PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana » gotovini	imi*
Abb. costale 1 gruppo	Vediti IDU III*
Leto XXXII. Št. 106 (9411)
TRST, četrtek, 6. maja 1976
PRIMORSKI DNEVNIK Je začet izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. m aja 1945 pa v osvobojenem' Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
VLADNI UKREP PROTI SPEKULACIJAM NA VALUTNIH TRGIH
T rimesečno nadzorstvo nad gibanjem tujih valut in nakazil na tu je račune
Obvezen polog 50 odstotkov vrednosti valutnih poslov v lirah brez obresti za 90 dni - Ponovni padec vrednosti lire
Josip Vidmar o Ivanu Cankarju
RIM, 5. — Po sestanku pri predsedniku vlade Moru, katerega so Se udeležili finančni in gospodarski ministri ter guverner «Banca d'l-♦alia» skupno z nekaterimi funkcionarji, so sporočili, da je vlada sprejela ukrep, ki stopi v veljavo jutri, 6. maja, s katerim je za tri mesece prepovedan vsak nakup tujih valut, hkrati pa mora biti 50 °d sto vseh nakazil tujih računov v lirah položenih brez obresti na
posebni račun za SO dni.	----------------
Vladno sporočilo dodaja, da o-
menjeni ukrep ne velja za uvoz 'tifa. Pri tem pripominjajo, da je vlada sprejela omenjeni ukrep, da bi Zavrla špekulacije z liro, ki so s® v zadnjih dneh z razvrednotenjem lire zelo povečale in povzro-cjie nepričakovane škodljive posledice na zaostritev inflacije.
Gornji ukrep je vlada sprejela potem, ko je izvršna komisija gospodarske skupnosti, na zahtevo italijanske vlade, vsebino ukrepa potr-dda. Da bo vlada sprejela nujne u-krepe na denarnem področju zaradi nenehnega padanja vrednosti li-re je bilo pričakovati. Po včerajšnjem razvrednotenju, je danes vrednost lire ponovno padla in je dolar Pred posegom narodne banke veljal ze 935 iir 'pjjj preci p0i(ine je posredovala «Banca d’Italia», ki je sa-
mo na milanskem trgu prodala 18,8 milijona dolarjev po 915,95 lire za dolar. S tem je «Banca d’Italia» začasno ustavila nadaljnje padanje vrednosti lire, ne ve pa se, če ji bo uspelo tudi v prihodnjih dneh tako močno posredovati, da bi ohranila vrednost domače valute na današnji ravni. Zato denarni strokovnjaki ugotavljajo, da je danes katero koli predvidevanje o usodi lire v bližnji prihodnosti nemogoče, ker se ne ve točno, koliko je «Banca d’Italia» v zadnjih dneh potrosila, da je omejila padec vrednosti lire. Gotovo pa je, menijo strokovnjaki, da «Banca d’Italia» ne bo mogla še dolgo braniti liro s tako močnimi posegi na valutnem trgu, kot danes, ker se bodo v nasprotnem primeru ponovno izčrpale državne devizne rezerve.
'l'iuisiiuimmmiuiHuuHuuMHmHMuimuiUHmnuufiMiiiuimiimuiiiiiminiiiiimmiiiumm,,»
STOPNJEVANJE NAPETOSTI PRED VOLITVAMI
'nov val terorizma
IN BOMBNIH ATENTATOV
Neznanci streljali na sodnika Paolina Dell Anna
^ RIM, 5. — Val terorizma, ki je *A)el Italijo tik pred volitvami in s1 ozi, da se bo nadaljeval za ves cas volilne kampanje, čedalje bolj Parašča. V prvih jutranjih urah so eznanci streljali na sodnika Pao-*ma Dell’Anna v Rimu. Bil je pri 'milu svojega avtomobila, ko sta e mu približala dva motorja! Te-°nsti so ga prestregli in izstrelili anj s samokresi kalibra 9. Paolino In AnP° s.e je, k sreči ognil stre-m in je bil ranjen v ramo. Ozdra-ei bo v nekaj tednih. Več prič je ‘delo atentatorje, vendar so vse Pfeiskave zaenkrat zaman. Paolino trt ■ nn0	znan kot strog sod-
. ‘n se je v glavnem ukvarjal z ‘mskim kriminalnim «podzemljem»,
1	Pa vodil tudi preiskavi proti te-orističn m skupinam NAP in naci-
2	lcni «Ordine nuovo». Značilno je, enkrat, da nj nobena skupina pre-eia odgovornosti za atentat, ki
; je obsodila vsa demokratična ■most. Preiskovalci so prepričani, SodS? atentatorji nameravali ubiti vj P ka, kateremu so malo pred no-. m letom zažgali stanovanje in se Je Za las rešil.
Bombni atentat so neznanci ižve-‘i tudi proti vili arsallone,
Soh"*' 1«
višjega sodnika pri Catanii.
eksplodirala tudi pred
P>i.r .Francesco Severi» v R:mu.
CS’ > M
ranjen karabinjer skn -’T kape'0- Gre za industrij-vioai0, v kateri je zelo močna le-haih i- razredu 4. b, ki velja za Peke° 1 «rdečega» so dijaki našli v ven rn. predalu grozilno pismo, zra-cali kombo s «timerjem». Kli-šali S° orozn'ke, ki so bombo sku-eks„razstavi«- Pr‘ tem je nastala cin i ki je karabinjerja Lan-u tažie ranila.
Jou6203!10' so popolnoma razdejali Pula V kra.iu Santa Margherita di dinj;- nT*;faleč °d Cagliarija na Sar-pa i ' Gkradli niso ničesar, vendar stom . Pj.nljito prebrskali vse pro-ln jih vandalsko opustošili.
deia ^!®u je skupina, ki si je nabaši]; *C ^bbj kot ime «Proletarsko favni/;-12Yedla atentat proti pod-CroCe ■ u ®°*e «Sarpi» v Ul. Santa zalučarn ^bfnsalemme. Neznanci so «mn. , 1 vanj zažigalno steklenico genti °Vf-’ ■ Sa pa ni ranila. A-fazisk/0 - nega nrada, ki zadevo tat k, Jej0, ne vedo, čemu ta aten-. “rez vsaknoa	o,j na_
sploh strog.
Padeni r- akega razlosa, saj hi nnmU-lusePPe R‘z a Porta s politično opredeljen,
Neznanci Ponovp
niti
so prejšnjo noč skušali
lav.
Pirja
Varni n»°,.zanetiti požar v Fiatovi to-l"4c ^ll’afiori v Turinu. Neki de-ia ’ v Je Pregledoval bale pa-Serii p- °ddelku za izdelavo karo-reč nov!» /k avtomobilov je nam-kal dpin°V1 ’ da. je kila ena izmed lekdn ,/° osmojena, zraven pa je
We zmes 0nv- tri Večje posode gor' Oo- Očitnn’kl®e je razlila po po-tl Ha n- ° ^ terorista nekdo zmo-v^eii * P°g edal, ali so se plameni
Politični
nes končal obisk v Senegalu in odpotoval v Nigerijo. V Dakarju so medtem objavili skupno sporočilo o jugoslovansko - senegalskih pogovorih, lire,d koncem obiska pa sta član zveznega izvršnega sveta Trpe Jakov-levski in senegalski minister za kulturo Aliun Sen podpisala program kulturnega sodelovanja med državama.
Premiera Bijediča je med obiskom v Dakarju sprejel senegalski predsednik Leopold Senghor, poleg tega pa se je Bijedič pogovarjal s senegalskim premierom Abou Dioufom.
Aretiran v Turinu Edgardo Sogno
TURIN, 5. — Na ukaz preiskovalnega sodnika Vitaloneja, ki raziskuje ozadje poskusa državnega udara Junia Valeria Borgheseja so agenti oddelka za boj s terorizmom aretirali bivšega veleposlanika in člana PLI Edgarda Sogna in njegovega najtesnejšega sodelavca Cavallija. Oba so premestili v rimski zapor «Regina coeli».
Nekateri celo pričakujejo, da bo italijanska vlada ponovno zaprosila v Bruslju za nova kratkoročna posojila, da bo kljubovala pritisku na liro. Toda tudi to ne bo zadostovalo, če se bodo cene uvoženega blaga stalno višale in če. bodo hkrati, kot se to že dogaja, naraščale cene blaga na debelo in temu spovedno cene potrošnega blaga v prodaji na drobno. Edina trenutna rešitev je v tem, ugotavljajo komentatorji, da se omeji primanjkljaj plačilne in trgovinske bilance. V nasprotnem primeru pa ni mogoče predvidevati, kakšna usoda bo doletela liro v prihodnjih mesecih. Mnogi sicer pričakujejo, da se bo položaj izboljšal v prihodnjem mesecu z dotokom tujih turistov, s čimer naj bi bolj uravnovesili plačilno bilanco. Sicer pa ostaja vedno odprto vprašanje cen, o katerih bo treba v prihodnjih tednih temeljito razpravljati in ukrepati. Kmalu bo ponovno na dnevnem redu zahteva petrolejskih družb po povišanju cene petrolejskih proizvodov, češ da morajo sedaj nafto plačevati mnogo dražje, kot pred mesecem dni zaradi velikega razvrednotenja lire.
Poslanica predsednika Kampučije Titu
BEOGRAD, 5. — «Med petletnim hudim bojem za narodno osvoboditev, ki ga je vodilo naše pogumno ljudstvo, nam je prijateljska Jugoslavija pod vašim visokim vodstvom dala močno in dragoceno podporo. Ta podpora je bila pomemben prispevek našemu boju», je med drugim rečeno v poslanici predsednika demokratične Kampučije Kieua Sam-phana jugoslovanskemu predsedniku Titu. Samphan se je Titu zahvalil za spodbudna sporočila ob narodnem prazniku Kampučije in njegovi izvolitvi za predsednika ter za vso pomoč, ki jo je in jo bo Jugoslavija dala Kampučiji.
V. B.
Zavrnjen priziv proti paritetičnemu pouku ladinščine
RIM, 5. — Ustavno sodišče je v bistvu zavrnilo priziv bocenskega pokrajinskega sveta (zanj so glasovali samo predstavniki nemške «Volkspartei») proti «paritetičnim šolam» v ladinskih dolinah. Gre v bistvu za to, da poslujejo v teh dolinah šole. kjer se otroci uče nemščine, italijanščine in kjer je pomožni, dejansko «tretji» jezik ladin-ščina. V teh dolinah so, po trditvah SVP, komaj 4 odstotki Ladincev, medtem ko naj bi bila več kot polovica Nemcev. Zato je SVP nasprotovala pouku ladinščine na parite-
tični ravni, za vse. Ustavno sodišče je v svoji razsodbi utemeljilo pravico do šolanja v materinem jeziku, glede paritetičnosti pa meni, da ni v nasprotju s statutom avtonomije tega področja.
Preklicana stavka osebja poldržavnih in drugih ustanov
RIM,. 5. — Sindikalne organizacije so preklicale stavko 200 tisoč uslužbencev poldržavnih ustanov (INAM, INPS, INADEL itd.), ker je bil medtem dosežen okvirni sporazum o novi delovni pogodbi.
Vsekakor bodo morali uslužbenci javnih ustanov odobriti ta dogovor na svojih skupščinah.
Dosežena sta bila tudi dogovora o delovnih pogodbah kovinarjev za male in srednje industrije (CONFA Pl) ter dogovor za manjša gradbena podjetja.
V priredbi krožka za družbene in politične vede «Pinko Tomažič» je sinoči v nabito polni Mali dvorani Kulturnega doma govoril član predsedstva SR Slovenije in častni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti Josip Vidmar o pisatelju in političnem mislecu Ivanu Cankarju ob 100-letnici njegovega rojstva. Govornik je z jasno in preprosto besedo v strnjenih potezah razčlenil Cankarjevo literarno delo skozi zaporedje njegovih del, kakor so nastajala naj-
prej v dunajskem in nato v ljubljan-1 katerimi je bilo razveseljivo mnogo
skem obdobju, na koncu pa se je bežno m kritično dotaknil njegovega odnosa do katolištva, oziroma do tolmačenja tega njegovega odnosa, dalje njegove vere v socializem in v bodočnost slovenskega naroda v socializmu in v federativni skupnosti z drugimi jugoslovanskimi narodi, ter še vprašanja Cankarjevega «pesimizma», ki ga je ovrgel s samimi Cankarjevimi besedami, s katerimi se sam ima za optimista. Poslušalci, med
mladine, so uro in pol trajajoče in prosto podajano predavanje poslušali z izredno zbranostjo in na koncu nagradili govornika z dolgim aplavzom. Sledil je še predpremierski nastop članov SAG z dramsko lepljenko «V areni življenja sem stal», katerega so prisotni prav tako sprejeli z odobravanjem in aplavzom. Več o tem izredno uspelem • večeru berite na tržaški strani.
lllllllllllllllllllllilllllllllllllHHIlllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlilllllllllllllillillliilllllliilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlJIllllllllllllllllllllllllllllllllllIlIllIlflllllinilllllMIIIIIII
POGREB JUNAKA BOJA PROTI VOJAŠKI DIKTATURI
Ogromna množica je po atenskih ulicah izpričala gnev zaradi umora Panagulisa
«Panagulis zei» po vseh zidovih grškega glavnega mesta - Potek preiskave
Pogrebna svečanost za grškim herojem boja proti vojaški diktaturi, poslancem Alekosom Panagulisom v Atenah.
liiillilMlllllllllllllliilllllllllliiniiiilllllillllllliiillHll*iiliilliiiilliillliilililllllinii/iniilllilllilllilllliIllllllllllfilllllillllllllllllllltmiiilliilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiillllllliliaillllliliiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirmilllllliiiililliiilliiiiiillliniiiiiiliinl
LA MALFA ODKLANJA ČELNI SPOPAD KD
Z umirjenim pozivom k spravi Začetek konference OZN je PRI odprla volilno kampanjo za trgovino in razvoj
4500 delegatov iz 153 držav navzočih v Nairobiju
Zate
vo.
urad kvesture raziskuje
%dic v Senegalu
;angk.AI/ ^T- Predsednik jugoslo-vlade Bernal Bijedič je da-
(Od našega rimskega dopisnika)
RIM, 5. — Po demokristjanih in socialistih so tudi republikanci nekako odprli svojo volilno kampanjo. La Malfa je namreč izkoristil priložnost srečanja s predsednikom vlade Morom o gospodarskih vprašanjih in narekoval tiskovnim a-gencijam izredno dolgo izjavo. La Malfa izraža predvsem veliko za skrbljenost zaradi usode lire in nadaljuje: «V tem trenutku ponovno naslavljam na politične site poziv, naj pomirijo kot morejo javnost in dajo občutek, da smo na poti gospooarskega obnavljanja. Volilna kampanja je za nas nekaj ne-dramatičnega, vedri stopamo vanjo in nikakor nočemo misliti na bitko, ki naj bi neizbežno privedla do katastrofe». V bistvu je to napad na riemokristjarsko smer k čelnemu spopadu, čeprav je izrecno ne o-menja. Republikanci so že pred dnevi, ko so širili govorice o svojih kandidaturah Carlija, Agnellija in drugih gospodarstvenikov, dejansko vzbujali občutek, da so sedaj «oni» nova strania italijanskega meščan-, stva, v večji meri «iluministična» in sodobnejša, nekako na liniji francoskega «giscardizma». La Malfova i-zjava to potrjuje. Resnici na ljubo bi to bilo tudi možno in realistično, če bi PRI ne bila tako majhna stranka.
KD nadaljuje klavrno predstavo, kj smo je zadnje čase navajeni. Na Trgu del Gesù še razpravljajo o listah. Po zadnjih glasovih naj i bi Zaccagnini kandidiral y treh
mestih: v Neaplju (namesto Ga ve), v Milanu in v domači Romagni.
V Neaplju naj bi Zaccagnini bil primoran poseči, da razreši spore med Gavo in pravosodnim ministrom Bonifaciom. Gava naj bi namreč pristal na umik kandidature, a je v zameno zahteval, naj bosta nosilca liste Ferlani ali Fanfani. Težavno je zato oblikovanje «kriterijev», ki naj bi se jih držala pokrajinska vodstva KD, ki pa že delajo s polno paro tudi brez njih. Končno so jih objavili in so taki, da jih lahko vsak tolmači po svoje. Vsi poskusi, da bi sankcionirali pri pripravah za nove liste linijo «obnavljanja», ki jo je zahteval kongres, so namreč trčili v «gumijasto steno». Aldo Moro je prvi začel gasiti navdušenja «Mobilizirati moramo vse, izpraskati vse možne glasove, kajti za KD so lahko 20. junija zadnje volitve.»
De Mita in Prandini mu takoj odgovarjata: «Anagrafske meje naj bodo postavljene zaradi obnavljanja stranke, kajti samo obnovljeni lahko zmagamo.» In še Prandini: «Zaccagnini govori, da je stranka v službi družbe, ne pa doživljenj-ska renta.» Alda Mora je takoj podprl Fanfani, ki je predlagal kompromisni predlog, ki ga je odobrila večina: nobenega avtomatičnega potrjevanja kandidatur.
Na levici je pomembna jutrišnja seja socialističnega vodstva. Radikalec Pannella prosi De Martina za četrt ure časa, da bi lahko orisal vodstvu svoje predloge, istočasno pa so radikalci izzivalno zasedli milansko uredništvo «Avanti». Medtem so se socialisti dogovorili za priključitev gibanja MUIS milanskega bivšega socialdemokrata Pilli-terija.
CANDIDA CURZI
SREČANJE RAZVITEGA IN NERAZVITEGA SVETA
NAIROBI, 5. .— Tukaj se je danes začela konferenca združenih narodov za trgovino in razvoj. Na konferenci sodeluje 4.500 delegatov, ki zastopajo 153 držav iz celega sveta. Konferenca je izredno važna, saj so države tretjega sveta odločne, da zahtevajo, da se na njej začrtajo nove smeri gospodarskega sodelovanja med razvitim in nerazvitim svetom, zlasti pa še nove gospodarske politike, ki naj omogoči nerazvitim državam in državam v razvoju, da se bodo čimprej izkopale iz težav in revščine, v kateri živijo.
Predstavnik kenijskega predsednika Joma Kenjate je prečital govor predsednika, ki se ni mogel udeležiti konference. V govoru predsednik Kenjata opozarja udeležence, da
in proti paniki odprl volilno kam-
Po nevzdržnem razvrednotenju lire v zadnjih dneh (včeraj so liro v dopoldanskih urah prodajali celo po 935 lir za dolar) je vlada sinoči sprejela ukrep, s katerim uvaja trimesečno nadzorstvo nad gibanjem tujih valut in nakazil tujih računov. V bistvu gre za prepoved vsakega nakupa tujih valut, hkrati pa za obveznost pologa 50 od sto valutnih poslov tujih računov v lirah na poseben račun brez obresti za 90 dni. Vlada namerava s tem, tako pravi uradno sporočilo, za-
vreti špekulacije z liro, ki so se v zadnjih dneh z razvrednotenjem lire zelo povečale in povzročile zaostritev inflacije.
Republikanci se predstavljajo kot nova stranka za meščanstvo, tam, kjer naj bi propadla KD. Tako je izzvenela Izjava Uga La Malte, ki je $ pozivom k miru
panjo za PRI. Medtem se demokristjani še ubadajo s kriteriji za sestavo kandidatnih list, socialisti pa bodo morali danes odločati o sporazumu z radikalci. Bivši socialdemokrati MUIS so medtem sklenili vstopiti v PSI.
Val terorizma v Italiji se stopnjuje. Neznanci so v Rimu izvedli atentat na sodnika Dell'Anna, v glavnem mestu in drugod pa se množijo bombni napadi na šole. Zabeležili so tudi poskus požiga v FIAT.
je danes najvažnejše vprašanje kriza, ki jo predstavlja razlika med mnogimi pričakovanji in pičlim številom uresničenih sklepov. Predsednik Kenjata obširno obravnava vprašanja odnosov med industrializiranimi deželami in državami tretjega sveta in ugotavlja, da so mnoge države med slednjimi v takšnem položaju, da niso v stanju zadostno hraniti svojega prebivalstva in mu nuditi streho nad glavo, kaj šele zaposlitev in druge udobnosti sodobnega sveta. Kenjata opozarja, da bo vsako zavlačevanje reševanja revščine, revščino še bolj zaostrilo in povzročilo nevzdržen položaj v prizadetih deželah. Zato izraža željo, da bi čimprej prišlo do sporazuma med naprednimi državami in nerazvitim svetom, da bodo napredne države posredovale svojo tehnologijo nerazvitim državam, s čimer naj bi obenem dali zagona povečanju trgovinske izmenjave v svetu.
Zato se vsi pripravljajo, da bodo na konferenci pripravili osnutek «zakonika dobrin», ki naj bi urejeval trgovino surovin, ki jih nerazvite dežele prodajajo in trgovino industrijskih izdelkov, ki jih razviti svet daje v zamenjavo za surovine. Predstavniki nerazvitih držav pričakujejo, da bo prišlo na konferenci do sestave tako imenovane «nairobske listine», ki naj bi bila neka vrsta manifesta nove mednarodne gospodarske ureditve.
ATENE, 5. — «Panagulis zei^, Panagulis živi, piše po vseh atenskih zidovih, kakor pred dvanajstimi leti po Solunu ob umoru pacifističnega poslanca Lambrakisa, s katerim so fašisti pripravili državni udar v Grčiji.
«Panagulis zei» pa je kričala tudi ogromna množica, več kot 200 tisoč ljudi v več kilometrov dolgem po-greonem sprevodu, s katerim so demokratične in antifašistične atenske množice pospremile na zadnji poti 37-ietnega poslanca neodvisne levice, ki velja še danes za najvidnejšega heroja boja proti vojaški diktaturi.
Na transparentih, ki so jih nosili mladinci, sta bila tudi dva datuma: 1908 - 1976. Prvi pomeni leto, ko je Panagulis pripravil atentat na diktatorja Papadopulosa in je bil zaradi tega obsojen na smrt. Drugi datum, letošnji, pa naj bi pomenil, da je grška desnica smrtno obsodbo sedaj izvršila.
In še so kričali, po atenskih ulicah, gesla proti vladi Konstantina Karamanbsa, ki že spet «prikriva resnico» in govori o «nesreči». Tudi za umor poslanca Lambrakisa je vlada trdila isto. Premier je tedaj bil isti Karamanlis. Gesla pa so dosegla višek ostrine in gneva, ko je množica zahtevala odstop o-brambnega ministra Averoffa. Prav nanj so namreč cikali dokumenti, ki jih je bojeviti poslanec začel objavljati v atenskem tisku in zadevajo stike med vojaško protiobveščevalno službo, fasisti in nekaterimi osebnostimi centra, med katerimi naj bi bil tudi sam sedanji obrambni minister. Znano je, da dokumentov Panagulis ni mogel objaviti v celoti, ker je to prepovedalo atensko državno pravdni-štvo. Kljub temu pa so začeli Pa-nagulisu groziti po telefonu pristaši skrajne desnice, ki je sedaj čedalje močnejša.
Množici, med katero so bili levičarji in pristaši vseh grških naprednih strank, pa tudi mnogo I-talijanov, med katerimi je Panagulis imel iskrene prijatelje (med njimi je bil predsednik poslanske zbornice Sandro Pertini), ni bilo po godu nit: rovarjenje ameriških obveščevalnih služb, katerim daje Ka-ramaruioova vlada čedalje večjo moč.
Medtem ko so se Atene zadnjič poslovile od svojega heroji, pa je sodstvo sklenilo, da zapriega mia-denito, Stefasa po imenu, obtoži «nenamernega umora». Odvetniki Panagulisove družine (ostala sta samo stara mati in 28-letni brat Statlus; trdijo, da so izjave lega mladega provokatorja zeio zmedene. Zato so sodstvu vložili piijavo «proti neznancem», katere obtožujejo namernega umora.
Zanimivo je, trdijo Panaguliso-vi odvetniki, da se vlada še sedaj brani razkriti ozadja nekaterih zagonetnih dogodkov, kot je bil poskus državnega udara proti predsedniku Makariosu na Cipru. Tudi o teh zadevah je Panagulis hotel vedeti resnico in . so mu zato za vedno zaprli usta.	,
Blaginja
za vse
«če je svetovni mir nedeljiv^ je svetovna blaginja prav tako nedeljiva». S temi besedami je predsednik Kenije Jomo Kenjata danes odprl pomembno mednarodno zasedanje, 4. konferenco Združenih narodov za trgovino in razvoj (UN CTAD).
Od danes pa vse tja do konca maja meseca bo glavno mesto Kenije Najrobi prizorišče enega izmed izredno pomembnih mednarodnih zborov. Pomembni zato. ker gre za zbor posebnega telesa združenih narodov, ki se že od svojega nastanka ukvarja z enim izmed osrednjih vprašanj našega časa, pospešeimnja gospodarskega razvoja nezadostno razvitega dela sveta. Predstavniki 153 držav so zbro v Najrobiju, to pomeni, da je zastopan dejansko ves svet. So tu zlasti številni zastopniki dežel v razvoju, saj je njihovim problemom zlasti namenjena konferenca, čeprav so navzoči tudi predstavniki razvitih držav, zahodnih in vzhodnih, se pravi kapitalističnih in socialističnih.
že samo ime UNCTAD (Združeni narodi za trgovino in razvoj) jasno pove, o čem bo tekla razprava v Najrobiju. Pomen konference je tem večji, ker se časovno ujema z izredno pomembnim obdobjem v mednarodnem gospodarskem razvoju, obdobjem, ko je vsem postalo očitno, da svet tako kot do zdaj več ne more naprej, da je treba nekaj korenitega spremeniti v sistemu mednarodnih gospodarskih odnosov, da je skratka treba začeti veliko delo na spremembi obstoječega gospodarskega reda. Velik del sveta, vse dežele v razvoju, med njimi pa sodi ves južni del zemeljske oble, ne bo prišel na zeleno vejo, če ne bo mednarodno gospodarstvo dobilo nove smeri razvoja. Usodna povezanost celotnega svetovnega gospodarstva je danes očitna bolj kot kdajkoli. Splošna gospodarska kriza, ki je zajela razviti del sveta ne glede na družbene sisteme, priča, da je rešitev iz nje edinole o novi ureditvi gospodarskih odnosov.
Neuvrščene države so na temelju sklepov alžirske konference spodbudile sklic dveh posebnih zasedanj svetovne organizacije, šestega predlani in sedmega lani, z e-dinim namenom razpravljati o gospodarskem položaju in sprejeti u-krepe za njegovo izboljšanje. Zdaj ima konferenca v Najrobiju nalogo uresničiti vsaj del teh sklepov, vsaj deloma približati cilj, ki je pred očmi milijonov ljudi, ki žive v pomanjkanju: blaginjo za vse.
V Najrobiju bodo razpravljali o zelo stvarnih vprašanjih. Denimo vprašanje velikanske prezadolžitve dežel v razvoju. Ta zadolžitev je tolikšna, da spravlja v brezizhodno stanje celotno gospodarsko življenje mnogih dežel. Vzrok za to je zakonitost, ki izhaja iz bistva sedanjega gospodarskega reda na svetu: tisto, kar dežele v razvoju kupujejo, stroji, naprave, se nenehno draži, tisto, kar te dežele prodajajo, se neprestano ceni, surovine, kmetijski pridelki. Potem je prišla podražitev nafte, ki je močno udarila zlasti tiste revne dežele, ki tega naravnega bogastva nimajo. Njihovi dolgovi so se povzpeli od 11 milijard dolarjev pred tremi leti na 32 milijard lansko leto in do konca tega leta bodo znašali 35 milijard dolarjev.
Kako pomagati tem deželam, kako naravnati mednarodno trgovino, kredite in podobno, to bo samo ena izmed mnogih nalog sedanje razprave v Najrobiju. še kot primer drugo vprašanje, ki je za dežele v razvoju prav tako življenjsko pomembno. Ni napredka brez sodobne tehnologije. Ta pa je vsa v rokah razvitih držav. Pred leti že so morale dežele v razvoju za razne licence in patente odšteti letno poldrugo milijardo dolarjev, do konca desetletja se bo ta številka vsaj za šestkrat povečala.
Kako urediti vprašanje opremljanja gospodarskih zmogljivosti dežel v razvoju s sodobno tehnologijo, tudi to bo eno izmed vprašanj konference v Najrobiju.
Med deželami v razvoju pa sa nekatere, teh je točno 29, ki pa so še posebej v težkem stanju, ker so povsem nerazvite. Narodni dohodek na prebivalca ne doseže niti 100 dolarjev na leto. V teh deželah dosega nepismenost tudi nad 80 odstotkov. Kako- pomagati tem deželam in milijonom ljudi v njih, da se bodo izkopale iz revščine in zaostalosti? Tudi to vprašanje bo navzoče v Najrobiju. še in še bi lahko naštevali in nizali problem za problemom, ki tarejo sodobni svet. V velikanski razliki, ki kot ogromen prepad deli svet m sever in jug, je leglo vseh težav sveta.
Odtod spoznanje neuvrščenih držav, med katere sodi tudi večina dežel v razvoju, da se morajo odločno, enotno, vztrajno in dosledno bojevati za nove odnose na svetu, za novo pravičnejšo razdelitev svetovnih dobrin, za gospodarsko neodvisnost in enakopravnost, če hoče svet živeti v miru. Zato so še kako resnične besede Joma Keni-jate: «Kot je svetovni mir nedeljiv, je tudi nedeljiva svetovna blaginja.»
DRAGO KOŠMRU
TRŽAŠKI DNEVNIK ^
MRZLIČNE PRIPRAVE NA PARLAMENTARNE VOLITVE
Izbira kandidatov v ospredju dejavnosti političnih strank
Roki za predložitev list so tokrat zelo skrajšani ■ Nobena stranka še ni sprejela dokončnih sklepov - Slovenska skupnost misli na samostojni nastop
Vprašanje določanja kandidatov na Slovenec, ki bi utegnil biti, kot že
prihodnjih parlamentarnih volitvah je v ospredju intenzivnega delovanja vseh političnih strank. Z odobritvijo zakona o skrajšanju volilne kampanje so tokrat roki zelo skrčeni, saj bo treba vložiti strankine simbole že do nedelje, kandidatne liste pa do 19. maja. Jasno je torej, da so stranke že začele procedure za izbiro kandidatov, nobena pa še ni glede tega vprašanja sprejela dokončnih sklepov.
Prav zaradi tega se moramo za sedaj omejiti le na beleženje bolj ali manj zanesljivih govoric, ki krožijo v tržaških političnih krogih. Začnimo kar pri KPI, saj je prav ta stranka doslej zagotavljala prisotnost edinega slovenskega predstavnika v rimskem parlamentu. Partijske sekcije so že dale svoje predloge, ki jih bo danes proučil federalni komite. Jutri zjutraj se bo sestal deželni odbor, sklep o izbiri kandidatov pa bo dokončen šele prihodnji teden, ko bodo seznam kandidatov odobrili tudi osrednji organi partije.
Doslej sta tržaško partijo v parlamentu zastopala poslanec Albin Škerk in senator Paolo Sema. Vse kaže, da se nobeden od njiju ne namerava spet predstaviti na volitvah, saj sta že oba opravila dve mandatni dobi, poleg tega pa se misli posl. škerk posvetiti županovanju v Nabrežini, kar mu logično jemlje o-bilo časa in naporov. Vsekakor je gotovo, da bo KPI tudi tokrat kandidirala Slovenca z zelo konkretno možnostjo izvolitve. Med najverjetnejše kandidate se omenjajo pokrajinski svetovalec Boris Iskra, občinski svetovalec Stojan Spetič, deželni svetovalec Dušan Lovriha in članica pokrajinskega vodstva partije Jelka Gerbec. Dokončna izbira je odvisna tudi od vprašanja, ali bodo Slovenca kandidirali v poslansko zbornico ali v senat, saj bi v drugem primeru odpadli kandidaturi Iskre in Spetiča, ki sta stara manj kot 35 let, kolikor jih določa zakon za izvolitev v senat. Za poslansko zbornico pa je za sedaj najbolj verjetna kandidatura deželnega tajnika Antonina Cuffara, ki bi v tem primeru moral odstopiti iz deželnega sveta, ker sta obe funkciji nezdružljivi. Naj še omenimo, da se med kandidati za izvolitev v senat omenja tudi sedanji miljski župan Gastone Millo.
Kandidate na listi PSI bo določil pokrajinski izvršni odbor na mandat pokrajinskega komiteja, medtem ko se bo jutri sestal deželni komite, ki bo moral dokončno odobriti kandidatne liste. V našem mestu naj bi bil nosilec liste posl. Fortuna, gotovo pa bo med kandidati tudi
na zadnjih parlamentarnih volitvah, Dušan Košuta.
Krajevna krščanska demokracija, ki sta jo doslej v parlamentu zastopala dva poslanca, Corrado Belci in Giacomo Bologna, bo po vsej verjetnosti tudi tokrat kandidirala i-sti osebi. Kandidatura Belcija praktično ni v dvomu tudi glede na važne funkcije, ki jih tržaški poslanec ima v osrednjem vodstvu stranke (pred kratkim je bil imenovan za ravnatelja strankinega glasila «D Popolo»), Prav tako bi moral kandidirati Bologna, če ne drugega zaradi notranjega ravnovesja v stranki. Sicer pa bi kandidatura Bologne bila v nasprotju z neobveznimi napotili osrednjega vodstva KD, po katerih ne bi smeli več kandi-
dirati poslancev, ki so že sedeli v parlamentu skozi štiri zakonodajne dobe.
Zanimanje javnosti za kandidatne liste ostalih strank je nedvomno manjše glede na dejstvo, da te stranke nimajo možnosti, da bi v krajevnem merilu izvolile svoje predstavnike v parlament. Izjema je le MSI, ki ji je na zadnjih volitvah uspelo, da je poslala v Rim de Vidovicha, ki je bil izvoljen z ostanki. Tokrat je zelo vprašljivo, ali jim bo to spet uspelo, tudi glede na znatno zvišanje potrebnega kvoruma. Število volivcev bo namreč tokrat znatno višje, saj bodo prvič glasovali tudi osemnajstletniki. Vsekakor naj bi ta stranka poleg de Vidovicha na-
(Nadaljevanje rta zadnji strani)
SINOČI V POLNO ZASEDENI MALI DVORANI KULTURNEGA DOMA
Josip Vidmar o Ivanu Cankarju skozi zaporedje njegovih del
Govornik se je posebej zadržal pri Cankarjevem prepričanju v socializem, kot edini poti, za Slovence v federativni skupnosti jugoslovanskih narodov Uspešen nastop članov SAG z lepljenko «V areni življenja sem stal»
Gledališča
V počastitev 100-letnice rojstva Ivana Cankarja je krožek za družbene in politične vede «Finko Tomažič-» priredil sinoči v Mali dvorani Kulturnega doma kulturni večer, med katerim je dr. Josip Vidmar, član predsedstva SR Slovenije in častni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, izredno občutljivo in prepričljivo označil Cankarjevo pisateljsko zgodbo. Pomembnosti tega dogodka ni potrebno posebej podčrtati, saj že dovolj zgovorno govori dejstvo, da je bila sinoči dvorana nabito polna poslušalcev.
Ugledni predavatelj je Cankarjevo umetniško in nasploh izrazno pot razčlenil v najpomembnejše trenut-
itiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiHiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimiiiimiiiiiiiiiiiHuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
NA VČERAJŠNJI SEJI SKUPŠČINE
Člani deželnega odbora odgovorili na številna vprašanja svetovalcev
V nekaterih primerih reagirajo odborniki na vprašanja z veliko zamudo Z večino glasov potrjen zakon o jamstvu na posojila za bolnišniške ustanove
Na včerajšnji seji deželnega svetu so pristojni odborniki odgovorili na vrsto vprašanj, ki so jih vložili predstavniki posameznih svetovalskih skupin, v drugem delu seje pa je skupščina potrdila normo, ki je bila svoj čas že izglasovana, a ki jo je vlada vrnila v ponovno preučitev z nekaterimi pripombami tehničnega in kronološkega značaja.
Člani deželnega odbora so v več primerih odgovorili na vprašanja svetovalcev z večmesečno zamudo, tako da so dogodki okrog nekaterih načetih tem že znani javnosti, vsaj v svojih grobih obrisih. Tako je odbornik Rigutto v imenu odbornika
in tujih proizvajalcev, in zavzema tri paviljone. Skupno nastopa na njej 133 razstavljavcev, ki so pripravili 52 standov. Ogled je možen vsak dan do vključno nedelje 9. maja, in sicer neprekinjeno od 10. do 18. ure. Vabila so na voljo brezplačno na samem razstavišču.
Stopperja (slednji je včeraj odpo-1 merami,: v katerih deluje slovenski
odsek industrijsko - obrtniške strokovne šole «L. Galvani» v Trstu. Deželni odbor se zaveda — je dejal Mizzau — da so sedanji prostori .neustrezni, čeprav je bil oddelek pred ,čftson^. premeščep v. UL Matteotti, položaj pa se bo izboljšal, ko se bo oddelek lahko vselil v nove prostore
toval na Hrvatsko) odgovoril na vprašanje, kaj bo s tržaško pivovarno Dreher. Rigutto je pojasnil, da bo tovarna varila še nekaj časa pivo, nato pa bo prešla na proizvodnjo izdelkov iz prekajenega- mesa.
Odbornik za kulturo Mizzau je v odgovor na ustrezna, vprašanja svetovalcev KPI in Slovenske.skupnosti dejal, da je bil IV. razred postkva-lifikacijskega tečaja pri državni stro-
kovni šoli s slovenskim učnim jezikom v Gorici ponovno odprt dne 11. novembra lanskega leta, in sicer da je ministrstvo za javno vzgojo izdalo ustrezno dovoljenje «z namenom, da bi zaščitilo jezikovne manjšine».
Kar se tiče zahteve po izpopolnitvi struktur slovenskega šolstva v Furlaniji - Julijski krajini, je Mizzau
dejal da se rešitev tega vprašanja skl 0 predcasnem zaprtju šol uvršča po eni strani v okvir preos-	parlamentarnih volitev je po
urejanje iolstea na podlagi šolskih ! “0 J"1« ‘«"V* “£“** ‘'J* , J J	■ nasi državi. Deželni odbor KPI za
šolske probleme je v tej zvezi pozval vse demokratične politične sile, naj se zavzamejo pri pristojnih oblasteh, da bi to predčasno zaprtje omejili na minimum glede na dejanske potrebe nameščanja volišč.
okrajev.
Mizzau Je odgovoril tudi na vprašanje svetovalca Slovenske skupnosti Štoke v zvezi z neugodnimi raz-
flilifiiiiiiinimiiiiiHiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiliiiiiiiiiuiiiilHiiiiiiiii
ODGOVOR MINISTRA NA VPRAŠANJE POSL. ŠKERKA
Nerazumevanje za probleme slovenske industrijske šole
Ponoven dokaz pomanjkanja dobre politične volje
S pismom dne 22. aprila je minister za javno vzgojo odgovoril na vprašanje, ki mu ga je 17. decembra 1975 poslal poslanec Albin škerk glede razmer v italijanskem strokovnem zavodu «Galvani» in v slovenski industrijski ter obrtniški poklicni šoli, ki je še vedno priključena k omenjenemu italijanskemu šolskemu zavodu.
Kot je znano, so italijanski dijaki stavkali in zasedli šolo z zahtevo, da pristojne oblasti poskrbijo za primemo šolsko poslopje, ureditev raznih kabinetov in dobavo pripomočkov. Prav tako so stavkali in zasedli šolske prostore dijaki slovenske poklicne šole, ki so tudi obiskali predstavnike strank, ustanov in sindikatov, jim prikazali neznosne razmere in poudarili nujnost, da se ustanovita dodatna razreda (4. in 5.) in da šola postane samostojna s svojim ravnateljstvom. Dijaki so bili na razgovoru tudi pri poslancu Albinu Škerku, ki je na to pereče vprašanje takoj opozoril ministrstvo za javno vzgojo.
Za združitev raznih sekcij šole «Galvani» v istem poslopju, pravi minister, bi najbolj ustrezal kompleks ENAOLI, za nakup katerega jè tržaška občina že predložila prošnjo. Glede ustanovitve dveh dodatnih, izpopolnjevalnih razredov na slovenski poklicni šoli pa pravi minister, da to vprašanje spada v splošni problem poskusnih razredov poklicnih šol, katerih število je določeno, za vse državno ozemlje, v točnem kontingentu. Vsekakor, zagotavlja minister, bo ministrstvo pripravljeno ponovno preučiti zadevo v prihodnjem šolskem letu.
Glede ustanovitve slovenskega industrijskega tehničnega zavoda pa pravi minister, da bo to vprašanje poglobljeno, v raznih aspektih, sporazumno s predsedstvom vlade in zunanjim ministrstvom.
Minister ni torej sploh odgovoril na zahtevo po osamosvojitvi, avtonomiji slovenske poklicne šole za industrijo in obrt. Ob zahtevi po u-stanovitvi dodatnih razredov se sklicuje na «določene» kontingente. Za ustanovitev industrijskega tehničnega zavoda pa se sklicuje na predsedstvo vlade in zunanje ministrstvo. Zakaj pa spet zunanje ministrstvo, pc* dogovoru v Osimu?
Tudi ta odgovor ministra kaže na pomanjkanje dobre politične volje sedanjih najvišjih oblasti. Upajmo, da se bo kaj spremenilo na bolje po 20. juniju.
Vodstvo SSG pri KPI in PSI
Tajništvo tržaške avtonomne federacije KPI se je skupaj s slovensko komisijo partije včeraj sestalo z delegacijo izvršnega sveta Slovenskega stalnega gledališča, ki je obrazložilo hudo finančno stanje gledališke ustanove. Kot je znano, ni SSG sposobno izpolniti svojih obvez do osebja do konca sezone 1975-76 in kriti drugih stroškov, medtem ko so perspektive za nadaljnje delovanje zelo negotove. Če ne bo pravočasnih ukrepov obstaja nevarnost, da bi bilo SSG prisiljeno prekiniti svoje delovanje. Odgovornost za ta položaj — kot je rečeno v tiskovnem poročilu KPI — pade v prvi vrsti na vlado, ki ni hotela poskrbeti za pravno definicijo te ustanove in za kritja, ki so s tem povezana. Odgovornost pa nosijo tudi tiste vladne sile, ki niso izpolnile obvez za kritje proračuna za sezono 1975/76.
Tajništvo federacije KPI — je dalje rečeno v poročilu — je poudarilo nenadomestljivo funkcijo SSG in izreklo svojo solidarnost, obvezalo pa se je tudi, da bo poseglo na vseh ravneh, krajevni in vsedržavni, da bi rešili tako problem kritja letošnjega proračuna, kot tudi vprašanje ukrepov za zagotovitev trdne osnove za delovanje gledališča z dolžnim pravnim priznanjem in z zajamčenjem ustreznih finančnih sredstev.
Predstavništvo upravnega sveta Slovenskega stalnega gledališča je bilo včeraj sprejeto tudi pri tajniku tržaške federacije PSI Ghersi-ju. Na sestanku so predstavniki gledališča prikazali dramatični položaj ustanove ne samo zaradi neizpolnjenih obveznosti v zvezi z javnimi podporami za tekočo sezono, ampak tudi zaradi neizpolnjenih obljub v zvezi z dokončno rešitvijo javnopravnega statusa gledališča. Tajnik Ghersi se je obvezal, da bo stranka zastavila vse svoje sile za rešitev trenutnega položaja s tem, da se bo zavzela za čimprejšnjo odobritev zadnjega sklepa pokrajine pri kontrolnih deželnih organih v Vidmu in pri Tržaškem skladu, čeprav pomeni to samo možnost zaključka letošnje sezone. V zvezi z dokončno rešitvijo vprašanja gledališča bo tajnik Ghersi osebno nastopil v Rimu pri centralnih organih stranke.
v Ul. Besenghir' tp'se bo zgodilo v trenutku, ko bo umetnostni inštitut «Nordio» zapustil prostore in se preselil v novo šolo v Ul. Navali.
V	odgovor na ustrezno vprašanje svetovalca KPI Cuffara, je odbornik Rigutto v imenu odbornika Stopperja orisal zadnja dogajanja v zvezi z gradnjo zidanega doka v Tržaškem arzenalu - Sv. Marku in v tej zvezi zagotovil, da se bo deželna uprava še naprej zavzemala za čim prejšnjo odstranitev pravnih zaprek, ki zadržujejo izvajanje tega važnega javnega dela za tržaško pristanišče in deželno gospodarstvo sploh.
V	drugem delu seje je skupščina potrdila z večino glasov (vzdržali so se svetovalci KPI in SSk) zakonsko normo, ki dovoljuje deželni u-pravi, da izda jamstvo na bančna posojila, s pomočjo katerih bodo bolnišniške ustanove na našem področju izplačale osebju zaostanke do 31. decembra 1974. leta. Zakon je bil izglasovan že januarja letos, a ga je osrednja vlada vrnila z vrsto formalnih pripomb.
Danes razstava «Burostile 76»
Na sejmišču pri Montebelu bodo danes ob 10. uri odprli razstavo pisarniških strojev, pohištva in raznih pripomočkov «Burostile 76». Gre za prvo specializirano razstavo, ki pomeni prehod na novo vrsto gospodarskih prireditev na našem razstavišču. Tega bodo kakor znano začeli obnavljati takoj po 28. mednarodnem velesejmu, ki bo v mesecu juniju. Razstava obsega eksponate domačih
■ Sinoči okoli 22.30 je izbruhnil požar v motorju fiata 850 coupé TS 173463, ki je.. bU« parkiran, pred gostilno Su-ban v Trnovci. Lastnica, Lucìa Arir-brdsamio iz Ul. Alfieri 8, je nemudoma ;t>byestfe gasilce,, ko,pa .so ti prišli, so plameni že popolnoma uničili avto.
ke: od prvotnega pesniškega izražanja, od zavesti, da je njegovo mesto in njegov element prozna beseda, do političnih spoznanj ob stiku z dunajskim svetom ter objema socialističnih idej, mimo njegovih strastnih in iskrenih bojev proti slovenskemu filistru pa do tragičnih let prve svetovne vojne, ki mu je zadala nove umetniške imperative. Vse njegovo delo, je dejal Vidmar, je prepojeno z izredno ljubeznijo do slovenstva in z izredno subtilno moralno občutljivostjo, ki mu je o-mogočila, da je gledal in obsojal življenje okrog sebe in v sebi.
V bistvu se Vidmar ni poglobil v nobeno plat Cankarjeve osebnosti a-li njegovega opusa, temveč je podal kronološko sliko njegovih del, in je to obogatil s tehtnimi oznakami, ocenami in kritikami. Kljub temu pa je nekaj točk posebno osvetlil. V prvi vrsti gre poudariti, da je Cankar že takrat uvidel, da je pot Slovencev samo v socializmu, da je socializem družbena oblika bodočnosti in najvišji domet humanizma. Zavzel se je tudi za združitev jugoslovanskih narodov v federativno državno obliko. Vidmar je tudi podčrtal, da je trditev, da je bil Cankar katoličan, brez vsake osnove. Cankar je bil prepričan socialist in njegovo ravnanje je slonelo na idejah revolucije in socialističnega preporoda. Kar se tiče pesimizma, ki so mu ga očitali kritiki, je že sam pisatelj poskrbel za preklic, ko je v pismu Izidorju Cankarju zapisal, da je optimist, kar ga je.
Vidmar je predavanje, ki ga je sam predsednik krožka «Finko Tomažič», Miloš Kodrič, označil kot nadvse dragocenega, zaključil z u-gotovitvijo, da je Cankarjevo delo vzgojilo vrsto političnih delavcev ter intenzivno vplivalo na celotno socialno življenje slovenskega naroda.
Bogat kulturni večer so dopolnili mladi igralci Slovenskega amaterskega gledališča, ki so izvedli pred-
uiimiiiiiiimiimiiimiiiiniiiitimmmiimiiiiiiiiiiii
Razna obvestila
Izredni zbor članov zadruge Mangart bo 26. maja v Gregorčičevi dvorani v Trstu. Razpravljali bodo predvsem o finančnih težavah, s katerimi se mora ukvarjati odbor.
» # *
Slovenski klub s sodelovanjem Na-, rodne in študijske knjižnice v Trstu prireja razstavo benečanskega tiska v Gregorčičevi dvorani, Ul. Céppa 9. Razstava bo odprta danes in jutri od 16. do 18. ure.
premiero dramske lepljenke «V areni življenja sem stal» dramaturgov Voznyja in Radeja. Za to zahtevno in nikakor lahko predstavo so se mladi uspešno pripravili, saj je bila njihova izvedba občutena ter prepričljiva.
V režiji Sergija Verča so nastopili: Sergij Cerkvenič, Boris Kobal, Ksenija Dobrila, Jasna Rodošek, Darij Frandolič, Lidija Sosič, Marina Gulin in Sergij Verč.
iiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiilliiiliuiiiiiuiiiiiiiiiiutiiiiixxiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiutiiiiiiiii
V TOREK NA TRŽAŠKI PRETORI
Obsojena mlada radikalca zaradi lepljenja lepakov
Pretor Rosario zavrnil ugovor odv. Maniacca, po katerem naj bi bilo obvezno plačilo pristojbine za plakatiranje protiustavno
Tržaški pretor Rosario je v torek obsodil dva mlada pripadnika radikalne stranke zaradi lepljenja lepakov na nedovoljenih mestih. Obsodba sama (globa 20.000 lir za Daria Predonzana in 15.000 lir za Giuseppa Caglianija) je neoporečna, kajti mladeniča sta priznala svojo dejavnost, poleg tega pa so na sodišču pričali tudi mestni redarji, ki so ju zasačili pri delu.
Mnogo pomembnejši od razprave o tem vprašanju je bil ugovor zagovornika odv. Maniacca iz Gorice, ki je oporekal veljavnosti določil tržaške občine, ki naj bi bila po njegovem mnenju protiustavna. Ma-niacco je v uvodu svojega posega naglasil, da je ustavno sodišče že razveljavilo določila, po katerih je treba plačati pristojbino za ideološko propagando, ki nima pridobit-niškega namena. Tu gre za vse vrste propagande razen za plakatiranje, o čemer ustavno sodišče še ni razpravljalo. Odv. Maniacco je torej oporekal utemeljenosti določil,
iiiiiiiiiifmiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiniiiimiiiiMiuiiiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiniMiiiimii
PO PRIJAVI DEVINSKO-NABREŽINSKEGA ŽUPANA ALBINA ŠKERKA
Pretor odredil zaplembo naprav kampinga v Sesljanu
Podjetje Zini se je lotilo gradnje brez občinskega dovoljenja
Karabinjerji oddelka sodne policije so v zadnjih dveh dneh zapečatili vse zgradbe, bazen in vodovodne pipe v kampingu Pineta-Mare v Sesljanu. Gre za 12 hektarjev velik turistični kompleks, ki ga je gradbeno podjetje Zini zgradilo in odprlo lansko leto, ne da bi imelo za to predpisana gradbena dovoljenja. V kampingu je namreč velik bazen in številne zgradbe, v katerih so uradi, bar in samopostrežna restavracija. Med gradnjo so posekali veliko število borovcev, za kar pa je gozdarsko nadzomištvo predčasno izdalo povoljno mnenje.
Preiskavo je uvedel pretor Bidoli po prijavi župana devinsko - nabre-žinske občine Albina Škerka. Pretor je po ogledu kampinga izdal štiri sodna obvestila in uvedel preiskavo proti lastnikom družbe bratom Albanu, Adelfiu in Sergiu Ziniju ter upravniku kampinga Brunu Dolceju.
V kampingu je bilo nad 100 prikolic, poleti pa je gostov seveda mnogo več.
Delavca v bolnišnico zaradi uhajanja plina v železarni Italsider
Včeraj okoli 16. ure sta se v ške-denjski železarni Italsider lažje zastrupila mlada delavca. 26-letni varilec Albino Stopar in 37-letni mehanik Guido Cherbava sta v skladišču v železarni popravljala električno napeljavo. Iz še nepojasnjenih razlogov je pri nekem ventilu nenadoma začel uhajati plin, ki je omamil oba delavca. Z rešilnim avtom tovarne Italsider so ju prepeljali v tržaško bolnišnico, kjer so ju zaradi zastrupitve sprejeli na medicinski oddelek s prognozo okrevanja v 10 dneh.
ki predvidevajo, da se lepake lahko lepi le na dovoljenih mestih proti plačilu posebne pristojbine za to poverjenemu podjetju. Po njegovem mnenju ta odlok krši pravico do svobode izražanja, ki jo določa u-stava.
Ta ugovor je pretor Rosario zavrnil, češ da je povsem neutemeljen. V obrazložitvi zavrnitve navaja, da prejemajo parlamentarne stranke sredstva iz državnih virov tudi zato, da lahko seznanjajo javnost s svojo dejavnostjo in torej plačujejo pristojbine.
Tržaška sekcija radikalne stranke je v zvezi s tem dogodkom izdala tiskovno poročilo, v katerem navaja okoliščine zavrnitve ugovora in dodaja, da včeraj pretor ni hotel dati radikalcem na vpogled utemeljitve zavrnitve ugovora, «ker bi jo radikalna stranka izkoristila samo za to, da ga kritizira». Sicer pa ni dolžan pokazati aktov, dokler ne sestavi celotne razsodbe. Vsekakor je Predonzan vložil priziv in namerava na prizivni razpravi ponovno vložiti ugovor o ustavni utemeljenosti določil v zvezi s plakatiranjem.
V torek je pretor Rosario obsodil zaradi istega dejanja tudi pripadnika organizacije Lotta Continua Franca Michelija in Mario Antonietto Di Guglielmo na 20.000 lir globe, oprostil pa je Manuelo Marussi, ki je razdeljevala letake vojakom na Opčinah.
V UL. SV. FRANČIŠKA 20
Drevi kulturni večer posvečen F. Prešernu
Italijanska ustanova za spoznavanje slovenskega jezika in kulture priredi danes s pričetkom ob 19.30 v prostorih v Ul. sv. Frančiška 20, kulturni večer posvečen velikemu slovenskemu pesniku Francetu Prešernu. O njegovem neprecenljivem delu bo spregovorila prof. Mar rija Pirjevec - Pierazzi, ki poučuje na tržaški filozofski fakulteti, nekaj odlomkov njegovih pesnitev pa bodo recitirali igralci Stalnega slovenskega gledališča Zlata Rodošek, Lidija Kozlovič in Stane Raztresen.
Kino
La Cappella Underground 19.00—21.30 «I mostri». Igrata Ugo Tognazzi in Vittorio Gassman. Barvni zabavni film.
Ariston 16.00—21.30 «Nashville». Barvni film režiserja Roberta Altmana.
Mignon 16.00 «Un asso nella mia manica». Igrata Omar Sharif, Karen Black.
Grattacielo 16.00 «Adele H. Una storia d'amore». Igra Isabelle Adjani, Barvni film.
Fenice 15.00 «Todo modo». Igrata: Gian Maria Volontè in Mariangela Melato. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Excelsior 15.00 «Qualcuno volò sul nido del cuculo». Igra Jack Nichol-son.	Prepovedan	mladini	pod	14.
letom.
Nazionale «Sandokan - I. del». Barvni film. Igrata Kabir Bedi in Carole Andre.
Eden 16.00 «Il secondo tragico Fan-tozzi». Igra Paolo Villaggio.
RUz 15.30 «Il comune senso del pudore». Barvni film. Igrajo A. Sordi, C. Cardinale, F. Bolkan, Cochi Pon-zoni.	Prepovedan	mladini	pod	14.
letom.
Aurora 16.30 «Cadaveri eccellenti». Igra Lino Ventura. Barvni film.
Cristallo 16.00 «May fair lady». Igra A. Hepburn. Barrai film:.
Capitol 16.00 «Bluff». Barrai film, v katerem igrata Anthony Quinn in Adriano Celentano.
Impero	16.00 «I santissimi».	Igra	M.
Miou.	Prepovedan	mladini	pod	18.
letom.
Moderno 16.30 «Gatti rossi in un labirinto di vetro». T. John, Richer-son. Barrai film.
Filodrammatico 16.30 «Magia erotica». Barvni film.
Ideale 16.00 «Lo straniero senza nome». Igra Glint Eastwood. Barvni film.
Vittorio Veneto 16.30 «L’altra casa ai margini del bosco». Barvni film.
Radio 16.00 «Le femmine sono nate per fare l'amore». Barrai film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Astra 16.30 «Le armate rosse alla liberazione dell’Europa». Barvni film.
Abbazia 16.00 «La mano lunga del padrino». Igra Peter Lee. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Volta (Milje) 17.00 «All’onorevole piacciono le donne», Igrajo Landò Buz-zanca, Laura Antonelli in Agostina Belli. Barrai zabavni film.
VERDI
Jutri ob 21. uri za red A prvi koncert Spomladanske simfonične sezone. Dirigent Daniel Oren, solist pianist Michele Campanella.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST
Kulturni dom
30 let nepretrganega delovanja PROSLAVA STOLETNICE ROJSTVA IVANA CANKARJA
HLAPEC JERNEJ
po povesti Ivana Cankarja
Odrska zasnova in režija JOŽE BABIČ
Dramaturg PRIMOŽ KOZAK Scena PETER SKALAR Glasba DARIJAN BOŽIČ Kostumi ANJA DOLENČEVA Asistenta VOJA SOLDATO VIČ in ZORAN LEŠIČ
V	naslovni vlogi nastopa POLDE BIBIČ, v ostalih vlogah sodelujejo igralci vseh slovenskih dramskih gledališč ter slušatelji AGRFTV, člani AFS «France Marolt», otroci Pionirskega doma v Ljubljani in drugi.
V	ponedeljek, 10. maja, ob 20.30.
VSTOP PROST
ŠOLA GLASBENE
MATICE - TRST
šolsko leto 1975-76
30 LET OBNOVITVE DELOVANJA
Danes v Mali dvorani Kulturnega doma ob 20. uri
I. ZAKLJUČNA AKADEMIJA
s sodelovanjem komornega orkestra Zavoda za glasbeno in baletno izobraževanje iz Ljubljane.
Vljudno vabljeni Vstop prost
PD «Ivan Grbec» v Skednju
priredi
Jutri, 7. maja, ob 20. uri v društvenih prostorih ob stoletnici rojstva
PROSLAVO IVANA CANKARJA
Na sporedu je govor Aceta Mer-molje, branje iz Cankarjevih del, nastop dua šiškovič:
Črt Šiškovič - violina Mojca šiškovič - klavir K obilni udeležbi vabi odbor.
SLOVENSKO AMATERSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
V	počastitev stoletnice rojstva Ivana Cankarja
Jože Rode - Jože Vozny Ivan Cankar
V ARENI ŽIVLJENJA SEM STAL
Dramska lepljenka
Predstavo so pripravili:
Jože Rode dramaturg, Gustav Mahler glasba, Mira Sardoč jezikovno vodstvo Sergej Verč
režija, scena in kostumi Igralci:
Sergij Cerkvenič, Ksenija Dobrila, Darij Frandolič, Marina Gulin, Boris Kobal, Jasna Rodošek, Lidija Sosič, Sergej Verč Franc Meula vodja predstave Alenka Čepar šepetalka Aldo Pipan tehnični vodja
Predstave v dvorani PD «I. Cankar», Ul. Montecchi 6 Jutri, 7. maja, ob 20.30 — premiera.
V	soboto, 8. maja, ob 20.30 —
I.	ponovitev.
V	nedeljo, 9. maja, ob 18. uri —
II.	ponovitev.
PD RDEČA ZVEZDA — SALEŽ
priredi danes, v četrtek, ob 20.30 v prostorih ŠK Kras v Zgoniku
Srečanje z zamejsko pesnico Marijo Mijot
in nastop okteta MAJNICA iz Prebenega.
VABUENI
Ob 1. obletnici smrti Franca Valenčiča darujeta žena in hčerka 10.000 lir za Zvezo vojnih invalidov NOB.
V spomin na pokojnega moža ob njegovem današnjem rojstnem dnevu daruje Zdenka Šavli 5.000 lir za Dijaško matico in 5.000 lir za šolo Ivan Cankar pri Sv. Jakobu.
Ob 27. obletnici smrti Milana daruje Marija Starc 10.000 lir za ŠD Kontovel.
Drago Cibic daruje 5.000 lir za SD Kontovel.
Silvester čepar daruje 10.000 lir za TPPZ.
Anica in Marcello švagelj darujeta 10.000 lir za Glasbeno matico.
PD «v. VOlPHfr» - DOLINA
vabi na otvoritev razstave slikarjev amaterjev, ki bo jutri, 7. t.m., ob 20.30 v Torkli.
Izleti
Slovenski klub obvešča, da bo odhod izletnikov na Vrhniko, ob 100-letnici rojstva Ivana Cankarja, 9. t.m. ob 7.45 izpred sodnijske palače.
DRUGE VESTI NA ZADNJI STRANI
• Tržaška občina se pridružuje - žalosti družine ob smrti someščana
M* ««lil«
dr. Giulia Chicca
tržaškega občinskega odbornika i11 svetovalca.
Umrl je tržaški občinski odbornik dr. Giulio Chicco
Včeraj zjutraj je umrl tržaški občinski odbornik dr. Giulio Chicco, ki je bil član občinskega sveta že od leta 1966. Šest let je bil odbornik za osebje, v zadnjem času pa je načeloval odbomištvu za kulturne dejavnosti.
Ob začetku včerajšnje seje je tržaški občinski odbor počastil njegov spomin. Lik pokojnika je orisal župan Spaccini, ki je tudi izrekel družini globoko sožalje občinske uprave.
V Tržaški knjigarni razstavlja svoje risbe France Gorše. Razstava bo odprta do 16. maja.
Včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 6. maja JANEZ
Sonce vzide ob 4.45 in zatone ob 19.18 — Dolžina dneva 14.33 — Luna vzide ob 10.37 in zatone ob 0.17.
Jutri, PETEK, 7. maja STANKO
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 24,8 stopinje, najnižja 11,9, ob 19. uri 19,6 stopinje, zračni pritisk 1018,2 mb stanoviten, brezvetrje, nebo 1/10 pooblačeno, vlaga 60-odst., morje mimo, temperatura morja 13,1 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 5. maja se je v Trstu rodilo 17 otrok, umrlo pa je 13 oseb.
Umrli so: 76-letna Teresa Quilici vd. Brancolini, 19-letni Fulvio Galante, 87-letna Katarina Gamie vd. Artič, 88-letni Serafino Dalla Stella, 79-letni Mario Trampuš, 67-letni Augusto Zattera, 73-letni Pietro Tofful, 59-letni Giulio Chicco, 92-letna Giovanna Štolfa vd. Planinšek, 64-letna Maria Murre por. Parisi, 55-letni Casimiro Bo-sazzi, 68-letni Lorenzo Fomasari, 63-letna Cecilia Menon por. Bestiacco.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) All'Angelo d’Oro, Trg Goldoni 8; Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Due Lucci, Ul. Ginnastica 44.
nočna služba lekarn
(od 19.30 do 8.30)
Gmeiner, Ul. Giulia 14; Manzoni, Largo Sonnino 4; Al Cedro (INAM), Trg Oberdan 2.
Naznanjamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša predraga mama
MARIJA SLAVEC vd. STRAIN
Pogreb nepozabne pokojnice bo jutri, 7. t.m., ob 14. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v dolinsko cerkev.
žalujoči: sin, hčere, snahi, zet je, nečaki, nečakinje, sestre, brat in drugo sorodstvo
Trst, Dolina, 6. maja 1976
Po daljši bolezni je preminil
MARIJ TRAMPUŠ
dolgoletni predsednik nadzornega odbora Založništva tržaškega tiska.
Ohranili ga bomo v hvaležnem spominu.
Založništvo tržaškega tiska
Trst, 6. maja 1976
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 1. ure, tel. štev. 732-627.
Sporočamo žalostno vest, da je dne 4. t.m. nenadoma Pre" minil naš bivši dolgoletni administrator
MARIO TRAMPUŠ
Pogreb bo danes, 6. t.m., ob 9.40 iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
ADRIAIMPEX d.d.
Trst, 6. maja 1976
GORIŠKI DNEVNIK
6. maja-1976
PO DVEH NEGATIVNIH SEZONAH LETOS BOLJŠI OBETI?
Napori za pritegnitev domačih in tujih turistov v naše kraje
S kongresno palačo letos ne bo se nic - Ra'zsiritev letalskega nadzorstva: nad čistočo morja v zalivu - Okrepitev propagandnih nastopov v inozemstvu
Turistični promet v Trstu je v sezonah 1974 in 1975 beležil stalno nazadovanje števila italijanskih turistov, ki ga je le delno nadomestilo zvišanje števila nekaterih tokov inozemskega turizma, zlasti seveda iz Slovenije oziroma Jugoslavije. Prvi meseci letošnjega leta pa kljub kritičnemu gospodarskemu položaju v državi obetajo nekoliko ugodnejše Perspektive, saj so dv 31. marca t.l. hoteli tržaške občine zabeležili 25.000 Prihodov italijanskih in 22.353 inozemskih turistov, kar predstavlja v prvem primeru 1330 več kot v istem razdobju lanskega leta, v drugem prhneru pa 1431 več kot v istem razdobju leta 1974. Točni podatki za april še niso znani, vendar so vsekakor ugodni predvsem zaradi velikonočnih praznikov, ko je bilo v tržaških hotelih in drugih gostiščih kar precejšnje število italijanskih, avstrijskih, francoskih in ponovno seveda predvsem jugoslovanskih turistov. Rezervacije za maj prav tako napovedujejo močan dotok avstrijskih- in nemških turistov, kar je treba še posebej pripisati zanje u-godni menjavi denarja. Opaža se tubi, da pri italijanskih turistih doslej ni bilo opaziti občutnejših posledic razvrednotenja denarja, vsaj kar zadeva ekonomsko močnejše kategorije ljudi.
Razpoložljivih hotelskih ležišč v tekoči sezoni je v Trstu 2746, od katerih 669 prve kategorije. S skorajšnjim odprtjem obnovljenega hotela Excelsior se bo število ležišč povečalo za 300 in še za 17 apartmajev.
Razumljivo je, da se v takem mestu kot je Trst, ki ima v turističnem smislu prehodno lego, turistični tokovi ne stekajo spontano. Zanje je treba poskrbeti z ustrezno propagando in predvsem z nudenjem turističnih privlačnosti v obliki prireditev, nianifestacij itd.
Pomembno pridobitev bi vsekakor Predstavljala kongresna dvorana v okviru Pomorske postaje vendar z njo za letošnjo sezono ne bo še nič, ker bodo izvršilni načrti, ki jih pripravlja arhitekt Bartoli s svojimi sodelavci, končani šele do 31. oktobra letos. Z bodočim delovanjem kongresne dvorane se postavlja tudi Vprašanje parkirnih prostorov. Avtonomna turistična in letoviščarska Ustanova je pripravljena sama pre-
vzeti tako parkirišče na nabrežjih v bližini Pomorske postaje in je že v stikih z občinsko upravo, da ji odstopi v ta namen določen prostor. V teku je tudi podobna pobuda nekaterih javnih ustanov in zasebnikov.
Pomembno poglavje za razvoj turizma pri nas predstavlja čistost morja in obrežij. Na pobudo dežele se pripravlja raztegnitev letalskega nadzorstva nad morjem oziroma nad onesnaženjem morja v Tržaškem zalivu in tudi pri tej pobudi bo letoviščarska in turistična ustanova prisotna. Ustanova je dala tudi pobudo za premestitev stojnic s Trga Libertà, za katere naj bi obnovili del Silosa, zavzela pa se je tudi, da v času turistične sezone ne bi ukinili openskega tramvaja in naj bi obnovitvena dela odložili na oktober.
Na področju turistične propagande bo ustanova sodelovala pri kolektivni deželni propagandni akciji, ki je poverjena odbomištvu za turizem in specializirani ustanovi, sama ali v sodelovanju z EPT pa bo poskrbela
za ponatis propagandnih tiskovin, zlasti tiskovine «Trst in njegova pokrajina», za propagiranje poletnih prireditev, za realizacijo filma o Trstu, ki ga bosta v teku leta izdelala Mauri in Bombače:, za udeležbo na inozemskih sejmih itd.
O poletnih manifestacijah smo že poročali. Osredotočene so na kvalitetnih kulturnih dejavnostih za zagotovitev kvalitetnih turističnih tokov, na maksimalnem izkoriščanju grada Sv. Justa, kjer je že v teku razstava skulptur Mirka Basaldelle in tudi na turističnem izkoriščanju kraškega področja, na primer s predstavami Goldonija na nekaterih trgih itd. žal moramo tudi letos u-gotoviti, da med najavljenimi prireditvami ni niti enega jugoslovanskega ansambla, ne folklornega ne kakršnega koli drugega, čeprav bodo tudi letos v naši neposredni bližini (v Kopru, v Portorožu, v Opatiji) pomembni državni in mednarodni festivali z nastopi najodličnejših domačih in tujih skupin.
SESTAJAJO SE VODSTVA STRANK IN VOLIVCI
Pospešene priprave v strankah na predčasne parlamentarne volitve
Zmanjšanje števila poslancev v našem okrožju SSk se ogreva za samostojen nastop v deželi
lliuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiii3iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiuiIiiii|l|,||lll|||,|Un||„|,„|„„ril||imi||||lu|||||||||||n||
PRED DNEVI V BUDIMPEŠTI NA POBUDO ISDEE
Ugoden odmev zasedanja o gospodarskem sodelovanju med Madžarsko in Italijo
Udeleženci zasedanja so kritično ocenili sedanji mednarodni gospodarski položaj ter se zavzeli za tesnejše gospodarske stike med obema državama
Skrajšan čas za volilne priprave sili stranke k hitremu ukrepanju. Volilne skrbi ljudi v strankarskih krogih je včeraj povečala novica, da se bo število parlamentarcev v okrožju Gorica, Videm, Pordenon in Belluno zmanjšalo od 14 na 13. Politiki si sedaj belijo glave, katera stranka bo izguoha svojega predstavnika. Vsi pa so si edini v tem, da bo to tista stranka, ki bo izgubila tudi glasove, če se bo torej ponovil 15. junij, bo po vsej verjetnosti udarilo po KD. Ta stranka je na prepihu tudi zaradi skoraj gotove odločitve Slovenske skupnosti, da tudi na Goriškem ne glasuje več za KD. S tem, da se
hude odgovornosti za sedanji kaotičen položaj v državi pa lahko povzročijo ponovno ošibitev stranke in izključitev goriških predstavnikov KD iz parlamenta.
Tečajem CIFAP preti zaprtje
Na zadnji seji sindikalne federacije so preučili položaj profesionalnih tečajev CIFAP v goriški pokrajini. Sindikalisti namreč pripisujejo sedanje stanje na teh šolah,
kjer so dijaki v nevarnosti, da ne
T ^ & lera’ Uacc,e bodo dokončali leta, profesorji pa, bo Gorica prilagodila ravnanju SSk da ne bodo dobili mes^nih prejemkov, deželnemu odbomištvu za šolstvo. Slednje namreč ni dalo nobe nega odgovora sindikatom ter predstavnikom šol, ki so zahtevali sestanek z odgovornimi na deželi. Glavna sporna točka se nanaša na po-
Z negativno ocenitvijo sedanje mednarodne gospodarske krize ter z ugodno ocenitvijo razvoja gospodarskega sodelovanja med Italijo in Madžarsko se je prejšnji teden zaključilo pomembno zasedanje v Budimpešti, ki sta ga v sodelovanju priredila tržaški inštitut ISDEE in madžarski inštitut za svetovno gospodarstvo. Zasedanje, ki je že druga tovrstna pobuda obeh organizacij, je obravnavalo predvsem dve vprašanji — mednarodni gospodarski položaj ter gospodarske odnose med obema državama.
Dela zasedanja, ki je bilo na sedežu madžarske državne banke, sta vodila ravnatelj madžarskega in-
a|iiimiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiniiiili n ill||||,||,l|l|||l|Illllmllllfllll,munì l,)ll||||liiiiiiiiiiiiiiiiliiitMnm lunin
Pismo uredništvu
Pojasnilo k poročilu o predstavitvi knjige Janka Perata «Golo upanje»
Dragi tovariš urednik,
prosim, .da priobčite v Vašem hnevniku pojasnilo k članku vašega koprskega dopisnika z naslovom V Kopru predstavili knjigo Janka Pegata «Golo upanje», priobčenem st. 94 z dne 20. IV. t. L Peratova knjiga opisuje, seveda v obhki romana, kako je delovala ilegalna organizacija TIGR. Članek nato na-vaja, kako se je razvijala razprava c TIGR. Dobesedno navaja članek naslednje napačne trditve:
«Danes gledamo na organizacijo takole: pohvalno so se izra-}} udeleženci o diverzantskih ak-bah mladih ljudi, polnih idealiz-^ a_ in zato ni naključje, da se je ecinp izmed njih tudi pozneje pri-JUcila partizanom. V vodstvo or-l®ntz?pje TIGR so se ugnezdili ma-g.Meščanski elementi, ki so začeli lriti protikomunistične parole, se s0je?0Vati 2 Zahodom ter so se v . delovanju s starojugoslovansko po-ei)o posluževali najbolj nizkotnih Janj kot so denunciranje, izdaja-podobno. Na organizacijo nit ìe treba gledati z dveh stra-.° je idealizem mladih ljudi ter vodstva.»
TIgr je bda slovensko - hrvaška . egalna
^ključno na ozemlju Julijske kraji-
cgalna organizacija, ki je delala
ie,v taliji od jeseni 1927 pa do svo v ?a konca na pomlad 1941, ko so no* ^ an^ TIGR prešli ali v politič-delo na terenu ali pa v parti-aaske enote NOV in POS.
lt)4n°dstvo T1GR ie delal° d0 leta
ki -uV dubjski krajini. Tisti člani, Hen i ni zaje'a policija OVRE, so Pretrgano nadaljevali svoje delo kH°Zamlju Slovenije. Pol časa ^ UisL i v gverdskih trojkah v Ju-k0 Kl krajini, pol časa v podzemlju, pr So se Pripravljali na nove akcije, ho V ?adnJa leta pred drugo svetov-iz J0:1?0 obstajalo vodstvo TIGR , 'nh oseb: Danilo Zelen, študent
Hnič
tevei
:tle fakultete, Just Godnič, de-osnjarske stroke, Ferdo Kra-
vanja, delavec in Albert Rejec, publicist. Vodstvo TIGR je bilo ves čas najtesneje povezano z vsemi i-talijanskimi antifašističnimi strankami v Parizu in je bilo od 1935 do 1940 povezano s posebnim akcijskim paktom z vodstvom italijanske ko munistične partije v emigraciji v Parizu.
Med vojno sta padla dva člana vodstva: Danilo Zelen v boju z italijansko okupacijsko vojsko že 1. 1941, in Ferdo Kravanja v boju z nacistično nemško patruljo pri Pla-veh 1. 1944. Živa sta ostala Just Godnič in Albert Rejec, ki sta tudi bila ves čas ali kot aktivista ali kot borca v partizanskih odredih.
Razlog popolnoma na glavo postavljenemu prikazovanju TIGR leži verjetno v nepoznavanju slovenskih razmer tik pred in med vojno. Samo en korak je bil do zamenjave TIGR za legalno organizacijo primorskih emigrantskih združenj iz Julijske krajine v Jugoslaviji. Ta množična krovna organizacija je vključevala vsa emigrantska društva, ki so bila raztresena širom po Jugoslaviji od Makedonije pa do Slovenije. Vodil jo je dr. Ivan Marija Čok. Na pritisk fašistične Italije in nacistične Nemčije je takratna jugoslovanska vlada razpustila Zvezo in vsa emigrantska društva. Dr. Ivana čoka je zaprla in ga konfinirala v notranjosti Srbije, od koder je zbežal tik pred okupacijo Jugoslavije po Hitlerjevi vojski. Dr. Čok ni imel nič opraviti s TIGR. Roman Janka Perata je napeto pisan in je pravo branje za preprostega primorskega človeka, ki je bil tesno povezan z delovanjem TIGR.
Ljubljana, dne 24. aprila 1976
Albert Rejec
Op. ur. Pismo našega sodelavca tov. Alberta Rejca objavljamo v celoti z željo, da se z morebitnimi nadaljnjimi prispevki vsestransko o-svetli zgodovinska vloga TIGR oziroma njegovega vodstva v emigraciji v Jugoslaviji.
štituta prof. Jozsef Bognar in predsednik ISDEE prof. Claudio Calzolari. Po glavnih poročilih podravna-telja madžarskega inštituta za svetovno gospodarstvo prof. Mihalyja Simaia in prof. Vittoria Vallija padovske univerze so v razpravo posegli številni izvedenci iz obeh držav. O razvojnih smernicah gospodarskega sodelovanja med o-bema državama sta izčrpno in poglobljeno govorila raznatelj ISDEE dr. Tito Favaretto in predstavnik madžarskega ministstva za zunanjo trgovino dr. Peter Balzs. Udeleženci zasedanja so soglašali v tem, da je treba preiti s tradicionalnih oblik gospodarske izmenjave na sporazume o tehnično industrij skem sodelovanju ter o skupnem vlaganju kapitalov. Istočasno je iz razprave izšla zahteva po spreminjanju zakonov, ki urejujejo v obeh državah gospodarske izmenjave. Številni izvedenci so posegli tudi na področje industrijskega sodelovanja ter na vprašanja bančnega sektorja.
Na zasedanju je bilo prisotno tudi predstavništvo dežele Furlanije-Julijske krajine. Deželno odborni-štvo za industrijo in trgovino je pripravilo poročilo, v katerem je predložilo madžarskemu partnerju konkretne predloge o gospodarski izmenjavi, predvsem kar zadeva industrijsko sodelovanje z deželnimi podjetji. Predloge so z madžarske strani sprejeli z velikim zanimanjem.
Zanimivo predavanje dr. Fonde v Briščikih
Na pobudo centra za mentalno zdravstvo iz Nabrežine je imel v torek pri Briščikih dr. Fonda zanimivo predavanje, med katerim je analiziral sedanje pomanjkljivo stanje na zdravstvenem področju, kar potrjuje nujnost po izvajanju temeljitih reform, še posebno pozornost je predavatelj posvetil novemu pristopu do bolnikov s psihičnimi motnjami in podčrtal, da moramo težiti za rehabilitacijo teh pacientov in omogočiti njihovo postopno vključitev v primerno okolje. Odziv vaščanov sicer ni bil množičen, vendar pa so prisotni z velikim zanimanjem sledili izvajanju, kar daje občinski upravi povod, da priredi tudi po drugih vaseh podobna predavanja o zdravstvu.
DOLINA
8., 9., 10., 11. maja
« MAJENCA »
in
20. RAZSTAVA DOMAČIH VIN
NE POZABITE !
v Trstu in da bo ta odločitev veljala za vso ueželo, se odpira resna možnost za predstavitev slovenske liste za parlamentarne volitve tudi v Benečiji. Samostojni nastop SSk bi zaoal hud udarec goriški KD ter bi bil plačilo, tako govorijo v krogih SSk, za njeno neobčutljivost, za potrebe slovenske manjšine. Tako kot na Goriškem pa u-tegne odločitev SSk udariti po KD tudi v Beneški Sloveniji. Dokončno stališče bo stranka zavzela na sestanku deželnega vodstva v. soboto popoldne v Jamljah.
Poglejmo sedaj na kratko, kako se na izbiro kandidatov in na določitev politične linije pripravljajo posamezne važnejše stranke. PSI bo imel danes sejo pokrajinskega izvršnega odbora, na kateri bodo določali imena kandidatov, dveh ali treh, za poslansko zbornico in za senat. Ti kandidati sicer nimajo možnosti izvolitve, vendar pia bodo stranki kot celoti prinesli glasove. Njihova imena bodo v petek potrdi-li na seji deželnega odbora, ki se bo sestal v Vidmu. Deželna odločitev bo potem podvržena še odobritvi osrednjega voostva.
Deželno vodstvo PSI se je 23. a-prila sestalo v Gorici in poslušalo poročila tajnika Alda Gabriela Ren-zullija o političnem položaju. Taj nik je poudaril zapiranje deželne KD, podobno kot v vsedržavni ravni. Podrejenost PRI in PSDI politiki KD je v nasprotju s sklepi njihovih vsedržavnih kongresov, zlasti kar zadeva PSDI. Tajnik je podčrtal nekatere skupne točke, ki jih ima v deželi stranka s KPI. Na sestanku so izvolili deželni nadzorni organ, razdelili so si delo v volilnem razdobju ter izbrali nova telesa, ki jih predvideva statut. Delo izvršnega odbora, ki se je v novi sestavi prvič sestal 16. marca, pa je povečala nepričakovana vest o sklicanju predčasnih volitev.
KPI se na volitve pripravlja s sklicanjem sestankov sekcijskih odborov in odbora goriške federacije. Stranka ocenjuje opravljeno delo parlamentarcev ter izbira imena kandidatov.
Včeraj se je pojavila govorica o možnosti predložitve skupnega kandidata goriških laičnih strank, PS Dl, PRI in PLI. Te stranke nimajo nobene možnosti za uspeh, če se predstavijo ločeno, obstajala pa naj bi možnost izvolitve njihovega predstavnika v deželi, če bi nastopile skupno. Skupen nastop naj bi preprečil premik volilnega zbora laične sredine proti levici.
Od vseh strank je še najmanj znan položaj v KD. To pa je tudi razumljivo, saj je KD od vseh v najhujšem precepu. 15. junij je občutno zmanjšal njeno moč, njene
manjkanje financ, brez katerih letos ne bodo zaključili tečajev.
Sindikati so na seji sklenili ponovno opozoriti deželno odborništvo o nastalem položaju. Če bo tudi v tem primeru odborništvo gluho na zahteve sindikatov, bodo ti odločno nastopili.
PD O. Župančič, ŠD Juventi-na, Mladinski krožek, Kmečko društvo ter domača sekcija VZPI-ANPI vabijo na svečano odprtje
DOMA
ANDREJA BUDALA
ki bo v štandrežu v nedeljo, 9. maja, ob 10. uri.
DOBIL JE ZVEZDO ZA ZASLUGE NA DELOVNEM MESTU
«Kot vajenca so ga v tržiški ladjedelnici GRDA sprejeli 9. oktobra leta 1932, kjer je bil zaposlen do leta 1937. Po drugi svetovni vojni je zaradi strokovne pripravljenosti in zaslug pri delu napredoval in postal projektant strojev v uradih ladjedelnice, nakar je postal vodja delavnice. V zadnjih letih pa kot .........................................................
LETNA SKUPŠČINA ZADRUGE INCONTRO SREČANJE
Uresničene pomembne pobude za povečanje zanimanja večinskega naroda za naš položaj
S prostovoljnim delom so elani Zadruge prodajali knjige, priredili tečaj slovenščine in predavanja - Kako zagotavljati knjige po nižjih cenah
Svoje življenje F. Sedmak posveča delu in družini
Po rodu je Križan, biva pa v Tržiču, kjer je zaposlen v ladjedelnici Italcantieri
vodja oddelka za vzdrževanje strojev in drugega materiala vodi 120 delavcev, ki ga visoko cenijo zaradi njegove vestnosti na delu ter izkušenosti».
Z naslednjo navedbo, ki so jo prebrali prejšnjo soboto na sedežu trgovinske zbornice v Trstu, je bil 59-letni Franc Sedmak iz Tržiča kot edini Slovenec v deželi Furlaniji - Julijski krajini deležen zvezde za zasluge na delovnem mestu, ki so jih letos podelili tisočim zaslužnim delavcem. Brez dvoma gre za visoko priznanje človeku, ki je vse svoje življenje posvetil delu in tako prispeval k razvoju krajevnega gospodarstva.
Prejšnji večer, ko smo ga obiskali na njegovem domu v Ulici Romana 106, nam je s ponosom pokazal zvezdo ter diplomo. V slovenščini nam je nato nekoliko spregovoril o svojem življenju. Rodil se je 4. septembra v Križu, kjer je bival do druge svetovne vojne, ko so ga Nemci najprej odvedli v kraj Marktret-wiz, kjer je delal na kmetiji. Kasneje pa je sedem mesecev delal v tovarni v Selbstadtu. Tu je spoznal tudi svojo ženo Marto. Po zakonu sta se preselila v Tržič, kjer še danes bivata skupaj s svojima dvema o-trokoma. 30-letnim Tadeom in 26-let-no Gioiele.
Zaradi svoje izkušenosti je kot svetovalec član posebne komisije, ki preučuje in ocenjuje nove tehnične naprave v vseh italijanskih pristaniščih. Zaradi tega je tudi večkrat potoval v razne kraje. Tako, nam je povedal, je že bil na Japonskem ter v številnih krajih Italije.
Delo in družina mu ne dovoljujeta, da bi sodeloval v kaki skupini ali organizaciji. Ko pa je bil še mlad, nam je zaupal, je sodeloval v ansamblu Alba v Križu.
Francu Sedmaku, ki je bil deležen tako visokega priznanja, čestitamo ob tem uspehu.
Razna obvestila
Podporno društvo za Goriško obvešča člane, da bo redni letni občni zbor v četrtek, 13. maja, ob 20. uri ob prvem ter ob 20.30 ob drugem sklicanju na sedežu v Ul. Malta 2.
občnega zbora Zadruge Incontro - Srečanje v Gorici.
tfa redni letni skupščini Zadruge Incontro — Srečanje so ocenili dosedanje delo, zastavili so si smernice za prihodnje leto ter izvolili novo vodstvo. Zadruga ima za seboj poldrugo leto življenja ter ima 140 članov. Skupščino je odprl Karel Černič, ki je v obsežnem poročilu govoril o delovanju knjigarne in o spremljajočih pobudah. Povedal je zanimiv podatek, da so prodali za 19 milijonov lir slovenskih in italijanskih knjig v svojih prostorih v Ul. S. Giovanni kakor tudi na slovenskih in italijanskih prireditvah, kjer so postavljali stojnice.
Zadruga, ki v celoti deluje na prostovoljnem delu članov, je opravila pomembno kulturno poslanstvo. S svojimi pobudami je prispevala k razvoju demokratičnih odnosov, h krepitvi protifašistične misli, k med-
.....................................„„..milili,imi.,i„„„„„„„„
VSAKOMESEČNI PODATKI OBMEJNE POLiCIJE
Aprila so na Goriškem našteli 951.439 prehodov
V primerjavi s prejšnjimi meseci se je promet občutno povečal
Meseca aprila so na goriških ob-1 njič organizirala izlet pred petimi mejnih prehodih našteli 951.439 pre- * let' hodov, kar pomeni, da so v prejš-
JSOtSuGHERO
■foli oglasi
ianfi? ’	Slovenca z itali-
stawIm-drŽavljanstvom 23 našo re' n?vl J° v Nemčiji- Nudimo stana n m visoko Plačo. Javiti se 7 ?,asA0V: Restaurant KRONPRINZ
»«2S/0 ■ m ~
STANOVANJA Z VSEM UDOBJEM ! Kupite jih ali jih vzemite v najem, kot vam je ljubše, vendar vedno zahtevajte, da so termično izolirana ter tudi proti ropotu.
ISOLSUGHERO
Odlična prirodna izolacija, ki omogoča življenje «stene ob steni». Tel. (040) 820182 / 3.
CARLI VIRGILIO vas vabi, da si ogledate veliko izbiro avtomobilov v AUTOSALONE TRIESTE, Ul. Giulia 10. Ugodne prilike: 127 72, A 112 Abarth 75, Mini 70 72, 128 73, 500 68 71, Capri 1500 70, 128 fam 70, 124 fam. 71, 850 66 70, 1750 70, Diane 6 72, 123 avtomatični 75, 124 68 plinska napeljava, 124 spider 71. Jamstvo in ugodni plačilni pogoji do 30 mesecev.
STANOVANJA
veljajo več če so termično in zvočno zaščitena
■SOlSUGHERO
prirodna izolacija za življenje «stena ob steni»
G. M. Colombin & figlio SpA Trst — Tel. (040) 820182/3
njem mesecu našteli približno 350 tisoč prehodov več v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta ter 200 tisoč prehodov več v primerjavi z letošnjim marcem.
K porastu obmejnega prometa na Goriškem je v prvi vrsti prispeval padec vrednosti lire, tako da so v drugi polovici aprila dinar menjali že po 50 lir. Brez dvoma je ugodna menjava pripomogla, da je veliko število jugoslovanskih od jemal Jev prihajalo v goriške trgovine.
Aprila meseca so s potnimi listi našteli skupno 328.717 (138.444 aprila lanskega leta) prehodov, od katerih je bilo 174.522 (68.532) italijanskih. 154.193 (69.912) pa tujih državljanov. Kot običajno so s prepustnicami zabeležili večje število prehodov. Teh je bilo skupno 622.724 (446.432).
Slovenski dijaki na izletu v Rimu
V nedeljo so se pozno zvečer vrnili v Gorico dijaki gimnazije - liceja Primož Trubar, ki so se v spremstvu profesorjev udeležili šolskega izleta v Rim. Kot je že vsakoletna navada, so se tudi letos na tej šoli odločili, da priredijo poučni šolski izlet v eno izmed umetniško in zgodovinsko znamenitejših italijanskih mest. Za cilj so si dijaki in profesorji izbrali Rim, kamor je šola zad-
Izletniki so odpotovali z avtobusom iz Gorice v četrtek popoldne ter prispeli v Rim zvečer. Tu so si ob razlagi prof. Milka Renarja, ki je vodil izlet, ogledali umetnine in znamenitosti mesta. Dijaki so se najbolj zanimali za kolosej, forum, katakombe, sikstinsko kapelo, trg in cerkev sv. Petra, pa tudi za vse druge znamenitosti antične in poznejših dob, katera pričevanja so kljub vsemu v zelo velikem številu ohranjena v Rimu. Tako so si v Vatikanskih muzejih ter v galeriji vile Borghese lahko ogledali dela največjih italijanskih umetnikov. Poleg Rima so izletniki obiskali tudi bližnji kraj Subiaco, znan po svoji lepi okolici in po najstarejšem benediktinskem samostanu.
Večere so izletnik; izkoristili za ogled mestnega središča, raznih znanih trgov in palač, znamenitih vodometov Trevi ter drugih spomenikov.
Izlet je torej popolnoma uspel, saj so se dijaki vrnili navdušeni nad znamenitostmi, ki so si jih ogledali in pa nad prijetnimi doživetji izleta.
# Goriška občina obvešča vse, ki bi radi ob prihodnjih političnih volitvah razdeljevali volilna potrdila, naj naslovijo na navadnem papirju prošnjo soriškemu županu. Raznašalci morajo dopolniti 18. leto starosti.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Al Redentore, UL Rosselli, teL 72-340.
sebojnemu spoštovanju in spoznavanju pripadnikov dveh tujih živečih narodnosti. Tako sodi med njene najpomembneše akcije tečaj slovenščine za 35 Italijanov. Prihodnje tečaje bodo priredili tako, da bodo udeležence združevali po skupinah na podlagi njihovega znanja ter jim tako omogočili hitrejše napredovanje. Priredili so predavanje avtorja knjige o «Porčinju, dveh obrazih odporništva», tečajnike slovenščine so peljali na poučni izlet v muzej v gradu Kromberk, odlične stike pa so razvili z demokratičnimi občinskimi upravami ter s slovenskimi knjižnicami v slovenskih občinah.
Ko je ocenjeval tečaj slovenskega jezika, je prof. Karel Černič pred vsem omenil njegov avantgardni pomen, saj je poleg učenja jezika pomagal odpravljati predsodke. Ta namen ima tudi dvojezično upravljanje zadruge, ki je zajamčeno s statutom. S sodelovanjem dveh na rodnosti v zadrugi se italijanska večina seznanja z vprašanji Sloven cev, kar je pogoj za demokratično reševanje narodnostnih vprašanj. Sožitje na osnovi enakopravnosti bo tudi tema predavanja, ki ga bo Zadruga pripravila 26. maja in na katerem bosta govorila poznavalec manjšinske problematike Salvi in prof. Samo Pahor.
Zadruga sedaj pripravlja predlog o uvedbi pouka slovenskega jezika v italijanskih šolah in bo izvedla pobude za popolno zaščito slovenske narodnostne skupnosti. Pri tem bo Zadruga izhajala iz prepričanja, da mora biti šibkejša skupnost, kot je ravno slovenska, privilegirana. Takšno stališče izhaja tudi iz poročila člana kulturne komisije Enza Mo-chiuttija.
Zadruga je sestavila program dela tudi glede prodaje knjig. Vključevala se bo v šolsko življenje ter postavila stojnice v tovarnah. Povezovala se bo z demokratičnimi knjigarnami in založniki, da bi prodajala knjige z večjim popustom ter tako odpravila monopol distributerjev.
V razpravi so člani Zadruge ugotovili, da je sedanji sedež pretesen in da bi si morali poiskati lokal v središču mesta.
Takšno rešitev, ki je povezana s povečanjem stroškov, bi bilo mogoče poiskati ob večji podpori in razumevanju važnosti takšne pobude. Razpravljavci so namreč sodili, da bi postavitev dvojezičnega napi-sa v v mestnem središču opravičila vsakršen napor. Delovanje zadruge je bilo deležno posluha tudi pri slovenskih organizacijah, v tisku, na radiu in televiziji. Važnost njenega delovanja je bila pravilno vrednotena s pomočjo, ki je bila dana v obliki predavatelja iz Nove Gorice za tečaj slovenščine, kakor tudi z ugodnimi pogoji, ki jih je ZTT pokazalo z dobavo knjig.
Diskusija je nato pokazala potrebo po ureditvi stenčasa ter arhiva
za zgodovino partizanskega gibanja. V upravni odbor so bili izvoljeni naslednji člani: Gabriele Bertos, Umberto Hvalic, Ezio Segati, Karlo Černič, Peresson, Ivan Bratina in Clara Sgubin, v nadzorni odbor pa Antonio Vodice, Milojka Dominko, Annalia Delneri, Jožko Prinčič in Giuhano Černič.
Odbojkarski turnir ob 30-letnici ustanovitve Dijaškega doma
Slovenski dijaški dom «Simon Gregorčič» v Gorici organizira ob svoji 30. obletnici ustanovitve in delovanja moški in ženski odbojkarski turnir. Turnirja se lahko udeležijo vsa prosvetna društva, mladinske in ostale organizacije (razen športnih). Zaželena je polnoštevilna udeležba bivših gojencev Dijaškega doma.
Turnir se bo vršil v dneh od 24. do 30. maja 1976 na odprtem igrišču Slovenskega dijaškega doma v Go rici. V vsaki ekipi ne smejo nastopati več kakor štirje igralci včlanjeni v Vsedržavno odbojkarsko zvezo (FIPAV). Vsaka ekipa mora pred prvim nastopom oddati organizatorjem seznam nastopajočih s točnimi osebnimi podatki. Ekipa lahko šteje do dvanajst igralcev.
Prijave sprejema uprava Dijaškega doma do vključno 17. maja 1976 Svetogorska ulica št. 84, Gorica, tel. 83-495.
Kino
Gorica
VERDI 17.15—22.00 «Ondata di piacere». Barvni film. Al Cliver in Silvia Dionisio. Prepovedan mladini pod 14. letom.
CORSO 17.15—22.00 «Secondo tragico Fantozzi». Paolo Villaggio in Anna Mazzamauro. Barvni film.
MODERNISSIMO 16.15—22.00 «Per a-mare Ofelia». Renato Pozzetto in Giovanna Ralli. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan.
CENTRALE Danes zaprto. Jutri: 17.15 —21.30 «Incredibile viaggio verso l'ignoto». Barvni Walt Disneyev film. E. Albert in R. Milland. Siedi kratka risanka.
VITTORIA 17.00—22.00 «Le sensitive». N. Kwan, R. Hagen. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan.
Tržič
j EXCELSIOR 16.00-22.00 «Frau Mar-lene». Barvni film.
PRINCIPE 17.30-22.00 «Doc Savage, l'uomo di bronzo». Barvni film.
Nova Gorica in okolica
SOČA «Idealist - Martin Kačur», slovenski barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA (Šempeter) «Rdeča zemlja», jugoslovanski film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Marfijeva vojna», ameriški barvni film ob 19.30.
Včeraj-danes
iz guriškega matičnega urada
ROJSTVA: Manuela Levati. Ezio Bauletto, Annalara Colautti.
SMRTI: 73-letna upokojenka Marija Frandolič vd. Delphi, 81-letni upokojenec Domenico Pecca, 78-letna gospodinja Angela Tofful vd. Martellos, 89-letni upokojenec Francesco Zuliani.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Provvidenti, Travnik 34. tel. 29-72.
PRAVILNIK
SLIKARSKEGA EX TEMPORE V STEVERJANU
1.	Mladinski krožek Gorica priredi v nedeljo, 9. maja, na dvorišču gostilne Dvor v Števerjanu slikarski ex tempore. Udeleženci bodo razdeljeni v tri kategorije: a) osnovnošolci; b) srednješolci; c) mladinci od 14. do 26. leta, ki niso še inHi samostojne razstave.
2.	Za vsako skupino je tema poljubna.
3.	Tehnika: za prvo in tretjo skupino je poljubna, za drugo skupino je obvezen linorez.
4.	Udeležencem bodo na razpolago risalne pole št. 5, ploščice iz linoleja, priprave za tisk in črnilo. Vse ostale potrebščine naj si vsakdo sam priskrbi. Udeleženec mora pred pričetkom tekmovanja javiti prirediteljem lastno polo, platno ali linolej.
5.	Ex tempore za prvi dve skupini bo trajal od 14. do 17. ure za tretjo pa od 8.30 do 15. ure.
6.	MKG odklanja vsako odgovornost v primeru, da se izdelki pokvarijo.
7.	Nagrajevanje bo v večernih urah na Dvoru.
8.	Nagrade bodo podeljene le v primeru, da se bo tekmovanja udeležilo vsaj 8 mladincev za vsako skupino. Prvi trije uvrščeni v kategoriji osnovnošolcev bodo dobili risalne potrebščine, prvim trem druge skupine bodo šle knjižne nagrade, zmagovalcu tretje skupine nagrada v višini 40.000 lir, drugouvrščenemu pa 20.000 lir.
* Nagrajeni izdelki bodo last MKG. Ostale izdelke bodo avtorji lahko dvignili na sedežu SPZ v Ulici Malta 2.
LO. V primeru slabega vremena ex tempore odpade.
NEKAJ ŠTEVILK 0 NAGLEM RAZVOJI' JUGOSLAVIJE
V ZAKLJUČNIH BOJIH ZA OSVOBODITEV LJUBLJANE
Zaostala agrarna dežela	Pred 31 leti na današnji dan
se že uvršča med razvite je padel Božič Sedmak iz Križa
Primerjalni podatki med letom 1939 in letom 1974 - Nekateri podatki so presenetljivi - Posebno velja to za kmetijstvo in strojno industrijo
Ena izmed značilnosti druge povojne dooe je velik tehnični, ekonomski m družbeni napredek, predvsem v bolj razvitem svetu. Res je sicer, da doživljamo zadnja leta precejšen zastoj, ponekod večjo drugod manjšo ekonomsko krizo, vendar je napredovanje tudi v kriznem času občutno, pa čeprav se nikjer ne govori več o gospodar-skin čudežih. Med deželami, ki so v času po drugi svetovni vojni zabeležile v svojem razvoju velike uspehe, je tudi Jugoslavija, seveda z vsemi ustreznimi protislovji naglo razvijajoče se družbe. Človek, ki sproti opazuje razvoj te dežele, napredka skoraj ne opazi. To se dogaja skoraj vsem nam, ki smo v neposrednem stiku z jugoslovansko stvarnostjo. Zato pa nam konkretni podatki zelo zgovorno povedo, kolikšen napredek je Jugoslavija dosegla v razmeroma kratkem času. Navajali bomo podatke zadnjega leta miru pred vojno, torej leta 1939 ter podatke iz leta 1974 oziroma 1975. Vmes je bila sicer druga svetovna vojna, ki je prizadejala Jugoslaviji o-gromno škodo, saj je uničila še o-no malo industrije, kar je je Jugoslavija pred vojno imela. Zato moramo vojna leta ter nekaj let po vojni odšteti in hkrati reči, da so rezultati sedanjega stanja doseženi v nepolnih treh desetletjih. Sicer pa prepustimo besedo številkam, ki so sicer dolgočasne, zato pa najbolj zgovorne.
Leta 1939 je Jugoslavija štela 15 milijonov in pol prebivalcev. Kljub enemu milijonu 720 tisoč žrtev vojne je konec leta 1974 živelo v Jugoslaviji že skoraj 21 milijonov 500 tisoč ljudi. Pred vojno je bila Jugoslavija skoraj izključno agrarna dezela. S kmetijstvom se je ukvarjalo 77 odst. njenega prebivalstva. Leta 1974 je na kmečko prebivalstvo odpadlo le še 38 odst. prebivalcev, kar sicer še ni malo, vendar razmeroma malo v primerjavi s predvojnim časom. Pred vojno je bilo «v delovnem razmerju»
1.170.000	ljudi, leta 1974 pa že
4.753.000	ljudi. Pred vojno je bilo socialno zavarovanih 1.078.000 o-seb, leta 1974 pa 5.276.000 ljudi.
Leta 1939 je bilo vsem Jugoslovanom na razpolago 4.754 zdravnikov in komaj 3.852 bolničarjev, o-ziroma bolničark s srednjo strokovno šolo. Sedaj pa skrbi Za zdravje Jugoslovanov 28.378 zdravnikov in 57.260 bolničarjev in bolničark s srednjo strokovno šolo. Stanje sicer še ni idealno, vendar je neprimerno twl je kot pred vojno. Isto . velja tudi za zmogljivost bolnišnic: pred vojno je bilo v vseh bolnišnicah in zdravstvenih domovih 31.665 postelj, leta 1974 pa že nad 117 tisoč.
Ko smo tako navedb nekaj podatkov o družbeno socialni strukturi tik pred zadnjo vojno in konec leta 1974, preidimo k podatkom o predvojni in sedanji proizvodnji. Najprej bomo navedli nekaj podatkov o energetiki: leta 1939 so jugoslovanske hidro in termocentrale dale 1.173.000.000 kWh elektrike, leta 1974 pa nad 40 milijard. Tudi ta ogromna količina pa ne zadošča naglo naraščajočirn, potrebam in se sedaj v pospešenem tempu gradijo nove zmogljivosti za podvojitev proizvodnje v prihodnjih petih, šestih letih. Pred vojno so nakopali le nekaj nad 7 milijonov ton premoga. torej niti pol tone na državljana, leta 1974 pa 33 milijonov in pol, torej približno poldrugo tono na prebivalca. Nafte so pred vojno načrpali le nekaj nad tisoč ton. lani pa skoraj 3.5 milijona ton. Primerjava v tem primeru skoraj ni mogoča, vendar pa tudi sedanja zadevna proizvodnja še ne krije potreb in zato je treba iskati rešitev v uvozu.
S področja energetike stopimo k drugi proizvodnji. Leta 1939 so ju-
goslovanski plavži dali 235 tisoč ton surovega jekla, lam pa 2.832 tisoč ton. Leta 1939 so tovarne umetnih gnojil dale le 71.000 ton, lani pa
2.207.000	ton umetnih gnojil. Tovarne strojev so pred vojno dale 5.074 ton raznih strojev, leta 1974 pa že 113.305 ton. Leta 1939 je ista industrija dala na trg 108 ton gradbenih strojev, lani pa 34.626 ton. Za kmetijstvo pa je jugoslovanska industrija tik pred vojno izdelala 1.805 ton strojev, v letu 1974 pa 72.272 ton.
Stopimo na kmetijsko področje. Tudi tu so podatki zanimivi, v nekaterih primerih presenetljive posebno če upoštevamo že v začetku omenjena protislovja naglo razvijajoče se nove družbe. Leta 1939 so v Jugoslaviji naželi 2.430.000 ton pšenice.• Leta 1974 pa 6.282.000 ton. Koruze so tik pred vojno torej 1939. pridelali 4.070.000 ton, leta 1974 pa
8.031.000	ton. V kolikor nas spomin ne vara, so v letu 1975 pridelali že
9.640.000	ton koruze, to se pravi, o-bilnih dvakrat več kot leta 1939.
Sladkorne pese so leta 1939 pri-
delali 922.000 ton, leta 1974 pa
4.300.000	ton. V zvezi. s tem bomo dodali, da nameravajo tej kulturi posvetiti že večjo pozornost, kajti kljub tolikšnemu napredku mora Jugoslavija sladkor še uvažati in prav pred dnevi so sprejeli v zveznem svetu sklep, da bodo gradili še pet novih tovarn sladkorja, to se pravi predelovalnic sladkorne pese.
Nekaj podatkov še o mesu, mleku in drugih živilih.
Tik pred vojno so vzredili v Jugoslaviji za 440.000 ton mesa, v letu 1974 pa 1.012.000 ton. Olja so leta 1939 pridelali 21.000 ton, pred dvema letoma pa 179.000 ton. To, kot vidimo, tudi ni neka izredna količina, posebno ne, če na zadevo gledamo z našega zornega kota. ko je olje skoraj izključna tolšča v vsakdanji rabi. Ne smemo pa pozabiti, da velik del Jugoslavije uporablja v dnevni prehrani živalske tolšče, prvenstveno slanino in mast. Leta 1939 je proizvodnja mleka
(Nadaljevanje na zadnji strani)
Padli borec Božič Sedmak iz Križa
V tistih prvih majskih dneh, ko smo v Trstu in na Primorskem že dihali svobodo s polnimi pljuči in so od nje prekipevala naša srca, ko je naše primorsko ljudstvo sla-
vilo zmago nad zakletim sovražnikom - fašizmom in nacizmom, so v srcu Slovenije — okrog Ljubljane še divjali zagrizeni boju z u-mikajočim se okupatorjem in njegovimi belogardističnimi, četniški-mi in drugimi pomagači. Ljubljana še ni bila osvobojena, toda od trenutka do trenutka je pričakovala svoje osvoboditelje, junaške partizanske borce. 9. maja je napočil ta srečni zgodovinski dan, toda med tistimi, ki so vanjo vkorakali ovenčani s slavo osvoboditeljev, ni bilo Božiča Sedmaka iz Križa pri Trstu. Padel je v Šmarjah pri Ljubljani dva dni pred dokončno osvoboditvijo na današnji dan pred 31 leti. Bil je tako zadnji tržaški slovenski partizan - borec Titove vojske, ki je padel za svobodo svoje ožje in širše domovine.
Božič Sedmak se je rodil 19. decembra 1921 v Križu v znani in napredni družini. Izučil se je za zidarja. V partizane je vstopil ob kapitulaciji Italije septembra 1943, potem ko se je vrnil iz italijanske vojske. Pot ga je nazadnje pripeljala v inženirsko četo 18. divizije SNOB Ljubljanske. Njegova naloga je bila minirati sovražne bunkerje, kar je zahtevalo skraj-
.r'iiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiii
NA POBUDO KOORDINACIJSKEGA ODBORA
Uspel prvi izlet mladine iz Brega
7 avtobusom v Trnovski gozd, kjer je bilo na sporedu veliko zabave, pa tudi razprav in strokovnih predavanji
V nedeljo je Koordinacijski odbor prosvetnih društev iz Brega priredil enodnevni izlet mladine iz Brega v Trnovski gozd. Glavni namen odbora, ki je sestavljen izključno iz mladincev, ki delujejo na prosvetnem področju, je predvsem združiti mladino iz vseh vasi dolinske občine, da bi se aktivno vključila v razne organizacije in s tem seveda ostala v slovenski družbi.
Izleta, katerega glavni namen je bil postaviti prve temelje za vseobčinski mladinski krožek, fo-tokrozek ter planinski, botanični in ekološki odsek, se je udeležilo o-krog 6U mladincev iz vasi od Gro-čane do Mačko!j ter delegacija mladine iz pobratenega ^ Kočevja, ki se je mudila tri dni v gosteh ' Koordinacijskega odbora. Odziv je bil dober, edina negativna plat pa je bila neupravičena odsotrtost nekaterih, tako da so bili organizatorji prisiljeni odposlati nazaj en avtobus, kar bo hudo bremenilo že itak prazno blagajno odbora.
V jutranjih urah se je približno 20 mladincev udeležilo ekskurzije v gozd. Vojko Slavec, Robert Ota in Livij Sancin so med potjo govorili o prej omenjenih krožkih in odsekih. Slavec je ostale seznanil z začetnimi problemi planinstva, Ota je govoril o botaniki in o naraščajočem problemu onesnaženja narave, Sancin pa je v skopih obrisih prikazal umetnost fotografiranja. Nato so vsi trije ' odgovarjali na nešteta vprašanja, saj je vsak hotel kaj več vedeti o posameznih strokah.
Ostali mladinci pa so se zbrali na travniku in govorili o perečih problemih, ki se tičejo mladine. Debate v naravi sta se udeležila tudi Duško Udovič kot predstavnik mladine pri SKGZ in Milan Pahor za tabornike. Mladinci so zelo pozitivno reagirali in v živahni diskusiji obravnavali razne plati današnje družbe, probleme šole, ženske problematike, govorilo se je tudi o političnih in drugih
vprašanjih, tako, da se je predvidena enourna debata zavlekla vse do kosila. Vsekakor je bil to prvi uspešen korak do združitve mladine vse občine v Mladinski krožek.
Popoldne je bil na vrsti športnorekreacijski spored. Najprej dekleta, nato fantje. Tekmovali so v vlečenju vrvi in v teku z vrečami, dobre volje in smeha. Na koncu so se fantje pomerili v dveh krajših tekmah mini nogometa. Zmagovalci in zmagovalke vseh panog so prejeli za nagrado steklenico domačega vina.
Zvečer so se izletniki vrnili domov. Vzdušje v avtobusu je bilo veselo, čeprav se je poznala utrujenost zaradi zelo razgibanega dne. Vsi so si želeli veliko podobnih mladinskih" Izletov z družabnostjo in diskusijo v naravi. Prav gotovo bo Koordinacijski odbor u-godil tej želji z upanjem, da se bo prihodnjič prijavilo še več mladine.
V. L.
ŠVEDI O PODMORSKIH BOGASTVIH
Človeštvu se ni hoti m duljnjo bodočnost?
Švedska je proti določenim načrtom, da bi morja in njihova bogastva bila last le dežel, ki mejijo na odprta morja - So pa računi ločni?
STOCKHOLM, maja - Švedski strokovnjaki trdijo, da so prostranstva pod morji in oceani zelo bogata nafte, rudnin in raznih drugih surovin, ki so neobhodno potrebne človeštvu. Če bo, oziroma kadar bo človeku možno, da bo ta bogastva racionalno izkoriščal, se bo svetovno gospodarstvo lahko nemoteno razvijalo še najmanj tisoč let. Tako pravijo optimisti, ki vidijo v tehnološkem razvoju človeštva jamstvo celotnega napredka na Zemlji. Iz morij in oceanov, ki prekrivajo 70 odst. zemeljskih površin, danes črpamo v glavnem le- sol, ■ magnezij, .brom in še kaj podobnega. In, seveda, nafto. Vrednost vseh teh mineralov, rudnin in surov.:), ki jih črpamo, i/. morja. znaša komaj ali že šest milijard dolarjev. Rekli smo komaj in rekli smo že, kajti za ene je to veliko, za druge pa je razmeroma zelo zelo malo, ker predstavlja le neznaten odstotek vred-
iiiiiiiliiiiiiuMiiiiiimmiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitHiiiiiiifiiiii
PRED SVETOVNO PREMIERO SOVJETSKO - AMERIŠKE FILMSKE KOPRODUKCIJE
NEW YORK, 5. - V New Yorku so v teku velike priprave za svetovno premiero filma «Magični vrt sreče», torej prve filmske koprodukcije med sovjetsko in ameriško kinematografijo. Svetovna premiera bo v Washingtonu in sicer v gledališču Einsenhovver slovitega centra, ki nosi ime po bivšem ameriškem predsedniku Johnu Kenne-dyju. Prireditev bo pod pokroviteljstvom žene ameriškega veleposlanika, v Sovjetski zvezi Stosse-lova ter žene sovjetskega veleposlanika v ZDA Dobrininove.
Vsekakor gre za prireditev, ki
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiitmiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Slavljenje prvega maja v Križu združili s Cankarjevo proslavo
V Križu so letos združili prvomajsko slavje s Cankarjevo proslavo. Na sliki mladi Križani, ki so sodelovali
pri proslavi
bo imela v Washingtonu in tudi drugod po ZDA precejšen odmev, ker gre za koprodukcijo, ki nakazuje širše sodelovanje na tem področju, kolikor ne bo tudi t,_ dejavnost zamrla zaradi ohladitve odnosov med Moskvo in Washingto-nom. Sicer pa vedo v organizacijskih krogih povedati, da so na svečano premiero tega filma povabili vrsto predstavnikov oblasti in javnega življenja ter veliko sovjetskih in ameriških umetnikov, ki so sodelovali v tem filmu.
Med drugimi se omenjajo Elisabeth Taylor, Cecily Tysson, deček Todd Lookinland, slovita ruska plesalka Nadja Pavlova, sovjetski klovn moskovskega cirkusa Oleg Popov. Navzoči bodo nadalje režiser George Cukor, ameriški producent Paul Maslansky, sovjetski skladatelj Andrej Petrov, predsednik družbe Fox Dennis C. Stan-fill in, seveda, predstavnik moskovskega podjetja Sovinfilm Otar Tenejšvili in drugi.
Mimo onih umetnikov, ki smo jih že navedli, so v tem filmu sodelovali še naslednji znani filmski umetniki: Jane Fonda, Ava Gard-ner, Patsy Kensit, Mona Washd-bourne, Will Geer in Richard Pearson.
Na filmskih platnih
Louis Malie:
Black Moon
Francoz Louis Malie je sicer zanimiva osebnost, kot nam je dokazal njegov prejšnji film «La-combe Lucien», vendar tipičen e-klektik, v čigar proizvodnji je težko zaslediti enotno značilnost mimo splošne «radovednosti» do vsakovrstnih aspektov realnosti.
Njegov novi film «Black Moon» (Luna nera, 1974; igrajo Therese Giehse, Cathryn Harrison, Joe Dallesandro, Alexandra Stewart) potrjuje to radovednost. Malie se je hotel prepustiti domišljiji, fantastiki. Žal pa je rezultat vse prej kot prepričljiv. Primanjkujeta mu prav domišljija in fantastičnost, na katerih je hotel popolnoma temeljiti. Lepa fotografija Šveda Svena Nykvista nam ne more zadostovali. .
nosti celotne proizvodnje mineralnega izvora na kopnem. Toda kar 80 odst. tega odpade sedaj na nafto in na prirodni plin, nafta p., je sicer najpomembnejša surovina, ki jo človek išče danes pod morjem. Pravzaprav nafto že dolgo črpamo izpod morja, vendar je ta tehnika šele v svojem začetku.
Dosedanja geološka raziskovanja so pokazala, da je pod morji zelo veliko nafte. Ista raziskovanja pa dokazujejo, da so pod morji tudi največje zaloge rudnin, velikanske zaloge, ki bi mogle zadovoljiti potrebam človeškega razvoja «za najmanj tisoč let». Poleg železa, oziroma železne rude je pod morji veliko aluminija, mangana, bakra, kobalta, niklja, cinka, svinca itd. Železne rude je veliko, vendar na globinah od 3.600 pa vse do 7.600 m pod morsko ravnjo. Nekateri futurologi t-dijo, da se bo to bogastvo lahko eksploa-tiralo brez vsakršnih težav. Še več, tudi sodobna tehnika že more črpati rudninska bogastva na nekaterih globinah. Multinacionalne družbe že sedaj sodelujejo pri tovrstni eksploataciji morskega dna in sicer v vrednosti ene milijarde dolarjev na leto. To je veliko, zelo veliko,
Po mnenju švedskega znanstvenika Davida Dirsena ima «najmlajša industrija na svetu» — podvodno rudarstvo — «bleščečo bodočnost». Upoštevajoč dinamiko sedanje svetovne porabe se -podmorske rezerve mangana in kobalta ocenjujejo kot «večne rezerve», saj pravijo, da jih je dovolj za sto tisoče let. To pa pride še bolj do veljave ob dejstvu, da je kopenskih zalog teh surovin razmeroma malo, kvečjemu za 40 do 50 let že ob sedanji porabi. Za zaloge železne rude trdijo, da jih je na kopnem doslej odkritih za najmanj sto let, toda kopenske rezerve vseh rud in drugih surovin raznih mineralov je kvečjemu za 40 do 50 morda 60 let. Zaloge pod morjem pa so ogromne, tako da bi se človeštvu ne bilo treba bati za najmanj tisoč let.
Švedski znanstveniki in Švedska kot država se potegujejo za to, da bi vsa ta ogromna bogastva, ki jih vsebujejo morja in oceani, ter bogastva, ki so pod vsemi temi morji, postala skupna last človeštva, da bi jih enakopravno izkoriščale vse dežele, vsi narodi. Švedi zato niso za rešitev, kakršna so se postavljala in se postavlja na konferenci Združenih narodov, o kateri smo pred nedavnim pisali in po katerih naj bi se u-vedla mednarodnopravna ureditev priobalnih področij in tako imenovano «gospodarsko morje» na «globini» do 320 km od obale. To bi namreč privedlo do tega, da bi pretežni del teh bogastev pripadal državam, ki imajo neomejen izhod na morje. Ostale države pa bi bile diskriminirane. Diskriminirane pa bi bile tudi nekatere države ob morju, ki pa imajo pred seboj le ozke morske pasove. Med temi je tudi švedska, ki je ob «zgrešenem morju», namreč ob Baltiku, ki je preozko, da bi krilo interese vseh obalnih dežel. Diskriminirani bi bili tudi Italija in Jugoslavija.
Toliko o trditvah švedskih strokovnjakov in švedskih politikov, toda na svetu so tudi «pesimisti», ki ne gledajo tako optimistično na to, kar človeštvu nudijo morja, oceani in njihove globine. Tudi ti trdijo, da so pod morji velikanska rudninska bogastva, le da bo njihovo izkoriščanje tudi v bodoče zelo drago, kajti človekova sposobnost, ki ji ni oporekati, ne more mimo določenih fizikalnih zakonov, ki eksploatacijo teh bogastev močno ovirajo in postajajo zato te surovine tako drage, da se njihovo izkoriščanje ne izplača. Sicer pa prepustimo oceno .. . času.
no drznost, junaštvo in spretnost.
Ko so v Križu zvedeli za njegovo smrt, je legla na vaško skupnost, ki je že tako ogromno žrtvovala v narodnoosvobodilnem boju, še posebna žalost. Med bridko žalujočimi je' bila tudi njegova zaročenka Alojzija (Gička) Sulčič, e-na prvih kriških aktivistk, organizatorka osvobodilnega gibanja, ob-veščevalka in po potrebi kurirka, skratka dekle, ki se je v celoti z dušo in srcem odzvalo klicu zgodovinskega časa in v tem času živelo samo za boj do končne zmage.
Gičkin dom- je že poleti 1942 postal zbirališče prvih aktivistov in organizatorjev narodnoosvobodilnega gibanja. Pri njih so se takrat sestajali organizatorji OF Srečko Košuta, Pepi Tence in Žarko Majcen s sestro Vido, ki sta bila prišla v Križ k svojcem iz Maribora. Gička, njena sestra Silva in mati vdova Pavla, so jim nudila varno streho in vso pomoč. Žarko je prinašal ilegalno čtivo, med katerim tudi Slovenskega poročevalca. Razpravljali so o vojni in politiki, o organizaciji boja, o velikih in drobnih stvareh, ki jih je taka organizacija zahtevala. S teh pomenkov je tudi izšla pobuda za prvi širši sestanek, ki bi moral biti julija 1942, toda policijskim vohljačem je stvar prišla na uho. Sledile so prve aretacije Srečka Košute, Žarka Majcna, Vide Sedmak, Ide Košuta, Draga Sedmaka in Ivana Sedmaka. Obsojeni so bili pred posebnim rimskim sodiščem. Zaradi konspiracije, ki je odlikovala te aktiviste, Gičko in njenega delovanja niso odkrili in tako je lahko skupaj z drugimi aktivisti, zlasti mladinci nadaljevala z delom, ki je bilo posebno razgibano ob razpadu fašizma 25. julija 1943.
Ob kapitulaciji Italije je vsa dejavnost zadobila nov mogočen razmah. Iz vojske in iz zaporov so se vrnili mnogi vaščani in zopet je bila naša Gička med požrtvovalnimi aktivistkami. Bila je tudi njena zasluga, da je prišlo kmalu do izvolitve prvega vaškega odbora AFŽ. Vanj je bila izvoljena tudi njena mama. Potem se je začelo požrtvovalno delo za zbiranje živeža, zdravil, oblek za partizanske borce, kar je zahtevalo pogosto ne malo iznajdljivosti, požrtvovalnosti in tveganja lastnega življenja. Gička se vseh naporov ni bala. Pri njih doma so celo imeli dva meseca hudo ranjenega partizana s Tolminskega, ki je bil ranjen pri akciji na železniško progo pri Opčinah. Njena sestra Silva je, poskrbela nato za njegov prevoz v tržaško bolnišnico, od koder so ga potem s sodelova-
Alojzija Sulčič por. Laharnar
njem nekega primarija in Nandija Bogatea - Bružetovega spet pripeljali na dom Sulčičevih, kjer so ga spet negovali dokler ni toliko o-kreval, da so ga lahko pospremili nazaj med partizane.
Mnogo bi lahko še povedali o delovanju Gičke Sulčič - Laharnar v medvojnem in tudi vsem povojnem času ne samo zaradi nje, pač pa zaradi vsega deleža, ki so ga dali Križani, med katerimi tudi Božič Sedmak, njen takratni zaročenec in soborec,-katerega spominu je ohranila svojo tovariško zvestobo, tisto zvestobo, ki idealno druži vse, ki smo v tej veiičastni epopeji sodelovali za isti cilj — svobodo.
WASHINGTON, 4. — Ameriško o-brambno ministrstvo trdi, da Sovjetska zveza prodaja orožje državam v razvoju po cenah, ki so do 20 odst. nižje od cen zahodnega orožja istega tipa. Ameriški izvedenci trdijo, da se Sovjetska zveza ravna po finančnih zmogljivostih' svojega odjemalca, ki mu včasih nudi tudi desetletni kredit po zelo nizkih obrestih. Ameriški zakon prepoveduje vladi, da bi prodajala orožje v tujini po nižjih cenah, kot so one, la veljajo za obrambno ministrstvo.
12.30 12.55
13.30
16.45
17.15
17.40
18.15
18.45
19.28
19.30
20.00
20.45
22.00
18.00
18.15
18.30
19.00 19.02
19.30
20.45
22.10
8.10,
16.20
16.35
17.05
17.25
19.30
20.00
21.00
21.30
22.00
BBS,
ČETRTEK, 6. MAJA 1976
ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal
Poljudna znanost: Prigode z Jidesom Vernom Sever kliče Jug, Jug kliče Sever DNEVNIK in Danes v parlamentu Program za najmlajše: Kaj je pod klobukom?
Program za mladino: Vesela Yogijeva tolpa — risanke Pustolovščina
Poljudna znanost: O westernu MALI ODRI
Dve enodejanki Ephraima Kishonav Kratke vesti dnevnika št. 1 Kronike in Vremenska slika DNEVNIK
ORKESTER ZA NJO
Glasbeni program s Katino Ranieri,
Sindikalna tribuna
Ob koncu DNEVNIK in Danes v parlamentu
Drugi kanal
Protestantizem
Tedenska oddaja o judovski stvarnosti
Rubrike dnevnika št. 2
Kratke vesti dnevnika št. 2
Grof Montecristo — 13. nadaljevanje
ČRNA ORHIDEJA — risani film
DNEVNIK
DVANAJST STOLIC
Bivši gardijski podčastnik Vorobjaninov ter avanturist Ostap Bender se še nadalje trudita, da bi našla 12 stolic, ki so razpršene kdove kod po Sovjetski zvezi. Iščejo jih, ker je v enem izmed teh skrito družinsko premoženje, seveda v draguljih. Ko po vrsti peripetij uspeta zbrati vse te stolice, ne da bi v njih našla karkoli, ugotovita, da sta vse zamudila. Skriti zaklad so odkrili drugi in ga izkoristili na najboljši način.
Film je zelo živahen, poln najrazličnejše inventivnosti, pogosto brihtnih šal, v katerih se glavne osebnosti norčujejo celo iz samih sebe. Zgodba sama na sebi pa ni nič drugega kot priložnost, da se nekdo zares šaljivo poigra DRUGA PLAT OBILJA
Skupina TV tehnikov in režiserjev je v odročnem kraju Sicilije Aci Sant’Antonio en ves dan sledila uničevanju cele gore pomaranč. Tovornjak za tovornjakom je prihajal na rob nekega prepada in zvračal lepo in sočno sadje v prepad. Ko se je sonce bližalo zahodu, se je kolona tovornjakov prenehala in v akcijo so stopili buldožerji. Njihova naloga je bila, zasuti z zemljo ogromne količine pomaranč. Eno uro po sončnem zatonu so žarometi ugasnili in s tem se je končal sramoten «pogreb» pomaranč. In takih primerov je veliko, milijoni italijanskih potrošnikov pa plačujejo pomaranče po 500 lir. Isto se dogaja z breskvami, hruškami in drugim sadjem Ob koncu DNEVNIK
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana
10.15 in 14.10 TV ŠOLA:
Naše ceste, Obramba in zaščita. Nemščina, Igralec v filmu,
Cvetlična pravljica — otroška oddaja
Neven
Obzornik
Nogometna tekma: VOJVODINA — DINAMO, neposreden prenos DNEVNIK
MLADI GARIBALDI
Danes je na sporedu četrto nadaljevanje, v tretjem pa smo videli Garibaldija v Riu Grande, kjer se bojuje proti brazilskemu imperiju. Tu spozna finančnega ministra De Almeido, ki začrta realistično pot političnega in vojaškega stanja v revolucionarnih vrstah. Garibaldi odpotuje v Laguno, spotoma pa naleti na gavča Goncalvesa. Ta mu zaupa poveljstvo nad mornarico v Laguni, v kateri so poleg revolucionarjev tudi mnogi pustolovci. Garibaldi kmalu spozna resnični boj. Pridružijo, se ^iu,.nekdapji	Anni, sestri predsednika Gon-
calvesa, pa spozna tudi raznolikost tamkajšnje družbe Četrtkovi razgledi: V ARENI ŽIVLJENJA SEM STAL Oddaja o Ivan Cankarju, ki naj osveži pisateljev lik ob pripovedi redkih še živečih njegovih sopotnikov A. Lajovic: Dan, ki ga ni bilo — Baletna oddaja DNEVNIK
Koper — barvna
17.25 Nogomet: DINAMO — VOJVODINA, prenos iz Novega Sada 19.55 Otroški kotiček — risanke 20.15 DNEVNIK
20.30	Sedmi vzporednik — film 22.05 Grappeggia — glasbena oddaja
22.30	PIRÌNSKI MAKEDONCI — dokumentarna oddaja
Zagreb
20.00 Argumenti 76
20.50 SLOVO OD VEČERA — celovečerni film
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Slovenski razgledi; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve;
18.30	Nove plošče resne glasbe;
19.10	Človek pred rojstvom: Rast zarodka; 19.25 Pisani balončki;
20.00	Šport; 20.35 F. Schiller - F. Jeza: «Nevesta iz Mesine»; 22.25 Glasba za lahko noč.
KURcK
6.30, 7.30, 12.30. 14.30, 18.30,
20.30	Poročila; 6.30 Glasba za dobro jutro; 7.45’Jutranja glasba; 8.35 Glasbena galerija; 9.00 Folklora; 10.00 Z nami je...; 10.10 Otroški kotiček; 11.15 Orkester Montgomery; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Turistična oddaja; 14.15 Plošče; 14.35 Nove knjige; 14.45 Ansambel La vera Romagna; 15.00 Oddaja za mladino; 15.20 Plošča tedna; 16.45 Iz opusa velikih mojstrov; 17.00 Tribuna mladih: Med delovnimi mladinci s Pivke; 17.20 Pogumen kot ljubezen; 18.00 Glasba po željah; 18.35 Mladi izvajalci: Glasbena šola iz Nove Gorice;
19.30	Lahka glasba; 20.00 Večerni sestanek; 21.00 Solisti in ansambli;
23.00	Poje Shirley Bassey.
NACIONALNI PRCGRAIVI 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila:	8.30 Jutranje popevke;
9.00	Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.00 Drugi zvok; 12.10 Četrti program; 13.00 Posebna četrtkova oddaja; 14.05 Drobec satire; 15.30 Plošče za mladino;
16.30	Popoldansko srečanje; 17.05 Radijska nadaljevanka; 18.00 Pev-
ski spored; 19.30 Jazz za mladino, 20.20 Ponovno na sporedu; 21.13 Sindikalna tribuna: UIL; 22.00 tilnika vil in parkov; 22.30 Christa Ludwig izvaja Schuberta.
II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.45 Pevci lahke glasb.,
8.40	Orkester; 9.35 Nadaljevanka, 9.55 Pesem za vsakogar; 10. Skupen radijski spored; 12.40 AL gradimento; 14.00 Plošče; l»-^ Glasbeno - govorni spored; D-Posebna reportaža; 17.50 Najbo j popularne plošče; 18.35 Radi.)8 plošče; 21.30 Popoff; 22.50 CloveK v noči.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 9.00, 13.00, 15.00, 19-00
Poiočila; 6.50 Na današnji dan,
8.10	Glasbena matineja; 9.0o dijska šola; Slogovne inovacije Cankarjevi prozi; 9.35 Slov. lovska glasba; 10.15 Kdaj. kako in po čem?; 11.03 USf1?* ’ pa vam zaigramo; 12.10 Preds a ijamo vam. . .; 12.30 Kmetijski sveti; 12.40 S pihalnimi godbam .
13.30	Priporočajo vam., --L ' Kaj radi poslušajo; 14-40 huržki; 15.45 «Vrtiljak»; lo-43 “žg zikovm pogovori — prot. dr. Toporišič; 17.00 Aktualnosti; i'-Iz domačega opernega ar i • 18.03 Naš gost; 18.20 Iz kf5®1 produkcije; 18.35 Vedre ®el0.ai^:
19.40	Ansambel Milana Ferleža. 19.50 Lahko noč. otroci!; zu-Večer domačih pesmi; 21.00 Cankar: Prozaist; 21.40 Lop® lodi je; 22.20 Slov. solistlcna, ite-strumentaina glasba; 23.05 rami nokturno; 23.15 Paleta P°P
1,1111'''""""“
1111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 II lil IIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlliCliniMllllfllllllllllllllillllll III Milili llllll>IIIHIIII>11
STRELEC (od 23. H- do 20. ^ Poklicnemu delu grozi ne 1	. ^
nih nevarnosti. Z	"°šanj.
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) U-speh ne bo izostal, če boste svoje poslovanje strogo nadzirali. V čustvenem pogledu lahko upate na boljše.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Situacija je precej zapletena in težavna, zato je tudi potrebna večja pozornost.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Če se hočete izvleči iz nevšečnega položaja, ne kažite omahljivosti.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Nov položaj, ki se je ustvaril, vam bo omogočil uresničitev nekega načrta. V čustvenih odnosih ne boste razočarali.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Kar zadeva finančno poslovanje bodite
Horoskop
manj popustljivi, ker boste drugače nastradali.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Manjše nevšečnosti, ki jih bost/ brez težav odpravili. V svojih ču stvih ne bodite prenagljeni.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Predno sprejmete neko važno o-dločitev, še enkrat dobro premislite. Na čustvenem področju dobre perspektive.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. IL) V jutranjih urah boste uredili neko zadevo, ki se že dolgo vleče. Kar zadeva osebne probleme, bodite bolj diskretni.
ne načenjajte delikatnih vPr® .
KOZOROG (od 21. 12. do - ■ _ Ne počivajte na lovor'kat’aio Ve-membe v poslovanju zant J iiko pripravljenost. Zelo s bosumni.
VODNAR (od 21. L do. 1 „ Pred začetnimi tezav.a,rnl	au-
mahujte, ampak pokažite bro voljo. Potreba po mirnem žinskem vzdušju.	.
RIBI (od 20. 2. do 20- 30 N**! okoliščina vam bo omog . zitivno rešitev nel4.ega, vprašanja. Preveč ste selni.
2.)
o-
do-
PRIMORSKI DNEVNIK
SPORT SPORT SPORT
6. maja 1976
NOGOMET
V FINALU POKALA POKALNIH PRVAKOV
Anderlecht je v lepi tekmi premagal West Ham United
Obe enajsterici sta pokazali živahno, borbeno in odprto igro
Anderlecht — West Ham 4:2
0:1)
STRELCI: v 29. min. Holland (W), v 43. min. Rensenbrink (A), v 47. min. Van der Elst (A), v 68. min. Robson (W), v 75. min. Rensenbrink (A), iz enajstmetrovke, v 88. min. Vander Elst (A).
ANDERLECHT : Ruiter ; Dockx, Broos; Van Binst, Thissen, Vander Elst: Coeck, Veracauteren, Ressel, Haan, Rensenbrink.
WEST HAM UNITED: Day: Coleman, lampard ; McDowell, Curbi-shley, Bonds; Jennings, Taylor, Robson, Brooking, Holland.
BRUSELJ, 5. — Belgijski klub Anderlecht je osvojil 16. naslov v tekmovanju za evropski pokal pokalnih prvakov. Tekma v Bruslju je navdušila skoraj 50.000 gledalcev, saj so bili razpleti na igrišču izredno razburljivi.
Najprej je povedel West Ham s Hollandom. Nogometaši Anderlechta niso mogli takoj reagirati in to so izkoristili Angleži, ki so navalili na nasprotna vrata. Dve minuti pred koncem pa je Rensenbrink stanje izenačil.
Po dobrih dveh minutah v drugem polčasu pa so Belgijci povedli. Angleži pa niso popustili in so z Robsonom izenačili. Tekma je postala izredno izenačena, duhovite m hitre akcije so se vrstile na obeh straneh. Belgijci pa so bili v nadaljevanju prisebnejši in so dosegli zmagovita gola z Rensenbrinkom m zadnje (najlepšega v tem srečanju) z Vander Elstom.
ZMAGOVALCI POKALA POKALNIH PRVAKOV 1961: Fiorentina (Italija); 1962: Atletico Madrid (Španija); 1963: lottenham (Anglija); 1964: Sporting (Portugalska) ; 1965: West Ham (An-|uja); 1966: Borussia (ZRN); 1967: Payern (ZRN); 1968: Milan (Itali-la); 1969: Slovan Bratislava (ČSSR), t970: Manchester City (Anglija); WIl: Chelsea (Anglija); 1972: Ran-§ers (škotska); 1973: Milan (Rahla); 1974: Magdeburg (NDR); 1975: Dinamo Kijev (SZ); 1976: Ander-kcht (Belgija).
KOLESARSTVO
Dirka po Španiji
ALMANSA, 5. — Na kolesarski dirki po Španiji je spet prišlo do spremembe na skupni lestvici, ,pa kateri vodi zdaj Belgijec Jacques, medtem ko je 8. etapo (219 km),
•■iiiiin....iiii„„„lllllII1II1I1Illlll|1II11|lliln(|1IIIllli<iI
osvojil njegov rojak Pintens. Etapna lestvica:
1.	Georges Pintens (Bel.) 5.59’22’ s p.h. 36,601 km n.u.
2.	Erik Jacques (Bel.)
3.	Javier Elorriaga (Šp.) 6.08’34”
4.	Ferdi Van Den Haute (Bel.)
5.	Domingo Perurena (Šp.)
Skupna lestvica
1.	Erik Jacques (Bel.) 35.49’23”
2.	Joaquim Agostinho (Port.) 35.53'23”
3.	Dieter Thureau (ZRN)
in Jesus Manzaneque (šp.) 35.53’31”
5. Hennie Kuiper (Niz.) 35.53’32”.
BOKS
MONTE CARLO, 5. — Župan tega mesta je uradno sporočil, da bo boksarsi.i dvoboj za svetovni naslov srednje kategorije med Carlosom
Monzonom (verzija WBA) in Rodrigom Valdezem (verzija WBC) 26. junija, v Monte Carlu.
PRESENEČENJE V DALLASU
Ashe izločen
DALLAS, 5. — Na svetovnem finalnem teniškem prvenstvu v tem kraju, kjer igra osmerica najboljših svetovnih teniških igralcev, je prišlo do velikega presenečenja. A-meričan Harold Solomon je namreč izločil iz tega tekmovanja slavnega Arthurja Asheja, velikega favorita za končno zmago.
Solomon je zmagal s 7:5, 3:6, 6:1 in 6:3.
Solomon se bo v polfinalu spoprijel z zmagovalcem srečanja Borg -Dibbs. Jutri bosta ostali četrtfinalni tekmi, in sicer: Ramirez - Stock-ton in Vilas - Lutz.
ODBOJKA
S0LSK0 PRVENSTVO V GORICI
Le bronasta kolajna za slovenske dijake
Naraščajniki so bili tretji, mladinci pa celo četrti
■ii(iiiiiiiivnTiiiiiiiiiiiiniiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiioiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiii
NOGOMET
1. JUGOSLOVANSKA LIGA
Beograjski Pariizsm trdno na prvem mesta
Ljubljančani tesno izgubili v Mostarju (0:1)
Včeraj so odigrali 26. kolo prve jugoslovanske nogometne lige. Derbi je bil v Splitu, kjer sta se v razprodanem stadionu spoprijela državni prvak Hajduk in beograjska Crvena zveza. Zmagali so domačini, ki so talko na lestvici dohiteli Beograjčane.
Spodrsljaj Crvene zvezde pa je izkoristil vodeči Partizan, ki je premagal Čelik v gosteh in tako povečal svojo prednost na lestvici na štiri točke. Beograjčani igrajo v zadnjih kolih izredno zanesljivo in so tudi včeraj potrdili, da ostajajo glavni kandidati za državni naslov.
Ljubljanska Olimpija je v Mostarju izgubila z golom razlike in je tako ostala na sredini lestvice.
Na dnu lestvice pa se odvija o-gorčgn boj. Večina ekip, ki so v nevarnih vodah, se je namreč v včerajšnjem kolu dokaj dobro izka-
f f 'r<-J f .V ) r.o-rf	• • - T ■ * • '
zala in pričakovati je, da bo na repu lestvice prišlo še do razburljivih razpletov. -
IZIDI 20. KOLA Čelik — Partizan	0:2
Sloboda — Željezničar	2:2
Hajduk — C. zvezda	1:0
Velež — Olimpija	1:0
Vardar — Budučnost	1:0
Beograd — Ri jeka	0:1
Radnički (K) — Borac 4:1 Sarajevo — Radnički (N)	1:1
Danes bo na sporedu zaostala tekma med Vojvodino in Dinamom. Srečanje se bo pričelo ob 16. uri in jo bo neposredno prenašala jugoslovanska televizija.
LESTVICA
Partizan 40; Crvena zvezda in Hajduk 36; Dinamo 32; Čelik in Velež 27; Vojvodina 26; Olimpija 25; Borac in Budučnost 24; Sarajevo 23; Sloboda in Rijeka 22; Beograd, Radnički (N) in željezničar 21; Vardar 20; Radnički (K) 19.
iiiniui
Pred dnevi smo objavili končne rezultate ženskega odbojkarskega šolskega tekmovanja, ki je bilo Gorici. Danes pa je na vrsti moška konkurenca, v kateri so tudi nastopale vse tri slovenske višje šole Gorici (Klasični licej «P. Trubar». Trgovska šola, Učiteljišče «S. Gregorčič») s skupno ekipo.
Moška konkurenca je bila razdeljena v dve kategoriji: naraščajniki in mladinci. Pri naraščajnikih je e-kipa slovenskih šol zasedla tretje mesto (bronasta kolajna); pri mia d inčih pa četrto mesto. Gotovo pa s tema dvema rezultatoma ne moremo biti zadovoljni, saj smo pred začetkom prvenstva predvidevali boljše izide.
Oglejmo si posamezne rezultate turnirjev v moški konkurenci.
NARAŠČAJNIKI
Ekipa slovenskih šol bi tu, brez pretiravanj, lahko odnesla zlato kolajno, le če bi mirneje in odločneje zaigrala v prvih dveh tekmah, ki ju je izgubila z 2:1, Tako pa so se morali naši dijaki zadovoljiti s tretjim mestom.
IZIDI
Fermi - Dante 2:0 (7, 3); Galilei -Slovenske šole 2:1 (10, —8, 14); Dante - Galilei 0:2 (10, 1); Slovenske šole - Fermi 1:2 (—13, 10, 9); Dante -Slovenske šole 1:2 (—13, 8, 14); Fermi - Galilei 2:0 (7, 13).
KONČNA LESTVICA 1. Tehnični zavod «Fermi» 6; 2. Tehnični zavod «Galilei» 4; 3. Slovenske šole 2; 4. Licej «Dante» 0. Postava ekipe slovenske’šole nara-^ ščajnikov: Marij Bagon, Tomaž De-| vetak, Mavricij Černič, Anton Malič, Fabij Gergolet, Edvard Marušič, Renzo Turri, Franko Fajt.
MLADINCI
Pri mladincih je bila letos konkurenca zelo močna in kvalitetna, vseeno pa smo predvidevali, da bodo naši dijaki posegli tudi v tem tekmovanju po kolajnah. To pa jim ni uspelo, saj so se mladinci slovenskih šol uvrstili le na četrto mesto.
IZIDI
Fermi - Dante 2:0 (5, 8); Slovenske šole - Galilei 0:2 (10, 13); Fermi - Slovenske šole 2:0 (9, 7); Dante - Abruzzi 0:2 (10, 2); Abruzzi -Slovenske šole 2:0 (16, 7); Fermi -Galilei 0:2 (8, 14); Dante - Slovenske šole 0:2 (6, 13); Galilei - Abruzzi 0:2 (9, 12); Abruzzi - Fermi 2:0 (6, 6): Galilei - Dante 2:0 (8, 8).
KONČNA LESTVICA 1. Realna «Abruzzi» 8; 2. Tehnični zavod «Galilei» 6; 3. Tehnični zavod «Fermi» 4; 4. Slovenske šole 2;
5. Klasični licej «Dante» 0.
Ekipa slovenskih šol je v tekmovanju mladincev nastopala z naslednjo postavo: Štefan Cotič, Loris Nanut, Albert Devetak, Marko Cotič, I-van Sirk, Marko Jarc, Karel Mikluš, Marko Zuanič, Marjan Bevčar, David Mučič, Aleksander Uršič.
I. K.
KVALIFIKACIJE ZA OI
V B skupini Italija prva
EDINBURGH, 5. - V zadnjem kolu kvalifikacijskega košarkarskega turnirja za OI je Italija premagala Belgijo z 82:71 in je tako v B skupini osvojila prvo mesto.
Končna lestvica B skupine Italija	3	3	0	327:217	6
Poljska	3	2	1	297:252	4
Belgija	3	1	2	271:244	2
Irska	3	0	3	170:352	0
ODBOJKA
V 3. MOŠKI DIVIZIJI
Mlada Borova šesterka osvojila prvi par točk
Tudi goriška Olympia je v 3. ZD v preteklem kolu zmagala
Bor — Don Bosco	3:0
(15:10, 15:6, 15:9)
BOR: Kolarič, Mikac, Krebel, Plesničar, Pertot, Pečenko, Pahor, Klanjšček.
DON BOSCO: Busan, Millach, Mi-lievich, Marchesan, Blasi, Candot, Štolfa, Tigeri, Girardi.
SODNIKA: Ruan in De Ferra.
V 3. kolu prvenstva tretje divizije so odbojkarji Bora zasluženo izbojevali svoj prvi par točk. «Plavi» so bili v tem srečanju precej boljši od mestnih tekmecev, ki so bili tehnično in taktično pomanjkljivi. V vrstah Bora je tokrat dobro «deloval» sprejem, kar je pogoj za uspešen napad, igralci pa so se izkazali tudi z veliko mero borbenosti in se zagrizeno borili za vsako žogo.
S to zmago lahko borovci še u-pajo na osvojitev drugega mesta, ki bi jim omogočilo nastopanje v
•ti!iiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiitiiiiimiii|l||l|||iiimiiI!,tI1„1I|l||llllll„,llll„lll|||||||||||||||||mm||um|||
Iz planinskega sveta
rtllllllllll1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlUIIIIIIIIIIIIIIIIlllJUUIIIIIIIIllllllll||||||||||||||||i|iii|||||||||||||||ii||||||||||||||||||||r|||||ii|||||||||||||||,||||||||||[|||||jj||||I,|||||n|||ri|||||||||||u
Družabni večer Bregovega nogometnega odseka
Prejšnji teden je bila v društveni gostilni v Dolini skupna večerja nogometašev članske ekipe Brega, ki le letos osvojila prvo mesto v svoji skupini 3. amaterske lige in si s tem zagotovila napredovanje v višjo ligo.
V veselem vzdušju zaradi nepričakovane, a povsem zaslužene končke zmage, so se prisotni odločili, ua se ekipa ne bo udeležila «post-Prvenstva». Govor je bil tudi o pestrem programu do konca letošnje ^tene. že to nedeljo se bo ekipa udeležila športnega praznika v Ogle-U1- .27. t.m. bo v Kočevju športno ječanje pobratenih občin Kočevje -~ouna, z nastopom ekip članskega ogorneta, ženske odbojke, miniba-fketa in šaha. Ob tej priliki bo ŠD reg organiziralo množičen izlet v r-ocevje, z ogledom Baze 20. Konec meseca bo brežansko dru-v° gostitelj švicarskega šport-®ga društva, s katerim se bo ponderilo v članskem nogometu. 2. junija bo ekipa Brega odigrala no-gornetno tekmo s Proleterjem z Re-e- Brežani bodo zaključili sezono 'zletom v Škofjo Loko, 4. julija, a tradicionalni izseljenski piknik, Jar bodo tudi odigrali nogometno Krno z domačo škofjeloško ekipo.
V. L.
SPD - Gorica
Prejšnji teden je bila prva seja glavnega odbora Slovenskega planinskega društva v Gorici po 29. rednem letnem občnem zboru.
Na seji so odborniki razpravljali o poteku občnega zbora in o udeležbi na istem, ki bi morala biti bolj številna. Odborniki in člani bi morali polagati večjo važnost na občni zbor kot za druge zadržke in se u-deležiti istega bolj številno.
Vabilu na zbor so se odzvali predstavnikom Planinske zveze Slovenije tudi predstavniki Planinskih društev iz Slovenije in zamejstva. Med temi naj omenimo predsednika Planinskega društva «železničar» iz Celja Antona Florijančiča, ki je ob tej priložnosti pripel na društveni prapor trak s posvetilom, kot prispevek njihovega društva.
Začrtane so bile smernice za prihodnje delovanje.
Prvi pomladanski izlet bo v nedeljo, 16. maja na Golake, zbirališče na Travniku v Gorici — odhod ob 7. uri z lastnimi sredstvi. Na programu je v mesecu maju družinski izlet z avtobusom. Za druge vzpone v višje lege bomo javili v Primorskem dnevniku. Za nedeljo, 13. junija — avtobus in z lastnimi sredstvi1' na 5. srečanje slovenskih zamejskih planinskih društev s Planinskimi društvi iz Slovenije, v priredbi Beneškega planinskega društva iz Čedada, ki bo na Matajurju.
Pogovor je nanesel tudi na zadrugo «Mangart» SPD-Trst. Vabilo prosvetnega društva «Oton Župančič» — Štandrež k odprtju Kulturnega doma «Andrej Budal» v štandrežu, ki bo v nedeljo, 9. maja s pričetkom ob 10. uri. Vabimo člane, da se udeležijo pomembnega dogodka v večjem številu.
9. maja delegacija SPD-Gorica — pohod na Čaven s planinci PD-Nova Gorica, zbirališče v Potočah, do tu z lastnimi sredstvi.
J. S.
Uspel dvodnevni izlet SPDT na Koroško
Dvodnevni izlet SPDT na Koroško je dobro uspel. Izletnikov je bilo kar 34 od katerih sedem iz Kopra, ki so v grobih obrisih spoznali stvarnost koroških Slovencev. Saj je bil ta tudi namen izleta in smo ga prav zato tako programirali. Izlet pa je tudi dosegel svoj namen. Za vodiče smo imeli dve vnukinji znanega slovenskega koroškega politika Grafenauerja, ki je bil izvoljen za poslanca na Dunaju v letih od 1902 do 1907, to se pravi prav v času, ko se je razvnela največja Cankarjeva ustvarjalnost na Dunaju.
Med glavnimi kraji, katere smo obiskali je prav gotovo Zahomec, kjer sta dve skakalnici in katerega športno društvo vodi Slovenec dr. Janko Wiegele, ki je društvo spre-
menil v pravi slovenski center, kjer celo poučujejo slovenščino. Važen obisk smo opravili tudi v Podravju, kjer smo obiskali edino slovensko kmetijsko šolo na Koroškem. Po planinskem intermezzu, ko smo se povzpeli na Dobrač, ki je že po tradiciji slovenska gora, smo obiskali v Celovcu novo slovensko gimnazijo, katero so odprli 20. maja lani in ima že okoli 450 dijakov.
Plezalni tečaj SPDT
Plezalni tečaj SPDT se uspešno nadaljuje. Na nedeljski vaji na Napoleonski cesti je bilo prisotnih kar osem bodočih plezalcev, ki so vsi pokazali viden napredek. Vaje bodo seveda vedno težje, saj bodo zahtevale od planincev telesno, pa tudi psihično pripravljenost. To nedeljo bo skupina planincev pod vodstvom Janka Furlana med drugim vadila tudi spust po dvojni vrvi.
Izredni občni zbor
zadruge Mangart
V ponedeljek, 3. maja, je bil v Gregorčičevi dvorani v Trstu izredni občni zbor zadruge Mangart, na katerem so prisotni proučili položaj te ustanove, ki je vse prej kot rožnat. Spet so hude finančne težave, če pa teh m prebrgdijho^
grozi stečaj. To pa bi bila škoda, ker je zadruga tik pred ciljem. Do naslednjega izrednega občnega, zpo-ra, ki bo v sfecùi,	upaj-
mo, da bodo na razpolago finančna sredstva, ki še primanjkujejo. Vsak ki hoče kupiti delnico te zadruge ali pa tej posoditi določeno vsoto denarja, naj to stori v Tržaški kreditni banki pri blagajniku zadruge, Pavlu Paoliju.
Proslave 30-letnice obnovitve SPDT
Predvidene proslave 30-letnice povojne obnovitve delovanja SPDT ne bo, kot je bilo javljeno v nedeljo, 9. maja, temveč teden kasneje, 16. maja. To odločitev sta narekovala dva tehtna razloga, ker je 9. maja v Ljubljani priljubljena tradicionalna prireditev «Po poteh partizanske Ljubljane», in ker bo 16. maja Bazovici osrednja proslava 100-letnice Cankarjevega rojstva, na kateri bomo sodelovali tudi planinci tako, da bomo tekmovalni pohod in druga tekmovanja organizirali na bazoviški gmajni. Točnejše podatke bomo javili prihodnjič.
Dušan Jelinčič
drugi fazi prvenstva, če bodo zaigrali v popolni postavi tudi v preostalih tekmah, je ta cilj vse prej kot nedosegljiv.
Mig
Solaris — Kras	3:2
(15:5. 5:15, 15:8, 12:15, 15:4)
KRAS: I. in Z. Milič, Budin, Guštin, Lorenzi, Rebula, Bitežnik, Si-moneta.
V	4. kolu tretje moške odbojkarske divizije je druga postava Krasa prijetno presenetila, saj so predstavniki zgoniške občine bili že na pragu nepričakovane zmage nad vodečim Solarisom, ki dotlej ni izgubil še niti seta. Krašovcem je morda na koncu manjkalo le prepričanje v lastne zmožnosti, saj so v petem setu že vodili s 3:1, nakar pa so popustili objektivno boljšemu nasprotniku. Prikazana igra je bila v tem srečanju zelo dobra, predvsem pa je obetaven napredek, ki so ga pokazali nekateri zelo perspektivni mladinci.
B. S.
3. ŽENSKA DIVIZIJA Olympia — Llbertas GO 3:2 (13:15, 15:17, 15:11, 6:15, 15:6)
OLYMPIA: Uršič, Srebrnič, Cu-liat, Primožič, Bertolini, Devetak, Košič.
V	nedeljo zjutraj so igrala doma goriška dekleta, medtem ko je tekma za fante odpadla, ker so manjkali sodniki.
Kljub okrnjeni postavi so se i ša_ dekleta prav dobro izkazala, požrtvovalnostjo so nadomestila pomanjkljivosti in tako zadala ekipi goriškega Libertasa poraz, čeprav tesen.
S to zmago se je njihovo število točk na lestvici zvišalo na štiri in moramo vsekakor biti zadovoljni dosedanjemi rezultati.
* * *
V	soboto se bo v svoji zadnji domači prvenstveni tekmi 1. divizije Olympia pomerila z videmskim Lam-bertinom. Tekma bo v telovadnici na Komu, z začetkom ob 18. uri.
Dom — Torriana	0:3
(2:15, 5:15, 10:15)
DOM (Gorica); L. Maraž, L. Semolič, V. Buzzi, D. Bensa, E. Leban, M. Černič, K. Zotti, K. Sgubin, D. Peric.
TORRIANA (Gradisca) : Ziraldo, Blason, Cera, Finotto, Gargiuto, Michelini, Savorgnani, Virgulin, Corro, Turus.
SODNIK : j Marcò Lareder ; zapisnikar: Pietro Mauri (oba iz Gorice). Ocena sojenja: dobro.
Prejšnji ponedeljek zvečer so do-movke odigrale v Gradišču povratno tekmo s tamkajšnjo šesterko Tornane, veljavno za prvenstvo 3. ženske divizije (Goriška pokrajina). Tudi tokrat so mlade domovke potegnile krajši konec, saj so izgubile s čistim 3:0. Pred pričetkom srečanja smo predvidevali, da bodo v tej tekmi naša dekleta bolje zaigrala, saj so se v zadnjih nastopih bolje odrezale.
Tekma sama ni bila najbolj privlačna. V prvih dveh setih je bila celo dolgočasna. Komaj v tretjem setu, ko so se «belo-rdeče» nekoliko prebudile, smo lahko videli nekaj lepih in borbenih akcij, ki so razživite srečanje. To pot je v domovskih vrstah res dobro zaigrala le Verena Buzzi, kapetan ekipe, ki pa ni našla pri ostalih soigralkah potrebnega odziva, da bi lahko bil njen napor boljše poplačan.
Pred zaključkom moramo še o-meniti, da so domovke tudi tokrat
pogrešile preveliko število servisov. Brez pravilnega servisa je nemogoče pri odbojki zbirati točke.
Prihodnjo tekmo bodo domovke o-digrale v nedeljo, 9. maja ob 10.30 proti Olympii. Tekma bo na odprtem igrišču slovenskega Dijaškega doma v Gorici.
I. K.
ROKOMET
V	MEDŠOLSKEM PRVENSTVU
Nastopale bodo tudi openske srednješolke
Na openski srednji šoli «Srečko Kosovel» se med urami telesne vzgoje dijaki in dijakinje že dve leti seznanja z rokometom. Pri naših športnih društvih in v Italiji sploh je ta športna panoga še precej v povojih.
V	moški konkurenci je bil že lani v okviru mladinskih športnih iger na sporedu turnir, katerega se je udeležila tudi openska šola in zasedla v Trstu odlično drugo mesto. Da bi s to športno panogo pobliže seznanili tudi dijakinje, je letos italijanska športna organizacija CONI priredila rokometni turnir za srednješolke, saj so v okviru mladinskih iger tekmovanja na sporedu samo za dijake.
Po mnenju organizatorja se na italijanskih srednjih šolah posveča premalo pozornosti tudi moški telovadbi, zato bodo na tem turnirju za trofejo CONI lahko nastopate te šole, ki so svoje dijake pripravile tako za rokomet kot za telovadbo. Tekmovanja se bodo seveda odvijala ločeno, za končno lestvico pa bodo organizatorji vzeli v poštev uvrstitve obeh tekmovanj.
Vabilu CONI se je od slovenskih šol odzval te openski «Srečko Kosovel». V okviru priprav na rokometno tekmovanje so se openske dijakinje med velikonočnimi nočit-nicami že spoprijele z reprezentancami nekaterih italijanskih srednjih šol. Naše dijakinje so se kar dobro odrezale. Zasedle so četrto mesto (nastopilo je sedem ekip). S svojo igro so Openke zadovoljite. Sorazmerno nizko uvrstitev pa gre pripisati precejšnji meri treme in pa dejstu, da so prvič igrale na regularno velikem igrišču in to celo v tržaški športni palači.
Tudi tekmovanja za trofejo CONI se bodo odvijala v športni palači. Razpored tekem, v katerih bodo nastopate openske dijakinje, je naslednji:
četrtek. 6. maja ob 15.50 Kosovel — Sauro petek, 7. maja ob 15.10 Kosovel — Corsi nedelja, 9. maja ob 9.50 Kosovel — Brunner četrtek. 13. maja ob 15.10 Kosovel — Div. Julia petek, 14. maja ob 15.50 Kosovel — Bergamas petek, 21. maja
ob 16.30 Kosovel — De Marchesetti nedelja, 23. maja ob 9.10 Kosovel — Caprin
KOLESARSTVO
FIRENCE, 5. — Najboljši svetovni poklicni kolesarji se bodo udeležili v soboto 50. kolesarske dirke po Toskani.
Odbor ŠK Kras z igralci izreka svojemu trenerju Salihu Softiču iskreno sožalje ob izgubi očeta.
Združenje slovenskih športnih društev v Italiji vabi na nogometni tekmi med reprezentancami
ZSSDI ZA GORIŠKO
TER
TNZ NOVOGORIŠKE REGIJE
Na sporedu sta tekmi pionirjev in mladincev. Prvo srečanje se bo pričelo ob 15.30, drugo pa ob 16.30. Srečanji bosta v soboto, 8. maja, na nogometnem igrišču v Štandrežu.
ISTRSKI
39.
3
j
(ODLOMKI IZ KNJIGE V AVTORJEVEM IZBORU)
ODRED
boi	ugodnemu izidu boja je nemški pohod v Brkine
v ece. odjeknil. Na Misličah so Nemci požgali šolo, ki so j yJej našli sledove partizanskega bivališča in sinočnjega v 'tenga. Na Ostrovici pa je nemška kolona presenetila Ant 6VU Jožetu Dujmoviču-šimaju okrožnega aktivista ^ Dolgana-Branka in njegovega kurirja Franca To-^e^zica’._ki sta se komaj rešila. Nemci so požgali Dujmovi-^ 0 hišo in odpeljali živino ter gospodarja. Ta je ob va-.'e,n vodovodu z golimi rokami zgrabil za vrat Nemca ‘ gjf1 zadušil. Zato so Nemci tudi njega pobili. V Zavrhku ve^retirali 5 moških in dve ženski, na Barki 3 ženske, trj arj jim je ena pobegnila. Na Ostrovici so aretirali Vložke in na Artvižah dve ženski. Aretirane so poslali v centracijska taborišča.
^AFAD Na NEMCE PRI GRACIŠCU V SLOVENSKI ISTRI
na drugi Polovici februarja se je zadrževal odredov štab ska JrCah’ "rarn §a jo okoli 22. februarja obiskala tričlan-p0i,s.Pinti angloameriške vojaške misije pri GšS (pod-Qr ovnik> major in podoficir), ki jo je spremljal major Pred°r ^avnikar iz GšS. Zaveniške oficirje je zanimala vsem Istra, zato so prosili štab odreda, da jim jo
omogoči obiskati, češ da jih bo ob obali čakala angleška podmornica. V resnici pa jim je šlo le za to, da bi si ogledali morsko obalo ter okoliko Trsta, še posebej pa jih je mikalo — kot je zaupal major Ravnikar bataljonskemu komandantu Stanetu Trudnu — da bi zvedeli, kako odhajajo Istrani v partizane — ali prostovoljno ali jih partizanske enote prisilno mobilizirajo, štab odreda jih je napotil na Goleč, k 2. bataljonu, ki naj bi jim omogočil pohod v Istro in jim dal spremstvo.
Drugi bataljon je tedaj še vedno taboril in deloval dokaj samostojno na območju med cesto Reka - Trst in železnico Kozina - Pulj. Pod vodstvom političnega komisarja Mirka Remca in komandanta Staneta Trudna se je razvil v vojaško najbolje urejeno in politično kompaktno odredo-vo enoto. Večina njegovih borcev je bila kmečkega in delavskega porekla, doma z območja Brkinov, slovenskega dela Čičarije, iz okolice črnega kala in Podgorja v Istri ter iz slovenskih vasi Dolina, Boršt in Boljunec ob južnem o-brobju Trsta. Bili so sicer politično pomanjkljivo razgledani, vendar nacionalno zavedni, zdravi in v najboljših življenjskih letih ter trdno odločeni, boriti se proti nacifa-šizmu do končne zmage. Bataljonu se je priključilo razen tovarišev, prispelih iz 14. divizije, tudi več povratnikov iz italijanskih zaporov in taborišč ter nekaj starih partizanov: Ludvik Tomori-Andrej, Lojze žargi, Anton Ludvik, Mario Vatovec, Ivan Kunovar, Valerij Jakomin, Viktor Kušar in drugi. To so bili zvečine politično razgledani, nekateri pa tudi v bojih izkušeni fantje, zato so prevzeli v bataljonu pomembne dolžnosti. Vsi so si močno prizadevali, da bi z vojaškim urjenjem in politično vzgojo postala enota kar najbolj zavestno disciplinirana, borbena in požrtvovalna, da bi v njej vladalo pravo partizansko tovarištvo.
Za svoje napore so bili vsi bogato poplačani. Bataljon se je že januarja 1944 razvil v zgledno, borbeno in discipli-
nirano enoto, ki je žela v bojih zelo dobre uspehe. Ljudstvo je borce vsepovsod prisrčno sprejemalo ter jih materialno in moralno vsestransko podpiralo. Bataljonsko poveljstvo je navezalo tudi dobre stike z istrskimi hrvaškimi partizani in z njimi sodelovalo v bojih. Vojaško trdnost, politično zrelost in tovarištvo med borci dokazujeta tudi izredno dobra oborožitev — 30 brzostrelk, 2 težki in 8 lahkih strojnic, lahek minomet, dovolj pušk in 25 pištol _______
pa tudi dejstvo, da v šestih mesecih ni iz bataljona nihče dezertiral.
V takšnem stanju je bil 2. bataljon, ko so ga 22. februarja zvečer obiskali zavezniški oficirji. Stane Truden je obisk opisal takole:
------Nekega februarskega večera prisopiha po visokem
snegu v štab bataljona kurir z Golca in naglo pove:
«Tovariš komandant, nekakšna nova vojska je prišla na Goleč.»
Vprašal sem ga: «So Nemci?»
«Ne», je odgovoril ves zasopel. Takoj smo odšli na Goreč proti hiši, ki nam jo je pokazal terenski kurir. Civilni terenci so bili medtem po ustaljeni primorski navadi vse zastražili, da ne bi neznanci pobegnili.
Patruljo sem pustil pred hišo in vstopil. Takoj sem spoznal, da gre za del angleške vojaške misije, ki jo je vodil major Gregor Ravnikar iz Gš Slovenije. Poznal sem ga že od maja 1942. Bil je zelo priljubljen starešina. Malo smo se pogreli ob odprtem ognjišču, potem pa odšli v vasico Zagrad nad Golcem, kjer smo imeli zbran ves bataljon Borci so tedaj prvikrat videli partizanskega majorja.
Major Ravnikar se je zanimal za pot proti morju, ne iz lastne radovednosti, temveč zaradi Angležev. Poklical me je stran in mi dejal, da Angleže bolj zanimata okolica Trsta in mobilizacija v Istri kot istrska obala in podmornica, o kateri govorijo. Major Ravnikar mi je tedaj naročil.
naj zjutraj skličem zbor bataljona. Res sem že zgodaj zju-traj med razvijanjem zastave podal Ravnikarju ranort. Z bataljonom je bil zelo zadovoljen, zato je pojasnil' Angležem, da so to sami prostovoljci, doma s tržaške periterije. Nato smo določili 12 tovarišev, ki so bili oboroženi z lahko strojnico in večina z brzostrelkami, da bi spremljal Angle-iC v Istro. Patrulji, ki jo je vodil že slavni komandir Lju bomir Sancin-Stojan, sem naročil, naj bo zelo budna. Majorju Ravnikarju pa sem dejal:
«Ti tovariši dobro poznajo poti do morja, enako poznajo Trst. Bojevali so se v samem mestu. Lahko se nanje zaneseš.»
x ^a^°v Je 23- februarja 1944 zjutraj krenil del zavezni-ske vojaške misije v spremstvu borcev 2. bataljona čez Cicke hribe in Mala vrata v Istro. Celodnevna naporna hoja po snegu je vse, posebno pa Angleže, ki n imeli s seooj precej opreme (tudi spalne vreče), utrudila. Zato sc sklenili prenočiti v Gračišču pri Kubedu na seniku. Ciani patrulje so dobro zavarovali prenočišče in se menjavali na straži, ker so se zavedali velike odgovornosti za varnost zavezniških oficirjev.
Naslednji dan zjutraj, ko zavezniški oficirji in major ^avaikar še niso bili vstali, je stražar opazil, da se bliža od Kubeda po cesti 10-članska nemška kolesarska patrulja. Sledil je poziv k orožju. Borci so zasedli položaje in počakali bližajoče se nemške vojake, ki so vozili z velikimi razmaki. Ko so se približali zasedi, jih je ta odločno napadla m takoj junšala nanje. V kratkem in ostrem boiu je Padel en Nemec, ujetih pa je bilo 5 Mongolov, eden izmed njih je bil hudo ranjen in je pozneje umrl.*
Verjetno so bili pripadniki 162. turkestanske divizije, ki so tedaj varovali progo Divača - Pulj. Vendar nemški vir ne navaja enote.
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Monlecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 • 57 23
Naročnina
Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—•, letno 400.— din
PRIMORSKI
NEVNIK
Za SFRJ	Ziro račun 50101-603-45361 «ADIT» - DZS - 61000 Ljubljana,
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de»
lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000.
Finsnčno-upravnl 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goričko pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
Stran 6
6. maja 1976 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja !n tiska
M
ZTT - Trst
RONALD REAGAN JE ZMAGAL TUD» V INDIANI
TROJNI PORAZ GERALDA FORDA NA PRIMARNIH VOLITVAH V ZDA
Bivši guverner Kalifornije razpolaga trenutno z vič poslanci za republiško konvencijo kot predsednik Ford
NEW YORK, 5. — Ronald Reagan, ! junija v Santiagu. V teku svoje ti-
bivši guverner Kalifornije je zadal predsedniku Fordu že tretji zaporedni pekoči poraz v tekmi za določitev republikanskega kandidata na prihodnjih predsedniških volitvah. Tokrat si je Reagan zagotovil zmago v zveznih državah Indiani, Georgii in Alabami. Kot smo rekli gre za tretji Fordov poraz, potem ko si je bivši guverner Kalifornije zagotovil večino tudi v Pennsylvanii in v Te-xasu.
V	demokratskem taboru je Jimmy Carter čedalje večji favorit za dokončno določitev za kandidata na predsedniških volitvah. Z lahkoto je zmagal v Georgii, Indiani, medtem ko ga je v Alabami zelo tesno porazil George Wallace.
Reaganova zmaga v vseh treh državah je bila zelo čista in sedaj razpolaga z večjim številom poslancev kot Ford: Reagan ima za sedaj 348 glasov na vsedržavni konvenciji, ki bo avgusta v Kansas Cityju in na kateri bodo določili uradnega republikanskega kandidata za predsedniške volitve, medtem ko jih ima sedanji predsednik samo 296. Sicer pa je tu še približno 300 poslancev, ki se niso izrekli za enega ali drugega kandidata, ki pa jih imajo za bolj naklonjene Fordu kot Reaganu. V'-sta Fordovih spodrsljajev je vzbudila v republikanskih vrstah dokajšnjo zaskrbljenost, čeprav prevladuje mnenje, da bodo na konvenciji le določili njega za kandidata. Poročajo, da se bo vodstvo republikanske stranke sestalo v teku današnjega dne, da bi preučilo morebitne posledice trojnega zaporednega poraza predsednika Forda.
V	demokratskem taboru pa razpolaga Jimmy Carter po zadnjih zmagah s 545 delegati ne da bi šteli tiste, ki si jih bo zagotovil v Alabami, kljub tesnemu porazu proti rasističnemu bivšemu guvernerju Alabame Wallaceu.
Politične opazovalce ni presenetil toliko Fordov poraz v Alabami in Georgii, ki sta južni državi, kjer je želo močna reakcionarna komponenta volivcev, temveč izid volitev v Indiani, seve-ni državi, kjer je Ford upal, da bo zbrisal zanj ponižujoč poraz v Texasu. V republikarskem taboru je torej še vse odprto in mno-
skovne konference je vladni glasnik general Herman Bejares izjavil, da je bil namen «terorističnega sabotažnega načrta» povzročiti represijo in vzbuditi v udeležencih zasedanja vtis, da v Čilu neprestano kršijo človekove pravice.
SALISBURY, 5. — Glasnik rodezijskega obrambnega ministrstva je izjavil, da je vlada sklenila podaljšati služenje vojaškega roka z 12 na 18 mesecev. Sklep o podaljšanju vojaške dobe sledi sporočilu, da bodo člani rodezijske teritorialne o-brambe (ljudje, ki so že zaključili redno vojaško službo) lahko vpoklicani za daljša obdobja, da bi se borili proti nacionalističnim gverilcem. Nove ukrepe so sprejeli zaradi okrepitve dejavnosti vzdolž vzhodne meje z Mozambikom.
Končana
«vojna za slanike»
REYKJAVIK. 5. — Od danes zjutraj ni več britanskih ribiških ladij v islandskih ozemeljskih vodah. Tako
se je po dolgih mesecih zaključila tako imenovana «vojna za slanike». Ribiške ladje so se umaknile iz pasu 200 milj in predstavnik obalne obrambe Islandije je slovesno izjavil, da je za njih «vojna» končana. ker so vse britanske ribiške ladje zapustile islandske ozemeljske vode. Predstavnik obalne obrambe je sporočil, da so ribiči začeli zapuščati območje približno opolnoči, potem ko jim je britanska vlada dala nezadovoljiv odgovor na njihove zahteve po večji in učinkovitejši obrambi s strani angleških izvidniš-kih ladij.
Heroin v marmeladi
PORDENON, 5. — Jetniški pazniki pordenonskega zapora so v zavoju namenjenemu mlademu jetniku dobili nekaj gramov heroina in pa injekcijsko brizgalko. Mamilo je bilo kot kaže skrito v posodi z marmelado, brizgalka pa v tubi zobne paste. Zavoj je v zapor prineslo 15-letno dekle. Preiskava o tem dogodku je privedla baje do odkritja mladeničev, ki so vpleteni v tatvino večje količine mamfla
PRED SESTANKOM MINISTROV OPEČ V BALIJU
Saudska Arabija noče podražitvi j , petroleja
Sedanja dogovorjena cena nafle le še do konca junija Arabske države se pripravljajo na izsušitev vrelcev
Kratko premirje v Libanonu
DUNAJ, 5. — V organizaciji držav izvoznic surove nafte OPEČ še. vedno ni soglasja glede vprašanja, ali naj se cena petroleja že letos ponovno zviša, ali pa ohrani na zdajšnji ravni vse do začetka 1977. leta. Stališče proti novi podražitvi je zavzel na primer saudskoarabski minister za petrolej in rudarstvo A. Z. Yamani. Le-ta je med tiskovno konferenco v Badnu naglasil, da se bo kar najodločneje uprl vsakemu predlogu po nadaljnjem navitju cene nafti, ki bi ga kdor koli iznesel na prihodnjem sestanku ministrov za petrolej 27. maja v Baliju (Mali Sundski otoki).
Drugačnega mnenja je glavni tajnik organizacije OPEČ M. O. Feyi-de. V Badnu je poudaril, da je za sedaj glavni cilj držav članic doseči sicer. pravično ceno petroleja, ki pa naj bi vsekakor slonela na realistični podlagi. To pomeni z drugimi besedami, da je treba surovino do neke mere še ovrednotiti, torej podražiti. Skratka, nafti je treba priznati tisto vlogo, in s tem vrednost, ki ji po vseh pravilih pri-tiče. Danes znaša cena standardnega petroleja, ki jo uveljavljajo države OPEČ, 11,51 dolarja za sod,
.......................
PRIHODNJA SEJA O ŠKANDALU LOCKHEED BO V TOREK
Preiskovalna komisija proučuje dosedanje rezultate zasliševanj
Z demokristjanskimi in fašističnimi glasovi sklenili spustiti na svobodo Renata Cacciapuotija
slednjega, ki so ga finančni straž-go bo odv:sno prav od tistih nekaj j niki pred časom aretirali, spustiti sto noslancev. ki se se niso izrekli- svobodo. Aretirali so ga baje, za tega ali onega kandidata in ki | ne da ^ razpolagali z dokazi. Sklep bodo po vse.i verjetnosti v Kansas*	-	............
RIM, 5. -- Po dolgi seji, ki se je|li samo nekaj nakita in nekaj sto zavlekla pozno v noč in na kateri | dolarjev.
je preiskovalna parlamentarna ko- Preiskovalna komisija se je sesta-misija, ki se ukvarja s škandalom Lockheed, zaslišala. Antonia Lefeb-vreja, Johna lassar ja "Rousea'in Renata Cacciapuotija, so sklenili
Cityju glasovali za tistega, ki bo i-mel večino.
NEW YORK, 5. — Policija zvezne države Floride je aretirala 85 oseb in tako zadala hud udarec dobro organizirani dejavnosti tihotapcev mamil, ki so se posluževali tovornjakov, avtov in letal in so popreč no razpečali po milijon dolarjev kokaina in heroina mesečno. Kaže, da je tolpa uvažala kokain iz Me-h;ke in Južne Amerike, medtem ko, je baje heroin prihajal iz Kanade in Evrope.
Čilska hunta odkrila «prevratniški načrt»
SANTIAGO DE CHILE, 5. - Čilska fašistična hunta je sporočila, da je odkrila «prevratniški načrt», katerega namen je bil povzročiti propad skorajšnjega zasedanja Organizacije ameriških držav, ki bo
so sprejeli z glasovi demokristjanov. socialdemokrata in obeh fašistov, medtem ko so komunisti, levi neodvisnež in dva demokristjana glasovala proti osvoboditvi Cacciapuotija. Odsotni so bili socialistični člani komisije. Demokristjani, ki so glasovali za sklep, so opravičili svojo odločitev z dejstvom, da Cac-ciapuoti trenutno ne more potvoriti dokazov.
Po nekaterih glasovih naj bi Antonio Lefebvre izjavil, da je bil bivši demokristjanski senator Messeri, ki je trenutno v diplomatski službi, tisti, ki je svetoval predstavnikom Lcckheeda, naj stopijo v stik s pravno pisarno Lefebvre, če hočejo prodreti na italijansko tržišče.
Sporočili so tudi, da je Cacciapuo-ti iz zapora pisal gospe Chalkias, ki je bila pri njem v službi in jo prosil, naj mu odpusti, če jo je vmešal v zadevo Lockheed. Preiskovalna komisija je zaplenila v neki rimski banki varnostno skrinjico Chalkiasove, v kateri pa naj so naš-
TAJNIK ČILSKIH SOCIALISTOV Nfl OBISKU V lUGOSLflVIJ»
Altamirano napoveduje neizprosno borbo proti čilski fašistični hunti
Pretresljivi podatki o fašističnem terorju v Čilu
BEOGRAD, 5. — Tajnik izvršnega komiteja Zveze komunistov Stane Dolanc in predsednik zvezne konference socialistične zveze Dušan Petrovič sta danes ločeno sprejela generalnega tajnika socialistične stranke čila Carlosa Altamirana, ki se od včeraj mudi na obisku v Jugoslaviji.
Dolanc in Altamirano sta, kot so sporočili, izmenjala mnenja o aktualnih vprašanjih iz mednarodnih odnosov in mednarodnega delavskega gibanja ter o nadaljnjem sodelovanju med Zvezo komunistov Jugoslavije in socialistično stranko Čila.
Na srečanju z Dušanom Petrovičem je Altamirano spregovoril o sedanjih razmerah v Čilu in Latinski Ameriki ter o dejavnosti socialistične stranke in protifašistične fronte Čila. Predsednik jugoslovanske socialistične zveze pa je gosta seznanil z jugoslovanskimi pogledi na aktualna dogajanja v mednarodnem delavskem gibanju in v mednarodnih odnosih. Posebej je tekla beseda o pozitivnih procesih v mednarodnem delavskem gibanju ter o pomenu boja, ki ga danes vodijo komunistične, socialistične in druge demokratične in napredne partije in sile.
Altamirana so obvestili tudi o de-
javnosti socialistične zveze Jugoslavije na področju pomoči in solidarnosti s čilskimi naprednimi silami v njihovem boju proti fašistični vojaški hunti. Ob koncu pogovora se je Carlos Altamirano, pravi Tanjugovo poročilo, zahvalil za solidarnost in pomoč Jugoslavije in zlasti socialistične zveze demokratičnim silam Čila.
Altamirano se je pogovarjal tudi s časnikarji in na tiskovni konferenci med drugim izjavil, da bo ljudstvo njegove dežele zmagalo v boju proti fašistični hunti in da bo zrušilo režim diktatorja Pinocheta. Toda boj čilskega ljudstva za te cilje bo po besedah Altamirana zelo težak zaradi zapletenih razmer, v katerih poteka.
Altamirano je pri tem opozoril na nasilje, ki ga izvaja fašistična hunta, saj so v času njene vladavine ubili nad 40 tisoč Čilencev, v ječah je zdaj osem tisoč političnih zapornikov, skozi koncentracijska taborišča je šlo 150 tisoč ljudi, nad pol milijona pa jih je pobegnilo iz države. Altamirano je, kakor poroča Tanjug, tudi izjavil, da je čilska vojaška hunta «povezana z najbolj črno mednarodno reakcijo in da u-živa podporo Združenih držav Amerike, ki želijo obdržati nadvlado v deželah Latinske Amerike».
la tudi danes. Kaže, da so proučili pričevanja, do katerih so prišli v zadnjih''dhbh in' W so se posvetovali kateri so koraki, ki jih je treba še storiti. Prihodnji torek se bo parlamentarna komisija spet sestala, jutri pa sta na sporedu dve seji v uradu predsednika Castellija. Poleg tega naj bi sestavili dokumentacijo, ki jo bodo izročili ameriškim oblastem, ko bo komisija odpotovala v ZDA, da bi se sestala z voditelji tovarne Lockheed.
Medtem naj omenimo, da je Lockheed zaposlil' kot posebna svetovalca bivšega generalnega direktorja Haughtona in njegovega namestnika Kotchiana, ki sta morala odstopiti, ko je škandal o podkupovanju prišel na dan. Njuna pogodba velja deset let, v tem času pa bosta prejela 750 tisoč dolarjev, kar je po sedanjem tečaju nekaj več kot 700 milijonov lir.
Italija se ne umika iz načrta za izdelavo letala MRCA
RIM, 5. — V zvezi v vestmi, ki so začele krožiti v nekaterih krogih, je italijanska vlada sporočila, da nima namena umakniti svoje udeležbe pri proizvodnji taktičnega letala MRCA. Kot znano je Italija udeležena skupaj z Zahodno Nemčijo in Veliko Britanijo pri gradnji vojaškega letala MRCA, ki naj bi kaj kmalu sodilo v okvir redne o-borožitve vseh treh držav. Prva tri obdobja graditve letala MRCA so se zaključila, sedaj bi bilo treba začeti s serijsko proizvodnjo.
Italija bi morala kupiti sto letal tega tipa, ki lahko med drugim ponese tudi jedrske bombe daleč na sovražnikovo ozemlje. Letalo in sklep italijanske vlade, da se udeleži njegove uresničitve sta sprožili val polemik, saj je večje števila letalskih častnikov proti MRCA, ki baje ne ustreza italijanskim potrebam, kot ni ustrezal italijanskim potrebam Lockheedov hercules C—130.
razvite dežele, je tudi res, da je njen napredek ogromen, kajti številke iz leta pred vojno so neverjetno nizke, tako da odražajo že slabo razvito agrarno državo, ne pa industrijsko deželo. Če upoštevamo še dejstvo, ki smo ga v začetku, že omenili, da je.okupator v štirih letih vojne deželo na pol porušil in izropal in da so
Zaostala
agrarna
dežela
(Nadaljevanje s 4. strani)
znašala 1.970.000.000 litrov mleka, leta 1974 pa 3,5 milijarde, sladkorja so tik pred vojno proizvedli 108 tisoč ton, leta 1975 pa 462.000 ton.
Za zaokroženje tega pregleda bomo dodali še nekaj značilnih podatkov :
Mila in raznih pralnih sredstev so leta 1939 leta proizvedli komaj 13.000 ton, lani pa 166.000 ton, pred vojno so čevljev proizvedli 9.362.000 parov, lani pa 60,2 milijona parov, stanovanjskih oprem in razne vrste pohištva so pred vojno izdelali 14 tisoč garnitur, leta 1974 pa 491 tisoč garnitur.
Kot smo že rekli, so številke sicer dolgočasne, veliko pa povedo in če je res, da se Jugoslavija še danes ne more šteti med visoko
NOČEJO BITI DEBELE
V Rosoliniju, malem središču v bližini sicilskega mesta Siracuse, so ženske ustanovile poseben odbor in so obenem sklenile obdavčiti se, da bi lahko najele učitelja telovadbe. Namen njihovega sklepa je začeti s korektivno in shujševalno telovadbo. Ugotovile so namreč, da so v$e preveč debele. V poseben tečaj se je vpisalo 40 žensk, od katerih ima najmlajša 37 let, najstarejša pa dvajset let več. Zanimivo bo zvedeti, kaj so o nezaslišanem sklepu svojih boljših polovic rekli vročekrvni Sicilijanci.
Jugoslovani porabili več let, da so popravili, kar je bilo porušenega, so rezultati povojne dobe presenetljivo veliki. Sicer pa bomo v zvezi s tem dodali še ugotovitev kompetentnih krogov Združenih narodov, ki zatrjujejo da spada Jugoslavija med tiste dežele, kjer je ekonomski razvoj najhitrejši v svetu.
pristaviti pa velja, da bo že 30. j-.mija njena veljavnost zapadla. V Baliju se bodo torej dogovorili, ali naj se ta cena ohrani, oziroma poviša. O rezultatih sestanka ni dal Fcyide nobene napovedi, pač pa je še dejal, da bi morebitna podražitev nafte ne smela prizadeti držav porabnic. Lansko na vitje cene za 10 odstotkov (septembra) je po sodbi glavnega tajnika OPEČ bilo povsem upravičeno, razen tega ni povzročilo državam uvoznicam posebnih preglavic.
Med državami, ki se bodo na bližnjem sestanku v Baliju potegovale za povišanje cene nafti, je Venezuela. Njen predstavnik je v Badnu izjavil, da bo predlagal 5-odstotno podražitev, sklep pa je utemeljil z naraščanjem inflacije v svetovnem merilu.
Problem naftne cene ni sicer za bližnjevzhodne države ključnega pomena. Osnovno vprašanje, ki mu zadnje čase razumljivo posvečajo vse večjo pozornost, je namreč to, kako čimbolj in čimprej utrditi svojo gospodarsko podlago v pričakovanju, da se njihova naftna ležišča prej ali slej izsušijo. Tedaj bo pač moral sloneti narodni dohodek teh držav na drugih temeljih, torej ne več na izkoriščanju naftnih vrelcev. Po statističnih podatkih, ki so jih zbrali strokovnjaki v Manami (Bahrein), so bližnjevzhodne države leta 1975 uvozile za kakšnih 40 milijard dolarjev strojev ter raznovrstne industrijske opreme, s katerimi nameravajo dati zagona industrijski proizvodnji in s tem tudi rešiti žgoč problem nezaposlenosti. Lanski uvoz je bil za 15 milijard dolarjev večji od predlanskega in seveda nenehoma raste.
Za uresničitev načrta potrebujejo te države, kakor je izrecno povedal saudskoarabski minister Yamani, pomoči industrijsko razvitih dežel, sicer predvsem v tehnološkem pogledu. Saudskoarabski državni proračun za leto 1976 predvideva izdatek skoraj 30 milijard dolarjev za gradnjo cest, letališč, pristanišč, bolnišnic, velike jeklarne in številnih drugih tovarn,
Ko ne bi v prihodnjih letih odkrili novih naftnih vrelcev ter se bo medtem povpraševanje po surovem petroleju dvigalo, bodo zaloge goriva pošle še poprej, kot kažejo dosedanje napovedi. Ako pa bo poraba nafte upadla, se bodo seveda skrčili tudi dohodki od njene prodaje: to utegne imeti porazne učinke v številnih petrolejskih državah, kjer odpade tudi do 90' odstotkov narodnega dohodka na iztržek od naftnega izvoza. Iranski narodni dohodek se je npr. lani zmanjšal za 2,7 milijarde dolarjev zaradi padca svetovnega povpraševanja po surovini — povpraševanje po iranski nafti je nazadovalo za 6 odst. v primeri z 1. 1974. Iranska vlada je pripravila petletni razvojni program (letos teče tretje leto njegovega uresničevanja), ki predvideva izdatek 69 milijonov dolarjev samo za industrializacijo države.
Med državami Arabskega polotoka bo prvi ostal brez nafte nedvomno Bahrein, kjer so prvi vrelec odkrili že 1. 1932. Gre za otok z 250 tisoč prebivalci, ki skuša na vse pretege «forsirati» industrializacijo,
,	> ... JI
Levičarski in desničarski gverilci pozirajo za fotografa pred praznimi bejrutskimi hišami med krajšim premirjem, ki so ga razglasili včeraj v pristaniški mestni četrti.
iiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiuiHiiiiiiiiiiuiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiffiiiiiirniifiiiiiiiiiiiiiiuninniiiiiiiimii
ZADEVO JE POGREL DR. VIOLA 1 NOVO PREISKA VO
TRŽAŠKA KRONIKA
Izbira
kandidatov
(Nadaljevanje z 2. strani)
Tovarne letal in orožja so si ustvarjale milijarde z odškodninami, do katerih pa niso imeie pravice
MILAN, 5. — Tako imenovani škandal okrog vojnih odškodnin tovarnam vojaških letal, orožja in razstreliva, ki je izbruhnil junija predlanskim, je znova planil na površje. Ne samo, njegov obseg je vsaj po prvih neuradnih sporočilih tokrat širši in zaskrbijivejši, kolikor so v afero vpleteni ugledni pravni izvedenci in celo menda dva ministra, ki naj bi pripadala kr-ščanskodemokratski stranki. Na o-snovi dosedanjih izkustev se sicer temu res ne gre čuditi.
Namestnik milanskega državnega pravdruka dr. Viola je namreč sprožil novi, temeljitejšo preiskavo o delovanju 35 omenjenih tovarn m v tem OKviru odredil natančen pregled vse dukun.eni.ecije, ki se nanaša na njihovo poslovanje. Med Florenco in Milanom so bile aretirane štiri osebe: odvetnik Paolo Maria Vecchio, izvedenec za denarne zadeve, sicer trenutno v zaporu pod obtožbo sodelovanja z zloglasno tihotapsko organizacijo Etto-ra Cichillera, ki je bodisi na domačih kot na tujih tleh spravljala ponovno v obtok denar od odkupnin za ugrabljence; Giancarlo Guasti, ki velja za dokaj vplivnega možakarja, njegova žena Mirella Bia-giotti in Guastijev šofer Salvatore združevanja
Tenta. Obtoženi so združevanja v razen tega hoče pa postati nekakšen I zločinske namene, goljufij na ško-mednaroden denarni center. Doslej | do države in drugih- prekrškov. Poje takšen center bil, kot znano, v I dobnih prekrškov je osumljen tudi Bejrutu (Libanon), ne gre pa po- od v. Giovanni Bovio, ki sodi med zabiti, da je uspelo bahreinski via- največje izvedence za kazensko pra-di privabiti na mali otok mednarod- vo v Italiji. Kot rečeno, naj bi ne finančne organizme že pred li- bila v zadevo vpletena tudi vidna banonsko državljansko vojno. ] krščanskodemokratska predstavni-
ka. Osumljenci oz. obtoženci naj bi oškodovali državno blagajno za več deset milijard lir.
Za kaj gre v bistvu? Tovarne so ob zaslombi pravniKov in nekaterih oblasti jfelé k šitišlll ža&F na 95a z dne 29.9.1367 prejemati znatno več denarnih sredstev kot vojno odškodnino za material, ki so jim ga zaplenili nacisti med vojno, kakor pr bi jih po pravici morale, in to s pretvarjanjem podatkov o zaplenjenem materialu (v resnici so vojaški material nacistom tudi same prodajale) oziroma o proizvodnji. Med tovarnami sta tudi «Caproni» in «Riva Calzoni», ki so jima pristojne oblasti prisodile 13 oziroma 18 milijard lir vojne odškodnine; dr. Viola je junija 1974 zaslutil, da nekaj ni v redu in o-dredil strogo preiskavo. Goljufija je prišla na dan, sama preiskava pa je postopoma «zaspala», dokler ni namestnik milanskega državnega pravdnika pred kratkim ugotovil še nadaljnje nerednosti v poslovanju tovarn kljub temu, da so bile podvržene preiskavi. Za presenečenje je nazadnje poskrbel državni pravdnik Paulesu. ki je zahteval zase vso dokumentacijo in s tem začasno ustavil Violavo preiskavo. Vseeno ni dvoma, da bo nadaljnji postopek privedel do vrste novih, morda tudi senzacionalnih odkritij.
meravala kandidirati tudi tržaškega «federala», občinskega svetovalca Giacomellija.
Liberalci, socialdemokrati in republikanci se medtem menijo, ali naj bi kandidirali skupne kandidate za senat, medtem ko bodo za poslansko zbornico nastopali ločeno.
Na zadnjem mestu smo pustili Slovensko skupnost, ker je to edina stranka, ki se za sedaj ne ukvarja z določanjem kandidatov, ampak razpravlja o tem, ali naj samostojno nastopi na volitvah, kot je že storila leta 1968. Povsem jasno je, da ta stranka ne bo mogla izvoliti svojega predstavnika v parlament, kljub temu pa kaže, da se njeni voditelji nagibajo k samostojnemu nastopu. Obstaja tudi možnost, da bi se Slovenska skupnost povezala s kako drugo manjšinsko stranko, kot so na primer Furlansko gibanje, južnotirolska ljudska stranka (SVP), ali pa tridentinska in tirolska ljudska stranka (PPTT). Dokončna odločitev bo padla v soboto, ko se bo sestalo deželno vodstvo. V primeru samostojnega nastopa bo morala Slovenska skupnost zbrati potrebne podpise za predložitev liste (tega po novem zakonu niso več dolžne storiti vsedržavne stranke, ki so že zastopane v parlamentu), kar bi ji zaradi zelo kratkih rokov utegnilo povzročiti resne težave.
Vsekakor se je delegacija Slovenske skupnosti sinoči sestala z odposlanstvom Furlanskega gibanja, da bi razpravljala o možnosti skupnega nastopa na volitvah. Dokončnih sklepov ni bilo v pričakovanju sestankov vodilnih organov obeh strank, po katerih se bosta delegaciji spet srečali. Na sinočnjem sestanku je bil tudi izražen skupni protest, ker niso vključili predstavnikov obeh strank v deželno komisijo za radiotelevizijske oddaje, ki jo bodo izvolili na današni seji deželnega sveta.
Zaključen obisk ministra Jaumaima
Bavarski minister za gospodarstvo in promet A. Jaumann si je včeraj ogledal tržaško luko. V spremstvu predsednika pristaniške ustanove To-nuttija si je z vlačilca «Audax» o-gledal najvažnejše dele luke, zlasti pa pomol VIL med obiskom ga je Tonutti seznanil z nadaljnjimi načrti za okrepitev pomorskih dejavnosti vv Trstu. Ob odhodu iz naše dežele je predstavnik bavarske vlade poudaril možnosti tesnejšega sodelovanja med Furlanijo - Julijsko krajino in Južno Nemčijo, naglasil pa je tudi nujnost, da se ob skupnih naporih uresniči mreža sodobnih prometnih zvez med našo luko in Ba varsko.
L’AQUILA, 5. — Danes so po naključju našli truplo rimskega odvetnika Fabia Fiorentina, ki ga je na veliko noč pokopal plaz na o-bronkih gore Gran Sasso.
Dr. Gioffrè (PSI) odstopil s predsedniškega mesta «Friulic» in «Friulie-Lis»
Odv. Enzo Maria Gioffrè je včeraj sporočil predsedniku deželnega odbora Comelliju svoj odstop s predsedstva deželne finančne družbe «Friulia» in družbe «Friulia - Lis»-Dr. Gioffrè je odstopil iz političnih razlogov, in sicer v skladu z znanim stališčem Italijanske socialistične stranke. Družbo «Friulia» je vodil od leta 1971, ko ga je na to mesto predlagal deželni odbor. Predsednik Comelli mu je na včerajšnjem srečanju izrazil polno priznanje za vsestransko prizadevanje v vodstvu o-beh finančnih družb.
• Po dogovoru z oblastmi Hrvatske in Slovenije so podaljšali veljavnost pooblastil za trgovske izmenjave v sklopu posebne operacije Alpe - Adrh 1974 do 30. septembra 1974.
najbolj ugodna
POLICA
AVTO
Polica «4R» je najbolj poceni
izmed vseh avtomobilskih polic: spodnja razpredelnica to potrjuje. Zelo visoke garancije (100/30/10 milijonov) nudijo maksimalno mirnost in gotovost.
Dalje v garancijah so vključeni tudi sopotniki.
Vse to po zaslugi fransiže (30.000 lir, ki se lahko zniža na 25.000 po dvet letih brez nesreče).
Fransiža je edini način, ki daje možnost
pri avtomobilskem zavarovanju, da je cena primerna
ter odnos z zavarovancem jasen in enostaven.
REGISTRACIJA
Lloyd Adriatico
ASSICURAZIONI
poiščite v «PAGINE GIALLE» pod geslom «ASSICURAZIONI» agencije Lloyd Adriatico, ki Vam je najbližja.
	N TIP POLICE 				J	r	FISKALNE KM		
	Do io V	10 - 12	12 - 14	14 - 18 v
				
				
4R"	37.900	55.500	61.100	79.300
BONUS MALUS	| 50.820	74.445	81.900 |106.365	
POGOJENI POPUST	| 45.465	66.465	O § 00 h-	95.025,
Polica «pogojeni popust» predvideva v primeru nesreče 41% poviška premije. Poviški za polico «bonus - malus» pa so od 16% do 147%, medtem ko so znižanja od 13,50% do- 25%.