Političen list za slovenski narod. Po pošti prejem an velja: Za eelo leto predplatea 16 (Id., za pol leta 8 fld.s za četrt lota 1 u j*d«a mesec 1 gld.10 kr. V administraciji projeman velja: Za cele leto 12 ffld., ca pol leta 6 rld., za ietrt leta 3 gld., ta jr.den neteč 1 (Id. V LJubljani na dom pošiljan velja 1 yld. 20 kr. v«4 na leto. Poiamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (iaaerate) viprejema «pravnlltvo in ekspedieija v „Katoi. TUkarsl", Vodnikove nilee It. 2. Rokopisi »e ne vračajo, nefrankovana piima ne viprejemajo. Vredniatvo je v Semenilkih ulicah It. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, iivzemli nedelje in praznike, ob pol 6 ari popoldne, &tev. 213. V Ljubljani, v četrtek 17. septembra 1896. Letnils: XXIV. Leonova družba. Letni občni zbor Leonove družbe se je vršil v torek na Dunaji. Ob 8. uri zjutraj je bila v cerkvi &v Štefana slovesna sv. maša, katero je daroval nad-ikof dr. Angerer; navtoči so bili člani, na čelu jim bsron Helfert. Ob SL ari se je zbrala v pritlični dvorani ces. akademije vednostij modroslovsko-bogo-slovska sekcija. Sejo je otvoril prelat dr. Zscbokke, ki je na-glašal, da se od postanka Leonove družbe delovanje katoliških učenjakov v Avstriji vedno bolj širi. Nato je vseučiliški profesor dr. Reinhold govoril o „smeri katoliške apologetike v novejšem času in njenih nalogah ter namenih." — Govornik naglaša, da je v zadnjem desetletji izšlo mnogo apologetičnih del, ki odbijajo napade verskih nasprotnikov. Prva naloga v tem boju pa pripada krščanski filozofiji, kajti na vseučiliščih uče posamezni možje, da je vera le prikasen bolezni v človeštvu. Istotako je potrebna moralna filozofija nasproti socijalni demokraciji, ki proglaša vero za zasebne stvar ter taji potrebo krščanstva; njena naloga .je, z dokazi utrditi prepričanje, da je vspešna preosnova družabnega reda mogoča le na podlagi krščanstva. V ta namen treba utrjevali vednostno prepričanje o božanstvu Kristusovem. Dokazovati treba, da najbolj napredna vednost ne nasprotuje pravi veri in ne more pogrešati nadzemskega Stvarnika. V ta namen treba vsestranskih preiskav sv. bukev, prvih krščanskih spomenikov in resne, temeljite kritike glede prikaznij spi-ritizma. Zbor je vsprejel predlog, naj se na vseučiliščih vpeljejo predavanja o apologiji piakrščanstva; profesor Pawlicki je obljubil, da bode nadaljeval svoje spise o postanku krščanstva. Nato je profesor Schindler prečital spis dr. T. Wehofra iz Pariza o razvoju tomistične filozofije od znane okrožnice Leona XIII. z dne 4. avgusta 1879. Vsebino objavimo prihodnjič. Zborovalci so izrazili željo, naj bi se katoliški filexofi resno ozirali na novejša preiskovanja na polji psihologije, kozmologije itd., ter objavljali na podlagi tomistienih načel svoja dela. SpiB dr. Filkuke „sodba pri novejših modroelovcih" izide v letniku. Ob 2. uri so se zbrali člani pri stolnici svet. Štafana, kjer jim je znani dr. Neumann razlagal zgodovino in posamezne dele te slavne in krasne cerkve. Na to je imela sejo sekcija za socijalne in pravne vednosti. Tu je predaval dr. baron Weichs-Glon o razvoju industrije, oziroma o „zadružni orgaaizaciji velike industrije." Govornik dokazuje, da vse dela za razvoj industrije, dočim propada kmetijstvo in mali obrt. Velika iedustrija napreduje, kapital ee zbira v posameznih rokah, na drugi strani pa se širi revščina ogromne večine prebivalstva. — Razvoj industrije sam na sebi ni še vzrok žalostnih razmer, kajti mogel bi biti te, narode blagoslov in pravi napredek. Toda vzrok je ta, da se industrija razvija brez vodstva, da so fabrikantje sami odvisni ed razmer. V prvi vrsti treba dognati pravo razmerje med delavci in delodajalci. Treba je dati pravo podlago kmetijstvu in obrtu, vrediti skupno produkcijo dežele in države ter odpreti tržišča. Velika industrija bi morala biti neodvisna od špekulacije ter bi morala zajemati svojo moč v domačem kapitalu. Na vsak način bi se moralo preprečiti izsesavanje domačih delavskih močij po tujem kapitalu. Varstvena carina bi morala braniti domačo industrijo in delavske moči, ki so najdražji zaklad vsacega naroda. Produkcijo treba organizovati po zadrugah, vrediti kredit, odstraniti sebične življe, vzgojevati delavce ter olajšati državno nadzorstvo. Varovati je treba zdravje in življenje delavcev ter vrediti razmerje med delom in plačilom. Posebno pa treba skrbeti za dobro vzgojo delavskih otrok. Tu je največja rana na telesu človeške družbe. Prosto zadolževanje, kakor tudi delniška društva se morajo prepovedati, osnovati kmetijske in industrijske zbornice po posameznih deželah. Dr. Wei8skirchner govori o revščini v velikih mestih in o sredstvih občinskih uprav. Javna uprava ubožnih zakladov, bodisi državna ali občinska, nima prave moči, ker je preveč birokratska, treba je vrediti zasebno dobrodelnost v obliki društev. Država pa mora svoje storiti za preskrbljenje delavcev v bolezni in starosti, vdov in sirot itd. Treba je skrbeti tudi za delavce, ke nimajo dela. V prvi vrsti pa treba preosnovati domovinski zakon. Obžalovati je, da so cerkvi odvzeli sredstva za uboge. To je storilo slepo sovraštvo, ki pa se že maščuje. Politični pregled. V Ljubljani, 17. septembra. Predsednik gospodske zbornice, grof Trauttmannsdorff, namerava iz starostnih vzrokov odložiti dosedanje dostojanstvo ter se sploh odtegniti javnemu delovanju. Na njegovo mesto pride, kakor se poroča iz verodostojnih virov, bivši ministerski predsednik knez Alfred Windischgraetz, čegar imenovanje se neki objavi ob jednem z odlokom, s katerim se otvori jesensko zasedanje. Deielnozborske volitve na Predarlskem so že razpisane in se vrše, kakor je čitati v oklicu, v kmetskih občinah dne 20. oktobra, v mestih ter trgu Dornbirn 22. in za trgovinsko zbornico 24. okt. Tudi v tej mirni deželici ni pričakovati hude volit-vene borbe. Grof Badeni in politične stranke. Nemški židovski liberalci so postali v zadnjem času zelo nezadovoljni; v prvi vrsti seveda zato, ker se jim v najnovejši dobi izjalovi marsikateri poskus. LISTE 0 težavah časnikarskega stanu. (Na adreso tistih, katerih se tiče.) Zadnjič peljal se je moj prijatelj po železnici T družbi mladega moža, čegar bledi obraz, upala lica in motne oči so kazale duševno utrujenost. „Saj veste", pričel je mladenič, „kako sila težaven in naporen boj bojujemo ravnokar, da bi rešili naš narod nevarnosti, ki mu preti po najnovejši klerikalni kandidaturi. Zaslužno je naše delo in vredno potu najboljših. Naše uredništvo se mrzJično trudi, da bi iz-podneslo tla klerikalnemu kandidatu. Pripravljali smo velikansk članek. Trebalo nam je dejstev, katera bi bila v stanu, v očeh volilcev popolnoma uničiti tega moža. Vsi smo bili pri delu. Zdajci dobimo brzojavno vest, da so volitve volilnih mož do sedaj izpale za nas neugodno. „To je pa slabo znamenje", usoja si opomniti sotrudnik Otrobovežič. „Kaj", zavrne ga šef, „ali ne poznate starega pregovora: Prvi dobiček ne gre v mošnjiček I ? Ko bodo ljudje brali naše članke, vse bo za nas, in rešeno bo Slovenstvo!" Tu stopi v uredništvo najzanesljivejši naš re-porter, ki ima nalog, strogo paziti na vsak korak klerikalnega kandidata : „Ravnokar šel je dr. Šusteršič v Križanke". „Saj zahajajo tja tudi vsi drugi odvetniki; najbrž ima posla pri sodniji", pravi Otrobovežič. Tudi meni se je zdelo to mnenje dokaj jasno in ne čisto neutemeljeno. „Vidi se Vam, gospod Otrobovežič, da ste še malo pri klerikalcih hodili v šolo, ker tako najivno sklepate. Ali nimate toliko razuma, da bi vedeli, da bi takoj izprevideli, kaka grozna, do sedaj še med Slovenci ne poznana sebičnost tiči za to hojo v Križanke? Ogledat si jih je šel, natanko ogledat, naj-brže hoče dobiti upraviteljstvo Križank v svoje roke. Seveda, tako je I Dobro nam došla ta novica, v članek z njo!" Tako ga je zavrnil šef. Jaz pa sem občudoval duhovito logiko in globoko bistroumnost tega moža. Najmanjša poteza nasprotnikov mu ne uide, takoj ve, kaj nameravajo. Ravno sem pilil in obdelavBl za članek to sen-začno novieo, ko nam prineso došla pismi. Takoj prvo pismo tikalo se je volitve. Bilo je nefrankovano : „Iz Kota svete rozale dan Gosput narot iest že nam volu Soštarča dohtarja. to prosem deseme usmiljo mi kej pošlejo Jakob Zbiraj". Jaz sem se hudoval, da zlorablja ta Zbiraj tako sveto reč, kakoršna je volitev, v beračenje, poleg tega pa ta Kot še niti v volilnem okraju ni. „Mladi ste še, mladi", poučeval me je šef, „sicer bi vedeli, da je to spontanen izraz ljudske volje. Ljudstvo doli do najnižjih slojev je ogorčeno radi te kandidature, in to ne samo v volil, okraju, nego po vsej deželi. Dobro smo pisali, da se bo svet čudil, kakšnega kandidata hočejo imeti klerikalci. Porabite to za članek". Moje čudenje radi šefove bistroumnosti ni sedaj poznalo mej. Duh moj sledil mu je sicer nerad, in ta napor bil mi je zelo mučen tdr me je pretil kmalu utruditi, ali šefova logika bila je tako zmagovita ! Trudil sem se, najti v članku pravo, dostojno mesto za to idejo šefovo, med tem pa je Otrobovežič odprl drugo pismo. Tu nam je pošiljal vino-tržec svoj inserat, kjer je med drugimi vini priporočal tudi izvrstno Dipaulijevo. Sef je rekel samo poluglasno : „Dipauli, Di-pauli, hm". Potem pa je nastala v uredništvu strašna ti-hota------------- Sram jih je pred svetom, da nikomor ne morejo, in zato hočejo svetu pokazati onega, ki jim je baje zakrivil vso sramoto, in ta je ministerski predsednik grof Badeni. Ta in pa „predrzni klerikalci", s katerimi se je v zadnjih dneh zavezal in jih „neumorno" podpira v vsem njihovem delovanju, jim belijo lase ter provzročujejo tako sramotne poraze. Prisrčen pozdrav namestnika grofa Thuna na solno-graškem katoliškem shodu, navdušena brzojavka poljedelskega ministra grofa Ledeburja temu in pa kmet-skemu shodu, osebna vdeležba namestnika Kielmans-egga na poslednjem shodu ter konečno volil, kompromis v zgornje-avstrijskem veleposestvu, vse to je po mnenju židovsko-liberalne klike najsijajneji dokaz, kako toplo simpatizuje grof Badeni s katol. stranko in jo želi spraviti na krmilo. Dr. Lueger, vodja dunajskih protisemitov, kateri je svojedobno provzročal vladi povsodi toliko preglavice, pozdravlja skupno z grofom Kielmanseggom poljedelski shod, ne, to je nečuveno I Take in jednake misli rojijo po glavah nekdajnim židovskim mogočnjakom, ko se zaman ozirajo po vspehu svojega „delovanja". Tega ne-vspeha toraj nihče drugi ni kriv, kakor vlada z njenim simpatizovanjem s klerikalci ; le s pravim vzrokom si ne upajo na dan. Židovski kolovodje prav dobro vedo, da v sedanjih dneh odločuje o vspehih samo zavedno ljudstvo, ki se z največjim studom obrača od njih, vedo, da jih je ljudstvo zavrglo radi njih dejanj, storjenih v škodo ljudstva. Tu toraj je tista sila, ki daje moč „predrznim klerikalcem", ne pa sedanja vlada ali grof Badeni. Bes je sicer, da se bode vlada morala nagniti tje, kjer bo večina, toda ta bo že morala gotova biti brez njenih zaslug. Nemiri mej gališkimi kmeti. Deželni odbor gališki je odposlal mimile dni komisijo v okraj Brodj, da bi oskrbela vse potrebno za uravnavo reke Styr. Kmetje so se ustavili zahtevam dotične komisije ter poslali po posebni deputaciji cesarju spomenico. Minulo nedeljo je komisija zopet dospela v one kraje, sedaj pa v spremstvu 12 orožnikov. Temu počenjanju so se pa kmetje znova ustavili, napadli čoln, v katerem se je komisija hotela prepeljati čez reko, ter jo prisilili, da je odšla nazaj, ne da bi kaj opravila. Kmetje so izjavili, da toliko časa ničesar ne dovolijo, dokler jim ne dojde cesarjev odlok. Liberalne ruske kroge je zadela poslednje dni zopet nova nesreča; nanagloma je namreč umrl prvi svetovalec ruskega notranjega ministra, tajni svetnik Nekljudov v dobi 55 let. S pokojnikom je izgubil car Nikolaj marljivega državnika, ki je znal vselej tako ukreniti, da je ugajalo njegovim predstojnikom, posebno liberalni kliki. Splošno za prebivalstvo je koristil, kolikor znano le s tem, da je vplival pri preosnovi odgonskega zakona, kjer je s svojim posredovanjem toliko dosegel, da se je odvzela governerjem neomejena pravica, prognati administrativnim potom vsakogar v Sibirijo, ki se je oblastvom le količkaj zdel sumljiv. Po novi določbi, ki seveda še tudi ni najbolja, sme v prognanstvo odposlati samo ministerski svet. Drugih posebnih zaslug si pa s svojim delovanjem v državni službi za prebivalstvo ni stekel in zatoraj se splošno misli, da ga ne bo težko nadomestiti. Na šefovem obrazu bral sem, da se rodi v njegovi glavi velikansk, sijajen duševen proizvod. Sedaj skoči šef kvišku: „O, da na to še nihče prišel ni I Ta toli jasna, tako kar na dlani ležeča ideja, in tako umljiva: Dr. Šusteršič ustopil bode v Dipaulijev klub I Sedaj bom pa jaz narekaval, gospodje, ta del članka je prevažen in preimeniten. Slovenstvu preti poguba I" In narekaval je, narekaval naudušeno. Zdel se mi je, kakor prorok Jeremija, ki plaka nad razvalinami Slovenstva. Plakal sem z njim. O, ko bi slovenski narod vedel, s kolikim duševnim naporom in koliko bistroumnostjo so pisani ti volilni članki I Jaz sem bil popolnoma umorjen, ko je bil končan članek. „Mladenič," dejal je šef dobrohotno, „štirinajst dnij dopusta imate, da pridete po tem velikanskem članku zopet malo k sebi." In sedaj se grem lečit." Tako mladi mož. Bojimo se, da bodo isto storiti morali oni nesrečneži, ki so brali strahoviti tisti članek. Naj bi se jim kmalu obrnilo na bolje! Anarhistična zarota. Iz raznih obmorskih mest v severnem delu Evrope dohajajo vznemirljiva poročila o neki tajni anarhistični zaroti, kateri je baje prišla na sled tajna policija v Parizu, Londonu, Glasgovu, Aotverpenu in tudi drugod. Nekaj ptičkov imajo sicer že pod ključem in pobrali so jim tudi ie precej raznovrstnega materijala, katerega so nameravali porabiti v svoje skrivne namene. Kaj prav za prav namerava ta brezbožna družba, doslej še ni popolno jasno, vendar pa je toliko gotovo, da je mej drugimi tudi potujoči ruski car odločen za žrtev. Sprva se je sicer mislilo, da preti nevarnost samo ruskemu carju, toda pozneje se je pa dognalo, da pred zarotniki tudi n; varna angleška kraljica Viktorija in tako še več drugih državnikov. Akoravno je že v varnosti precej članov te družbe po raznih ječah, vendar se car ne bode podal z mirnim srcem na daljno potovanje po Angliji in Franciji, kajti gotovo je, da se še velik del anarhistov giblje popolno prosto in so se morda dali ujeti samo manj nevarni pomagači. Položaj na Kubi je za Španijo zelo neugoden. Najbolj ga nam opisuje v tem oziru dnevnik „Times". Sedaj je za Španjce prepozno, da bi sklepali kompromis z vstaši tudi za slučaj, ko bi jim dovolili še tako obširne preosnove. Niti popolne avtonomije ne marajo Kubanci vsprejeti, dokler imajo s Spanjci še kaj skupnega. Španjski vladi je odprta sedaj samo dvojna pot; ali si osvoje otok Kubo od San Antonio do Maysi, ali pa nadaljujejo sedanjo vse razdejajočo politiko, dokler ji državni zakladnik ne naznani, da je izpraznil blagajno do zadnjega vinarja. Naravna posledica je potem, da morajo vladne čete pobrati kopita in se podati v domovino, prav tako, kakor se jim je godilo že na drugih „španjskih" kolonijah. Dosedaj še sicer ni povsem znano, kaj je dovedlo vstaše, da tako vztrajajo v svoji upornosti nasproti svojim gospodarjem, vendar je pa k temu mnogo pripomoglo kruto ravnanje poveljnika Weylerja z vjetimi vstaškimi vodjami. Vstaši se na noben način ne mislijo udati in se bodo bojevali tako dolgo, dokler bodo imeli kaj orožja in streliva. Ako konečno Španija vendar le zmaga, bo podobna Kuba votlemu orehu, ki ne bo imela zanjo več nobene veljave. Trgovska in obrtniška zbornica. (Dalje.) IX. Zbornični svetnik Kari Luckmann poroča o dopisu c. kr. deželnega predsedstva, ki naznanja, da je deželni zbor kranjski v svoji seji dne 8. iebruvarja t. 1. sklenil nastopno resolucijo: Visoka c. kr. vlada se naprosi, da predloži državnemu zboru zakonski načrt, po katerem se dovolijo za obrtnostna podjetja, ki se tekom 5 let na novo ustanove v mestu Ljubljani in v katasterskih občinah Spodnja Šiška, Vodmat in Vič one davčne in pri-Btojbinske olajšave, katere so se dovolile z zakonom z dne 10. avgusta 1895, drž. zak. št. 131, za okoliš Trsta in katastersko občino Milje." G. kr. deželno predsedstvo želi zvedeti stališče, katero zavzema zbornica nasproti zaprošenim davčnim in pristojbinskim olajšavam. Prosi torej, da se mu naznani, kateri obrtnijski predmeti in v koliki množini se razpečavajo osobito v Ljubljani in v okolici in kateri se od zunaj uvažajo. Dalje, kateri predmeti se že izdeljujejo v Ljubljani in glede katerih bi bilo želeti in nato delati, da bi se izdelovali v Ljubljani in njeni okolici. Prosi se tudi naznaniti, če ima in za katera obrtnostna podjetja ima Ljubljana pogoje, da bi se mogla ta razviti in katere olajšave je eventuvelno dovoliti obrtnostnim podjetjem, ki bi se na novo ustanovila, in na katere vrste podjetij bi se naj raztegnile te olajšave. Slednjič se želi, da se sporoči, ali je sploh priporočati dovolitev takin olajšav in kakšen financijelen vpliv bi imele osobito na že obstoječa podjetja. Predno razmotrimo te tečke, treba je poznati zakon o katerem je bil govor v kranjskem deželnem zboru. Ta določa: Člen 1. Vladi se daje oblast, da takim obrtnostnim podjetjem, katere se v času med 1. dnem januvarija 1896. 1. in 31. dnem decembra 1900. 1. na novo ustanove in v obrat spravijo v mestu tržaškem, v njegovem okolišu ali v katasterski občini Milje, dodeli v členu II. tega zakona oznanjene ugodnosti glede na plačevanje davkov in pristojbin, ako navedene podjetbe nameravajo narejati take predmete, kateri se v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru, ali sploh še narejajo ali se pak narejajo samo v obsegu, ne vstrezajočem danim gospodarskim razmeram, in ako se ob jed. nem spozna, da je ustanovitev teh podjetb sploh v korist narodnega gospodarstva. Člen II. Ugodnosti, ki jih je dodeliti, morejo obsezati: a) prostost od kolkov in neposrednih pristojbin za pogodbe o ustanovitvi družb, ako se napravi delniška družba, vendar samo vštevši prvo izdajo delnic in delniških začasnio in pa na trajno dobo največ dvanajstih let za delniške kupone; naposled za pridobitve zemljišč za namene obratovanja do časa, ko se prične obrat; bj prostost od dobitka-rine, uvedene s cesarskim patentom z dne 15. decembra 1815. leta (pr. s. z. za ljubljansko guber-nijo, III. dopolnilni znesek št. 22) in dohodarine, uvedene s cesarskim patentom z dne 29. oktobra 1849. leta (drž. zak. št. 439), in pa od vsakega državnega davka, ki bi v bodoče utegnil stopiti ni njuno mesto, izvzemši osebno dohodarine, na dobo dvanajstih let od časa, ko se obrat prične; c) prostost od domarine gledd mestnosti, neposredno namenjenih za obrat obrtnosti, ako niso vzete v najem za isto trajno dobo. Ce natančno premotrimo člen I. in presodimo, da je težko določiti, kateri predmeti se v kraljevinah in deželah, zastopanih v drž. zboru narejajo, obstoječim gospodarskim razmeram v neustrezajočem obsegu, moramo priti do sklepa, da se more na vprašanje, kedaj in katerim obrtnostnim podjetbam naj se dovolijo olajšave, le od slučaja do slučaja odgovoriti. V Ljubljani in njeni okolici obstoje: stavbena mizarstva, stavbena ključavničarstva, tovarna za stroje, tovarna za gasilno orodje in kovinsko blago, tovarna za dratene žebljičke, zvonolivarna, več tovarn za opeko, tovarna za barvni les, pivovarne, tovarne za parkete in lesno blago, tovarna za kavine surogate in kandite, c. kr. glavna tobačna tovarna, bombažna predilnica in tkalnica, tovarna za volneno blago in dve tovarni za usnje, tovarne za papir, tovarne za drobljenje lesa, tovarne za klejni in drugi debeli papir, parne žage, tovarne za slamnike, podjetja za pohištveno opravo, tovarna za lim in koščeno moko, mlini i. t. d._ (Dalje sledi.) Dnevne novice. V Ljubljani, 17. septembra. (Prezentovan) je za župnijo Železnike č. gosp. Anton K o r b i č, župnik v Vjvti Vasi. (Volitve volilnih mož) so se nadalje ugodno izvršile za katoliškonarodno stranko : V Loškem potoku, na Bobu (6), v Dolah pri Litiji (2), v Dolenji vasi pri Bibnici (5). (Nova tovarna v Kamnika.) Inžener F. Spolek bode blizu Kamnika naredil tovarno za železne, kovinske in ključavničarske izdelke. Z novo tovarno bode združena tudi električna osrednja stacija za razsvitljavo kamniškega mesta. (Deželni mnzej »Rudolflnum" zopet otvorjen.) Vsled lanskega potresa treba je bilo v muzeju veliko poprav. Sedaj so izvršene, vse zbirke vrejene in spopolnjene. Prihodnjo nedeljo bode muzej za občinstvo zopet odprt. Brezplačni vstop bo zopet ob nedeljah in praznikih od 10.—12. ure in ob četrtkih od 2.—4. ure popoludne. Sicer pa je obisk dovoljen proti vstopnici 30 kr. (V bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji) pri Novem Mestu bilo je meseca avgusta vsprejetih 63 moških bolnikov. Ako prištejemo še število onih, ki so ostali od meseca julija, je bilo meseca avgusta v oskrbi 93 bolnikov, od katerih jih je 52 ozdravelo, 10 se zboljšalo, jeden je bil kot neozdravljen odpuščen in jeden je umrl. Začetkom meseca bilo je tedaj 29 bolnikov. — Načrti za razširjenje bolnišnice so se prenaredili in zopet predložili v po-trjenje. (Darovi.) Za monsignor Jeranovo dijaško mizo: C. g. I. Molj, župnik v Stranjah, 3 gld. — C. g. Alojzij Puc, župnik v Hrenovicab, 5 gld. — Po preč. gosp. Matiji Erjavcu, dekanu v Vipavi, 25 gl. — Bog plačuj stotero požrtvovalno ljubezen do uboge šolske mladine, katero vzlasti sedaj ob pri-četku šolskega leta priporočamo v podporo. (Potovalna predavanja) je imel c. kr. žlvino-zdravnik Otmar Skake v novomeškem okraju in sicer 6. t. m. v Mirni peči in Dobrniču, 13. v Soteski in Valta vasi. Predaval je o živinoreji, navadnih in nalezljivih živinskih boleznih. Povsod je imel g. ži-vinozdravnik obilo poslušalcev. (V Spodnji Idriji) no se letos kakor drugod začeli razširjati souijalni demokratje. Ljudje jim pra- vijo „mokrači". V začetku navadni ljudje niso mislili, da bi bili taki možje nevarni veri, državi in sploh človeški družbi. Ker je pa poslal letos tudi Bog prav veliko mokrote, katera je provzročila obilno škode, začelo jim je iti v glavo, da mokrota lahko veliko škoduje — torej tudi mokrači. Vsled mokrote je segnilo letos veliko sena; vrhovcem tudi skoro vse žito, sočivje in polovica kuhe — vsled mokračev je segnilo vse dobro vsem, ki so jim šli na lima-nice. Sedaj vidijo, da so mokrači nevarni in da se jim ne sme nikakor in nikdar verjeti, dasi še tako sigurno in še toliko obljubujejo. Spoznavajo, da ni nobena stvar varna pred njimi. Poštenost in Čednost zginjujete, tatvine se množi. Le vživajmo svet in njegovo poželjenje, saj je svet in vse na njem naše in mi vsega gospodarji, je njih geslo. Evo vzgled I Nekdo je poštenemu posestniku več kosov lesa ukradel in prodal trgovcu in krčmarju, kateri je gotovo vedel, da mora biti les ukraden, če ga mu prodaja tak človek. Tat, od prijatelja vprašan, zakaj je to storil, odgovori: „Kaj pa je to? Vtako-zvanem svojem ga gotovo nisem mogel posekati, ker nimam take svoje zemlje." Čudno se je jelo zdeti tudi ljudem, kako bi bilo mogoče, da bi ne bili mokrači sovražniki cerkve in države, če ne spolnu-jejo niti cerkvenih niti državnih postav. Cerkev zapoveduje posvečevati praznike; tudi deželna vlada zahteva, da bi bile prodajalnice ob nedeljab zaprte med službo božjo. Naše županstvo je dne 25. fe-bruvarija t, 1. obvestilo vse trgovce o tem ukazu, ker je poslalo vsacemu trgovcu sledeči razglas: „Vsled razpisa c. kr. deželne vlade v Ljubljani z dne 3. februvarija 1896, št. 1367, je dovoljeno trgovske obrti vseh vrst izvrševati vse navadne nedelje od 7. ure zjutraj do 4. ure popoludne, iz-vzemši ure, na katere pade jutranja, dopoludanska in popoludanska služba božja, med katero morajo biti prodajalnice zaprte. — Županstvo v Sp. Idriji, dne 25. februvarija 1896. — Župan: Kenda." — Trgovec in krčmar, katerega pridno obiskujejo mokrači, se pa ne zmeni niti za cerkveno zapoved niti za razpis deželne vlade. Pravi, da njemu ni treba hoditi k maši, on da prijatelju „šnopsa" nekoliko te pijače in ta gre za plačilo mesto njega k maši in moli zanj in s tem spolnuje tretjo božjo in drugo cerkveno zapoved. Tudi njegova prodajalnica je vedno odprta, ne gledi na to, kakšen dan je in kaj se godi v cerkvi. Taki so nasledki mokrote in mokračev. A ker imamo sedaj že tri dni lepo vreme, upamo, da se predrugačijo razmere. (Živinski semenj.) Na zadnjem živinskem semniu je bilo 859 volov in konj, 427 krav in 55 telet. Kupčija je bila srednja, ker so bile cene zelo visoke. (Iz Zatičine,) dne 16. septembra. Dvajset let že nismo imeli pri nas gospoda kapelana. Zato je zavladalo danes v naši župniji splošno veselje, ko je prišel k nam nov kapelan. Slovesno smo ga sprejeli in veselo streljanje s topiči nam je naznanjalo, da se bomo odslej vsi v domači cerkvi udeleževali službe božje in da ne bo treba več hoditi ob nedeljah v Št. Vid in tam domačinom jemati prostor v cerkvi. Novemu gospodu kapelanu pa želimo, da naj bi živel v Zatičini srečen in pa zadovoljen mnogo let. (Popravek.) Včerajšnje poročilo iz mestnega zbora liubljanskega je v toliko popraviti, da Be pritožbi Jos. Zupančič-Betetto n i ugodilo. (Razpisana dijaška ustanova.) S tekočim šolskim letom se razpisuje III. mesto M. Langusove ustanove. Pravico do nje imajo srednješolci, ki so v rodu z ustanovnikom v prvi vrsti, sicer pa gimnazijci iz Kamnegorice. Prošnje do 30. okt. t. 1. na deželno vlado. * * * (Iz celovške škofije.) V našo škofijo je vstopil č. gosp Jan. Nagel iz zagrebške škofije. Nameščen je kot kaplan v Smihelu nad Pliberkom. — C. gosp. Pr. S a 11 e r , kaplan v Smihelu je premeščen v St. Jakob v Rožu. — H katoliški cerkvi je v Celovcu prestopil židovski dijak Rob. G r o s s iz Lipnika-Bele. (Koroške novice.) Iz Podkloštra se poroča: V soboto dne 5. septembra se je zgodila v Soli velika nesreča. Telovadno orodje, po katerem otroci plezajo, je bilo tam, kjer je drog v zemljo vsajen, strohnelo in je padlo na 10 letno deklico Marijo Čurvald, ter jo ubilo, da je na mestu umrla. Zdrobilo je ubogi deklici 9 reber in popolnoma raztrgalo pljuča in jetra. Ali in kdo je te strašne nesreče kriv, bo dognalo sodišče, ki zdaj to stvar preiskuje. O izidu in razsodbi v tej zadevi poročamo ob svojem času. — V Beljaku je bil dne 8. septimbra občni zbor »Siidmark«-e. Udrihali so po Slovencih, da je bilo joj, tožili čez »zatiranje« nemštva, v ostalem pa peli in pili. Poseben trn v peti jim je naša Mohorjeva družba, s katero bo se največ pečali. Druge nesreče ni bilo. — »Ce-ciljansko druStvo« za naSo škofijo je imelo dne 9. t. m. občni zbor v Volšberzi. — Kat. društvo rokodelskih pomočnikov v Celovcu je praznovalo dne 13. sept. 41 letnico svojega obstanka. — Na Otoku so drzni uzmoviči dne 9. sept. vuovič raz bili nabiralnike v cerkvi. Škoda je precejšna; gotovine niso veliko dobili. — Podružnica sv. Cirila in Metoda za Opače in okolico bo dne 27. kimovca ob 3. uri popoludne obhajala svoj letni shod po navadnem vsporedu v gostilni »pri Jakopiču« v Opačah, kamor so lepo povabljeni vsi podružnični člani in prijatelji. — Tretje porotno zasedanje se vrši v Celovcu le ta teden. (Iz Celovca) dni 15. sept. Minulo nedeljo je bil tu socijaldemokratični shod. Na dnevnem redu je bila točka: IV. katoliški shod in so-cijalnademokracija. Poročal je znani agitator in Urednik Schuhmaier, katerega so bili s H. Beru-them, ki ga je utihotapil v sekcijo, odstranili od shodov. Surovo je udrihal po „klerikalni" stranki, na veselje poslušalcev, ki so došli v obilnem številu, zlasti mnogo žensk in otrok. Ze v zgodnji mladosti se torej mladina pripravlja za socijalistične nauke. Našim liberalnim nacijonalcem dobro ugaja, da socijaldemokratje tako neusmiljeno udrihajo po nas. Z vidnim veseljem bilježijo njih izvajanja. Pa kaj bo, ko seme, sedaj razsejano po plačanih krivih prerokih donese svoj sad, kar ne more izostati ? (S Štajerskega.) Vse se je čudilo pri nas, ko smo brali v sobotnem „Slovencu", kako na skrivnem rujejo Bizeljčani proti gospodu Zičkarju in tako begajo volilce. Se vi, očitno nastopiti se ne upajo. Tako se nam tudi zelo Čudna zdi izjava gospoda Balona, katero je prebral gospod poslanec Jerman pri volilnem shodu v Brežicah dne 13. septembra. Zakaj je potem preplavila bizeljska občina brežiško glavarstvo s pozivom in bobnala v svet, naj volijo vsi gospoda Balona. Vse drugače je ravnal izvrstni narodnjak gospod Franc Mlakar, posestnik v Hoš-nici mariborskega okraja, ki se je bal, da bi se glasovi razcepili in je zato slovesno izjavil v „Slovenskem Gospodarju", naj ne dajejo rolilci njemu svojih glasov, ampak gospodu Lendovšeku, ker to bi znalo imeti slabe nasledke. Zatorej narodnjaki pozor I Zahtevamo, da jednako izjavo gospod Balon spiše in jo volilni komisiji v Brežice dne 21. septembra pošlje; tako bo opral svoje počenjanje, nikakor pa ga ne bode oprala občina bizeljska. Volilni mož. (Iz Halbenraina pri Radgoni) se nam 15. sept. piše : Ce se voziš iz Spielfelda, opaziš po polji, vzlasti po turščici, da je tukaj klestila nevsmiljeno toča. V tukajšnji okolici je minole štiri dni bilo mnogo vojakov, baje celi polk; mudili so se grede k vojaškim vajam. Ljudstvo je tukaj popolnoma ponem-čeno; zavoljo tega sem se čudil, ko sem v gostilni našel dva človeka, ki sta govorila slovenski, bil je to neki Kranjec in pa natakarica; tudi uradnik pri kolodvoru je naše gore list. Dalje proti sosednji Radgoni baje še znajo nekoliko slovenski, pa govorijo rajše nemški. « * (Vinska letina po Primorju.) Na potovanju skozi Istro, Goriško in tržaško okolico se potnik najraje ozira po vinskih goricah in nasadih. Lep pogled, da razveseli človeku srci, a letos ni več tako. Trta je mnogo trpela po dežju, deloma po toči in skoro povsodi po strupeni rosi. Listje je odpadlo in gole mladike štrli v zrak, ali pa že poganjajo v drugo. Grozdja je po mnogih krajih obilo, pa ne obeta ne bogate trgatve ne dobre kapljice. Gnije, odpada, vene in le počasi zori; očitno je za 3 tedne zaostalo v zorenju proti drugim letom, in koder je zelo Btrto, ne dozori več letos. Kjer niso škropili, jim je vzela peronospera vse, le malo kisle kapljice si bodo natiskali za domačo rabo ; kjer so pravilno škropili, so si grozdje sicer ohranili, vendar je trta povsodi več ali manj ožgana in grozdje počasi zori, rado gnije in i.e obeta dobre letine. Vsled tega bode gotovo cena vinu poskočila in novo vino ne bo dobro za kupčijo. Kdor torej potrebuje vina, naj si ga oskrbi v pravem Času in naj se varuje škode pri kupovanju. Društva. (Vabilo k javnemu društvenemu shodu,) katerega priredi slov. kat. del. društvo v Ljubljani v nedeljo, dne 20. sept. t. 1. ob 4. uri popoludne v prostorih gostilne g. Jos. Primožiča v Pristavi pri Tržiču. Vspored: Krščansko-socijalni program. — K obilni udeležbi vabi odbor. Telegrami. Dunaj, 17. septembra. „Wiener Zeitung" poroča: Presvetli cesar je podelil duhovniku nemškega vitežkega reda in proštu v Metliki, veleč. gosp. Franu D o v g a n u vitežki križ Fran-Josipovega reda. Dunaj, 17. septembra. Presvetli cesar je dospel danes zjutraj od vojaških vaj v Galiciji. Gernovioe, 17. septembra. Poljedelski minister grof Ledebur je nadzoroval včeraj v spremstvu deželnega predsednika razne deželne naprave, zavode in tovarne. Prebivalstvo ga je povsodi navdušeno sprejemalo. BudimpeSta, 17. septembra. „Abendblatt" poroča iz Miskolcza, da je trčil iz Budimpešte došli osobni vlak tako močno ob drugi osobni vlak, da so bili trije popotniki nevarno in 14 popotnikov lahko ranjenih. Budimpešta, 17. septembra. Poslanska zbornica je imela danes formelno sejo, v kateri se je določil dnevni red prihodnje seje dne 21. t. m. V tej seji bo odgovoril mi-nisterski predsednik na interpelacijo poslanca Ugrona v zadevi potovanja ruskega carja Nikolaja na Dunaj. Pariz, 17. septembra. Z uradne strani se poroča, da je ruski car odobril potovalni in slavnostni načrt, kakor ga je predložila francoska vlada. Vest o anarhistični zaroti je sicer v obilni meri vznemirila carjevo obližje, car pa je ohranil popolno hladnokrvnost. Carigrad, 17. septembra. Zunanji minister je naznanil poslanikom, da se ni bati več nikakih nemirov, ker so strogo prepovedana vsaka zborovanja. — Včeraj je na-vstal v Peri, Ofalati in Stambulu neznaten nemir, katerega pa je vojaštvo takoj udušilo. — Poslaniki so odklonili ponudbo turške vlade glede varstva pred armenskimi napadi ter izjavili, da so pripravljeni, poslati na pomoč konzularne uradnike. London, 17. septembra. „Daily Chronicle" poroča iz Rima, da je sklenjen mir mej Italijo in Abesinijo. Menelik je zahteval 2 milijona lir odškodnine za preskrbovanje vjetnikov in nekaj neznatnih določb glede eritrejske meje. Z ozirom na uvedbo trgovinskih razmer mej Abesinijo je Rusija podpirala te predloge. Ksa Mlsal>otn.e bolehava vsled pomanjkanja krvi in na živcih, blede in slabotne otroke; izvrstnega okusa in preizkušenega učinka je železnato vino lekarja Piccolija v Ljubljani (Dunajska cesta) priporočeno od mnogih zdravnikov. — Pol literska steklenica velja 1 gld., pet pol Mersch steklenic gld. 4-60. (122 50—29) a Tujci. lö. septembra. Pri Maličti: Engel, Trostli, Schlesinger, Stranski s Dunaja, Bolhorn iz Monakovega. — Leskoschek, Mauzovich ia Gorioe. — Kysela iz Ptuja. — Krenzhuber, Veith, Huder is Solnograda. — Matenschek iz Gospiča. — Nordendorf iz Pulj». — Pfeffer iz Gradca. Najbolje priporočena za preskrbljenje vseh v kurznem listu zaznamovanih nenic in vrednostij Menjalnica bančnega zavoda Schelhammer & Schattera 8ri Wien, I. Bezirk, nsplati , Parterre. Meteorologično poročilo. S © čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo * * . p.i —A -M w ¡gSS* > 16 H». |zvečer 739 8 15 6 brezv. jasno 17 ■t. 7. zjutraj j 2. popol. 740 8 I 730'0 11 1 23-9 brezv. n megla jasno 0-0 Srednja včerajšnja temperatura 16-2°, za 14° nad nor-malom. Duhovnik, kateri bi hotel za tri nastopne mesece: oktober, november in deoember priti v graščino Haasberg k rodbini Wlndlsoh - Oraetz, naj se blagovoli oglasiti pri podpisanem. Opravila ni druzega, kakor vsak dan ob 9. uri brati sv. mašo in tu pa tam moliti rožni venec. Planina, dne 10. septembra 1896. 635 3-3 Podboj, župnik. Obdarjena, jako umetna 622 8 lesorezbina dela okvire za fotografija In Bilk«, zelo okusno izdelane po naročilu s poljubnim listevjem, z grbom ali znaki, ploiieke z naplal itd. — vse iz lastne delavnice priporoča I^i-. Stampfel v LJubljani, Kongresni trg, Tonhalle. Prodaja materijala od knežjega jvorca. Od porušenega knežjega dvorca v Ljubljani prodajam po nizki ceni stavbinski in drugi materijal, kot: opeko, vezi, vrata, okna itd. itd. na lici mesta ali pa na svojem domu v Ljubljani, Trnovski pristan št. 14. Val. Accetto, 654 62-18 zidarski mojster. Lekarna Trnk6ozy, Dunaj, V. Doktor pl. Trnkoozy-ja kapljice za želodec, krepčujoče, sliz raztvarjajoee, odpenjajoče, čistu- joče in slast vzbujajoče. 1 steklenica 20 kr., 6 steklenio 1 gld., 3 tucate 4 gld. 80 kr. 633 2 Doktor pl. Trnk6czy-ja odvajalne (Mi) Miice, 1 škatljica 21 kr., 1 zavitek 1 gld. 5 kr., 5 zavitkov 4 gld. 75 kr. Prodaja in razpošilja z vsakdanjo povratno pošto lekarna Trnkocz// pri rotoviu zraven mestne hranilnice v Ljubljani. Lekarna Trnköozy v Gradcu. t §zicaz Sc S!Lejač v £jiMjani iH^Z Slonove ulice 9 IZIH •priporočata največjo svojo &a-fopo3e in dečka: ■ütA-we ¿-uil-vvje me-nci a'Deioüe, -nočne 61/iX iHo|e, la o&CeHe %ou otaoite, sp-fofv vse v o&CacJvfo siuieče -pzedmete, -nje, ■nadafjc 647 6-1 izvanzedno veii-ko z>a-foa jeleni»-Ho in zimslio se&ono *5j§j za dame. Ozic^inaini ■bezo-Cinsfoi in patiš&i vnode-ti. Sf-iisizovani ccuifii in vzczci Sfaga fzanfio in zastonj. Knjigarna, Kleinmayr-ja ii Bamtai-a v Ljubljani na Kongresnem trgu 2 priporoča svojo 637 6-5 popolno zalogo vseh v tukajšnjih in vnanjih učiliščih uvedenih šolskih knjig v najnovejših izdajah broširanih in v trdnih šolskih vezih po najnižjih cenah. Seznami uvedenih knjig se oddajajo zastonj. I Preselitev in otvoritev nove lekarne. Čast mi je naznanjati p. n. gg. zdravnikom in o. n. si. občinstvu stolnega mesta Ljubljane in okolice, da sem do sedaj na Mestnem trgu št. 11 obstoječo lekarno pri Mariji pomagaj vsled podeljene mi koncesije od g. Ed. Svobode kupovno prevzel in isto pod dosedanjim imenom 8 11 premestil na Kesljevo cesto štev. 1 ■a i Si«» j». JQei«.ca» g><»meMarNk«^!» _ _ __ Po svojem dolgoletnem poslovanji v velikomestnih kakor tudi v tukajšnih lekarnah pridobil sem si dovolj strokovnega znanja; svojo popolnoma novo lekarno sem uredil po vseh zahtevah moderne farmacije in preskrbel s svežimi in preskuše-nimi zdravili, kakor tudi z vsemi v farmacevtično-higijenično stroko spadajočimi potrebščinami, katere bodem vtdno v najboljši kvaliteti v zalogi imel. — Nadalje opozarjam slav. občiustvo še na svojo bogato zalogo najfinejših francoskih in angleških parfumerij, toaletnih in mediciničnih mil, tu- in inozemskih specijalitet, kirurgičnih obvez in instrumentov, kakor tudi vedno svežih mineralnih vod. Nadejam se, da bode slavno občiustvo moje novo podjetje podpiralo z blagohotno naklonjenostjo; trudil se bodem vedno z najsolidnejo postrežbo vsestrsnski zadovoljiti. Z odličnim spoštovanjem 648 3-1 Mr. Ph. Milan Leustek, lekarnar. •n« D u n a j 8 k a borza. Dn6 17. septembra. Skupni državni dolg v notah.....101 gld. 55 kr. Skupni državni dolg v srebru ... . 101 , 55 , Avstrijska zlata renta 4%......123 „ 45 „ Avstrijska kronska renta 4*, 200 kron . 101 . 20 . Ogerska zlata renta 4%..............122 . 20 . Ogerska kronska renta 4*, 200 kron . . 99 . 30 . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 953 4 — , Kreditne delnice, 160 gld............367 , — , London vista...........119 . 70 . Nemški dri. bankovci za 100 m.nem. drž. velj. 58 . 70 „ 20 mark........................11 » 73 . 20 frankov (napoleondor)............9 „ 53 . Italijanski bankovci........44 . 30 „ C. kr. cekini......................5 „ 65 B Dni 16. septembra. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 144 gld. 50 kr. 5* državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . 156 „ — „ Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....190 , — . 4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 99 . 30 „ Tišine srečke 4%, 100 gld.......139 . — . Dunavske vravnavne srečke b% ... . 127 , 50 „ Dunavsko vranamo posojilo 1. 1878 . . 108 , 25 „ Posojilo goriškega mesta.......112 . — „ 4% kranjsko deželno posojilo..........98 . 75 „ Zastavna pisma ar. osr zem.-kred.banket % 99 „ 35 „ Prijoritetne obveznice državne železnice . . 224 „ — . „ „ južne železnice 3% . 171 „ 80 „ „ „ južne železnice 6% . 128 „ 60 „ „ , dolenjskih železnic 4% 99 „ 50 „ Kreditne srečke, 100 gld........197 gld. — 41» srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 142 „ - Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 18 Rudolfove srečke, 10 gld........23 Salmove srečke, 40 gld........70 St. Gen6is srečke, 40 gld.......V0 Waldsteinove srečke, 20 gld......60 Ljubljanske srečke.........22 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. 155 Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. 3415 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ... 428 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 102 Dunajskih lokal, železnic delniška družba , 63 Montanska družba avstr. plan.....85 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 156 Papirnih rubljev 100........128 kr. 10 25 75 25 50 25 i; AT Nakup ln prodaja [- vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. d Zavarovanje za zirube pri irebanjlh, pri izžrebanj« 5 najmanjšega dobitka. I K a 1 a n t n a izvršitev naročil na borzi. Menjamična delniška družba „M H R C U R" Vfolizeile it. 10 Dnnaj, Miriihilfiritram 74 B. Pojasnila-S» v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipAkulaoijskft vrednostni papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega oorestovanja pri popolni varnosti M* naloženih g 1 avn 1 o.