p°msr uto ixii. $tev. 101 U LiuHlonl, v soboto 4. molo 1929. Ceno Din 1' LUVfcNMkl MAnUlI Izhaja vsak dan popoldpc, Izvzemši neđelje In praznike. — Inserati do 30 petit £ Din 2.—» do 100 vrst Dia 2150, večji Inscritl petit vrsta Din 4.—* Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej, »Slovenski Narod« velja Ictno v Jugoslaviji 141— Din, za Inozemstvo 300,— Din, — Rokopisl se oe vragajo. — Naie telefonske štefilk« so: 3122, 3123, 3124, 3125 lo 3126. Katastrofalen tornado v Ameriki V sedmih južnih državah Zedinjenih držav ie strahovit tornado opu-stošil ćele pokrajine - Tragična smrt šolske dece pod razvalinami porušenih sol - Število smrtnih žrtev presega nad 100 oseb — Ncwyork, 4. maja. V eetrtek je divjal v sedmih južnih severoameriških državah tako silen tornado. kak<>r ga ne pomni jo niti najstareiši tamošnji pre-bivalci. Prišel je povseni n&pričako-vano, povzročil doslej še neprecenlji-vo osromno materijalno škodo in zahte-val poleg tejja tuđi veliko število človeških žrtev. Ker je siloviti orkan porušii \Se telefonske in brzojavne proge ter pretr^al na veo krajili tndi železniške zveze. so prve vesti o po-vzročeni škodi in žrtvah še nepopolnc. Na podlagi radiotelegraiskih poročil iz-vidnih letal. ki iih je odposlala anieri-riška letalska komanda takoj na mesto nesreće, oresega število človeških žrtev preko sto oseb. dočim je težko ranjenih preko J00. Položaj teh težko ranjenih nesrečnikov je tem bolj žalo-^ten. ker primanjkuje medikamentov in kirurgov, ki bi izvedlj potrebne operacije. Najstrasnejše ie divial tornado v malem virginskem mestecu Ryeco. Po-rušil je ćelo vrsto zasebnih stavb in pokopal pod njimi nad 60 prebivalcev. Najtežji pa ie bi| udarec, ki ga je pri-zadel ljudski soli, v kateri se je naha-ialo pri pouku ravno 225 otrok. Vinar je odtrgal streho sole in razdejat po-samezne stene. Ko so pričeli razkopa-vati razvaline sole, so našli pod njimi 21 trupci otrok popolnoma zmečka-n;h. nešteto otrok pa ie bilo težko ranjenih. Od teh se bori več dečkov s smrtjo. Enako žalostna ie bila usoda otrok v kraju Woodhi!l, kjer je torna- do tuđi porušii neko solo in pokopal pod razvalinami veeje število dece. Tu so se poskušali otroci resiti z begom, vendar pa jih ie vihar zajel in nesel po već sto metrov daleč. V Morganstowmi v Virginiji ie tornado razrušil največjo pravkar dozidano palačo pokrajinskega nogometnega kluba, ki je veljala nad 100.000 dolar-jev. V Arkansasu (Illinois) in Missouriju je sledila tornadu velika nevihta in snežni meteži, pri eemur je bilo ubitih S^oseb in 50 tezje ranjenih. Ražen v Virginiji ie tornado divjal tuđi z ne-zmanjšano sHovitostio v državah Ten-nesse, Florida, Alabama. Georgija in zapadna Virginija, vendar pa podrobne vesti še manjkajo. Pogajanja med Malo antanto in Rusljo? Budimpešta, 4. maja. >Az Est« poroča iz Bukarešte: V ru-munskem ministrstvu zunanjih del je bilo sporočeno našemu poročevalcu, da se bo na prihodnji konferenci držav Male an-tante v Beogradu razpravljalo predvsem o vzpostavitvi diplo-matičnih odnošajev med državami Male antante in sovjetsko Rusijo. Dr. Beneš je pooblaščen, da stopi v neobvezna pogajanja z Rusijo. Doznava se, da je dr. Beneš že navezal stike s pred-stavniki sovjetskega tirada za zunanje zadeve. Končna odlo-čitev o vzpostavi odnošajev z Rusijo po padla na konferenci v Beogradu. Bukarešta. 4. maja. Glede na vesti inozemskega tiska na-glašajo tukajšnji listi, da so sedaj odpadle zapreke, ki so branile državam Male antante, da stopijo v diplomatične stike z Rusijo. Rumunija je, kakor znano, nedavno podpisala Litvinov pakt, vsled česar odpadejo dosedanje zapreke, ki so izhajale od strani Rumunije. Skrivnosten umor dveh karabinjerjev Pri Bolcanu so bili te dni iz zasede ustreljeni dva karabinjerja in neki italijanski učitelj — Številne aretacije — Morilci ne- znani — Bclcan, 4. maja. V blizini Bolcana se je pripetil te dni krvav dogodek, ki .Še nz popolnoma pojašnjen. Sa karabinjerja Irana Palio in Teodor ja Pasqualina je bilo oddanih iz zusede več strelov, ko sta v uružbi tjudsko:šolskega učitelja Petra Ce= sehinja ponoći U a skozi vas Steinhaus. Obn karabinjerja in učitelj so bili pri tem smrt: no ranjena. Palla in Ceschini sta umrla že med prenosom v bolnico. Pasqualini pa po* /ne je v bolnici. Izvršenih je bilo došle i že več uretacij, vendar pa še ni znano, ali se krivci nahajajo med ere tirane i. Združitev Bavarske in Avstrije Zanimiv govor bavarskega grofa — Bavarci se ne puste podjarmiti od Berlina — Mtinchen, 4. maja. Grof Arko ie »meI senzacijonalen govor, v katerem ie d-ejal, da vsaktio. ki vodi politiko iz-kljucne integritete sedanje neniške države oziroma zveze s Prusijo, v občc 'ie vodi nobene politike. Bavarci ima-ta prav tako, kakor vsak drugi narod, travico do samoodločbe in se ne pu- ste podjarmiti od Berlina. Vprašanje je, ali bi ne bilo za Bavarsko mnogo bolje, če bi se »dcepila od Berlina in združila z Avstrijo. Smatra, da bi bila to dovolj inočna država, ki bi mogla živeti sama brez neprestanih sporov z Berlinom. Važna odlocitev glede učiteljske stalnosti Beograd. 4. maja. Ministrstvo prosvete je z odlokom O. \. br. 19.236 z dne 16 marca 1<)29, odločilo, da je v smislu elena 14. uradniškega zakona in po razsodbi d^avueg. SVeta br. 26.855 od 2?. avgusta 1926. potrebno za priznanje stalnosti učiteljem dve leti državne službe. V predpKsano službeno dobo za stalnost se na ta način ne štuje zasebno in kontraktualnn službovanje in je treba tuđi v tem smislu sestavljatj prošnje za stalnost v državni službi. Angleški aeroplan v Ljubljani Ljubljana, 4. maja. Ljubljanski Acroklub je preiel dancs zanimivo brzojuvko iz Beograda. Angleški) letalo >Oalinaci.:a<, J\i je na propagandnem rolciu po Jusoslavi.M, je pristalo včeraj ni beograjskem aerodromu. Brzojavka veli dalje, da starta letalo jutri z.iutrai iz Beo* ^rada in da pristane okoli 16. na ljubljan-skeni aerodromu v ^iški. »Dalmacija« je opremljena z motorjem Cirrus Mark II*. Z motorjem iste tvornice je b-il izveden tuđi uspešni polet iz Lonac na v Kapstadt. Zanimivo ic, da ie isti motor naročil ljubljanski Acrokluf^ tuđi za svoje novo letalo, ki sa uradi ini. Stanku Bloudek, o čemur smo Zc poroćali. Prijatelji letalstva si bodo torei iutri popoldne lahko angleško letalo o2tedaii na šišanskem r.crodromn. Odgodttev konzisforija do kon-kordafskiti pogajanj z Nemčijo — Rim, 4. maja. š'onsistcrij. ki bi se tuvfvl sestati mesecu junija takoj po iz= menjavi ratifikacijskih listin* med Yatika= nom in Italijo, je bil cdgoden. Konsistorij se bo sestal najbrže po končanih konkor* dutskih pcgnjanjih z Semčijo, kar se bo zgodilo septembra meseca. Rumunska narodna banka zvišala obrestno mero — Bukarešta, 4. maja. Rumunska narodna banka je sklenila zvišati svojo diskontno raero od 6 na S odst., lom-bardno mero pa od 7 na 9 odstotkov. Nesreća jugoslovenskega pamika — Trst, 4. maja. Iz Pulja poročajo, da se je na istrski obali v blizini Medulina po-nesrečii 400 tonski jusoslovenski parnik »Marija-. Podrobnosti Se nišo znane. Nesreća se je pripetila na iitem mestu, kjer se je nedavno ponesrečila neka velika ka« Ilianska motorna Iad.'a. Vseslovanska učiteljska unija — Beograd, 4. maja. Od 11. do 14. iuL-ja se vrši v Poznanju vseslovanski učiteljski kongres, kjer bo ustanovljena vseslovanska učiteljska uiii.a. Učitelji, ki se ho-čejo udeležiti tesa kongresa, nai se prijavilo pri pokrajinskih poverieništvih L\JL\ Izjava Dne 1S. I. 192S snio objavili v našem listu st. 15 član-ek -vRazJvrinkana dvojna igra z. Je!ač;-nac v katerem se z ožirom na pismo z. predsednika zbornice za TOI predsedsniku oblast-nega odbora g. dr. Natlačenu izjavlja, da pomeni to pismo zakulisno igro predsednika zbornice g. Jebačina, češ da se v nasprotstvu z gospodarskinii činitelji v odločiinem trenutku zaliva-Ijuje za davčno nakl'onjcnost oblastne skupšči-ne ;n s tem odobrava to, proti čemur v Beogradu protestira. Kakor srno se prepričali iz dokazne-sa gradiva, ki se je zbralo tekom tiskovne pravde, je bila naša informacija popolnoma nepravilna in vsled tega tuđi nepravilna vsa naša izvajania iii vsi naši sklepi, ki so na tej nepravilni informaciji temeljili. Z ozirom na to radevoije izjavljamo, da smo z obiavo dotičnih beograjskih informacij, kakor tuđi na njih temelie-čili zaključkov v uvodniku storili gosp. Ivanu Jelačinu ml tako kot pređ-seđni-ku zbornice za TOI kakor tud: oseb-no težko krivico, katero lojalno popravljamo ter vsebino celotnega članka kr-ker tuđi beograjskega poročila. preklicujemo, objavo obžalujemo in damo s tem 2. Jelačinu ml. polno za- Itali jansko madža rsko prijateljstvo Samo nemila usoda je prisilila Madžare, da so se borili z Ita-lijani — Konierenca male antante bo razpravljala o Grandijc-vem posetu na Madžarskem - Komentarji iraneoskega Uska — Budimpešta, -i. maja. Jtahjans»ki tlriavni podtajnik Granđi je položil na spomenik madžarskih junakov sos pek ro?.. Nato je posetil w)jaško po^ kopališCe, kjer počiva polcg 18.(H>0 madžarskih tuđi 3000 italijanskih vo-jakov. Občinski svetnik Nemcti je v svojem govoru opozarjal na to, da je samo nemila usoda prisilila oba narodu, da sta se borila drug proti dru'^e-mu. Ta čaši pa so sedaj minuli. Po av; jenci je državni upravnik priredil Grandiju r,a čast banket, pri katerem ga je pozdravi! v italijanskem je'/iku. — Bukarešta, 4. maja. List vLupta < komentira obisk italijanskc^a državne-sa podtajnika Grandija ter opozaria na to, da se je ta poset izvr>il ravno pred konferenco Male antante. List pravi, da to ni nič dru^e?:a, kot demonstraciju Italije proti Mali antanti. Končno doznava >Luptax, da se bo na konferenci Male antante razpravljalo tuđi o tem obisku Grandija v Budimpešti. - Pari/. -4. inaja. 1 cnipv tKtiav .ja u\oJnik. \ katerem kornentira poset italiianskeca držav. podtajnika GranJi-ja v Mudimpešti. List '>hravnava nn tei priliki .spiošni) politični* razmerje mcJ I tuli io ni Madžarsko in smatra, da >c je Madžarska približala Italiji preJ-\'>ein /ato, ker je liotela naiti izliod i« peke vrste zašćito pred Malo antanto. •Temps.« smatra, da bi nioiili biti ituli-iansko - madžarski stiki koristri /a Mad/arsko, ako bi se ornejcvali na c>>-spodarsko obnovo. Cim pa bi Madžarska skuhala te stike i /koristiti pruti dru^i državi in proti Mali antanti, pa lahko nostanej«> usrnlni za vplošen mir i:i tuđi za interese Madžarske sante. Zlastj ako bi se ta stremljenja osred<>-točila na zahteM) po kakršmkoit si^e-iiieinhi trianonske pogodbe. *Tenip*« i/raža na koncu prepričanie. da zacr-krat o takiJi stretiiljenjili v Rimu in Uu-dimpešti ne more biti govora in da ^rc med Itali io in Madžarsko Ie /a teviit medsebojne gospodarske inierose. Klavern konec komunistiene vstaje v Berlinu Policija je zopet vspostavila red in mir v delavskih okrajih. — Številne aretacije in preiskave v delavskih centrih. — Berlin, 4. maja. Po skoro štiridnevni borbi s komunističnimi pre-vratnimi elementi se je posrećilo berlinski policiji danes /opet \/postaviti red in mir. Zav/ete so poslednje uporne točke komunistov v Neti-kollnu in razunani zadnji oddelki komunističnih demonstrantov. Pri teh poslednjih bojih je prišlo ponovno do streljanja med policijo in komunisti, ki so pa na odločen nastop varnostne straže iadrno pobegnili. Izvršena je bila ćela vrsta racij in hišnih preiskav, pri katerih so zapleniii policijski organi \ečje množine različnega orožia. Na podlaci statistike policije znaša število smrtnih žrtev sedai že 23. Poizkus komunistov organizirati generalno stavko je propadel, ker je delavstvo odklonilo pod-pirati komunistiene elemente v njihov cm protidrža\nem revolucijonar- Visoko odlikovanjp občinskena svetnika Josipa Turka Dancs dopuidne je izrodi koiizui češku-slovuike republike v Ljubljani n. dr. Re>l niestnemu svetniku Josipu lurku \iseko odlikovanje, red Bele^a leva. s kat^rim ^a je odlikoval prezident češkoslu\a>ke republike T. G. Masarvk. Slavnost se je vršila v mestni dvorani ob navzočnosti številnili občinskih ^vet)1li-kov in odličnih predstavnikov na'^e javnosti. Galerijo ^o za^cdli >tevilni mestni uslužbenc:. Konzul dr. Kesi je po kratkem govoru, v katerem je naglasil, da ima čast rudeliti visoko odlikovanje v mestni dvorar.i, kier je Ljubljana sprejemala že neštetokrat njegove rojake, možu, ki si je pridobil velike zasluge ne samo za mestno uprave kot dol-goletni občinski svetnik, temveč tuđi za ga-silstvo in sokolstvo, pripel odlikovancu red Belega Leva ter mu iskreno čestita! kot vitezu tega s'avnega reda. G. Turk se je iskreno zahvali! s. konzulu ter sa napros;!, da sporoč: gospodu rrezidentu Masaryku čustva n'iesovc zahvale in udanostL Svoj £O-vor ie zaključi! z Živio klici na prezidenta. in na CSR. Cc» la dvorana se mu je pridružila. Po iskrenem aplavzu, ki je s!edil odlikovanju so odlikovancu čestitali župan dr. Puc v imenu občine in občinske^a sveta, dr. Alber: Kraraer v imenu JC-lis. Mas. ravnatelj dr. Zarnik je čestital odliko\ancu v imenu mestnega u^lu/benstva, ki mu je bil odlikovanec vedno iskren prijatelj. Globoko ganjen se je odlikovanec za-hvalil vsem za iskrene čestitke. Ob 1. se je v Zvezdi vrSil in:i;r:cn obtd. Iz policijske kronike Lij ubijana, 4. maja. V razdobju d\>-h me*ecov je bil včeraj v Ljubljani registriran žf1 tretji slučaj de-tomora. Prvi je bil odkrit pred dvenia me-»eceniM v žtppanji va>i, kjer eo na^li *-Uri-lo trunke novorojeneka pod j;rmoni, drugi je bil nedavno odkrit na tako zvani -Gmajni . kjer so na^li v krpe ravito ;n ^krito truplo novorojeneka v smeten na Opekarski cesti, a tretji slučaj je bil policiji prijavljen t^noči. Neki clelavcv mestnega magistrata je >noči čistil sjreznico v vojašnici vojvode Mi->ića. Med čišćenjem je opazil flovesko tiu-pek*e v ^reznki. Obvestil je takoj |X)li.'ip. Policijski zdravnik dr. Avramović je utTo-tnvil, da gre za detomor. Truplo je moralo ž*» več dni ležati v ^rez-iici in je deloma ie razpadalo. \'^e kaže, da je bil novoroj^iič^k najbrZ zadavljen, \fndar pa bo to i^le točnu pokazala obdukcija trupla, ki ie vrši da- m*'^. Policija iiit'dtrm ]■ : , f • za btvit->rniti niaterjo, obeneiii , . - .■ inonlko olruka, ki ^ L»il najden na Opekarski roti. Kakor znano. «e ji j^ jKi^rečilu prij*sit ir» i/-«»I^diti mater umorjenepa njvorojein''*a v štepanji va^i i ti jo i /rrotit i !to*liiču, dotiui j* uttonior na O]>eUai>ki r^sti Se velno iie|u»-jacnjen. Na^la *iurt je dol^U-ta včeraj 441« ttu» tj*->ebnit-o Ivano Moderjevo, stanujočo na Kar-Jovski cesti l(j. Moderje\a j^ okoli 17. izpila fkotlelico čaja, nekuj minut kaMi^je pa j»» ne na'loma omulinila in se rgrudiia mrt*:« na tla. Njena ><>-«-da Elizabeta Hocevarj va je takoj obve*tila policij^kejra ^t razni ka .'<>-^ipa Hutkoviča, ta pa je telefonično ob\«'-til policijsko direkcijo. Zdravnik J»* ULfotovil, da je Moder.iovo zadela kap. Pukojna je bila rodini i/. £t. Lena rta, občioa l>ol. Truplo -o prepeljali v mrUaS-nico k Sv. Kri^tofu. Pred dobrim tednoin <^o li-ti puroč.ili, da >e je v Ljubljanico pri Fuiinali i-ignala !ir-zn;!iu mladenka, ki so jn \al*iM takoj po-goltnili. Na breu'u j1 pustila satnom.inlka obleko. Sedaj «^(» tu* tulili, da je »amoin »ril-ka identična z Marijo Mežekovo, frlanuK« v Za. ^iški. Kuj j<> je jrnalo v smrt, r.i zjiano. Kk^pUzija Pred važnimi spremembami v Zagrebu — Zagreb, 4. maja. 1* poučenih krogih se govori, da bo prišlo v km1> kem na visokih upravnih mestih v Za-grt'bu do važnih izprcmemb. Sedanji veliki župan dr. Zoričič' bo imenovan za predsednka upravnega sodišč*. Su njegovo mesto bo postavljen sedanji policijski direktor v Zagrebu dr. Jan* ko Bedekovič, a za direktorja politi* je \r Zagrebu pa je dotočen sedanji šef političnega oddelka policijske direkct» je Cvetko Horvat. Pristopite k „Vodnikovi družbi" Borzna poročila. LJUBLJANSKA UUK/.A Ljubljanska bor/a dancs ni pt»*!o\»U. V prođem prometu se notirah: Am*ur* dam JZS7. Berlin 13.4*. Brusdj 7>4^. Bu# dimpešta *>^14o. Cunh 10M5 «>. t>unij 7.<^S London 276.08. Newyork 56.87, Puriz 222 3J, Praga 16-S.33. Trst 2*W.O2. 1NOZEMSKE BORZE. ! Curih: Beagr*d 9 13M5. New\ «wk 51(M5, Pari/ 20.J^, Milan 27.20, BcH n 12». T^unaj 72.90, Praga 15.26625, Budunpeita 90.45. * ; Stran 2 »SLOVENSKI NAROD., dne 4. maia 19J9. -tev 101 Naval krvi, tesnobo srca. zasoplje-nost, tesnobnost, dražljivost živcev, migreno, otožnost, ncspanje, oUpravi-ino kmalu z uporabo naravne ^Franz Josefove« srrenčice. Znanstvene u^oto-vitve potrjujejo. da služi »Franz Jose-fova« voda r>r: zagateniu vseh vrst z najboljšim uspehom. Dobiva se v \ seli lekarnah, drogerijali in špecerijskih trgovinah. N06 AV1CEi ŽI60M AZfe N^bo^še, najtrajnejfe. žalo 13 natclutfffr! ZVEČE R aa Z3UTPA3 ta >^ ^namakanje izkuhavanje m Schichfova jki je pranje gotovo / Važne zadeve pred magistralnim gremijem Snoci je imel magistratni gremij sejo, na kateri je razpravljal o raznih, za Ljubijano pomembnih zadevah Ljubljana, 4. maja. ?*TnoČi je razpravljal ljubljanski inasi-stratni uremi.' r, prenosu neke akuidenčii^ tiska me \z bližnjega tr«a v Ljubljane. Prevladalo ie mnenje. da je v Ljubljani iz se-daj preveč tiskam, da ie med njirni jtcIiu-da konkuretiea in da zato ni potrebe /a nove tiskanie oziroma >:a razsirjenje /e ob~ stojećih. Pać pa se te i/.rekel Kreruij, naj bi se podelila Kostilnišku koncesija stari in ne-kdaj unledni sinstilni pod Rakovnikom: co-stilna je bila /aduji ćas opuščena. Ker ie costilna / velikim vrtom priljubljen lzlctniš-ki kraj, proti podelitvi nove ^ostilniškj koncesije ni bilo pomislekov. 2e lani se je sladoledarjem slede na znane sanitarne nedostatke obratovanje po ljubljanskih čestih prepovedalo. Tuđi priziv sladoledarjev na velikoga župana ie bil za-vrnjen. .Mestni ii/ikat, ki stalno nad/ir.i tuđi sladoledarstvo, je večkrat poročal o hi-jiijeuskih nedostatkih malih sluščičarjev in sladoledarjev. Opetovano se je doznat v sladoledu bacterium coli, ki živi Ie v blatu. Sladoledarii ni^o niti telesno, ti i ti po obleki Uovolj sna/ni, in prostori, v katerih naprav-lia.io slašćioe m sladoled, so po obrtnih predpNIi nedojui^tni. Med sladoledarii so mladi Ijudje. ki bi bili sposobni resr.cjšeun in koristnejšejja Uela, a poiavl.iali .so se med niiirri ćelo nepošteni elementi, ki so oslepa-rili podjetiiika za ves zaslu/.ek. f.Trne>ti:e.ie bi bilo, da hi ljubljanske slasčičarne pruda-jale sladoled otrokom tuđi za 1 do 2 Din, s Cimer bi bilo podano iarnstvo. da kitpuje-j(» otroci neoku/eno robo. (iremij ic /atorej ^klenil. da prodajanja sladoleda /. vozički po mestnih ulica h ne dovoli načelno n:ko-mur već. Prostovolino irasihio drustv.) na H»rju si zaradi nov ^asiKki dom in prosi, da bi mu mestna obćina odstopila brezplaćno uranio/a i/ mestnih ^rano/.nili jam. flraino-c bi imel približno vrednost o'HK» Din. Z ozirom iki plemenito nalo^o društva j* gremij prošnji unodil. Mestni odbor PoiiiLidk.i Rreecjja križa je prosil. naj bi mestni ma^i^trat i revzel k rit ie vseh *tro*kov za obsevaiije šolske deee / visinskim solticem pii mestnem fi-/ikatu ter plaćal tuđi asister.tko. .Mestni odbor P. R. K. ie namreč brez sredstev in bre/ doliodkov. Visinsko solnee uporabljajo tuđi otroci mestnih iislužbencev. Podrnla-dek >i je nabavil dva aparata z žarili ter je nosil doslej vse stroške. 2ari!niki se merajo po pribli/no tisoćurni uporabi zamenjati. Iako bi vsakoletna nabava žaril veljala približno ,*HM) Din. Ker mestru obćina v svoji šolski zdravst\eni posvetcvalnici mora ne-kaj nuditi mladini, je gremij sklenil. da mestni magistrat brez obveznosti začasno prevzame obe visinski solnci in nosi radalj-ne stroške za vzdrže.ani?. Slikarska in pleskarska de!a v novi mestni hišt na Poljanski cesti so se oddaTa najni/jim pomidniftom, ki i/vrše eelotno de-lo v skupinah, iamčijo za delo solidarno in polože kavcijo. Zidarska, tesarska, krovska, klepaiska. mi/arska in vodno - instalacijska deia za novo kopaiišće ob Savi pri Jezici so bila pokojno oddana takisto naice-nejšim ponudnikDni. Pokajanja j;lede naku-Pa potrebueKa zem'i'sča so se zavlekla in . se /aključijo te i!n!. Nacrt /a lično čolnarno pod Varijino kopeljo ob Ljubljani1.:! je bil odobren. Društvo > I>obrode!nost« je svojo (ne-kuat Rornovo) tiiso na Polianskem nasipu prodalo .lugosiovc-ski knjiiiarni. Pet družin je pozimi prišlo ob stanovanje ter se je moralo zasilno siastaniti po barakah. Stanovanja s kuhinjam v lili' pa 5o ostala prazna. Med tein ic .i'.isosiovanska knji^ar-na skrivaj in svojelastno \ l;i$i priretala knjistoveznico. Ker se je delalo brez odobrenja inagistratueiia uremija, se je delo iistavilo. VzHc prep >vedi pa so se aklamacije nadaljevaie. Ker društvo -Dobrode!-nost« ni već lastnik *iise je eremij naknadno prošnjo za adaptacije vrnil in odredil kazensko posiooanj'*. Zobozdravnik rr. Oblak je nameraval ob poti na Spodnji Rožrik in sicer na Imlmcu i. lepim razgledom proti juxu zaraditi lepo vilo. Proti zisradbi ie ugnvarjala javnost. ćeš. da se z nov z^iradbo izprchajalna pot popolnoma zapre, tako da bi bil vobče do-stop iz Tivoiskega sozda preko omenjene^a holmea sploh onemoKOčtn ter bi se izgubila lepa razjslediia točka. Oremiialna komisija je usfotovila, di pred leti izvršena parcelacija ni veljavn.i vei in da se mora zato iz--r^ti nov parc?i3C!«a. Ctčinski svet pa do-toCi event. nov način zazidavc teb parcel. Uporabno dovoljcn'e se ic izreklo Suši Josipu za \isokopri:!ično bišo v Podmil-šćakovi ulici v Spodnji ^jiku (iradbeno do-voljeni* se je podclii-.i: trgovcu Rusu Jom-pu za notranje r-daptacije v Jiisi na lianski cesti štev. 16. djije Vratiči Valentinu zi* z.^radbo visoko^^ it^čar hiše ob Podjunski ulici v Spodnji Čmš^i, Karlovšku joieru za zy;radbo prttlič*ie hi«e cb Vodnikovi cesti v Sp. ^iški, ^kaiju Rudoliu za nadzidek L nadstropja v Tlorjanski ulici, iMeše Ani za napravo ograie v Verov^kovi ulici v Sp ^iški, Sterlekar Viktorju za zgradbo eno-nadstropne niš? na Prulali v.savis Fran-celjnu, Martinči:u Frideriku za zp;radbc vi-sokopritlične hiš* ob Zeleti poti, Ogrin Ani-ci za z^radbo cuonadstropne hiše ob Vodovodni cesti, Eatt^'iriu Vinku za adaptacije delavnic v Slomškovi ulici. Suhacolniku Ivanu za zsradbo drvarnic ob njesovi l;i>i ob Kette - Murnovi ulici, Društvu za z^rad-bo delavskih liiš za /gradbo enonadstropne hiše ob Hranilnični ce^ti, Sc!i\v-ei.c:erJLi A. ia Marinšku A. za z^radbo ciionadstropne hiše ob Suvoborski ulici. Moro Adeli za zsradbo enonadstropne hiše na vokalu Samotne in Pleteršnikove ulice, Campi Jošku za zgradbo enonadstropne hiše ob cesti na Rožnik. Brunčiču ivanu za adaptacijo ur-varnic za pleskarsko delavnico v Kolodvur-ski ulici izven stavbnc crte. Mi nar Jeli za adaptacijo izložbenega okna in vrat na Sv. Petra cesti št. 24. Krapežu Francu za napravo ograje ob njegovi vili na Večni poti, Jakopiču Josipu za zgradbo kanalizacije na Miriti št. 4. Lazar Metki zd zs;radbo eno-radstopne hiše na \n;'a!u Rimske ceste iti ulice Rimske legije, Prelogu Karlu za zgradbo skladišča in prizidka II. nadstropja v Gosposki ulici št. 4, Zajcu Antonu za zgradbo gospodarskega poslopja v iijegovi hiši na ilovici, hiralnici sv. Jožefa za zgradbo gospodarskega poslopja na dvoriš-ču ob \idovdanski cesti, Iglicu Leopoldu za zgradbo enonadstropne hiše v Apihovi ulici za Bežigradom, Lahovec Josipini za zgradbo dvoriščne lope na Vidovdanski cesti in Zitniku Alojziju za zgradbo pritlične stano-vanjske hiše ob cesti v Crno vas. Ljubljanske novine prinašajo zadnje čaše pritožbe zaradi divjanja motocikii^tov po izprehajalnih potih na ljubljanski Orad. Kdorkoli se izprehaja po našem Gradu, ve, da so te prito/be utemeljene. L>irjanje avto-mobilov in motociklistov po cesti od Kar-lovskega mostu iti mirno Morjanske cerk^e po ulici na Grad postaja nevarno za ži\lje-nje. Većina teli \ozačev niti pri oštrih ovin-kih ne uporablja trobil, in često si mora človek Ie z vratolomnim skokom resiti življenje. Ražen te«a širijo motorna vozila po potih, ki so določena za izprehaiališča. ne-znosen smrad in prah ter so torei tuđi zdravju skodliiva. V interesu varnosti, udobnosti in liigiiene na teh i/prehajališčih ie treba prepovedati vsak promet ?. motor-irimi \ozifi po omenjenih potih. Gremij je torej sklenil. da je v bodoče zabranjeno in strojio ka/nii\o vsako vozar-jenje iu preizkuševauje avtomobilov ter mo-tociklov na teli dveh cestah na Grad ter da je prepovedan ondi vsak Inksusni promet. iziemu velja Ie za vozove s> konjsko vprc-go, ki dovažajo prebivalstvu na Gradu ži-vila in druso. dalje /j vozove s senoni in za kolesarie. ki prebivaio na Gradu. A\ to-tnobilski promet se dovoljuje izjemoma Ie v toliko, kolikor je to v i'iteresu tujskega prometa. Premijerski abonma Uprava Narodnoga y:iedališča je raspisala početkom sezone poleg drugih še pie-mijerski abonma. ki je nekako privilegiran in po ceui najtlražji. ker pri tem nimajo n. {ir. držiivni uradniki nikakega |K>pu»ta. Abonenti, ki so čprejeli ta u boo ma, to bili naivnega muenja, da hodo dobivali v svojem abonmaju premijere — saj tako se qla-si naslov abonma ja. Pa sa se bridko varali. Tuđi ti abonenti dobivajo, posebno v zadnjem času, reprize. Tako je bilo n. y*r. z opero >Jonny svirac, z opereto --Grof Luksemburški , z igTo ^Pravkar izšlo: in to bo zopet z premijero opere ?Crne maske'. Pač pa se je zgodilo, «la >o dobili v ])reniijer-skem abonmaju že. desetletja preigrano vCarmen~. I'remijerski aboneutje >o 6 tem tt'žko oškodovani in einairajo tako postopa-nje uprave za kršitev pojroCrne ina^ke-: na premijerski abonma. Premijerski nlnuient. Še o baraki na Kodeljevem Slovenski Narod* se je nas spomnil v trenutku, ko na:n preti nevarnost, da nas postavilo na cesto. Ohjavil ie poziv na mo-šCanskesa žu-pana, naj se nas usmili !n nas pusti v baraki, dokler ne dobimo drugi pri-rtiernih stanovanj. Na ta poziv je pa rcaci-ral nckdo v »Slovencu« in sicer z zelo ne-okusniin izpadom proti nam. Pisce v ^Slo-vencu« objavljenega članka se čudi. da ic mojcla priti zadeva barake na Kodcljcvem in njenih stanovalcev v javnost. Bodi mu povedano, da imajo tuđi siromaki pravico apelirati na javnost, kadar lim preri deložacija. Ne homo se pecali s historijatom barake na Kodeljevem. kaiti to ie v pred-jnetnem slučaju brez pnmcna. Pać pa se nismo mogli dovoli načuditi, ko smo čitali v ^Slovencu.: izpad proti nam. v katerem se jasno vidi, da pisec n:ma niti najprLiii* tivnejsesa socijalnega čuta, kaj sele srcue omike. Oovoreč o nas usoravlia, da stanujir.r v baraki od stenic do podgan vse in r^.Zc živali. Podtika nam ma'omarnost in ns:;na-so. češ, da se prav n;c" ne zgražamo naJ temi uedostatk! in da so se začeli nn; so-sedje zbirati in pripravljati na naskok na barako, da bi jo odstranili in pokončal: mr-čes, ki jih vznemirja. Svole izprićcvalo pomanjkanja sociialnejra čuta iii srčne oiifke zakljuću.'c s famozno trditvijo, da ostane z odsiranjeniem barake sicer osem družin brez stanovanja in da je treba z njimi so-čustvovati. da pa morajo vsi sočustvovat: tuđi s tistimi, katerih ie zdravie ogrož:no radi nesnage kd., ki lahko postane koii^ćJ kake epidemije, kakršno so v oblini žc imeli. Niti sanialo se n^irn ni. da homo kot siromašni barakarii tako razkričani in po krivici osramoćeni. Sami bolehni in siromašni srno, naši dohodki so tako p:č!i, da ne zmoremo najcnrnin za boJiše stanovanje. Kdo nas s-prejme v svojo hišo zdaj, ko so nas javno obiili z gnojnico? Imamo nr> će, kako je bila baraka preureiena v sra-novanja. Pet strank ima po dve sobi s kuhinjo, tri sirairke pa po eno sobo s ku\u-njo. Stanovanja so zadevoliiva, stetie ometane. Znano je, da je že udarila sir:!a v to barako, pa ni pogorela. Od 1. 1919 do 1924 smo plačevali stanarino odUelku za soci'alno skrb, od I. 1924 dalie pa g. bar( -nu Codeliju. S sedanjimi stanov mM smo V'Si zadovoVini in vcdtio smo oripravljcn: izscliti se v druga, našim dohodkom di"!-merna higijenićna stanovania. Trd:tcv, ci?, je treba barako odstraniti zaradi mrčtsa in uesTiasc. ne drži. kaiti naša stanovanja >o snažna, kolikor je pač motfoee skr^cii za snaco v baraki. Sicer pa moramo ; 'scu članka v ^Slovencu' povedati. da bi h'Li treba deložirati v mestu sanic-n inoz't s:-romašnih družiti, če bi se ozira!: ** je že načelu v[»i .i-ctn ,e pri nas prejH)trebnega otro^ketja vrtca. Enkrat ni bilo |>rostora, drugit* ae učiteljice in t;(-ko >e od riva l^ta in leta. Kako potrebe u y* v industrijšikein kraju otro^ki vrtec, ve Ie oni. ki je prizadet. N'edvumno j*1 ie tu pn-eetek (>okvarjenih otrok. ker so ves tian j-npu^čeni etami sebi. Ako se to \l ho<*j>o-Jarekih razlogov odlasa. tlvomim. kajti tu je gos>i»odičiia učiteljica i^ iiujmanj j»et nie-»ptev in caka zaposlitve. Razlog da ni prostora, tuđi ui utemeljen, ker ^ola kolikor je nam znano, ima »obo. ki je bila > provizo-rieno Aeuo predeljena \ «ive >obi. Ljer >tanujejo učitelji samci Da ti ne jnoreji* da-biti ttanovanj, tuđi ni re«. /nano je, da je prišlo več davčnih uradnikov pred kratkim k nam in vsi imajo me?ečne sobe. Le rno je, premalo zanimanja in soiijalnejra tuta. drugače bi že /i dovulimo vpraiati, kak^ni «4o predpisi za uciteljštvo? Imamo namreč kar btiri učne moči, ki ?e vozjjo v Litijo. >i imamo nič proti temu, ako bi s tem ne b;la prikrajšana deea. \'lak prid> ob pol 9.. po-uk se pričue ob 8. Vlak ob 1, pouk tuđi ob 1. Ob pol 9. priđe ob 13. *e odpelje. Ne pozna milje ia otrokoveiia, ne \mzna lju«1i in iiotovo je, da vsak učitelj lažje |>ouciiie, te *e vživi v krajevne razmere. Na prosvet-nein polju iz\on sole pa s»-veda velika ničla. Imamo menda VI učnih moči iti ražen par častnih izjem ne prime nobeden vi-v*»n ^ole za nobeno pro^v^tno delo. Iz v*t*h krnjev i-ujemo. tu s?e vrsi mladina ka iara, tani predavanje, Ie pri nas ni o vsem lem (iuha ne sluha. Mnenja smo, ila v kraju, kjer >o otroii tako malo zapo>leni Uot yr\ na.-*, bi *=e iJalo mar^ikaJ storiti. Eden za ▼-«" |»ri*a<*^1*' Razlastitev hišnih posestnikov v Avstriji Nacrt novela stano\ anj->kc^d zatona, ki r|a baje odobravaju vse stranke v N*rixl* r.em svetu, srfnkcijonira sedanje stanje, to je, onemoijoča vsak dobiček hišnemu p<»-sestniku, ki dobi Ic toliko, kar rdtii n nuj. no vzdr/cvanje hiše. Toda tuđi >c ra ra/-lastitev hišnejia doručka ni \ »cmojioćnim socijalnim demokratom dovoli. Zahtevajo >e. naj ohčina d>)hi pravico odddjati prosta stanovanja naicmnikum ter pravico ra/la» stitve hiš in /emljiič u sanitarnih in prometnih rw*trcb. Zahtevajo nadalie >e tako zvani /ako-n /a /aščito trj^ov in (Lađen-schut/t*esetz), ki da?c najemnikum trgovin* ^kih l«ikal<>\ pravico lastnika, to se pravi, pravico najenani objekt prodati ali ;»a po* roditi in j«a kot dedščino /arnistiti drugim, Lastninska pravica naj se hišnim Ustniko^m odv/ame in nai se p(xlcli najemnikom tr= govskih 1 oka lov. Pri teh ra/merah nc more hiri govora o itralnem kreditu in ^vobodtiern razpolajia* nju s hi^atni. \ rodnost hiš na Dunuiu \c fatlla v primeri s predvojno vrednostjo /a 10 udst. in mo/nosti • obrcmemtve mi ne* mopoče. Na hiM> je mojjoče dubiti posojilo Ic Še v /ne^ku cnolctnc predvojne najcm» nine. Najbt>lj prizadeti so s temi odredba* n, nčdMimno irio/t*ni>k i hišm la^tn.k v Avstriji. Zato je potrebno solidno na^tr* panje proti tem ukrepom, ki i ih \c treha preprečiti s pomoCjo zainteresiranih ino* zemskih v !ad. /\e/i iuu/cniNkh hii;nh lastnikov na Dunaju. Jt>h*inncv4u»»e 13. po* /iva /ato \se inozcniNke lajitnike avstrij« tkih hiš. naj >e pri njej z^la**., da *e ukrc« ne \ se potrebno za /a^čitu skupnih intere« sov. 'A\tiA prcv zaine tuđi uprava a\>trij« skih his. kater.h lastnik; ^i ' inu/emštNU in daje vsa pojasnila bre/piaciio d$e£e$nica kOl.LDAR Dane*. Subota. 4 maja 1OJQ, katoličani' Florijan; pravoslavni: 21. aprila. Januari je. Jutri: Nede!ja. 5. maja 1Q_*>; Latulićani; Pij: pravoslavni: 22. aprila: I skrs. HANA^NJi; I'RIRIIDITN'E. Dramu: I topljene i Kinu Mutica: Pruda na /e«a Kino Ideal: I '^rabljeno dckle. l1ređa\anie \ društvu Soča. eh 21. v re« Mav raciji Novi »vet Predava ravnatelj iir. Hohm r> gospodarskih odnosa lih med Lv ropo in V SA. Akademija Preporoda oh 3». v areni Narodncija dniru. 1'RIRKDHVL \ NtDELJO. />ra/Tij; Ritka. Opera: Ci^an haron Kino Maticu: Prodana ženu Kino Ideal: I '^rabljenu dekle. Film K/.l>: Ob 11 % Matici Kon}-ikit:sp<>rine prirediti e nti Stadionu oh /5. 1>FŽI/RNI- LlikARNI /).«nf\ in jutri: Bahovct, Kongresni trg, I >tar, Sv. Petra cesta. Iločevar *^p ^iška. _ Srkrij^ Z. ». 9. («Jtiib«iM.) Deh'u'i-rnjo *e U tek ma m v aMelj« t\n+ 5. w««ja \9+H: Igrjiče *. k. Ilirije ;»b 1.'. uri 11♦ • r-nir-i rez. : Sli>v,in rez. ^. Lukeiir: (»o 16.4,1 llenne* : >lo\an n Cini^^rniaii. Ijjrišrn ASK Primorja: ol» 1."». uri Krakovo rf»x. : SlaviJM reit. g. MiklavČit, oti 16.4". K'.. U.»\«»; ■— hi\ ij.t. junior.ji Jadran : Ilirija, ob l.Y "Mr^,,^ re/. : >l;nij;i. rei. #. Mahko^e*-, i^b \&A7\ SvorKvl.t : Slavija, v'- AWan. licriVe VSK. Primorja: oh lo.^ik ("JX3T>) juniorji l'n-niorja : Slovan. 2. Mik!av?-i^. V Mnribur« pri a finalna ifknta *\»t 5. hm j« Iftttt: I. ■^^K M^rib<»r : .\>K l'rimorjH. sr \<>'li-'k.. M&rii Kujtt»i. Crne m^skt, ^ . a, i« 7. maja Ik> v .. :> >ki <>i>er'\ i>rc»*i}cra me »a ua-ipoaVH^Mciiih c>eriiia dc-, Ko9^:Lv;h »Cin.h nia^t«. Opera irua pet *!rk i« ')€ ! i>rtt«j na,- >^n . 2 . ' \ Ja AtiJ:c .\a. Mtifiiatoo \vds.v .... !'■■'— r.'/'HT T»a )t S. Krivtcki. ,: , ' .. . IV m9Š-\t. iK.iim hjk.-. - • — r»- TNtrrjjtva. r7«;.-'. J.. :u — '• - '■' ^ ' «■• v hm. j,rj'. e - i " vireli i.r - g. Ko\.i^ ' ■- •■■ --•--• Lv-Lv. i_ ..... — idčni. .M-;JIicva i« &j>a»ovt. Loren/ I! — Pa-\c! tirha. KJcia trucka — i». >:.i . a, K-TU':>a - sa. Polifievt, %mtt — «. v w, o*j — rJč. >U«4NbCVa. Nova nta&kd — „__ ^anova. Pajk — f. tktaevtc. Dolac-*!>« j^-jv'ja %. Peč«k. V o«4»1ik v1of*h m lt K ' ' :. Pavlvć. .%UpoW m SctitU. V <*t»if n»- v3jo mae Lor«*i2o p*vul>'. m C-r ■ ' ni pt«*bU ■> e Ja-hw . *..^,;-.» . .^ iK____:va, Hwi#, Ui-u * ha. rj. \' " n. .' t . ■ ,• < I. Iz Novpga mesta — ■ Med eskorto napadni stra/aika. Pi e- 'ekle dn: *o se >'^M' J^U\ci •■- Hrvati. uslužbcn pr: gruuii i.o\cuj ^r1^;vv ■ r»<»-slupta. Na lice mc^tii i- K ^ ^ki ^irainifc je catifi razjra Jća r *a otl\ede na stražnki©. Med eskuuti >. t* je tj izmuznil. pocnMI ra nož ter suu , i ni ni srražnika v meC*, kier mm ie 'Jdal ^loboko rano. Ker je pretiLi nev.;' da šc \n;. *o h'V. .■> .ii1 orožniki. ki so vfjosta\ ' in već row<>- \ !e^ev i»iai>rlr. —* OMfeM f»t4. V ;>od!)oročnika ?c po-v:san narednik pit««MC »OMic akademke C M:!un Kcndr:J 't Novc«i me^tu. Ce«ti-.j;»io! —n Jubikj marljivcca ialielft4«c« *•-lavea. Sokolsko Jrust\o \ Novtin mestu pitjslavi drev' 25-leinico SikoUke.;.i Jelova-nja dru§t\cnciii* in fu\ 'n ka g. P-pcia s ftUvuostno ukiU^... ... U. Pai>eMi Stev 101 »SEOVENSKI NAROD.. Une 4. maja 1030. Strm 3 Trbovlje dobe ogromna skladišča premoga Dalekosežni nacrti TPD, ki namerava v Trbovljah reorganizirati obratovanje po zgledu pr emogovnikov na Westfalskem Trbovlje. 4. maja. Na trfcmvcljski separaciji natovorijo dnevno 300—400 vagonov premota. Tako velike^a tovorncija prometa nima za Ljub* Ijano in Mariborom nobeu drug kraj v Slo* veniji. Železniški direkciji delaio Trbovlje zlasti pozimi mno^o preglavie. Doslej je še vsako zimo primanjkovalo vagonov, zaradi Cesar je moral rudnik opetovano odrediti praznovanje. Zdaj, ko prehajamo počasi v poletje, je k sreči vagonov vedno dovolj na razpolago. Premoj*. ki ^a nakopljemo v Trbovljah. vozijo iz raznih rovov v savski rov, sko/i katerega vodi žclczniea naravnost na šepa* lacijo. Dnevno zvozijo na reparacijo več ti* soč »huntov«. Zelo zanimivo je epazovati. kako čistijo prcniog s posebnimi rno^očni* mi stroii, ki sc jim laiki ne morejo dovolj načuditi. Obratovodja inž. Lipužie vam rad pojasni, da nima tako moderno urejenc se* paracije noben preinogovnik v državi. V trbovcljskih prcmojjokopih so /ako* pant ogromni zakladi Crncjia premo.Ca. Veli* kanske množine so jja 5e izvozili v tu/em* stvo in inozemstva, izpodkopani so že ćeli hribi, tuda premo^ovrtim skladom ni konca. Premo^ kopl.iejo pod /cmljo in na »dnev* nem kopu«. Ko bo odstranjen ves premoć i dnevnoga k< u na Doberni, pridejo na vrsto dnevni k' i A^nes in drugi dnevni ko* pi. Zdi m\ da 10 zalome premoga v Trl>ov* liah nei/ćrpne. Kačunajo, da ga je zgolj te* ga, ki ea ze duljio kopljejo na več mestih, za okoli 100 let. Letošnja zima s vplošnim pomanjkanjem premota, ker ni bilo na eni strani dovolj vagonov, na drugi strani pa je bilo nemo* toče dvigniti pro'^jkeijo, je opozorila TPD, da je treba nek*" ukreniti, da :?c v hodočc izojjne vsem ne'AO*\dvidenim neprijetnostim, ki jih je bila U > v obilni meri deležna. Želja upravnih s* ftnikov TPD je poleg te* ga, da se cbratov\njc v vseh njenih prenio* govnikih kolikor mogoče izpopolni. Vzpod« budi upravnega svetnika Ranzingerja na Dunaju pripisujejo, da se je letos mudilo v inozemstvu na študijskem potovanju več rud niskih ravnateljev TPD, ki so pređvsem proučili rudniške naprave na Westfalskem. Pred kratkim se je vršila v Trbovljah in-spekeija po zastopniku inozemskih delničar« jev TPD. Sklenjeno je bilo, da se Je letos izvrši cbscžna reorganizacija obratovanja. \" to svrho bo TPD investirala ogromne vsotc. \' prvi vrsti nameravajo izpopolniti strojne naprave na separaciji ter zgraditi /a deponiranje premoga zaprte prostore, v katerih bo lahko shranjenih več tisoč vago* nov premoga. Do sedaj so premog, v koli* kor ga nišo dnevno odposlali na vse strani, deponirali na odprtem prostoru, kjer je bil izpostavljen vremenskim neprilikam ter se je na ta način obeutno kvaril. \'elikanska skladišča premoga bodo orno* Ročila, da bo premog tuđi takrat na razpo* lugo, kadar ga ne bo mogoče kopati, kakor se je to zgodile letošnjo zimo, ko so ćelo v giobočini 60 metrov zamrznile vse cevi. Zas to ni bilo mogoče i/črpanih rovov »šlcmati«. Ti sc morajo namreč napolniti z drobnim kamenjem, prstjo in vodo, da se lahko kop-ljcjo novi. Kamenje se drobi s posebnim strojem, da se potem z vodo vred požene v rove. Ker je vsa voda zamrznila, so pred* Javljali nezasuti rov i ne samo veliko nc= \arno>t pri kopanju, temveč tuđi nevarnost strupenih plinov in ognja. Počenii z letcšnjim poletjem ne bodo \cč praznovali pri premogovniku. Kakor 7nano, je bilo doslej še vsako poletje na dnevnem redu »praznovanje«, ko je TPD ustavila delo, češ da nima naročil in da ne more več deponirati premoga, ker ga ji gre prcveč v nič, Merodajni činitelji obetajo ce= lo v zvezi z reorganizacijo obratovanja. da bodo sprejeli okoli 2000 novih delavcev. Po* temtakem bo znašalo število rudarjev samo v Trbovljah okoli 6000. V Hrastniku, ki spa* da prav tako pod trboveljsko občino, je za* poslenih do 1200 rudarjev. Ker že sedaj pri* manjkuje stanovanj, bo /gradila TPD 53 ve likih stanovanjskih hiš. Proučavanje teh na* črtov je poverjeno inž. Vidri. TPD je kupila v zadnjem času več zem* Iji^č ter je zaradi nekaterih, kakor Pusto-\ega. še v pogajanjih. Vse to v zvezi s prejšnjim vzbuja v Trbovljah veliko pozor* nost tako pri rudarjih kot pri pridobitnih slojih, ker upajo oboji, da jim bodo z reali; zacijo dalekosežnih načrtov TPD zasijali boljši čaši. Zelo značilno za trboveljske raz-mere jo namreč, da znaŠajo dolgovi rudar; jcv pri trgovcih in obrtnikih okoli 4—5 mili* jonov dinarjev. V tako težkem položaju se menda nikjer drugod ne nahajajo konzumenti kakor tuđi pridobitni sloji. Kulturni stiki z našimi ameriškimi rojaki Na po vabilo Carnegiejeve ustanove za mednarodni mir odpotuje v Ameriko dr. Pavel Brežnik — Na svojem potovanju bo imel v Franciji in v Ameriki propagandna predavanja o naši drž avL Ljubljana, 4. maja. Stiki med našimi rojaki v Zcdinjenih dr* žavah Scvernc Amerike in med »starim kra* jem« stopajo v zadnjem času v novo fazo, in sicer v tein oziru, da so začeli hoditi tuđi rastopniki naše inteligenec v Ameriko na obisk. Stvar je lc pozdravljati, kajti korist od tega bodo imeli prcdvsem naši izseljenci, ki so stari domo\ ini do sedaj vedno in ve* činoma po pravici očitali, da se prav nič ne nriga žanje — ražen kadar gre za dolarje. Tuđi v zadnjem času smo privatno čuli o takih in enakih stvareh prav čudne novice. Sicer pa je treba stvar ločiti od oseb in priznati, da so marsikateri na^i kulturni de-lavci šli v Ameriko iz pravega idealizma in pri tamošnjih na>ih Ijudeh na^li tuđi pravil* na ra/umevanje. Lepo je to in želeti je, da se stiki med poštenimi Ijudmi, ki delajo iz idealizma, čim najbolj puglobijo. To sc naši Amerikanci že zdavnaj ra/umeli in praviU io presodili, da ima umetnik, čc nudi občins stvu umetni^ki užitek. ravno tako pravico, da sc mu to njegovo delo, ki ga Sele po dol* goletuem Studiju lahko i/vršuje, pošteno plača, kot se plača vsakemu drugemu delava cu njegovo delo. Danes ni razlike med duševnim in telesnim d'elom. Prve lastovke naših kulturnih delavcev -o prcktclc ocean in oznanjajo novo po* mlad v odnošajih med domovino in ameriškimi Slovenci. Prepričani smo, da bo naš ' ovi poslanik v \Vashingtonu g. dr Leonid P i t a m i e, ki je odše! te dni na svoje me; sto, in je eden najodličnejših naših kultur; ?t:h delavcev. na te^ki po/iciji. na katero (»dhaja. našcl tuu'i peta in smernice. kako Cim nnjintenzivneje navc/ati kulturne stikc nicd .lugosloveni v Ameriki in njih sedaj ■-vobodno domovino. \T tem oziru bo moral oratr ledino, kajti službeno sc do sedaj tu r, storilo ^koraj ničesar. Niti za naše sob stvo v tujini niti za reorganizacijo prosvet* iicj.a drla niti za kulturne stike med izse* l;cnci in domovino se ni brisalo. In kolika :V»da ic nastala radi tega! Vprav želeti bi ^'lo, da sc zamujeno dohiti in da sc osnuje ra n-išcin poslaništvu v \Vashingtonu pro-^vetni iKldckk, ki bi imel pregled čez vse 'uU*»sl«vCnsko Solstvo v Ameriki, ga smu-1reno organizira!, uvedcl dotok naših učite-• iov m prereserjev v tamošnje naselbine. cnako kot ima ie izza vojnejja časa naše pa; nsko poslaništvo prosvetni oddelek. ki nad^ zna vtevilno naše diiaštvo v Franciji in ga v vsakem oziru podpira. Za pevko go. L movini še već uspeha. kot ^a je imel doma. G. Jakac je modem človefe. Xe riše in ne sli. Ka sicer takih modernih »umetnin« o kate* nh edin-o slikar ve, alt predstavlja pomlad na vrtu ali dunajski izrezek v ponvi. pač pa povsod sprcmljata fotografski aparat in ki> no*kamera. Slike njegove so pa tako jasne in lep, njihove barve tako žive, da se mora j cb njih vsak pravi ljubitelj umetnosti na* ravnost navdušiti. Ne dvomimo, da nas bo iT. .lakac. ko sc vrnc iz Amerike, raravnost presenetil z odkritji iz tamošnjega življe= j nja, predvscm i/ težkega življenja naših rojakov. Okoli 10. maja odide v Ameriko na tr:= mesečno studijsko potovanje na povabilo Carnegiejeve ustanove za mednarodni mir g. dr. PavcI Brežnik, refrent prosvetne^ ga oddelka velikega župana. Pot ga bo vo* dila preko Nc\\yorka in \Vashingtona v \ew Orelans. Denver, San Francisco. Seatt« le, Minneapolis in Chicago. Dr. Brežnik bo porabil to priliko, da bo na svojem potova* r.ju imel predavanja s skioptičnimi slikami o naši državi, in sicer ne samo pred ameri; Skim cbČinstvom v angleškem jeziku in pred našimi rojaki v Ameriki, temveč tu-di v švi= ci in v Franciji, in sicer v Parizu in Dijonu. Dr Brežnik, ki je znan predavatelj. tuđi radio'predavatelj, je dobil za ta svoja pre« . davanja v inozemstvu dovoljenjc ministr' } ^tva za zunanjc zadevc. Slepar s poročnimi prstani Ljubljana. 4. maja. Poročali mho že o ^leparijah s poročnimi pr>tani. Ljudje so po časopisju opozorjeni na mar^ikaj in preprečilo se je ie tuđi mar-sikako zlo ravno po časopisju. Tam na do-lenjskern koncu našega mesta je okrosla krčmarica, ki zelo rcdko pogleda v naš list in včeraj se ji je z^odiia tale nesreća: V gostilno je stopil malo po vojaJko ob-lečen in obvezan gost. ki je dišal bolj po vinu kakor po bolnici, iz katere prihaja, je dejal. Kar naenkrat se je začel otipavati po /epili in rnrmrati tako glasno, da sa je lahko gostilničarka slišala: >'Kje pa je sto di-narjev?rf To vprašanje je večkrat ponovil in pripomnil: >Aha, že veni, v špitalu so mi jih ukradli. Gospa, bodite no tako dobri in usmilite se ine ter mi posodite sto dinarjev, ki jih nujno potrebujem. Bržkone me ne poznate in zato vam zastavim tale dva zlata poročna prstana. Jutri vam prineseni denar nazaj in mi vrnete prstana. Dobra mamka je pogledala na mizo, kjer stu se lesketala dva lepa, težka »zlatan prstana. »No ja, si je mislila na tihem, dva stotaka sta vredna in če dedca ne bo več po nje, jih bom prodala in napravila še lep profit.« Ali bilo je na žalost drugače. Prisel je tja gost. ki je ime! svoj čas precej posla z zastavljaluico. Temu je krčmarica pokazala prstana in vprašala, koliko sta vredna. »Tri kovače,<- se je odrezal gospoJ. Ženska je zardela in rekla: - Kua, sej sa zlate?,-. >-Ka-kopak!.. je rekel strokovnjak. >\z stare vo-jaške trobente so narejene!« Mati je bila ugnana. Cez čas se je pa odrezala; >Nič ne stri, sej mama velik žlahte, boja pa rinke za kakšen — prautkšenk!« ^acftoftro^rattf Xedelja, 5. mn'm. 10.30: O sadjarstvu, ing. Skubie. 11: Kom-^rt. lo: - Majnik pri nas*. Mladinska akademija 1. razr. lj. žole Lichtenthurnovena zavoda v Ljubljani. 1<»: llumoristieno čttvo, pisat^lj Mileinski. 16.H0: Koncert tambura^Uega tbora orji. fin. kontrole iz Rakeka. "20: Koncert Radio-orkestra. -1: Zborovski koncert St. IVterskega ier-kvenega zbora. *J*J: Porodila in tasovna na-]>ovetrija — prebivaletvo in gospodarske raz-mere, dr. Rohin**e. 2i): Drama. *2l: Koncert Kađio-orkestra. '22: Poročiia in časovna na-|>oved. 2*2.13: Sprehod po Evropi. Sreda. 8. maja. l2.:i0: Reproorzna poročiia. 17: Kon«-ert i\adio-orkes;tra. 18: OtruP-ki kotiček. pripo-veduje pdč. Veneajz. 1N.:?O: Is ra«tlinstva, iZ'd. dr. Pi?kernik. 19: Srbohrva^čina, prof. Mazovee. 19.30: Zszodovina Slovencev. prof. Kranjec. 20: Dvofakov večer, izvaja Radio-kvartet. Uvodno besedo govori dr. A. Doli-nar. '2'2: Poročiia in ča«?ovna napoved. KITAJSKA ANEKDOTA O BERAČU. Bogataš sreća na ulici berača in mu pravi: Veš kaj? Podarim ti tisoc srebr-nikov, če ini dovoliš, da te ubijem. Berao pomisli in odgovori: Izplačaj mi raje sauno polovico in ubij me do polovice. Za nexo Naših zob more priti poles Odola samo pasta Odol \ pošte>, ker je pasta Odol za zobe rezultat studija vedc ter 301etuih i/kušeni. Pasta Odol za zobe Vam pomore ohraniti Vaše zobe. očistiti iih temeljito ter učinku je antiseptično. Ni je boljše paste /a zobe kakor je pasta Odol. Pred vprizoritvijo Kogo jeve opere Crne maske V »Crnih maskah premišlja glavni junak vojvoda Lorenzo o svetu in sebi. o božjih in človeških stvareh — Kdo je vladar sveta: Bog ali Satan? — Andrejev je hotel pokazati, da je pravo bistvo človeka plemenitost Ljubljana, -4. maja. V torek ;»e bo vršila v operi premijera Kosojeve opere vćrne maske«. Istoirnenska drama rus-kega pisatelja A"ke opazke pred-pisujejo mnogo muzike iti ker ruskih parti-tur ni bilo dobiti, je dobi! Kosoj naročito, opremiti tekst s potrebno sodbo. Iz teh za-četkov je kasneje nastala opera. — Po pripovedovanlu onih, ki so dramo probrali, je ta precel nerazumljiva. Ker je premijera Kogojeve opere pred dnrni, je umestno. da nam podaš vsebino te drame in prikažeš. kaj je hotel Andrejev z njo doseći. __-Crne maske* so alegorično simbolna drama. Resničnost se prikaže sredi teh pri-vidov samo za kratek trenutek in sicer v drugi sliki prvega dejanja. Vojvoda Lorenzo, ki je glavna in prav za prav edina ose-ba drame, premišlja, zatopljen v kroniko svojega rodu, o svetu in sebi, o božjih in človeških stvareh: vTorej je res, moja mati! ... Ti moja sveta mati, — ti si bila ljubica lilapca, pijanca in tatu . . Ce ie vse res, kar stoji v teh porumeneiih li*tih. kdo je tedaj vladar sveta: Bos ali Satan? In kdo sem tedaj jaz, tNti. ki se je naziva! Lorenza, vojvodo di Spadaro? Grozna je resnica človeških stvari., To je realno iz-hodišče drame. Vse druso predstavlja I.o-renzove misli, čuvstva, lastnosti, predstave in dogodke, ki se vrše med premišljevanjem o svetu in samem sebi v Lorenzovi duši. Te grajske dvorane nišo dvorane, marveč predstavljajo Lorenzovo notranjo^t, maške-rade nišo resnične veselice, marveč duše\-ni dosotlki. v katerih poteka velik človeški proces notranjega preroda. Vrši se novo vrednotenie vseh vrednot. ki pričenja s prijatelji in prijateljstvom, se loti z dvomoni lastnesa srca, odpira ocem prikrite grozote življenja. Novo spoznanje rani smeli in humor (Ifcco), se dotakne plc-miškega dostojanstva, razkriva laži lastne duše, vzame vero v Ijubezen iu ženo in končno oma je vero v resnico in Boga. IV razkrojm delo prinaša \ dušo t*lemei:te kaosa in večne teme, ki postajajo nevarni luči in svetlim maskani. Med lučjo in terio sc raz\ijv boi, u\oboi med dvema ja.-oina v I.orenzovem brcu. Eden izined nji.tu pude. Z njim počine njecova miselno>t — posve!-vj. iniselnost. Lorenzo utnrje priiatehem ženi, sinu, dostojanstvu in s\etu sploh in živi samo še »viteštvu s\ctcga Duha«, svojemu notranlemu poslanstvu, ki ie sodelo-\anic v boju med lučjo iri temo. Na ma^ke-radi drunega dejanja ne pozna nikogar \eč, pač pa je povabil nanjo novo masko: ho/h plamen, v katerem zsori \es njegov ^rad. to je, njegova duša kot žgalni dar Gospodu. Ta plamen »ljesovesia duha prežene crne maske — temo in kaos — in slavi zrnato nad njimi. S tem dokaže Lorenzo sebi m Bosu, da >v niegovem srcu ni kač . Ce je Lorenzo simbol človeka, je hotel Andrejev v tei alegoriji pokazati, da je pravo l>ist\o človeka luč, plemenitost. — Ali ie drama po svojem /načaju pri-tnerna /a opero? — Muzika govori nekoliko splošnejši jezik in nima besed za konkretnosti stvarne-ua sveta. Zato se mi zdi naravno, da sc opera izosiba realističnim sno\em in dj rada posesa po pravliici, simboliki in alegoriji. S te plati so »Crne maske« nedvomno zelo prikladno bescdilo za opero. Vrhu tega so vsebinsko dovolj pomcrnbne, so živijen-sko izredno barvite in pri dobri vprizoritvi odrsko prav nenavadno slikovite in zani-niive. Treba bi jih bilo le primerno kraišati in poenostaviti in dale bi idealen libreto. Cu! sem, da je umetniško vodstvo opero za vprizt)ritev krajšalo in upam, da ie to storilo tako, da bo delo z uprizorin ijo n* jasnosti iti prepričevalnosti pridobilo. — k. Brez kavarne Ljubljančani ne morejo živeti Ljubljančan, ki se boji potresa. — Ponesrečena zarota. — Dama z oiicirjem. Ob deževnih dneh sc menda vse zateče v kavarno. V popoldanskih urah ie v njcj teliko 1 ludi, da koma i dobiš prostor. — NTu, prav radoveden sem, kaj bo nastalo iz sej pripravl:alnejj:i odbora za raz-orožitveno konferenco v Zenevi. je pripe-vcdoval včeraj po-polduc vpo!\oieni viši! uradnik svojemu sosedu. Časopisi javlia;o, da so delegati načeli vprašanic pomorske razorožitve. Dvomim, da bi Anglija in Amerika odnehali od mrzličnejra oboro/e-van.ia svoie mornarice. Vse. kar bodo naredili, bo bržkone le Blažev žesen. — Meni ne gredo iz slave ponavljajući so potresni šunki v Gornji Italiji, je dc a\ drusi. Kar tcžko mi ie verjeti. da se v okolici Bolojne veliko število družln ne upa ponoći spati v hisah ter da sm že nad tc-den dni po lesenih šupah. Pomislite, če bi pri nas v Ljubljani nastali potresni sunk: :n če bi se še ćelo ponavliali! Mislim, da lv nas bilo precej, ki bi izgubili pamet. — Nio se ne ve, kaj še vse labko doživimo, je rekel viši i uradnik. Po pravici povedano, zdaj o>b tem dežev.'u. kadar grem zvečer spat, me neprestano mučijo misli, da me bo iznenada zbudi! potres, di bam liotel zdriiati po stop-nicah na ulico, a da bo v prihodnjeiii trenutku vse z^mclo na kup. Pri omizju, kjer sede literati in slikani, sv pomenkiriejo predvsetn 0 iianovejš'li novicah z umetniškesa področia. Mnos-j se go-vori 0 tem. kako zwrešeno ic bilo. da ic vodilo priprave za Jakopičcvo 601etTiico z^olj eno društvo, kar ie zbudilo pri dru-K:h društvih prevej ne;evo3ic in opravičenL* kritike. Proslava tuđi temu primerno ni č v secla onega učinku, kakor bi sa lalvko v diugačnih razmerah, če bi vodil vse priprave meddruštveni odbor, slično kakor pri Župančičevi proslavi. — Kai je z afero nekaterih so&podov. k >o bili svojčas od^orniki Narodne galerije, — je vprašal literat, ki je žc nexaj časa zdehal pri mizi. — Kakino afero misliš? — se je obrnil k nje-nu slikar, ki priđe vsake kvatre cn-krat pogledat v kavarno. — Kaj nič ne veS.J Vci gospodov, k: ii:so bil; na občnem zboru Narodne galeriic izvolicni v odbor, ie vložilo Dri oblastnem odboru nekakšno vlogo. v kateri so nasto-pii: proti predsednikit Zormanu 1. raznimi očitki in protestirali, da bi se Narodni galeriji izročila muzejska zbirka Tista vlosa je tako zanimiva, da bi lo bilo vredno d<>-besedno natisniti. Ne toliko radi Zor-narm, \olikoT radi podpisanih. Za to v'ozo je zve-dela Nare.1 _a-crija čisto «!učaino. ko ie i^kala pr -;nem odboru podpore. Po. kler sc ne razjasni ta zadeva. ne bo nič, ic izjavi! oblastni komisar in tako le bila za-ro:a odkrita. — Kaj je ukrcnil z Zorman? — Se&tavil je odgovor in ga prcdlo/i! obenem s prito/b^ dru^tveiie-n-j razsodi-šču pod prcdse»JN\ .. dr. Krivicu. 2al. da ie po:ek'o od ;/ri>čitvc vloge oblastnemu odboru /e skoro loto dni. rudi česar ni mogel z. Zorman v'ožiii to/be. Društveno- r. ■ ' - ■ n^»tovilo ," ■ f sednika g. I......„. .. v imbenem . - ■ zadeio oči:ki imenovane prnožbc iR tak« btmo v bližn ih dnett doživeli komun'ke v ljubljanskih dnevni^ih, da so ukUučeni kot člani Narodne saleriie go>pod«e ... — Torej vendarle p<> d ; -■• --. n-zacija! — je vzklkn 1 dru*., . v:u.. — Kaj pa imate, da ^tiskate elovc sku-pjj? — je vprašal stalen r«">st ru^kjr .1. ki rnu ie prinese! kap - — DaT.i, ki c h :u p:^J due\i aretirari:« pri nas, je prišla v kavarno kliub temu. đ.i ji :e. prenovedi" ■ - ■■ n ' \ ' -kupaj z nekim oi:^....:.. ij ^c s kom ima onjuviti. — Kot natakar ste morati it rrar^kul zinimivesa doživeti. — V naše kavarni *e }e n !i»-go parčkov in ra\(>i> f iko ;:h »c uu- >*> n.i-r«zcn. — Pmcjie mi kaj o tem! __ Prav rad, toda drugič, ko bf» več časa. Iz tega. kar vam Noti poveđal, *e dj napisati cei roman! — '<. Kupujte „Zvezdanko"! ■Ml______ ^ Stran 4 »SLOVENSKI NAROi> -. dne 4. maia !9 *>. Mcv 10! Dnevne vesti. Svima čitateljima i prijateljima pravoslavne veroispovesti želimo sretne uskrsne praznike. Hristos Voskrese! »Slovenski Narod«. ••• — Naš poslanik dr. AnarUelinović v Urnu. V sredo zvećcr je prispel v Bnio naš posanik v Praši dr. A-ngielinović. Na kolodvoru so ga pozdravili v imenu Ceškoslo \aško - ju-goslovenske V.^c predsednik prof. H-Iavnika. v imenu mesia župan Tomeš, de-želni orožni&ki poveljnik ceneral Putna !n rastopniki akademskesta društva »Jugoslavija*. Ccškoslovasko - jusroslovcnska lig.i in akademsko društvo »JuKosTavijac sta priredila visokomu gostu na čast prijateljski večer, katerega so se udeležili vsi pred-stavniki hrnske javnosti. V četrtek dopoldne je posetii dr. ArtBJch'nović Hiffoslovenske Studente v njihovem kolegiju, popoldne si je pa .ogled al razne zanimivostt Brna. Prot! večeru se ie o-d»pelial v Rratislavo. — Cvetko dolar _ petde*etlHnik. Pa-nes praznuje pesnik naSejza Sorskega polja petdesetletnico evojpjrn rojstvn. Pridružujemo se vsf»m ostalim njepovim prijateljem in čestilcem z najiskrenejSim vosčilom: \a mnoga leta! () dolarju, pesniku in pisatelju. pa i7.pre«jovorinm obsirneje v eni prihodnjih številk na>osza li^ta. V nedeljo, dne 5. maja vsi planinci in planinke k OTVORITVI DOMA v KaiiiiiišM Bistrici! Turistovski vlak vo-zi iz Ljubljane ob 5.37 zjutraj in od- Iiaja iz Kamnika ob 20. uri zvećer. — Slovaška deca na na$em Primorju. TinJi Slovaki pošljajo svojo deco na počit- ; nice na naše Primorac Na otoku Krku v Malinski imajo najeto vilo »Zanelko«. ki je bila preurejena v počitniško kolonijo. V kratkem zarade Slovaki na oiuku Krku lastno počitniško kolonijo za 3KI otrok. Po-slopie bo že letos dograjeno. Prva skupina slovaških otrok se odpeHa iz Bratislave na počitnict1 29, jiinlia. — Iz državne službe. Prcinešćeni so od carinarnice v Preki k carinarnici v Dravo-*»ad - Melo carinik Vuce!ić, od carinarnice v Ljubljani k carinarnici v Kotorihi carinik Franjo Urbas, od carinarnice v Sibeni-ni'ku k carinarnici v Preko carinik Boris Piptiš. Iz državne službe ie odnuščen urad-nik /clezniške direkcije v UuMjani Bon-celj Toma/5. — Iz naše vojske. Izpit za ;»ii(.mii«k^ *troke >o }K)ložili Ante IVrusek. Franjo Francek, Iv. Marii", Nagodi' Jožef, l'etrie Karei« Deriiač (lilbert in Vajbl Josip; napredovali e ekonomske stroke Pavlu Cetini in tetinic-neniu po«*lovodju III. klase Antonu Arku. — Iz ztiratni»lit> »liizl«e. V imenik /.dra\-niške zbornice za Slovenija je bil vpi>an ia sobi ti /dravnik v MMinjah če v Ljubljani j*1 uvedio postojanje, da se proglase m mrtve (tosestnik in mesar v Klera 11 Atulrej Satlrr. bivši po<*-i>tniU v C^rk-oifi Anton Alviau, kovar v K«-'<"• u-i JaneK Pet-koš, kl.jučavnir-.tr v Ljubljani Antoji Jeb.'i-fin. kurjač v Ljubljani Franc Srakar. po-se^tnik na K<>pff>vniku .lanez Jekler, |>o^<^^t-nik v Obrijali Mati ja Maru. po^estnikov sin v špitalit-u Jaiuv SleleziiiU. postatnik v pomžjilah Jakob šiebir. notarski ura«lnili na Mrdu Frunc J»'leiu-, delavec v Strazisčg Martin tiajžNj in po>»*stnik na V'rzd^nru Fra ih* Žt'h'znik. (>kn>žno ^o-tiiče v Celju ;•» uvodio poslofKin.K'. «Ut >e prc.tflajsi za nirtve-ira pu>e*ti. 'J_. aprila jf bilo v mariborski >l>!a-*li 7 -lutajev svinjske ku^e. 4 «vinj>ke r-Je-eice, ii vraiiiciieifa prisada. 1 konjskih _r:irij in 1 čeb»'lue. ^iiilobe. — Slušatelji »i"!«* |»e«lag«>Le ^ole % H»'O-grailu prirtile nu^i pra\ o>lav nitni veliko-iHrninii pra/.nikt izlet na Dunaj, kjer ?i n^ledajo najvažnejše kultiirne in j»ro?vetne u>ti)iiovf. \a 'tovratku >•' ustavijo v L,fl«b-ljani in v Zajzrebu. Ekskurzijo bo vodil rrUior s ^ticiiut profesorji. — Postili kongres, ki >e bo vršil TJ., 13. in 14. julija t. 1. v Ljubljani, bo služil ob-truin v proslavo desetletnice ljubljanske poštnr organizacijo. Za konjsrts se živo za-nininjt* [*ole^ slovruskih tu
  • ski |.o5(iii u>!užbf>nri. S prvi mi pripra-vami za konures b(»io prireli v bližnjih fim'h. — l'ritov«>tiiii>'? ».Narodne1:.-! tlclac. Uprava ;Narolikaniti znainki«* s podobami tiaJih prosvetiteljev in (iržjtvnikov. (iotovo so do-wlaj znainki<"e svetepa Savo, K^rarjjoriija in Nj. Vi>- kraljevića Petra ter tri jubilcjuc £tianikire $ podobami: kralja na bojišču, itirih volov kralja Petra in osvobodilrev. \t>aka zriiiinkica stane dinar. Kmalu bo'io lovrsene tuđi ique). Prvovrstna prireditev. Oodba. Krasni konji. Začetak ob 3. uri popoklne. Stoi;šča A in 8 Din. Sedež 20 Din. Kolo jahaćeT in vozačev. — Listnlca uredništva. Izpravliamo, da ni g. Rudolf I'leskovič, učitelj v Trbovliah v no-beni zvezi s člankom »Krvavi prvi maj v Trbovljah*. — Pri binko'štni mednarodni razstavi psov v Ljabljani bodo sodniki podel.eval; posamcziiiin najIepSim pred^ravnikom cne ali druge pasme naslov z;nas;ovalcev (ia:n-pi;onai), če bodo podani pokoji za podeli-tcv tega naslova. Inozemstvo, zlasti Nem-ška Avstri'a kaže veliko zanimanje za to ruzstavo in bo poslala brez dvoma par nai-lepšili svojih psov. V inozemstvu polaaajo veliko važnost na take naslove in bodo inozemsk: kinolozi storili vse, da odnesejo ponosni naslov szmagovalec Jugoslavije«. Kcr je tuđi pri nas veliko lepili psov, ki iiiirno iatiko teknrujjejo z inozemskinri, pozivamo vsc domače kinologe, nai prijavijo čimpre.i svcie prvovrstne pse Po-sk)valnici razstavncca odbora v Lkibljani, MikloSiče-va cesta 20, kl daic \ sa potrebna pojasnila. 291-n — Poučno potovanje v Barcelono priredi Puruik, Nov: Sad od 28. juniia do 12. ju-lija r. 1. PodrobnejSe informacije se dobe pri »Putniku« v LHibljaui, Punafeka c. 1. — Odbor za prireditev bfnkoštne raz-stave psov v Ljubljani obvešča interesente, da je zaprosil pri niinlstrstvu saobraćaja vozne olajšave in sicer brezplačen prevoz /a razstavo prijavljenih psov in znaten popust razstavljalccm in obis-kovalccm raz-sravL1. Rcšitev prošnje še ni dospela. odbor pa je prejel zajjotovilo, du bo prošnja re-šeu;!. Čim priđe rešitev ho razstavni odbor tako i obvestil vse interesente o visini do-voljenega popusta. 292-n ,Dečva' Iz domaćih vrtov in domaćih gred! Novo dečvino blago je v prodaji! Vporabno za \ sako poletno obleko Zahtt'vajte ga povsod! Bombaž m Dn 18 Svila m Din 35' — Rutd Dm 37- Slikana ruta Din 50* Slovensko žensivo? Dokaži svo o narodni* sm mozave§t z oošojo domaćega ob'ačila n^gtrljna, ro- ženkravta, rožmarina! Propaganda „Dečve" u 2 Jugosiovenska Matica! — \ reiiH4. Vremenska napoved pravi, sov iLtrnar-'cv, k: se bo vršila o priliki binkoštne raz-siave psov v Ljubljani. Ponudbe se naslovi z oznnobo zalitevane ndškodnine na klub Ijubitcljev jamariev v Ljubiiani ali pa na Poslovalnico razstavneRa odbora v Lkib-ljani. Mikloši^evn cesta 3>. 293-n — AvtoinobiUka ne^refa troh Jiijeo^lora-nor v Sege«lhm. Včeraj >o j<* na ]>oti med S^iiedinoin in Hudimp**što pripetila tfžka avtomobilska nesrefa. Avtomobil. ki je dir-jal z veliko brzino, eo je zaletel v obcestni kamen in pokopal poli čija je i'avlovićevo takoj aretirala in jo z»-slisala. Izjavila je. da je bila uamešrena v knvarni Preradović v l'reradnvićevi nli-i. Teda) je ^poKiiala nekega Slavka ileraka, zidarskega pomoćnika, ki je sedaj pri vo-jakih in s katerim je zanosila. N^znkon.-ka mati je roe je vr:i-oala 9 poela domov. \ blizini me?tne elek-trarne so jo popadli porod ni krči. Naelonje-na na zid je rodila žensko dete. ki s>e je ubilo, ko je [»adlo na tla. Mati je dete zavila v ruto ter ga položila v močvirje. kj»»r so p.i naslednji dan na^li. l>l«r! P»t«r! BlNkOŠTNA PRODAJA! KaUi poanejšejia renoviranja i/Jožbenih oken, bom prod.^jala vso ralooo o«t. 1W9 damskih slanmikov najmodernejse oblike in barve, 1555 otroskih svilenih in puplin klo-bučkov. Ne 7-amudite upodne prilike. RazjK>-šiljam tuđi po posti. IVANKA AJUALT. lijithljan.i. Nnrijin tr< 1. — Zadušeno dete ob železnt^ki progi. Predvčerajšnjim, ko ju [ovorni vlak zapu-siil Sarajevo in odpcljal proti Bcsanskemu Brodu, je strojcvod;a opazil ob prosn sum-liiv zavoj. Ker je bi! vlak preobrerneireu. je vozi! tako pogasi, da je stroievodja sko. či! z lokomotive ter pohral zavoj. Z zavojem je zope' skočil na lokomotivo, ki io ]2 med :em irpravlial kurjac. Na Drvi po<:a;: sta stro-jsvodia ;n kurjać odvila zavoj. Nai-prvo sta našla krvav papir. Mislila sts. da je zavoj pade! kakemu patniku iz vlaka in je v njem meso. Ko sta od'vila!a naprei, sta zagledala krvave krpe in v njili ie bilo za-vito trupclce novorojeneka. O straSni najd-h! je b:la obvešćena policija. Komisija ie ujjotovila. da je hr!o dete normalno roieno. Zločirtrka mati ga ie naibrž zavila r\c.:& v papir ter sa vr«.la med vožnjo iz vlaka. Pete ;c bi'o ro.'jno na'brž v Saraievn. — Po 10 letih na sledu morilcu. Novo-^i:dska policija ie na slcdu morlc^. ki ic umoril pred 10 let! nekc^a čuvaia. Decembra 1. 191S j>o našli v Nadali v Bašk: ustre-ijuricKa v siuHovanin, čuva i a Mihaela liuika. Usodnesa večera je Iccel čuvaj 7. /eno in sinov oma spat. Ncnadoma je nckdo močim potrkal na vrata. Cuval ie misli!, du so roparji in ni hotel odipreti. Ko te pa poziii aost rekel. da je policist i« išće pobcslt-1 vlomilce. je čuvaj od>prl vrata. Na pragu je ziijlcda! dva človcka. rTden ic molče naperi! puško nanj i ti -ipro/:l. Huik se je zgru-Ji! na tla in te bil tukoi mrtev. Roparja s:a viopila v hišo ter preislcala vse <;orie. S:no\a in žena so se skrili pod posteljo ter se tako resili. Morilca sta pobegnila. Sin je takoj >e! pn policijo in ic obvestil o umoru tud: voiaško komando. Prciskava 5e bila brez-u^pešna. \'dovo Hnik. ki se ie nedavno mudila v ^ahaljn, ie obvesti! neki Jožcf Šmid. pri katerem je bi! umorieni Huik v službi, da je morilec najbrž neki posest-nik \7 Turiia. \"dova je najela advokata, ki ie vlevil ovadbo proti trem kmetom iz Turiia. Vi so osnroljeni, da so pred 10 let; umorili Čuva i a Hnika. 3frd. I niv. dr. Ivo Bajželj -pe« ijali-i za kožne in »poln«? holez«i t> z,art I ordinirati na Mikltt>if»?ii vv>i\ 7 (palača \»>?nine po->oji!nice) ore«lst\(» I AHMOL, ki sp dobi v vteh lekarnah in droiierijt'h. Izdeluje sja sChemoteriuiac oje'lino pristnih domaćih riievih. jeternih in medenih kloba> in priptno kapljico. \si prijatelji gasilstva se vabijo. -67/n — NaJTaiarjša četudi ne Bajnoveji* Tr«t je, da se perilo namoči čez noc v ra/topini ŽENSKE FTV^ALE. nato pa ^e ixp«»re s SCHICHTOVIM TEKPENT1NOV1M MI LOM. -^ Varujte se pouaredb! — Moska in >em»ka Ciril Metodova po-drusnira r K ran ju priredi jutri, v nedHjo rltev invalldHkecH kln« l^jnDIj»llSKl OlOP Wik:s:i Frlncesa ,* Ođese V glavni vlogi, Ijubljcnka vseh prekrasna Rusinja Predstave ob: 4., 6Vr, 7*'2. in 9. uri. L 1 A 1ARA NE ZAMUDITE! PRIDITE VSI! tisku liituKourkuv. Pozdravljamo ^kl»-p jk>-družnkv prnv iskreno ter želimo n*ioljušnim tlamani mnoirci us;»eha! -_N4 n — Ci>tcKa je \aien faktor kulture. 7.: već siolctj i«; dokazano deistvo. d<* rus tialczliivili bnlc/ni ne \aruJc beltcnjc, am-Vdk temeljilo pranje s prvo\ rviriiin. hre/ I komičnih sno\ i izdelanim mi Ion:, ki ni-Ji i..iik;! za doljfuirajnost našega D^riiu. Mio ALHL'S :e 2c već descilctij riL'sprcrrciijcuo uobrotu, zato obraćamo po/ornos; n^i. li p. n. braleev n:> oglas firme AL1JL> \ današnjem !;>:u. * Uaruftt; 'PoUpornemo društvu slerih* v Ljubljani \\i»it<>va ulio 12. IS6 GRADskA LJLkAKNA, Kamenit* ulica 11. velespt>štovani uaspod! Lepo je \'im zahvaljujem na «Kcumiti$u», da vcm /»cm polnoma ozdravtlu Ćutim, da »o mi tuđi Markove kapljice mnogo pomagale. Eva Zigtc. Radikovci, šlji\-ošr\'ci. 11 l/T Iz Ljubljane —Ij PoCitniške kolonije raestne obCine ljubljanske. -- \Us:;ia oKiiu lio L\u< pj .-redila ptKiiniske kolonije na (ioreiij>kcn :ri ob morju. l*ii;\ijn du spreiema imjjO šolo-obvezni v Ljubljani pristojni o:ruc4 do 14 leta starosti. Prošnje je vlaga:; ru ruia-tlinski oddclek noc. pol. urada ;nestnc2i magi.strara do ?5. maja t. ;. V prošnji je navest:: ime :n priimek otroka in rojsuie podatke; ime starišev in njihov poklič, pri-sto-inosr. socialiie razrnere ;n sicvilo a i rok. katero solo obiskujejn in koTko so pr'prav-lieni stariši prispevati k stroškoin Ictovćnu. Na prošnje, ki so pozrteje \!o/ene, se n* bo oz:ra!«i. —Ij Prememb« Pose^tL Nekdau.io Ki4^a• lovo vi'o na Mirju his. štev. 11 ie od liub-i.ianske kreditne banke knpil trgovce Tr. ma/ič. V vili se vršiio sedaj manije iidar-ske prcuredbe v okn.li, v pritli^ui in pa slikanje sob. (i. Tomažič .;e dal za v;!o 70)<>iw> Din. Restavracija Dvor DANtS IX JLTRI kONCKRT P L K S !______________PLES! —Ij »Ereti«Mii- ▼ Ljtililja-ii. \z Beoijra-ia nam porota jo, .!a je iinel ta film. v kute-rem ij/ra gKivno vlogo na^a Ila Kina, TTi trtiTj ka^ni premijeri kolosalen uspeh. Ita Uma j^ osebna pri?o*tvovala prvi pred«tnvi filma in njen >|>rejrm na kolodvoru v Beo-Vradu je kazal. da j:oji prebivalš-tvo na^n uietro(H)le izrolavnoetni predstavi je pri-Hi^tvovula najodlioiiejša izbrana beopraj*ka -iružba, med njinii razni ministri, diplomati in konzuli. Val navduženja je objel v»e na-v/oče. ko o konoani pred>ta\ i pojavila na miru naJa Ita in ovacijam ni hotelo biti ne konca ne kraja. — Kakor izvemo, dobi film takoj po Beogradu tukajJnji Klitni Kino Matira, ki ira bo pre prav priznalniini besoda-mi ćelo inozemstvo. —Ij Senzacija prve majske nedelje boda velike skukalne tekme. K: jih prired; Kolo jahačev ititri ob 15. na ?tad:onu nb D»-!i:i}ski cesri Domači in zasrebški ia!iači ic pridno rrenirajo in se prlpravliaio na iu-trišnii nastop. ki prinese enim zuiajio, dru-Sim pa razočararrc. Letošnia prireditev Kcla jaačv bo po "tevilu in kakovosti kon.j. kakor jahačev znatno nadiknl'evala lan-sJvo. Lani ni skakala nobena dama. letos ra poskusijo srečo tuđi dame. Opozariamo ob-činsivo na to zanimivo konjskosoortno prireditev, kier je konjski sport pri nas sele v rarvoiu in ker bi bilo želeti, da tud! v :em poslcdii rekmujeino z đrujrim! narod:. JutriŠTije skakalne tekme bodo tako zun> mive, da ne bo nikomur žal. ktior si jih Offleda. \stopnina je tako nizka. da io zrno-rejo tiKli siromašnciš7 slo'i. —H Nov zdravnik % LiuUiaui. Naselil sj je na Miklošićevi c. 7 speciialist za kožne bolczai dr Ivo Bajželi. ki se ie >pccija-liziral rta nniverziretnih klinah v Gradcu, v Praši in Srrassbouruu pri prof, Pantrieru. —Ij JureittT trg r Ljubliani «e tlakuje na novo; položili so že dvoje vrst kamenitih robnikov, uied katerimi «e položi tlrk 17. malih kvadratičnih kamenčkov. Tuđi ob hi"5ah *e uapravijo novi hodniki. Tlakuje se na novo fwljar»k« u'"* * ■ \oyla >*jfUt«n~ ve hit* in L-e^u po«! i r 1 ■ •» Hn»1e«. k--^ . nio^tu. llako\naja }*- hujm ( i l ur. j.-^ki trjj, kar |>a »^ ut\r-. - . i i.hodni'j I eto. --Ij (•••'»• f*»*b l^»»W#«»«. ||.i> ,, j "dlicn^j.i.i kointrtna ni operni j>f\K« *t- » I red kratkim vrnil« • »voje auirnike tur nt-'je kjtr jt* kftnr. i v h 'iru^Hti m im^la *_*;! kojK-ert p\ ■, v--h velikih me«tih; N^^ Vork, Chikiitfo. (_'|evelan '_la*:!a »love- -:. . . ■ \ - , t ' mm prei1n;ii.i; ; \ . • , ; >. |.« nam b<»i,> v ravno tako duvrieni obii-Iu |<»dala to k.ir je nsMlt \ Arutnki, Ol ;>rof*rntti <»h*ega izkljui-n.. 1- ameriik«1 P^snit in prav p--isebiv» o\~ * T.r*- krasne xamortk»i [>ohofn#» n*rt^t- ,,. ,>a na ^.%re miijanfke j»e»n! Natannieiii $[ntrM jiviino jutri. Predprodajj« v Matični kuji->:arni. — Jj Zaključno prf«ia> au>«- \ ilru-nu 55mk«<. Uaiit^^ \ - alonu re*tavra» ,y pri Le\ u of> \>vi v um zvečer % 4r«*n« fS^a« ^kljur«* t. i. t»*i-«]♦ pre4a*MMJ*- \ t.-j -*/oni. Ta večer pi>- • tava r.i%Hai*'lj trgttV'.kr aka^emijr f dr. L Kohm u jfH-p#«J«r-kiU tMliio->«jih meti t,\ f-p« iu ZrdinjfHimi tlrmumi K temu u»t#-r^sautiiu^aniiiii wniu .4i»>|*od,i rtkrtn u pridavanju vabiniu uajulju'ineje v*t» S^C.tt^, |*f>-*ebno im rHuKUpeii oBi> ^ti-jatelje druitva k pulm>*tevilni »JH-ibi Prosimo ]».i. pndite tukrat torno. k.'jti »n»-.i predaviitijrin t. j. <*l *». ure lalj." < ' \m\op dovoljUMi ni >e tuđi ta ta* ne *m j..... l*o predavanju na»topi >«rij* ^e«*ki /Uht |N»d VMl»tvi»iM t. \>«inri«ija. \ *toj» v^.'iu I»r<.>s=t. •jJSb u — Ij Zvna i± tnj»ki i^r^^ft % >U-.fM:ji, LjHhljaaa bo imela svoj redSi občui rbor » •ioboto, <1ne 11. t. ju. >b fk> 11. uri v |>ri*-»tonli Zbornice za trgovino hi industrijo (pritliCje desno) v Ljubljani. *JSD .i — Ij l'd^lt*2Btk«*m pri*oVftae|;a tiseta, je toin I»«i ojstotkov od normalnih cmi. T<»liUo leV^n-totn v vedjif'ft. — Ij Modri Nauia. i»anes in jutn predvaja Z. K. 1). ob rnijiki dves-,* ietaire Leiiintjc*. \ega rojstva film. ki je ,r;Sn*t jh) nj«*fovj ^rauii iMotln Natan . Fil^ ki «e pteiivaia |M) duljrih letih v Ljubljani' v novi kopiji, h'i /. (»žirom na tamnim* »nov brez dvj:na v/l>u. iurJ4>«aaje ■* fraJu v :,.--deljo 5. dne maja. Kdor čuti naro«.Jn<> ,n uvniuje purnen in ^mot*»r naše odliču«- na-roliioohrauibrte ioUke iiružb<-, U te uhh«-ljivo vdeleii te priredilve. Mal |v>loii d:.r •lomu na oltar! '.IbJ n —Ij R»la«irr? l'd**leiite »e tečaja za bol-nicaf>ko-?>ainaritMQtko službo pri sratifckeiu reševanju in prvi pomoći |.>one$reČe.ii ~v. Prijave je nasloviti na Jufo#lo\anf*ko c^il-sko /vezo do 8. maj«. iSro pijaco p* r<» tkrbljeno. 285,\i — l'drlciite *^f Lvlroar-kfn^ uleta ko-Ic-arskec:* in mottiriteca druMva Save« ki *•■ m«i jutri v nedeljo, dne .^. maja v (Jro^uplje. ZbiraliS^e koleuarjev ni kolesaric je pred ilruMveno pisarno Karlov-^ka cesta >t. 4, točno ob i»ol 14. uri. Za i^-knletarje vori avtoomnibu* ilruibe FWnt-kar izpred jjo^tilne f'eSnovar, l>o!enj>Wa •>-»ta ob pol 14. uri. —IJ Sokol Štlka. Prijave za VscsokoKk' zlet v Poznatiju in pokrajinski zel: v Pl/en sprejema brat Tu$ar V'andn do 12. t. m. \ sad dan od 2—6 popoldne. Isto tam se dobi jo vse irrformacil«. ?*»-n — 1} 5ftle*nlca Bolniškopodi>orneta dru-Jtva će^ljarjev. V četrtek 9. t m. ob 15 se ho vršilo v gostilni&ih prostorih fiostilne pri Mraku na Rimski ces:i s'avnosinn /ho-rovan'c v proslavo 50!etnice BolniSkopod-pornesa društva čevliarjcv v LiufrHan: Po zborovanju ^c bo vr>;l družabn' vejcr. —II Dmštvo za pospeievanle clfjev Lice narodov ima svoj občni rbor v poned^'ak 6. t. rn. ob o^mih zvečcr v Francoskem ' *. vJtufu v Narodncrri domu, pritlič'e, v!u*d '.?. Tomanovc ulice. —Ij Kandidat -nirii. \' bolnico »n da\! pripeljali monterja Autona L.. lapo^len^ga na ielezniti. Mož «i je doma ponoči prereza 1 žile na rr»kah in je izgubi! preee) krvi. Kaj ]• bil vzrok [*ku**nega Kaniomora, ni mano. L. je ie i^ven nevarnoati. Zahvala. Zi vse tola/ilne izraze soialja, ki io nam bili sporočeni povodemi smrti naSe^a i.epozabncga soproga, očeta, startna <>Ccra ra.sta iu svaka, gospoda Frana Fabiana 'rckdino) svojo najtoplejšo zahvalo. Zla^:i >c iskreno zahvaljujemo ČC. diilK>v§čini, *!■ prostovoljnetnu gasilnemu društvu, %"»cm Jarovalcem krasnih vencev, $tevilnim n-ri-:ateljem, sarodnikom in znancem, ki so >premili dragega nam pokoj-nika na njc> i»o\i posled-nji poti ter ^pioh vfcm, ki te >e kakorkoli potrudili, da nts toiažijo % i lx>gastvo in razkošje rokavov. ki so zadnje čaše vedno bolj v modi. V modnih žurnalih vidimo nabrane in zvončaste rokave, rokave z velikimi manšeti. rokave v obhki balonov. ozko pristrižene rokave, rokave z vihrajoCi-mi resami, široke in ozke rokave. skrat-ka same rokave. Ćelo na najelegantnej-ših večernih toaletah so se letos pojavili rokavi Ni torej čuda. če ta ali ona damu zablodi v labirintu rokavov in okrasi svoje okrogle kratke roke z veli-kimi manšeti. Napaka se pa lahko popravi. Vedeti je treba, da so visoke manšete za visoke postave, široki rokavi pa za vitke dame. Kako se nosijo klobuki Nihče se ne zmen-i za zanijiiiv razvoj klobuka, kajti moda nima pisane zgodovine. Modna rubrika ne more za-^topati ne zgodovine. ne astronomije, toda v primeru tako občutnega nedostatka, kakor je tu, mora vsaj za silo pomagati obenia. Ce hočenio govoriti o razvoju klobuka, si ga moramo misliti ne kot proizvod mode, marveč kot prostorno formacijo, ki tvori v gatovem delu manj-so uli večjo poloblo. Vsaka ploskev ima svojo os in baš za to os nam gre. Na starih klobukih ie šia os od tilnika do sredine temena glave. Z drugimi bese-dami, klobuk je čepel na tilniku in ni pokriva] čela. ne sprednjega temena glave. V starih časih je čepel klobuk vrh glave in os je šia mimo glave. Po-zneje se je os klobuka premikala, spu-scala se je vedno niže in končno se je ustavila ob korenu nosu. Tu se je začela naribati in klobuk ie zakril ušesa. !r^\ ° *c ne Illore več nagibati, se oddaljuje od vodoravne sineri in pri-bhzuje vedno bolj točki, kjer bo tvorila z vodoravno crto kot 90«, kar pomeni, da bo cepe! klomik na tilniku. Zdaj klobuk dami ne pokriva čela. marveč šega Kloboko na vrat in če je dama dovoli do £tta SCSa "treIlU kl0buka tja Kombinirani čcvcljčki To so Čeveljčki. na katerih ni niti 1 mm- gadje, krokodilove ali kuščar*je-ve kože. Na njih sploh ni kože, ker so svileni. Toda kako so po tem takem kombinirani? Narejeni so iz dvojne svile, cne gladke, druge pa luknjičaste. Sivi imajo rozasivo aplikacijo, modri so pa svetložolto obrobljeni. Moda pripo- roča letos tuđi čevetjčke z modno kombinacijo imprime in svile. Ceveljčki iz blestečega ali motnega satena se zde v primeri s kombiniranimi zelo neo-stavni, vendar so pa rafinirano elegantni. Zdo moderni so tndi ceveljčki iz zlatega brokata ali črnega satena, ki imajo visoke, ozke pete. ukrašene z brokatno aplikacijo. Niso krive same ženske — Ena, ki se sploh noće omožHi — Glavno je denar 21 Zakai nc ne omožim, ni tako enostavno \prašanje. pač pa presneta zamotana zađe* va. 2e nestetokrat sem inscrirala v listih, ier se sploh na vse načine trudila, da vja» mem možička, a žal doslej zamin. Kakor vse kaže* bo dobila sveta Uršula navsezad* nje se eno devico v svoje naročje. Pa tuđi ta tolažba je žaltava, ker se baje hm mo» ikega telesa sploh ne priđe v nebesa. Žal mi je za vse kovače, ki sem jih za* man potrošila v to svrho. Raje bi bila §la k »Zalazniku« na kremšnite; bi se vsaj en čas sladko držala. S tem pa k ni rečeno, da bi me sploh nobeden ne maral. Nasprot« no. Kaka škarta od pol*moža bi se pač vsak čas dobila, a jaz si želim možička, ki bi bil kp kot Adonis in bogat kot Rotschild. Ako kdo izmed čitateljev slučajno ve za moža z emenjenimi lastnostmi, ga prisrčno prosim, c!a mi sporoči njegov naslov, za kar mu bom zelo hvaležna. S. Fortuna, Staretova ulica 27. 22 Samica sem, dopolnila 35. leto, spadam brez dvoma med tako zvane »stare devicee ir tiko z zanimanjem zasledujem odgovore na odprto vprušanje v »Slov. Narodu«. Ker imam lastne i^kuSnje, kakor tuđi od- prte oči in ušesa za druge, nai navedem še svoje mnenie. Da, cni navaiaio gmotne, druži moralne razloge: ne mošfci, ne ženske no^ejo nositi odgovornosti. Mislim, da se !e najtoćneje izrazila »uradnica brez dote« v odg. št. 16 — ki kaže, da ni na strani rnoSkih nikakesa smisla za odgovornost in pa mnenje, kate-remu se pridružujem, da nosilo moški tuđi odgovornost za sedanio moralo deklet (katerih pa tuđi ne grc vseh metati v en koš). Predvsem menda ni dvoma, da je moSki aktiven, ženska pasiven del — v vsem — to vemo! Torej, zakaj valiti odgovornost na žensko? Res je, moški ure tako daleč, kakor dekle lioče, pač pa izrablia njenu slabost! Resnica je pa tud:, da je vsaka ženska trdnjava, ki prej ali slei pade pod pogojem seveda, da res ljubi \- pravem po-rr.enu besede. Kako se to obleganje trdaia-ve vrši — tega se prizadeti Še spominlajo — če že ne zavedajo! Eno ie gotovo: Pr-vič »pade« gotovo vsaka \z liubezni — dru-gič ji bo menda to Iažje, kot posledica »zbu-jetijac, razočaranja, obupa — kdo ve? Smelo je trditi, da je vsaka taka ženska brez moralnih kvaliteti Kaj i>a tx>tem moški?! Pod paragraf seveda ne spada, naimani, kadar katero defcđe duševno uniči! Da, že vemo, moJkim ie marsikaj izpregledano. 2e. ko je pobii — v voričku — se «ne več dreti, ko ses:r:ca itd„ sai ga lastna ma:i ob vsaki upravičeni ali neupravićeni prilki oprošča: »saj je fant!« In tako se zgodi, da podane moska rnlad'n^ — milo rečeno — iroba, brezobzirna, egoistična in \s tud; vzsojcna bre2 potrebnega spoštovania tlo /cnske^a spola. Ko b| b:!a jaz mati. b! hCerko vzjtojila man} neino, sinove pa než-nejse. kakor je v navadi, in skuhala strići njim Jelorna prirojeno aro^anmosr, pa bi se našla tista zlata sredina, ki se v vsem tako obnese, kar bi v tem slučaju blago-de.no vplivalo do pozne sraro>t; na raz-iTier.ic med moški mi in žensko. Na lista večna ocitanja, da ie ženskani dandanes vse preveč do razkošiu in zabav — Ie to: V splošnem sedania ženska moda n: tako draga, pač pa je zelo mična in zato toliko bode v oči, ter tako vzbuia vtis raz-košja Da pa ženske silijo preveč v zabave? Dovolite vprašanje. Rad: kosa pa? Mislim, da izpreobrnete ženske natooVe moški sami s svojim zgledom — s tem, da vi ne silite in ne zaha"ate več tako 5:evi;nn in pogosto na različne zabave, ter dajete prednost tuđi priprosto oblečenim plesal-kam, kar se doslej n* prakticiralo in pa, če se približuije dekletom — kTna!u z bar-vo na dan, da bo vedela, pri čem je — ter «e tako znala varovati. Roko na srce? — Ali vam je sploh ka! na tem? Liubliančanka. 23 »Poreda Človek preblizu v obraz, ki ga je poznal in ljubi, opazi komai \idne liše, drobne gube, nelepe po:eze .. .€ Morda je ta siavek med vsemi, kar jih je napisal Cankar, najresničneiM. — Rada Imam vedno !e človeka, ki mi je tul. Čim koga bolj spoznam — z vsemi n;esovlmi na-pakarn; —, Kre ljubezen k vragu. Daljne morem ljubiti, svojega bližirlega ne. Zato vem, da na mojem živlienskem programu zakona ni. Marija. 24 Ni mi ttžko odgovriti na vprašauie zakaj se ne oženim. Živim v dobi, ko pri ženskah vedno bolj prevladuje mnenje, da je mož m-olzna krava, da ima dolžnost zb:-rati denar, žena ga pa uporabliati. \Tvore-nircieno Je načelo: Ie mož mora skrbeti 7a ćelo družino. Malo je žen. ki pomagajo mo-žti služiti kruh. Če mož ne more zma^ovat! in nima dovoli denarja. q:a navadno zapuste ter si poišče'o drusega — kavaliri^-\edavno ie ravno »Slovenski Narod« poro-čal o tipu nervestobe, ko ie nšla žena :ramvaj*kemu sprevodniku z liuhiincem in .^a pustila s petimi otrocl na cedilu. Tež4vo je danes ženiti se delavcu, a še težje inte-licentu. Človek, ki se je ćelo življenje mučil s študijaini in končno dosescl lepo socijalno stališče, ima tuđi pravico zaMe-vaii delež od svote bodoče soprocre. Le za-ken na taki podlagi more nuditi otrokom udobno Življenie. Seveda boste deiale: rna« terijalist! A materijalistke so po večin! le žensfee kater'h cilj ie, se obesiti na moža kot vampir ter mu prepustiti borbo za vsak-dan-ii kruh Le mladenič z 20 leti vidi vse 'cicalno in se na slepo poroci »iz Ijubezni«. Kes navadno priđe prepozno. Zrel mož prevodi to stvar dntgače. Imel seTi znanca, k? se ie zelo bogato oženil, ta mi ie deial: Najprvo ie treba \z-brati bogato hišo in potem pogledati, če je pri hiši primarno đekle. katere zunaniost in značaj pa morata tuđi konvenirati. Re-kel mi je: ali poznaš sonet nesreče našesa Pre$erna: »zvesto srce in delavno ročico, za doto ki je uima milionarka------« iaz pa sem bi! mnen?a da prepustim delavno ročico služinčadi in sem si izbra! bosrato nevesto. To rekšt si je navadno zaoali! havano in nas samce pomiljevalno sledal. ker smo hodili z renniml dek!eti. — Oolso sem Ra imel za s«b:čneža a s starostjo priđe uvi-devnost in danes odobravam niegove nazore. Čemu siliti v revščino? Bol.e sam bogat, kot ćela familija berači. Kar poisku-site in inseriraite v časopisu: »sem advokat v Iepem mestu-------iščem nevesto — dota 4—5 milijonov dinarjev — — pa boste videli, kako malo se jih bo osrlasilo. Kajti enega milijona Še ne smatram za bogi-stvo. — Kar premenjajte naše milijonarje v valuto, pa boste dobili ameriške berače. Vidite, ženitev smatram za edino sredstvo v teh časih. zboljšati financi.'elni položaj — kJjub tenru da položim v tem tre-notku tuđi največjo žrtev na oltar zakona, to je — prostost. Ženske so sebične. Vzele bi vse a dale nič. Lahko je biti dobra gOHX)dinja, ako lahko gospodinji po svojem posestvu. Zato-rej Ie bogato nevesto ali pa nič. Ker takih ni. bom ostal raje se nadalje sam. Denar, to ti je hudič. Hic Rrodus. Star Dfifikas. 25 Na anketo tuđi jaz odgovarjain. Ali koliko lažje Je staviti slična vprašanja, kot na uje odgovoriti. Razlog navadno ni en sam, temveč ćela dolga procesija. Moj odgovor je sledeČ: Smatram, da zakon ni samo formalna pogodba, po kateri je dovoljeno samcu in samici skupno življenje z vsemi obveznost-mi in prednostmi, — ampak nekaj več. Nisem še našcl ženske, ki bi se zaveda-la, kaj je pod pojmom — zakon — tolmačiti. Mislim, da zakon nima ničesar skupnega s kupčijo. Sicer naj bi se sklepal na borzi, in ne pred cerkvenimi oziroma državnimi oblastvi. Čudno, kaj ne? — 22. NA IZBIRO. — Kaj ste znoreli. da zahtevate 100 Din za vožnjo do bolnice? Saj je komaj četrt ure peš do kolodvora. — Če se vani zdi preveč, ležite na tla, da vas povozim, potetn vas pa od-peljem zastonj.____________________ Kdor ogtašuje, ta najreduje! ZA PPANJE TENIS OBLEK Aforizmi o Ijubezni in ženskah Spočetka dclaju žene iz Iju tzih \a-žen dogodek. Knialu se pa sprijaznijo z njo in postane iim navadna igra. ?.?• na. katero je nekdo opozoril. da škodu je svojemu renomei u. ko zavrača enega Ijubčka zavolio drugega, je od-^ovoriJa flegmatično: Ni lepo iineti Ijubčka. toda če imamo ene^a, imamo lahko tuđi dva. $e tako malo koketriu žena ve. da je mo-ski zaljubljen v njo in sicer mnu-jio prei. nego moški sam, Ljubczen je alkUnist. Zaljubljene^ te \edno poduben človeku, ki je našd kos preinoga in za tišči \ žepu. čeŠ, t<> ie dijamant. 2ene so kakor kotleti. Cirn bolj jih stofečete. tem boljše so. Zakaj ima Iiudic roge? Kaj ni pna žena /apeljala samo svojega mo2a? Koncert Glasbene Matice Uiasbena Maaica je \ccidj /nc^ci v Unionu priredila koncert, ki ca ie \ odil operni ravnatelj a. Mirko Polič in pri kate-rem so sodelovali: operna solista c. Bano-\ ec in c. Grba, operni orkester ter Glazbena Matica z vsem s\oiim aparatom: pcv* skini zborom, s člani orke^tralnega društva in gojenci državnega konser\ atorija. Koncert, ki je bi! relo lepo obiskan. ie dokaza), da Glasbetsa Matica ne le v/traia na svojem Slasbenem naprednem delu. ttrniveč da se je strmo dvisnila in započela z intenzivnim, marljivim, Sirokopotcznini vioienjeni duma-Ce nacijonalne slasbene umetnosti. Center Klasbeneca zanimanja ie tvoril mogočni La-iovićev Psalrn 41. in 42. za tenor-solo, 7.bor in orkester, prav močno pa sta se afirmirala tuđi oba hrvatska, tmroma dalmatinska komponista Krešimir liaranović s cikloni treh baritonskih pesmi z orkestrom >Z mojih bregov« ter .Takov Gotovac s suito »Dubra\ka« za zbor in orkester. Podrob-nejse poročilo o izvrstno uspelem koncertu podamo v prihodnji Ste\ ilki vSl. Naroda*. _________________________________-g. Letošnji materinski dan Narodni ženski ^ave^ prireja kot (lan najvefje Internacijonalne Ž^n^k^ organizacije v zveii s Podmladkom Rej domovini naj «e takrat razl^iii* zahvala na*i najveći dobrotnici — materi! Vsi, mali i« veliku bogati in siromahu, ugledni in priprosti *»e e hvaleinim »ri-eni vsaj tega dne spominjajte nje, ki Yn* je v boleČiuah rodila, \'as v no?eh *>re/ ppanjt negovala, /a Vas trpela in t^krbela, ro žrtvovala za Vas, ki Vaui je dala vee, du^o ia telo ter je vir Vaših talentov io uspehov! V«i dobri, ki »matrate poklič matere z« najvainejši izjned poklicev vsi, ki renit« delo matere ia povzdipo in vzfiojo naroia, pa počaitite njen epomin tuđi 6e • tem, čut)e za najhuj*« pomanjkanje: PrisipeTajte t Ia f«»«l p« **#ji|i tnarek in |M *>i»ji df»hri v«|ji? Fn-pev-kf *prejeina za -l«Trn«Ui dri Nar»duef;a sen«kei:N ^ave-ia t Ljubljani u nakloijetio«.ti do v^d mater upravnislv) ^Jutra; in >Sluv. \arodac. Imena darovalcev *e objavijo. V Ljub!>ani, 5. maja 1929. Za Narobiti! ieo«ki «avez. Stran 6 •SLOVENSKI NAROD*, dre A. ma;a 1929. St. 10!. Aeroplani, ki so nosili v svetovni vojni smrt.. Potovanje po zraku postaja tuđi pri nas verino bolj priljubljeno - Kratek pregled razvoja evropske avijatike GROF ZEPPELIN V AMERIKI Lani meseca oktobra je ^o letalLšee. Na vsakem aerodromu so radiepostaje .tako. da je organizacija f/raneoske avijatike nedvomn<> na najviši i stopnji. Angiija skrbi napbolj za zveze s kolonijami Arc-eŠka avijatika se nahaja v ro-kaJi družbe Imperial Airways«, ustanovljene leta 1924 o priliki fuzije druž-b Handlv - Page - Transport Daimler-liire, British - Marine - Air Naviga-tion Company in Justone - Air - Line. Kapital te družbe znaša milijon funtov Šterlinfcov. a enako svoto prejema kat lemo su-bvencijo od države. Subvencijo do-brva družba pod pogojem, da preleti letno natmanj 800.000 mili ter da upošteva pređivsem proge v kolo-iviie in britanske domdnijone. Najvažnej-ša je ona .ki vodi iz Londona v Kairo — Bagdad — Karači — Dehli — Ka!-kuto — Rangoon •— Singapore — Syd-ney. Privatna avijatika ra^zpolaga dan-es z okoli 40 velvkimi aeroplani, ki so opremljeni z narvečjim karrrforto-m. Italija dalcč zaosiaja Italijanska privatna avijatika zelo zaostaja za franco-sko in angleško. Vzrok tiči v relativno nizki državni subvenciji, a na dru*gi strani v neznatni fre-kvenc: potnikov. Prve linije ita-liiaiiske zrakotplovnc družbe so vodile iz Trsta preko Benetk v Turin in iz Oenove, Rima, Neaplja v Palenivi. Kmal'U je bil uveden zračni promet Be-netke — Dunaj in Brindisi — Carigrad. L. 1927 je bio 8 dalrših prag. na kate-rih )e bilo prepeljanili 10.000 potnikov. Rentabilnost nemske Lufthanse Nemičija je že I. 1917 položila le-inelj civilni avijatiki. Ce izvzamemo re4n; promet I. 1918 na progi Berlin — Koln in Berlin — \Yei-mar. se je razvi! civilni zračni promet s&\e 1. 1920 na progah Berlin — Hannover — Koln in Berlin -- Hamburg. Zaradi izredivo ugodnega zemlje-p'snega iv> loža ja vzdržuje nem^ka civilna a vi jat ka zvezo med sosedni-mi državami in v tem tiči menda njena »ibsolutna življen-iska ^posobnos.t. Londonski uklmat 1. 1921 je povzročil mnogo škode razvoju nemške avijat;ke. ker je 'zloči! Nemčiio \- veliki meri \z mednarodnega zračnega prometa. Leta 1923 ustanovljena družba -Deutscher Aero - Llov-d« je sklenila z ru»skim podjetjem pogodbo <> prometu na progi Berlin — Konissberg — Kov-no — ^molensk — Moskva. Veliko konkurenco je delala družbi Aero - Lloyd družba Ju-nikers Luftver-kehr A. O. Začetkom 1. 1926 sta se ohe družibi. ki sta vzdrževali promet skoro na istih progah. združili v novo družbo »Deutsche Lufthansa A. G.< To novo podjetje je razpolagalo že 1. 1926 s 120 letali. Kako velik obseg je za-vzelo že v začetku svojega udejstvo-vanja, je razvidno iz tega, da je prele-tclo poleti 1. 1926 dnevno 40.000 km. Da je nernška civi-lna avijatika tako napredovala, se ima zahvaliti načinu svojega dela. N-emčija je namreč postavila zračni promet na čisto go-spodarsiko bazo. Iskala je takoj spo-četka večje in trajnejše dohodke. Pot-niški promet sv je kmalu izkazal kot nerentabilen in poskus, da se frekven-ca dvigne z znižanimi cenami vožnje. ni tisipeL Zato se je posvetila največja pažnja prevozu blaga in poštnih pošiljk. Ta prizadevanja so kmalu dosegla uspeh, ker je bilanca pokazala naslednje >:c-viLke: Na 80 linijah z 92 aerodromi ;n na Juljavi prometne mre/e 2fi.34H) km je znasal promet 102.6S1 potr: k^v. (>A\ ton blaga. $82 ton prtljage in 4M) ton pošte, dočim je leta 1936 znašalo š,re-vilo prog 4$ z 72 aerodromi, daljuva prometne mreže 30.400 km s SfOtkS potrtiki, 258 ton blaga. 385 ton prtl.age :n 4^1 ton pošte. id prcvoz b'aga. Z novUni av';«- ' ") \ cnem due\ ri absulv.riii let i/ i >-*. -sraJa du Pariza. Začetkom funija zveza z vsemi evropskimi središći cncrjjiviio ra -^ • . »ni zračne zveze. Te đni k b:U polisa na pogoU-ba z 4vstrijsko in franeosko zrakoplovno dru^S'1 <~i p"}?'*v;M !' Z-Tiij"'- pr<>c© Lctalo z restavracijo Zadovoljiv promet v Švici Švicarska civilna avijatika je prav tako na visoki stopnji. Družbi Ad. Astro - Aero in Balaer vzdr/ujeta po-lejr notranie?ra prometa Žene v a — Lausanne — Ziiridi. Bascl — Ziirich in Basel — La Chauxe zelo dobrt> z\ezo z inozeinskimi družbami, katere pro-Ke ^redo preko švicarske^a nzemlja. \rse ostale evropske države bele-žijo le nekoliko posku-so-v .da se u-po-•stavi zračni promet. Vojna aviiatika se je sicer dvigmila do prečejšnje visine, toda o rednem civilnem zračnem prometu za sedaj skoro ni govora. 400 letov na progi Beograd — Zagreb Naše doanače avjutčno pod.:et:e je absolviralo lani na pro^i Beograd — Zagreb in obratno okol; 40T) letov brez v^ake nezjrode za materijal in za not-nike in z 99.5 odfit. regularno-sti. Preteklo poletje uvedeni zračni promet se je pred kratkim zopet obnovi!. Polet: našega podjetja vzdržuje medna rojim nvijatieno podietje redni /račni promet na progah Bervgrad — Budini'pešta. Beograd — Bukarešta \n Beograd — Sofija. Mcdnarodno av;in-tično podjetje je uvedlo v navedenili trcli relacijah sredi pretckle^a meseca specijalne brze in komorne aviione. a redanje stare bo uporabl'alo izkliučno Beograd - Z . . ■ J-» i>ttnaji in preko L>unaja za z\e/.n z vsemi mcdni-rodnnii pro-gaiir. IV^odba predvide a, Ja se tKKlaljia za enkrat profa Beograd — Zagreb preko Maribora i Gradca tako, da bo imela /vezo 7 l>u-najem 'n preko Dunaia s Prago. Berlinom. F^arizom, H ' peito. V'aržavo ter ostalimi evr. , ___. cetvtr'. preko (iradca in Cck)vca pa ^ ntednarc^diM prog(> Dunaj — Benetkd— Rim. Nova proica bo otvor je na, čini bo v Mariboru dograjeno letalisie. kax se bo zgodi]-*) že začetkom junija. Tako br> dobi Maribor najkraišo zvezo z Beogradom iii Zagre cni ter z ino. zcni-skiini cen-tr; na jr:,; strani. Proga LfsbH&na -— Zagreb — Maribor Kakor srno že poročali, bo teki-in Iet<^šnjega leta uveden redni zračn. promet tuđi na progah Beo-grad — Skorvlje, Beograd — Sarajevo. Beograd — Split — DuV k in Beograd — Subotica. Ce bo \ 1. ubijani na raz-polago aerodrom, \>i uveden tu
  • ;l Ikj-ii-iti lyonski industrijalce Jean Uriffon samoimor. Ustrelil se je pred sl;ko svoje Klubice De-nise Megemortte. Nckaj dni pred njegovo trag 5no smrtjo je i-zvr-š:-la samomor tuđi njegova ljubica, baje zaradi nesrečne Ijubezni. £ele nekaj dini po n juti i tragediji je javnost zvedela za vsebi-no d\eli pišem, ki ju je napisal Griffon svojini prijateljem v Parizu. Griffon piše, da je bila njegova ljubica znamenit medij. Griffon je delal z nio veokrat spiritistič-ne eksperimente. Cim j-e bila uspavana, se je njen glas izpremenil in zdelo se je, da govori iz nje moški. ki je odgo-varjal na razna vprašanja in sporočal vesti, ki jih nikakor ni moglo dajati tr-govsko naobraženo dekJe. Moški glas je • iiia/ivalo dr. I*liaen-or. Zagonetni Phaenor je da ja I Griffon u tud. trgov-ske nasvete. ki jih je \ eJm-o z narbol.I m usnehom posluša!. Nekoč je napravil po na&vetu /ago-netnega bitja večki N)rz,no trai>sakc:>o na pariški borzi. Transakcija se je izvršila točno tako. kakor je napovedal dr. Phaenor potom medija. V noči po samomoru Ponise Megemonte se ie Grffonu /jdclo, da zopet sliši Phaen<^-rov glas. ki ga dolži umara. Čci d\a dni je dobil \i Pariza brzojavko, v ka-teri je bilo rečeno, da ga je /adela v trgov^ikili poslih občuitma i/zu«ba. Tud I to pot je šio za fi-nanCno transakcijo, /a. katero se je ođločil po nasvetu dr. Miaenora, ki je še irovor 1 \/. ust medija. Od tistega časa je Gritfona prega-rxiala misel, da je res umoril svojo ljubico. Ta mise! je b.la tako strašna, da e obupal in s[ kaiivii živl?en':e c f ugvst Jttanehe: 26 SV<2 valovih strasti ćRoman Cambon je še veduo prislušikoval \n kmalu se je prepriča!, da nekdo tol-če i>o kovini. Kmalu je zopet utihnil in nekaj minut je bilo vse tiho. Kljub tern-u je Cam-bon pri-sluškoval. Kmalu je začul nov ropot. kakor da se odipirajo in zapira-jo /elezna vrata na zarjavelih tečajih. S'edmjič je vse mtilinilo. Camibon je čepel dobre četrt ure pri stetr. toda ropot se ni iKinovil. Morda je oni tam od»sel. — je po-imisll Armand. Če se ne motim, je moj zagonetni sosed odlprl in zaprl železna vrata. Se četrt ure je Cambon prisluško-viil. toda v so-sedni kleti ie bilo vse trlio. Prepričan, da v sosedni kleti ni žive duše, je začel skrbno pregledovati steno. da ugotovi, če nim.ata morda , z todalom je pa od- korjal zemljo, da bi mogel prožino pre-makniti. Ovira je bila kmalu odstranjena in tedaj je prijel Cambon z obe-ma rokaima železno ploščo, ki je zakri-vala vhod v sosedno klet. Toda plošča ni popustila. Pod pritiskom Carn'bonovih rok se je samo malo premaknila. Camibo*n je vtaknil v špranjo dolgo bodalo, da se prepriča, če ni še kake ovire. Tako je nušel vhod vr klet. od kcxkr se je sli šal ropot. Toda vhod sam irru še ni zadostoval. Hotel se je prepričati, če je v so-sednj kleti kaj zanimi-vesra. Gnala ga pa ni saino radovednost, marveč tuđi opreznost, kajti na klet, kakrŠna je bila Camlbonova, je treba do-bro paziti. Canibon ni bil prav nič vesel toga otikritia. Ćelo bal se ga je in s-trah ga ga je bilo pomisliti, da ima tako nevar-nega soseda. Vendar pa ni smel izgubljati časa. Moral je preiskati klet, dokkr ni bilo tam zagonetnega soseda, kiajti da je od-šel, je sklepal iz tega, ker je bilo v sosedni kleti vse tiho in temno. Kaj pa, če se zagonetni sosed vr-ne, ko bo on, Cam»bon, v njegovi kleti, kaj poreče. ko zagleda nepričakovane-ga gosta? Vname se pač borba na življenje in smrt med oberna sosedoma. Cambon se je zdrznil, toda ne pri misli na borbo, niti na svojo smrt. Zdrznil se je pri misli, da bo morda primoran ubiti človeka, da ohrani tajno svoje kleti. Če bi prišlo na dan, da ima v kleti skladišče orožja, bi bil iz- gubl'jen skupaj s svojo legijo, obenem bi pa propadla ideja, za katero se oborožujejo in ki je bila Cambon u dražja od lastnega in življenja njegovih tovarišev. Cambon ni dolgo okleval. Razširjl je odprtino in porinil v njo najprei luč. Potejn je zlezel tuđi sam v sosedno klet. Čim je stopil na tla, se je vzrav-nal. držeč v levici snetilko, v desnici pa bodalo. Pripravljen je b:l braniti se ali pa umre-ti. Toda v klet: je bilo vse tiho. Nobe-naga glasu ni slišal in no-bena roka se ni drvi«nTiIa, da bi mu nastavila nož ali revolver na prsa. Bil je sam v kleti. Zato je imel več časa in veselia ogledati si klet temeljito. Klet. v katero se je b:l splaz-il Armand, je bila eraako visoka in široka kakor orožarna, pač pa znatno daljša. Razprostirala se je, kakor je Armand že vnaprej srutil, rx>d vrtom in bila je samo nekak podaljšek njegove kleti. AirananicL ki je stopa] na ravno st na-prej, je nal-etel na okovana vrata, za-pahnjena zdaj z druge strani. To so bila nedivomno vrata, »kozi katera je iz'giml zaigonetn: sosed. Cambon ni imel Časa, da bi ugotovi], kam vrata vodijo. Hibro je začel pre-iskovati strance stene . Z nogo je zadel ob nekaj, kar mu je bilo na poti, in posvetil je z lučjo. Kar je zagledal, je vide] v svojem življenju že večkrat. Bila je prenosna železna pećica, kakršne so rabili zlaterji za taljenje dragih kovin. Na dn-u pečice se je za-svetilo in Cambon ie takoj spoznal drage kovine, Ves presenećen je nada-Ijeval o-gled sosedove kleti. ^ Presenećeno je vzkliknil, ko je sto-pil k drugi stranski steni, kjer se je le-sketal kup zlata in srebra. Je našel Cambon zaklad? Je bi! morda ta srednjeveški zaklad skrit v kleti, ki je nedvornno pripadala sa. mostanu ali cerkvi, stojeći nad njim? Cambon je bil prepričan, da je to zaklad, in sicer vd k zaklad, čeprav ni imel na sebi nobenih znakov srednjega ve>ka. To so bili nozi, vilice, skodelice, krožniki. zapestnice. verižice itd.. toda vse je bilo novejšesra ir\O'ra tako, da ie Cambon po temcljitem ogledu ne-hote pornislil. da so šli mnogi drasro-cenj izJetki na>brž skozi njegove roke in da jun je on dal o-bbko, kajti Armand Canibon je bi!, kakor s;r.-.> že sli-šali. zelr> spreten juvelir. Gotovo je. da je Carmbcn poznal nekatere znomke zlatarjev in juvelirjev, ki so bile takrat na.ibolj v modi. Nekateri izdelki so pa bili starej-šega izvora, kar je pričalo, do lastni-ki nlso slepo obeudovali bodisi vsega star:nskes:a ali novega. Carrfbon se je najboli zanimal /:i nekatere izdelke. ki so bili kljub ni; izdelavi brezobzimo zmečknni ali stla-čcnl. iz česar se je dalo sklennti. d.^ ie bila v redno st zlata in srebra prav za prav v tem, kar je bilo lastniku natoolj pr! srcu. Carnbon je nehote vzJihni, videč to opustošenje, kateremu je pod- leglo toliko krasnih izdelkov. Toda ta trcnutek : '> : posebno ugoden za težke misli > um, kako so ravnali z zlatimi in srebrnijni umetni-nami. Jasno je, da je Cambona iiajbolj zanimalo, kdo je s rečen la satnik tega /luta in srebra, zakaj je vs* znosil v klet in zakai hoče vse raztopiti. Zločinec je. >e bil prvi Camtonov nJ-ovor, zloćinec. ki je kradel tm me-Ntu in znosil vse nakradeno sem. da zlatnino :n srebrnino tu v kJcti razto-p:. da jo bo lažje odnese! in skri!. ^boje je bilo verjerno. Joda kdo bi bi! v tem primeru !ast-nik? Alj pa čc noče lastnik tolike množine zlata in srebra sam pokazati. Var je še bolj verjetno, kdr> je nierov ko-tnisijonar? Sosedne hiše so bile dokaj skromne in zaradi znane storije s strahovi rta tako slabeni jdasu. da še zastoni nihus milo Zvon ie blago, narejeno iz najfi-tiejšrh surovin. Daje drvno pcno in varuje roke. Albus milo Zvon je zaradi svoje izdatnosti jako ee-no. Varena gospodinja ga vrlo cem zaradi njegove odli-ene kakovosti. Albus milo Zyob proizvaia: Albus tvornica mila d. d.. Novi Sad. GRlTZNER. AOLER in KAVSER si valni stro: ter Kolma so najboljša v materijalu. Lept opreme, ugodn plačilm pogoi Istotam švicarsK pletiim stro DUBIEO •»* pr: edino Josip Petelinc, ob vodi.i, jote*; PreSer^ovcifst Uubljam OuoieniU;i \t;,e M Posestvo naprodaj, okolica Ljubljane. Dobro vpe-Hana špeceriiska trffovina s tako i pro&tim stanovanjem event. z sostllfuško koncesijo, pripravno tuđi za Dalmatince Pos-redovalci iakl'jucciii. Nas'ov po-ve uprava Šiviljo pomoenico sprejmem takoj. Naslov v upravi »S!ov. Naroda« 939 Prodam O'koli I000 kv. m &veta Podrožai-kom bli«n mitnice. Naslov v ui>r. »SIov. Naroda«. 944 »SIov. Naroda«. 940 dirmaDte srebrne iepne ur# Din 250-nikelnaste tepne ure > 48.— srebrne ovratne ve- riiice z obeskom > 30.-14 kar. zlate ovratoe verižice z obeskom > 160 _ 14 kar. zlate lapest- ne ure na traku . > 3jO.— Precizne iepne ure, »Schaffhausenc, >Omegtc, zlatnina, briljanti ▼ veliki izberi, budilke (we- kerce) .... > G<>.— IVAN PJLKIZ Ljubljtna, Pred Skofljo SU 1 *♦< >••••>>•••>••••>> »»»>•<»•••»••»♦»••»••♦♦♦♦»•••« Odda se aalo obraMiem hi fiao izđeJane hrastoTe stopnice z ograio, 4 metre visoke, dvoje kril. želez. vrat 250/220 iiroke, dre ogledali za izložbe, 2 m visoki In 75 cm iiroki, ena lesena stena z obešalniki za obleko. Feliks Urbane, Ljubljana i>H>«»t*»>»» D. M.C. znamvanec. Deri - prejica Moulnie. krpanec C. M. S. n »Ara«, kvaScanec. kronike, euliver in Lord svilo razne crpke, zobeke. veze-nlno trakove, eumbe !n za-:-)Tike za r>!ašče. ll§o. b!ser-e. za mo^ke obleke. za-/>estne. ovratne. lastiko §i-roko in ozko. vezaike ori« roča !>o najnižfib cenah Osvald DOBE1C Ljubljana Pred Skoflio §t. 15 Velika zaloga in I zbir a dišečeca mila. Svila za obleke: foulard vzorč., sir. 90 cm ni D;ii erć'pe de ehine, vzorč., Šir. 100 cm » » crC-'Pe de ehine, vzorć., naj- težja kvaliteta » crene georgette, vzor^ast., 100 cm Sir- » » crepe de ehine z borduro, Ut. 130 cm » » jrepe ^eorzette z borduro. šir. 130 cm » » oralna svila i:rtasta. šir. 80 cm » » pra'iia svila vzorčasta. Šir. S0 cm » » Mirova svila. šir. 90 cm ■> » 78.— 69.- 128.- 92-- 145.- 138.- 158— 148.- 225.- 186.- 195- 39.- 68.- 59.-39- apaške ntte >\ilone apa^ki šal] s\ iletit [>M u. nogavice sv,le:ie J. tvossavice svilene flur d. rok a viče glave Za gospode priporočamo: srajce \ zorčastt iz najboljšefta frcrKa z 2 ovrarnko-ma satTK) !>in samov ezn.ee, čista svila, za poletje > Klobuk i v modnih barvah » Oglejtc si kvaliteto blaga! Zahtevafte vzorcel Posiljamo po pošti. 68.- 25.-75- Vsaka beseda 5O par. Plača me lahko tuđi v znamkah. Za odgovor tnamkol — Ka ■junjii/ii brmz wnamkm ne «■« od&ovarfanu*. - KajmaniU o&a* IMa " V aranžiranje i4i prevleke sten prevzamem ve'.e-sejm&ke raz-stavne prostore. Ce-njene ponudbe pod »Pwfektec aranžer za vse strokc« na upra-\\> »SIov. Naroda«. 937 Dražba lova občiue DolenH Loitatcc s€ bo vciila dne 22. maja 1929 ob S. uri v ura-du sres^ceca por!avar]a v Logatcu Pokoji so tatntkai na vpojled med u-radnimi urami. 95S Opremljeno sobo za eneja ai5«ku Vodnik, Ko!cdvorssa 34. 926 Postrežnico spre>kn«in takoi za celcdncviio ali po ru za lahko Jelo s hrmoo. Naslov v upravu »SIov. Naroda«. 933 Gevlje v ketnično barvanie sprele. ma tvrdka M. TREBAR IJubliana. Sv. Petra c. 6 NaJboMJ« tunrt m banrujc fiev-le^r tuunke »WIVa* m »Resotd« vtdao v salocL 46/L Strojepisni pouk učna ura 4 Din. Večerni in dnevni tečaj za začetnike in izvežban-ce. Chri&tofcv uoni zaved. Domobranska cesta 7, 1. 91S PosestTo z dobro :čo 2">**.::na :n n>e^»-ri4o — na pfcmf'.nem kriju v S : o r a h nsodn-i prodam. Natan!-na pojasnila &sl'k J- F:a«zl. S«or». 94* Z najboljšim uspehom i« n«d 23 ic: u^orat>..ajO LarucUi kapsule n ozdravljenje spctoih bo'.ezni ltr.p«:r. belo ka^Ank). V vsaki lckarn: ^uiidca D'o 25.—. 5 f>cš;o poŠH« lekTifli* B'uin, Sub*-t'ca. 29-L Specijalna delavnica ia (Ke\t)uije in fK^pravlJamle električnih motorjev P e r č i n li £, eiekircmeh^uik, Oospcsvetska Lev-u). 16 (revavracija pfi S69 !>»»>»•♦••>•>•»< Nadrobna razprodaja grajščinske posesti G!«de Krajšč-ostvc p^sesii na Fažinah i>ri Ljubljani se sp-reje-majo prijave interesentov. ki iele kupiti posamezne sUvi>ne parcele, n.jive, travtitke, jozde. hi sicer nafkasneje do 10. maja t. 1. Na-tinćceje se izve v pisaru: d-r. Kuhana Andreja v U ubi »a ni. Ko!o-dvorska uKca št. 3. 9H Stro4e veićefa izolirarja za hladi'.ne na{>r« koj. Nas'.c-v IK^ e Na«xlat. Same v 'i- 9\* goitilni oa Mcj>tnini "Z-- »Pod Skalco« >* toči iwisiiuj rUtve \ iao Čfi ui\» ur avnoflo druf a pfis'n h \w a Dta li. A!*oncn'i :?r> rna wc'oduevna hranu Dia U. ^vJ Krušno molio in vse mlevske udelke vedno sveže dobile pri A. /W. Zorman Ljubljana, Staritrg 32 I. Stjepušin; UHU. Jtfmd 57 f>r1t«r*£a uO^lJI« | taatotr«, lice Utl^ •artitart I tttate p*> treMOM tt rt (Umta. i OdlikiTM Ml Cjttid fruk«. Izjava G. Svare, želern:ćar. ki me po delenjskem kolodvoru obreku;et», da sein jaz pismo pisala! Komu? In da sem vas na d'.rekci:o na-znaciila. Punite v hi'Si stranke iu m:ru, pa vas ne bodo ias!edova!e kl ova.'alc. lo vi mi poštenje kra-dete i«i rt>e obreku.'ete, da 'ai kituče de!am. KakSne kTuče? Za-kaj in kdo mi }lh je naredi! ? Jat vam dam 5000 Din in vse $odnw stroške in advokata vam plačam. samo dokaz resnice! Prosim vss-teta, naj mi sporoči ustemno a!t l>i«meno, da priđe to srdo obre-trovanje na sodišče. — I. Pe'eHii, LjJbkiaua. Orlova u!. 11. 943 SIVALNI STROJ! i/borna konstrukcija in elegantni ijvriitcr z lastne tovarnc. — 15»lctna garancija — Vezenje se poučuje pri nakupu brezptaćno. l'ISALNl STROJI »AJ3LLR« - KOLtSA iz prvih tovtro »Durkoppc, »Styna«. — TLET1LNI STROJI ve pece-ni. Na^iovejši nodeii otroikib vo-ričAccv, od prep^iostfga do aa.fl-neliesa. in l^ra&ii vo*WSlu v za-leci- Ve^ zuamk liralinb strokv ■aijnorejlib modelov, del ic poevfnacalui Ceuftf franko. Prodaja na obroke. TRIBUNA* F. B. L. torama dvokole« iđ otrošldh vozičko1?, Ljabl|anat Karlorskr c. 4. KOLESA 8*7 GRAMOFONI OURKOPr IH ORUGIH tiajboljših >vctovnih znamk. &IVALNI STROJI OORKOPP", MimERVA nijboljii v materijalu in najlepši rpremi. COLUMBIA, OOEOt. in družiti najpjpolnejsiu tvru Ako »♦ hoćete veselit* spomladi, < ' iičite mojo trgovino, kjer ho&t« j?otor na.ili marsikaj v Val« razvedrilo. Vel ] ZAlopa vs«h v to stroko spadao delov po najnižjih cenah Frtiati »• turfi na »brck* . Priporoča ^e . TEHMIK JOSIP BANJAJ. UUl L|M»lia>nskl #v«r, Prštali•«• 11 Stran 8 «SEOVFNTSIC1 NTAROn«. dne 4. ma n 10*, St. 101. ul Priporočamo Vem PUCH KOLESA ki so vedno najboljša! ^,a Dobe se po solidni ceni, tuđi na ' »v obroke le pri tvrdki IGN.VOK LJUBLJANA - NOVO MESTO Nič več pleše! Bujni lasje, lepi brki! Veo tisoć dam in 20 spo do v *c niora zahvaliti za koiate lase zdravniško prdjporoče-nemu lasetvornemu fluidu »TILO«. »Tilo« odstranja prhljaj in zabranjuje izpadanje las, prezaođnje osivente, krhkost, lomljenje m cepljenje las. pozivi ja in osvećuje lasišC« in povzroča hitro, obilno in bujno rast las, da že čez nekoJiko časa dosežejo dvojno dol-žino. »Moja pričeska je bila it po š-tirikrat-ni rabi Vašega lasetvorneza fluida »Tilo« trikrat tako bujna,« paše ga. TI. Ccna: 15 Din. 3 stcklcnice 34 Din, 6 steklenic 55 Din. Dr. Niko!. Kemeny, Koske, Postf. 12;L. 10. CSR. fc74 NAJBOLJSE TAMBURICE farkaseveea m sremskega sistema izdeluie in razpošilia ob iarnstvu stara hrv. tvornica tamburic Stjepan M. Gilg zo-l Sisak 610 Kačićeva ulica 174 (Hrvatska) CenovniK umDuric uošljem na latitevo /.aston Odlikovan / dvema zlatima kolajnama jaaaaaDaaaaDDannnDDaaaDDaDnnDDDDaconnDDD ftajboljse kupite nogavice, rukavice, borrtbaž. flor, svilo, MAJCE. žemperje, vestje, ŽEPNE ROBCE, kravate, srajce. veze-ninc, sumbc. D. M. C. prejica, ROČNE TORBICE, aktovke, palice. DEŽN1KE, SPORTNE in toaletne p-otrebšcine. Josip petelinc - tjubljana : s □ D D n a a n a n n n n D ..............• s d blizu Prcšernovega spomenika ob vođi. 8 Telefon 2913. UsLjam si opozoriti cenj. stranke, daso govorice o ukinjenju zobotehničnega ateljeja umrlepa g. Dr. Kunsta neutemeljene in da se isti vodi neizpremenjeno naprej. Zobni atelje ERIKA KUNST, CELJE Kralja Pttr-a cesta 26. 93* Za pomladanske obleke modno baso za deme n sosaode v naivečii izbiri in najceneje pri tvrdki NOVAK • Ljubljana KONGRESNI TRG 15 Radi pomanjkanja izložb je blago razstavljeno na ogled — brez obveznosti nakupa — v trgovini. Obišate nas, oglejte si zalo^o in prepričajte se o ugodnosti nakupa. ° 514 LEONARD TTIKBI^F^O ujedinjene opekarne d. d. v Karlovcu dobavlja iz svojih najmoderneje urejenih tvornic zidno irx stresno opeko ------ v najboljši kvaliteti ter po najugodnejših cenah. ------ Zahtevajte ponudbo! £ane$lnu Domocek za neqo h s Z rabo na novo iznajdenc traneoske pornadc »MiSEL« se ustavi izpadanje in sivenjc lax povrnejo se izgubljeni lasje. odstranijo se vsi pojavi, ki zaradi njih lasje izpadajo in sive. Uspeh je zanesljiv pri 60 do 160 gramih, takor so že komu dalj Č*sa sivelj ali izpadah ~'^z'^-' S as je. Ccne z dostavitvijo vsakemu naročniku na dom: 60 gr 115 Din, b0 Cr 150 Dm 100 gr 185 Din, 160 Cr 290 Dm. Vsakemu naročilu priložimo carancijo z& pupala uspeti za ta Ick. Za slučaj, da bi QC bilo USpCha, Trncmo deoar to poravnamo vse stroške. V tuzemstvo pošilja po povzctju Depo za Jugoslavije pora ada »M1>KL«, Roodrad Vnsina S — V FtPOZradn prodala lekarna Delini Knez Mihajiova i Vabilo na redni občni zbor Posojilnice za Stari trg, Lož in sosedstvo v Starem trgu, ki bo dne 16. maja 1929 ob 4. uri popoldan v prostorih posojilnice. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzurstva. 3. Čitanje revizijskega poročila. 4. Potrditev računskega zaključka za preteklo leto. 5. Volitev načelsiva. 6. Volitev nadzoistva. 7. Sklepanje o spremembi pravil. 8. Raznoterosti. I Načelstvo. 935 Milijonski razred je tu Dne 7. t. m. prične žrebanje drž. razredne loterije in bo trajalo ves mesec. Pravica do obnove srečk traja saiiK) do 5. t. ni., od tega dne dalje pa irna vsak prodajalec pravico srećke prodati novo prisrlašenim igTalcem. na kaj: opo-zarjamo vse posetnike naših sreC'k Težio tisočaki bodo zoi>et izpiačani na naše srećke. Zato se na] on!, ki hočejo poskusiti svojo srečo, takoi napote v naso hranilnico, kjer ie nekaj srečk na razpo-lago. Naši igralci bodo, kakor vedno, po dnevnem časopisju obvešjeni, katere pri nas kupljene srećke so bile iaerebant. Zadružna hranilnica, r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra cesta 19. REVMATIZEM. ' Zah%alaic». VaS !ek .: _■ _ -. j!no ^^^.^^ ■ ~ , > S:c;c 'đ revrnatizma, ,. iC ;. , c b;l loti . . . :.sar ;>vnh 15 d... ■;.-■:_ . Nj R\D1O U\IS\MIKV se ?o^u::rn ^Cj, r-„;>c::■.-,.:u z, _.... S s:v)^tovan:em Sava J. Petrovi:. iik\i4ator Mb>Ut tttdiottkc. Petrovac ((Kj/areva^Li) > Jw^. IVJ6. Lek KADIO BALSAM1KA i/Uclujc, prodaja in rjzpo-šilja po povzetiu lai>oratorii Radio Balsaatttka dr. I. Rahlcjev. Beograd. Sarajevska TO. Dobiva se po ^^fih Ickaruah. Natoopoineiil STOEWER iivain* stroit ta iivilie Kroiaćr m čevluric irr *a vsak dom. Preden si nabavit« stroi, ojjleite s> to i^redno^t pri tvrdki Lud. Baraga, .'uo.ito« S«lcnt>urgow» ulica ft I. J1L leleton št. ^80 Naiboliši češki blasov Zajamčeno ćutovotnene moške in damske bleaove = zadnjih novost* ===== pomladno in letno seziio razpošilia najbol| renomirana ZALOGA TVORNICA SUKNA S1EGEL - IMHOF. - BRNO Palackehu tf. 12, Ceškosiovaška ^.iivečia izbira, .>iin.zic Lvorniiiit cene. - PUjsoltdr e i„ zvršitev vseh raročil. - Na tabtevo viorci rasten n oO*tnine oro*to Kreditni zavod za trgovino in industrijo —^——^- IJUBLJANA. Prešernova ulica štev. 5O (v lastnem poslopiu) -------- vrstBik ▼re«lB*»tmih papirjeT, devu ia \alat, lior/na «aro<»la, predujmi in krediti %»aL«* «r»te, e-L»iiipt iu inkaso meate ter i&^<* iila v tu- ift in«ztnstT« tale - tUpo-ii« itd. itd. Ud. Bn*jarke: Kredit, Ljublja.ua. __ Telrluu *t. 2tM(l. 2157, 2548 Iatervrbau 27(16 2st»f, \\1 -\. Urciojc: Ji*ip Si'p^oCit — 2a «Narodno tiskar&o: Frun Jczcrick — Z* upravo in inscra ni dcl lu»ta: Otva CbrbtoL — V»i f Ljubljani -^^§ ___S • ___ ^ r«w?u»ažcva*ec z w»r«#v«Ro zttamko %jK%Q.M&v1PCM.K%n 'Globu**, kakor tvdi poinbtčime Telefon 79S0 P*2ite im varttveno znmnkol V»e drogo potvorbsl i>ROHETniZAUODZAPREHOQD.y LJUBLJANA prodaja po naiugodneiših cenah in samo nm debelo; J^l^Caa^a^a^S Jomac> -i> no/emski za domar« I#KCPIUU \»riavo r •ndustrntke svrhe KOVAŠKI PREMOG —• CV^bt1%v ivamiški, piavtarski m plinska. BRIKETE Prometni zavod za premog d. d VELIKA RA1PMDAJA I Radi prodale hUi prrd-m *%m Dlago. Hakor; Klobuke, Ctpice srai-ce perilo, ovratnihe in roan>cic, uct-nike, nogavice, naramnter, ^lamnike Ud., ttlovadne potrebšclne, kakor: mauce, hlačcintclovadnečcvi|cod 25 do 35 Din. Vse po brezkonkurenčnl ceni! Prodaja be, dokicr traja 2aloga. Trgovcem z dežel? pri većjem odjemu z\ aten po* pust. Ne zamuti te ugodne prilike: TRGOVINA PRi „AMERIKANCU" LJUBLI ANA, STARI TRG 10