Fr. Fengov
Astre ali nebine
Ko je rasteJ Jeziišček v Nazaretu sredi clrugih otrok, mu je poslal nebeški Oče angela, ki naj bi se igral ž njim in mu pripovedoval o nebeškem raju in' nje-^ovih stanovalcih.
Eden izmed mladostnih tovarišev Jezusovih je bil tudi mali Janezek, ravno tisti, ki je pozneje krstil Zveličarja \ Jordanu. Njemu je povedal Jezus vse, k.ar je bil slišal lepega bd angela. Tako mu je tudi raz-odel, da so nebesa prav za prav prelepa livada, kjer raste na tišoče in tisoče zvezdnatib. cvetk, ki jih pa imenujejo ljudje, \ teh rečeh napak poučeni, kar erio-stavno zvezde. Na tej livadi se igrajo angelci skrival-nice in slepe miši in trgajo cvetice, kolikof se jim pb-IjubL Večkrat spustijo tudi katero nalašč na zemljo; ljudje pa pravijo, da se takrat >utrinjajo zvezde«, in si žele- kaj dobrega. Še mnogo čudovitega je pripove-doval Jezušček Janezku ter mu slednjič daroval eno izmed nebeških semen, ki mu jih je bil prinesel angel s seboj.
Ves srečen je odhitel janezek domov, vsadil zrno na svojem Trtcu, ga oskrboval in zalival ter pripove-doval drugim otrokom, da ima vsejano doma na -vrtu pravo zvezdo z nebes. Otroci so kukali preko ograje, kukali dan na dan ter čakali, kdaj bo vzkalilo seme. Toda morali so čakati dolgo, kajti nebeške zvezdice ne rastejo, kot bi mignil. Saj se morajo poprej navaditi in prilagoditi zemeljskim tlom.                           ;
Ko je pa prišla ješeni tedaj so pognale začudk lepe zvezde na dolgih steblih iz1 prsti in strmele so vse za-čudene 3 svojimi velikimi, Jjubkimi očmi kyišku* proti daljnemu, visokemu nebesu.                        '    .-;;
Vmskajoč so jih krstili otroci za hčerke nebes; to je »pebine« ali pa za zvezde, latinsko »astre«. In to ime so si obdržale do današnjega dne.