedt, učiteljica v Poljanah, bila je na svojo prošnjo vpokojena. Frekvenca moškili učiteljišč avstrijskih. Po frekvenci se moška učiteljišea, katerih štejemo 42, razvrste tako le: Največ pripravnikov, namreč 235, iiaa češko učiteljišče v Pragi; Komotau 220, Opava 210, češko učiteljišče v Brnu 201, Litoraerice 198, Dunaj 196, Freiberg 194, Sobeslav 193, Pfibraai 188, Budjevice 183, Teschen 175, Črnovice in Kutna Hora po 173, Kreins 167, Linc 16i, Kraljevi Gradec 162, Inomost 158, Gradec 156, nemško učiteljišče v Brnu 156, Eger in Jičin po 151. Lvov 148, Trutnov 146, Oloiauc 141, Tarnopol 136, Celovec 13i. Solnograd 133, Rzeszow 132, Krakovo 127, Tarnow 123, Maribor 117, nemško učiteljišče v Pragi 111, Koper 99, Stanislovv 88, Ljubljana 86, Kromeriž 85, Bolcan 82, BorgoErizzo 80, Rovereto 70, Reicbenberg 39. Vsa učiteljišča skupaj štejejo letos 5878 pripravnikov, lani 5702. V najvišji letnik se je vpisalo vsega skupaj 1371 pripravnikov, največ (61) na Dunaji, najmanj (13) v Bolcanu. Ženska učiteljišča avstrijska. Ženskib ufiiteljišč štejemo 18, in sicer: 9 nemških (deloma z obligatnim ali neobligatnim poukom v drugera deželnem jeziku); češki (neraščina obligatna in neobligatna) -i; poljsko (neiuščina obligatna) 1; poljski (nemščina in rusinščina obligatni) 2; slovensko-neiaško 1; laško-neinško-slovensko (hrvaščina neobligatna) 1; hrvaško (laščina in nemščina neobligatni) 1 ; laško (nemščina obligatna) 1. Vpisalo se je v te zavode 2697 učenk, torej 41 več kekor lani. Posebej pa: v Krakovera 240, v nemško učiteljišče v Pragi 237, v češko v Pragi 215, v Lvovu 203, na Dunaji (I. okraj) 191. v lnomostu in Brnu (češko) po 163, v Gorici 162, na Dunaji (VIII. ok.) 159, v Przetayslu 154, v Tridentu 150, na neaiškeia v Brnu 119, v Opavi 102. v Ljubljani 91, v Grnovicah 90, v Lincu 81 in v Dubrovniku 77. — Najvišji letnik šteje vsega skupaj 7t9 kandidatinj, največ (60) v Krakovem. najmanj (27) v Dubrovniku. Literarna teža Jokaja. Nek statistik je izračunil, da je ploduviti taadjarski rotaanopisec napisal vsega vkupe 70.816.46t črk. katere nastavljene za tisek tebtajo 35.550 kilngramov. Ako bi se te črke postavile druge poleg druge, bile bi dolge 1458 kilometrov, osemdesetkrat tako visoke kakor Eiflov stolp, a za njih prevažanje bilo bi treba dvanajst velikih tovornib voz. Največjo anonco sveta ima pač lekarnar Julij Roseafeld iz Nnšič. Na nekein zeleno obraščenem bregu ob ogerski državni železnici ima namreč iz rdečib pravilno nasajenib cvetlic narejeno naznanilo dr. Spitzerjeve obrazne poiaade in neke druge paste za roke. To naravno naznanilo obseza 4 orale. Nov Resseljev spoinenik se bode odkril povo dom stoletnice rojstvenega dne izumitelja parobrodskega vijaka. Kipar Cassin na Dunaji je izdelal nainieč duprsni kip Resseljev po naročilu državnega gozdarskega društva in se bode po tein modelu izvršil bronasti kip, ki bode stal v botaničnem vrtu gozdarske akadeiaije v Mariabi unnu. ' Največja liskarna sveta je vladna tiskarna v \Vascbi ngtonu. Za njeno vzdrževanje se plača na leto povprek 3'/-' milijona dolarjev in dela v njej 3100 osob. V tem zavodu se izdelujejo vsa tiskarska ia knjigovezna dela za obe zbornici araerikanskega kongresa, za razna ministerstva in njih mnogobrojne urade, za zvezno vrhovno sodišče, za narodno knjižnico, skratka za vsa vladna dela, kar jih spada v tiskarsko ia knjigovezno stroko. Koliko se porabi materijala, razvideti je iz nastopnega pregleda. Porabilo se je v minulem letu: 210.000 risov popirja, ki so veljali 100.000 dolarjev, 24.000 funtov tiskarskega črnila, 28,iflO funtov lima, 14.000 funtov mila, 140 sodov moke, 6000 funtov pepelika, 60(X) funtov niti, 4000 funtov cvirna, 4000 funtov glicerina, 4000 funtov antimona, 2000 funtov kositra, 1000 fuatov pluiabaga, 800 funtov peklenskega karanja, 700 funtov voska, 3600 zabojev zlate pene, 40.000 funtov ruskega usnja, 4000 ducatov ovčjih kož, 4000 komadov knjigarskega sukna, 3000 funtov turškega safijan-usnja in 230 kvadratnih čevlje" telečjega usnja. Vsa litograflčna, kartograflčna in jednaka dela se izdelujejo vsled pogodbe v Novem Jorku in v Filadelfiji in veljajo na leto 70.000 dolarjev. Za jekloreze plača se na leto 10.000 dolarjev. Prcnos smrtnili otankov Smetanovih. Dne 12. ni. m. je minulo devet let, odkar je uanl slavni češki skladatelj, čegar dela so zdaj tako zaslovela tudi v nemškem svetu, ki jih je doslej preziral. Isti dan pre- nesli se so njegovi srnrtni oslanki na Višebradskeia pokopališči iz dosedanjega groba v posebno rakev. Navzočni so bili sorodniki pokojnega, zastopniki češkega narodnega gledišča, rUmelecke besede", češki skladatelji in deputacije raznib čeških dijaškib društev. Občiii zbor bankc «,SIavije" je bil dne i3. vel. travna v Pragi. Iz letnega puročila, katero nam je poslalo generalno ravnateljstvo, posneraamo, da je 1. 1892. bilo pri ,Slaviji" zavarovanih 239.489 osob za 486,096.812 kron. Reservni fondi bankini iznašajo preko jednajst milijonov kron in so naloženi večinoraa v vrednostnih papirjih in na bipotekah. V samo Istro je posodila banka ,Slavija" že blizo 300.000 kron. Za škode je izplačala v 24 letih svojega obstanka 42,925.737 kron. Omeniti je še, da je reservni fond za požarne škode za 58°/o večji, kakoi- ga predpisujejo ministerski predpisi. Iz tega sledi, da banka ,Slavija" posebno važnost poklada na varnost svojih članov. Na to je treba posebno opozarjati, ker delniške zavarovalnice, katere se tako rade ponašajo z velikimi številkami, navadno še predpisane reserve nimajo. — Onim članoia, ki so zavarovani za življenje, naklonila je ,Slavija" zopet letos 10°/ono dividendo; svojih uradnikov pa se je spomnila s tem, da je bogato dotirala njihov penzijski foad, ki iznaša že 471.744 kron. — Iz vsega letnega poročila veje neka hvalevredna jasnost, ki priporoča ta narodni zavod.