N.jrečji v Združenih državali VeJja za vse leto » • -rti ■ • • • • York celo leto - Za po) leta Za New Za inozemstvo celo leto tist slovenskih .delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily the United States. lamed every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers* rSLJSFOM: CORTLANDT 2876 Entered m Second Glass Ma tter, September 21. 1803, »t the Post Office at New York, N Y., under Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CORTLANDT 287« KO. 184. — fcTEV. 184. NEW YORK, SATURDAY, AUGUST 7, 1926. — SOBOTA, 7. AUGUSTA 1926. VOLUME XXXIV, — LETNZX XXXIV NADALJNI DUHOVNIKI SO SE UKLONILI PREDSEDNIKU CALLESU Kolumbovi Vitezi zahtevajo vladno posredovanje. Dovolili so en milijon dolarjev za boj proti širjenju boljše viških idej. — Po nekaterih provincah hodijo katoličani v črnih oblekah ter se ne udeležujejo nobenih zabav. — Katoliški uredhik pravi, da ni med boljševizmom in Callesovimi metodami nobene razlike. Najnovejši razvoji v mehiških homatijah so naslednji: — i Število duhovnikov, ki se uklanjajo predsedniku Callesu in njegovim postavam narašča. Vsak duhovnik, ki izjavi, da se bo postavam pokoril, dobi nazaj svojo cerkev. S tem si pa ni dosti na boljšem, ker mu škofje ne dovole, da bi vršil božjo službo. Centralna oblast ameriških Kolumbovih Vitezov je na svoji seji v Philadelphiji soglasno sklenila, naprositi vlado Združenih držav, naj poseže v verski spor v Mehiki ter naj ga skuša s svojim mogočnim vplivom končati. Poleg tega je vodstvo Kolumbovih Vitezov dovolilo en milijon dolarjev z motivacijo, da bo mogoče uspešno nastopiti proti boljševiškemu vplivu, ki se je začel z bliskovito naglico širiti po Mehiki. Mehiški katoliki, posebno pa ženske, nadaljujejo z gospodarskim bojkotom. PHILADELPHIA, Pa., 6. avgusta. — Najvišji svet Kolumbovih Vitezov je ugotovil, da mehiški uradniki ponižujejo, žalijo in izganjajo ameriške državljane. Vsledtega je naprosil predsednika Coolidge-a, naj napravi konec tej sramoti. Istočasno je bilo sklenjeno, naj se dovoli iz blagajne milijon dolarjev za borbo proti boljševizmu, kateri se je baje začel širiti po Mehiki. Obe resoluciji sta precej ostri ter vsebujeta odločno svarilo na naslov mehiške vlade. MEXICO CITY, Mehika, 6. avgusta. — Vojaški poveljnik Pueble, general Anaya pravi, da je obvestil duhovnik Juan Marin oblasti, da se bo pokoril novim postavam. Takoj nato mu je bila vrnjena cerkev, ki mu je bila pred kratkim odvzeta. Tudi iz raznih drugih mehiških krajev prihajajo slična poročila. Mehiški episkopat izjavlja, da za nobeno ceno ne bo izdal svojih dolžnosti. Škofje pravijo, da ne uganja cerkev nobene revolucije, da bo pa tudi zanaprej, kot je dosedaj, vedno zagovarjala prostost prepričanja. Iz Pueble poročajo, da je bila tam okradena najbogatejša cerkev, kar jih je v Mehiki, namreč cerkev s v. Frančiška. Cerkev se je že nahajala v rokah občinskih oblastih. Roparji so pobegnili brez sledu. MEXICO CITY, Mehika, 6. avgusta. — Veliko presenečenje je izzvala izjava poljedeljskega tajnika Leona, enega najmočnejših podpornikov Cal-lesovega režima, ki je izjavil, da se nahaja administracija v mednarodnih zapletljajih zastran svoje politike. V debati s klerikalnim politikom Lassom je rekel, da mora Mehika v bližnji bodočnosti računati z ostalim svetom ter pripomnil, da se v tem oziru ne more dosti zanesti na one Mehikance, ki simpa-tizirajo s katoliško duhovščino. Mehiški škofje so danes odločno zavrnili Calle-sovo trditev, da je katoliška cerkev v Mehiki kdaj nasprotovala naprednemu režimu. Škofje nasprotujejo le onim uradnikom, ki nočejo priznati ljudem pravice vesti in prepričanja. Splošen gospodarski bojkot je prav posebno o-paziti v državi Michoacan. Tam je vse prebivalstvo oblečeno v žalno obleko. Nihče ne obiskuje gledališč in kinematografov. Tudi trgovine so skoro prazne. - Izza uveljavljenja vladnih odredb je bilo v deželi usmrčenih najmanj dvajset ljudi, par sto jih je bilo pa ranjenih. CHICAGO, m., 6. avgusta. — Monsignor Thomas V. Shannon, urednik lista New World, ki je glasilo čikaške nadskofije, je izjavil, da V ZNAMENJU RAZVOJA MINISTR. PREDSEDNIK POINCARE JE ZADEL NA VELIKO OPOZICIJO Dosedaj mu je šlo vse posreči, ko je pa omenil, da namerava v najkrajšem času odobriti zadolžno pogodbo z Združenimi državami in Anglijo, je naletel na odpor. — Najbrž bo moral debato od-goditi do jeseni. UNDERWOOD * U NOCK WOOD, N. V. Na sliki vidite zgodovino prometa med Philadelphijo in Wasliingto nom. Najprej so oskrbovali promet s konji. Konjem je sledila železnica in železnici avtomobil. V zadnjem času se pa poslu žujejo ogromnih aeroplanov, kakoršnega vidite na sliki. Aero plani prevažajo pošto in potnike. R. R. Whittemoru so ure štete. Ženske so vse zanor jene vanj. — Pošiljajo mu knjige ter razne druge spominke in mu ponujajo svojo pomoč. BALTIMORE, Md., 6. avgusta. Richard Reese "Whittemore bo dne 13. avgusta obešen, ker je usmrtil nekega jetniškega paznika. Proti njemu sta se vršili dve obravnavi zastran dveh različnih zločinov. Pri prvi obravnavi je bil oproščen, pri drugi pa obsojen na smrt. Sedaj se nahaja tukaj v samot- Tudi v Rusiji so verski nemiri. V Odesi je bilo napadenih šest duhovnikov, ko so opravljali službo božjo. — 2e izza junija se vrši prepir zastran cerkvene lastnine. MOSKVA, Rusija, 6. avgusta. Časopis Pravda je dobil posebne brzojavke, ki poročajo, da se vr-še v Odesi veliki nemiri. Tamošnje oblasti hočejo na vsak način priključiti ortodoksne cerkve tako-zvani rdeči cerkvi. Ko je v nekem odeškem pred- ni jetniški celici ter se navidez mestju maševalo šest duhovnikov, jako malo zanima za življen?e po smrti. Ženske so mu poslale cele kupe Biblij in drugih pobožnih knjig, on pa ni dosedaj še nobene odprl. Bolj se zanima druge spominke, ki mu jih pošiljajo. Začetkom tega tedna sta ga ob-isala dva duhovnika, toda on ni hotel govoriti ž njima o kazni, o smrti in Bogu. Vsak dan dobiva na stotine pisem, v katerih mu nudijo ženske svojo pomoč ali mu pa izražajo svoje sočutje. Tudi razne organizacije so se zavzele zanj, v prvi vrsti take, ki so odločne nasprotnice smrtne kazni. Whittemore najbrž še vedno upa, da bo v zadnjem trenuteku oproščen. Turki so odpravili inozemske trgovske zbornice. CARIGRAD, Turčija. G. avg. — Iz Angore, glavnega mesta Turčije poročajo, da je Kemal paša odpravil V9e tujezemske trgovske zbornice, ki so poslovale v deželi. Odredba je predvsem naperjena proti angleškim, ameriškim in francoskim trgovskim zbornicam. Beograjska nota vsebuje prikrito pretnjo. BEOGRAD, Jugoslavija. 6. avgusta. — Jugoslovanska vlada je poslala Bolgarski ostro noto, v kateri pravi, da bo natančno preiskala zadnje dogodke ob bolgarsko* jugoslovanski meji ter da bo storila vse potrebno, da bo v bodočnosti jugoslovansko ozemlje zavarovano. Politični krogi smatrajo položaj jako resnim. jih je napadla ljudska množica. Ženske so pljuvale duhovnikom v obraz ter jih vse razpraskale. Poklicana je bila milica, ki je pa le z veliko težavo napravila mir. Pet duhovnikov je bilo tako poškodovanih, da so jih morali odvesti v bolnico. Tekom nemirov je bil. ranjenih tudi precej civilistov. Spor zastran cerkva je izbruhnil že meseca junija. Do spopada je prišlo med pristaši pokojnega patriarha Tihona in zastopniki rdeče eerkve. S tem in podobnimi slučaji se bavi sodišče. Ustrelil je mater, nato pa samega sebe. Rojaki, naročajte se na "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE LONDON, Anglija, 6. avgusta. Coronerjeva porota je dognala, da je Gustav Zerffi ustrelil najprej svojo mater potem pa še samega sebe. Mati je bila svoj ča? velika prijateljica omamljivih sredstev. Ko so ji pa ta sredstva odvzeli, je začela bolehati. Prosil je zdravnike, naj ji dajo vsak dan malo količino morfija, toda nihče ni hotel uslišati njegove prošnje. Vsledtepra se je odločil z? 'strašno dejanje. Zapustil je pi smo, v katerem pravi: — Mati se mi je smilila, ker je grozno trpela. Vaši zdravniki se brezsrčni. Namesto, da bi bolniku olajšali bolečine, mu jih še povečajo in podaljšajo. Tudi mati je zapustila pismo iste vsebine. V pismu je omenila, da je prosila sina, naj jo ustreli. Poplava v Mehiki. MEXICO CITY, Mehika, 6. avgusta. — V bližini Panjamo se je podrl nasip, nakar se je voda razlila po okolici. Ozemlje v okrožju -treh milj je preplavljeno. Železniška zveza med Mexico City in Guadalajara je prekinjena. Povzročena škoda je ogromna. je malo razlike med boljševiškimi in Callesovimi metodami. Najboljši dokaz je to, da je proglasil C al les za narodni praznik dan, ko je dospel boljše-! viški poslanik v Mehiko. ; Amerikanka je preplavala angleški kanal. v_ -- . Amerikanka nemškega pokolenja, Miss Gertrude Ederle, je prva ženska, ki je preplavala ožino med Francijo in Anglijo. — V vodi je bila štirinajst ur in pol. KINGSDOWN, Anglija, 6. avg. Ne\vyorška plavačica Gertrude Ederle je danes preplavala Angleški kanal. Devetnajstletna deklica je bil v vodi štirinajst ur in eno intrideset minut. Ona je prva ženska. ki se ji je ta poskus posrečil. Pred njo je preplavalo kanal samo pet moških. Pripomniti je pa treba, da ima pred omenjenimi petimi moškimi rekord v brzini. Ttal i.jan Sebastian Tirabosehi je preplaval kanal v šestnajstih u-rah. Ko je stopila na breg, jo je pozdravila velikanska množica ljudi. — Ponosna sem. — je rekla, nato pa ni mogla več govoriti. Na angleški strani so bili zakurili velikanski kres, ki je kazal pot in smer drzni plavačici. Brivci prodrli s svojimi zahtevami. PARIZ, Francija, 6. avgusta. — Novi francoski ministrski predsednik Poincare je segel nekoliko predaleč. Prodrl je bil z vsemi svoji predlogi, in to ga je navdalo s tako samozavestjo, da je sklenil predlagati nekaj, o čemur noče noben Francoz ničesar slišati. Izvedelo se je namreč, da namerava naprositi parlament naj odobri pogodbo glede uravnave dol-ga med Francijo in Združenimi državami ter Anglijo. To je skušal doseči še v sedanjem parlamentarnem zasedanju, toda njegovo upanje je splavalo po vodi, ko je začul od vseh strani splošne izraze nezadovoljstva. Poslanik Beringer, ki je bil podpisal Washington sko pogodbo, je hotel odpotovati v Združene države, pa je potovanje odgodil ter sklenil ostati toli-ko časa, da se bo položaj izbistril. PARIZ, Francija, 5. avgusta. — Včeraj je bila podpisana trgovinska pogodba med Francijo in Nemčijo. Pogodba vsebuje vse faze trgovine med obema deželama. Zaenkrat bo le šest mesecev v veljavi. V veljavo stopi dne 20. avgusta. v Soglasno z novo pogodbo lahko Francozi pošiljali v Nemčij o brez carine vsakovrstno blago razen slada in sira. Nemčiji bo treba plačati le malenkostno carino za izvoz usnja, papirja in kemikalij- ...... PARIZ, Francija, 6. avgusta. — V finančnem ministrstvu je bilo objavljeno, da so vsa poročila, da namerava Francija najeti v Ameriki posojilo $2,500,000, neutemeljena. Banditi ustrelili policista.' Indijci protestirajo proti --12 "Urnem delovniku. \ ceraj zjutraj ob dveh so ustre- ' _ li banditi v bližini novega Madi- uhuwav i v o i cUMBAY, Indija, G. avgusta son Square Gardena polic sta O. T„,i;; u- , , ■ , nvi , - ~ .. . 1 . Indijski delavci si poslali an«de- Ohlerkinga. Streljanje se je zavr- , t + / ./ ° --i - ... , . skl vladi protest, kar till trosi »o- silo v navzočnosti vel ke ljudske i •• •,•• .. ... J1">0SJ>0 mri -- , • 0. „ . . i dar ji silijo v najhujši vročini de- mnozice, ki se je vračala iz raz- flo+; r „ - . •i - -v , , , . . *atl P« dvanajst ur na dan mh nočnih klubov. Polisist je ban- Prejšnji teden so zastavkali pomočniki v dolenjem delu mesta New Yorka ter zahtevali za svoje delo višje plače. Gospodarji so se odkraja odločno protivili njihovim zahtevam, končno so se pa vendar udali. Brivski poročniki so dobili vse, kar so zahtevali. Njihov delovni čas bo od osme zjutraj pa do osme ure zvečer. Dosedaj so morali delati do devetih. dite presenetil pri ropu v neki gostilni. Policija je pozneje aretirala nekega osumljenca, ki pravi, da se piše Albert Mack, ki pa odločno taji vsako krivdo. Vse njihove dosedanje prošnje na angleške oblasti v Indiji so bile brez uspeha. Los Angeles zppet v Lakehurstu. Iznad Bostona je odplul včeraj ponoči vodljiv zrakoplov Los Angeles ob obali ter se vrnil danes zjutraj ob osmih, v Lakehurst v svojo lopo. Sin usmrtil očeta. BISMARCK, Mo., G. avgusta. — 22-letni Edgar Cambell je na trati pred hišo ubil svojega 56 let starega očeta Ewinga W. Cam-bella. Pozneje se je sam javil sodišču. Rekel je, da je to storil zastran-• tega, ker je oče grdo ravnal z njegovo materjo. S e z nam To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je treba poalafi, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodiai v diaarjih ali lirah. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mesta. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno de, ako boete vpoStevali svojo korist in našo zanesljivo ter točno postrežbo. Dinarji Lire Din. 600 .... $ 9.46 Lir ... ... 100 .... .. $ 4.05 Din. ---- 1,000 .... $ 18.80 Lir ... ... 200 .... .. $ 7.80 Din. ---- 2.900 ____ $ 46.26 Lir ... ... 300 .... .. $11.40 Din. .... 6.000 .... $ 92.00 Lir ... ... 500 ____ .. $18.50 Din. .... 10,000 ____ 1183.00 Lir ... ... 1000 .... .. $36.00 Za pofiUJatve, ki presegajo DesettlsoC Dinarjev all pa DvatiooS Ur dovoljujemo poseben znesku primeren popust. izvršujemo v najkrajfteea bin ter Posebni podatki. Pristojbina za Izpisala amerifiklh tolarjev v Jugoslaviji in Italiji znata kakor sledi :za $25. alt manji znesek 73 centov; od $20» naprej do *3S9. po 8 cente od vsakeg* dolarja. Za vežje Svqte po pi-■»ta dogovoru. Nakazila po brzojavnem računano za stroške |L—. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street puone: cortlandt 4687 New York, N. Y. je edino slovensko podjetje v New Yorku, ti ima vplačan predpisani kapital ta izvrševanj* poslov državne banke, ter se v soglasju s postavo eamore imenovati banka, 1» zaatal $3,992,(73/17. v besedah: — trimilljeas . fciynlf flmuHMmufl ta 47 ▼ leta natal 93,992,973*47, v besedah: ssl jentstssBiiiBMdlnuiUii dolarjev GLAS NARODA, 7. AUG. 1926 4 GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) Dopisi. Owned and Published by 8LOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sckaer, president.___Louie Banedik, treasurer. Place of boaaneaa of the corporation and addresses of above officers: 82 Corttaadt St^, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. "GLAS NABODA" "Voice of the People*9 Greensburg, Pa. avgustu. Tistim, ki jim mogoče ni Issued Every Day Except Sundays and Holiday m. Za eelo leto velja Ust za Ameriko in Kanado .......................... Za pol leta_______________$3j00 Za ietrt leta_________________*1.50 Za Neto York za celo leto $7.00 Za pol leta..........................$3.50 Za inozemstvo ea celo leto ~..$7.00 Za pol leta___________________$3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. Glas Naroda** izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov. Le redkokedaj je kak dopis iz znano, pojasnim, da smo si Jugo-nase naselbine. Kaj je temu vzrok. J slovani v Minnesoti ustanovili ne vem. Resnica je, da delavske ^ lansko leto organizacijo, ki ima razmere niso najboljše, toda kljub namen združiti vse Jugoslovane, temu se tu in tam v okoliei prire- razširjati prijateljstvo in edinost jajo izleti in društvene zabave. | pomagati drug drugemu v vseh American Slovenic Club priredi ozirih. dne 14. avgusta zopet plesno zaba-' Zveza je bila ustanovljena na vo v lastni dvorani v Hammer Eveleth dne 25. oktobra 1926. S»e-Plan. j daj šteje 8 klubov in sicer: Eveleth Vabim vse rojake in rojakiuje, klub št. 1. Ely klub št. 2. Aurora da se udeležite zabave. j klub št. 3, Bulil klub št. 4, Gilbert Kar se tiče podpornih društev, klub št. 5. Virginia klub št. 6. Du-pa moram reči, da v njih v resni- luth klub št. 7. Bivabik klub št. 8. ci vlada bratska sloga. Vsi kot Te dni se vrši na Ely, Minn., eden se zavedajo svojih dolžnosti konvencija in ker je Eveleth se-in tako ostane, in vlada mir in za- dež Zveze, so se zbrali sledeči od- nico, v kateri pa je bilo le malo. lir in nekaj drobiža; tudi ura ni dosti vredna. Ropar je bil skrajno nezadovoljen in je zmerjal Stoka. Potem je zbežal. Stok trdi, da je ropar neki 21-letni Albert Flegl iz Jugoslavije, ki se klati tam okoli in ga orožniki že dalje časa iščejo pa ga ne morejo dobiti. Dopiai brez podpisa in osebnosti se ne priobeujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri Bpremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. _^^^ "G LAS N A R O D A", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876• lli f* STALIŠČE REPUBLIKANSKEGA SENATORJA Prohibiciji so se začeli majati njeni munsajnarski in butlegarski temelji. Te dni je v New Yorku jako značilno govoril zvezni senator WacLsworth, ki ni sicer ničesar novega povedal, pač pa ponovil le to, kar je zna-,no vsakemu razsodnemu človeku. Senator \Vadswortli je bil vedno za omiljen je Vol-pteadove postave. S tem si je pridobil dosti prijateljev, nakopal si je pa tudi v svojih lastnih vrstah dosti sovražnikov. Pred kratkim je bilo objavljeno pismo, ki ga je pisal Nekemu svojemu pristašu. V pismu je pojasnil nazore, )u jih ima o prohibiciji, in ob tisti priliki je završalo v prohibicijskein taboru kot v panju. tWadswortli hoče biti ponovno izvoljen zveznim senatorjem. Svojo kampanjo je začel na banketu, ki mu ga j< priredila zveza republikanskih trgovcev. »Vse je napeto pričakovalo, kaj bo povedal. Nekateri so domnevali da se velevažnega vprašanja sploh ne bo dotaknil, češ, da se boji prevelikega odobravanja na eni strani in prevelike zamere na drugi. Izkazalo se je pa, da je ostal Wadswortli zvest svojim načelom, že vsaj kolikor se prohibieije tiče. Jasno in odločno je nastopil proti Volsteadovi posta-,vi in proti najrazličnejšim oblikam sedanje prohibieije. — Mi liočemo zmernost, — je rekel, — toda uveljaviti je ne moremo z nezmernimi odredbami. Nihče ne krepeni po salonu. Najmanj pa butlegarji. Pridobili pa nismo ničesar, ker smo salone zaprli, nasprotno pa neizmerno vse poslabšali. Kajti sedaj je skoro v vsaki hiši toča j niča. — Kaj je vzrok te razoranosti, kaj je vzrok teh okrajno nenormalnih razmer? Vzrok je to, ker nismo vpoštevali navad, pokolenja, običajev in okolice. Človeška vest se nikdar ne bo strinjala. s prisilno postavo. Povprečni človek ne more razumeti, zakaj bi bilo protipostavno izpiti kozarec vina ali piva. V njem se pojavi nehote in nevede odpor. Vsako pravilno izvajano kontrolo bo narod radovoljno j/odpiral. Kontrola se pa mora vršiti soglasno s pravim razpoloženjem naroda. Glede pijače sem istega mnenja kot sem glede vseh drugih stvari, ki so v soglasju z osebnimi navadami in splošnimi običaji. Ce bo kdaj kdo odpravil pijačo, jo ho odpravila pametna vzgoja. Pametna vzgoja^ ne pa policisti in suliaški agentje. dovoljnost med članstvom. Dne 27. julija nam je neizprosna smrt vzela Katarino Bari? s*a-ro 18 let, članico J. S. K. J., štv. 77 v Greensburg, Pa. Pozdrav vsem čitateljem Glas Naroda! F. Novak. Eveleth, Minn Dne 1. avgusta 1926 smo se zbrali v prijaznem Evelethu na letno sejo glavnega izvrševalnejra odbora Ameriške »Tuposlovanske Zveze v državi Minnesota. Pravila določajo, da se mora zbrati iz-vrševalni odbor Zveze v meseeu j bornikivna to sejo: Frank Masera. predsednik, Eveleth; Ludwig Drobnich, podpredsednik, Aurora ; John Movern, tajnik. Duluth: .Takob Muhvieh. zapisnikar. Gilbert ; Anton Poljane. Ely; John Kpolar. Buhl; John Sterle, Povabile; Lonis Gouze, Eveleth. ter nadzorniki in drujri predsedniki odborov. Po seji smo se malo pozabavali in kadili eiprare. ki nam jih je poslal izdelovalec in član kluba Anton Bouben. ki izdeluje zelo dobre cigare. Pozdrav! Louis Gouže. tajnik. Dospeli smo do dobe, ko mora Poitalijančevanje ob vsaki priliki. Žensko udruženje v Opatiji je hotelo tudi letos povabiti hrvatske otroke po prvem sv. obhajilu na zajtrk. Bilo je že vse pripravljeno. ali zadnji trenotek je prišel j ukaz. da morajo otroci k obhajilu j v Velovsko in da bodo pogoščeni pri nunah. Torej celo pri prvem obhajilu so moral hrvatski otroci Kaj potrebujejo otroci za rast? T-uptiti potujčevalno roko, ki jih J je odtegnila hrvatskim ženam, in1 vrgla med italijanske nune, kjer so dobili nekaj, kar se niti pri- . , , . ,. , , , , , ljavi dobre prehranjevalne nava- merjati ne da z obdarilom lanskih i * obhajancev v "7ori" 1 ' KO °*roei maJhni. Hrana, __j katero zauživa otrok danes, dolo- { či v veliki meri kakovost bodočega moža. Oni, ki so odgovorni za prehrano otrok, bi morali biti zelo skrbni pri izbiri živil za dijeto otroka. Obed otroka ne sme nikdar obstojati le iz ene ali dveh jedi. — Kaj ni res čudno, kaj je včani odvisno od ene same besede. Ena sama beseda lahko napravi veliko izpremembo v človeškem življenjn. Naprimer. ko se človek ženi. V erkev gre in pred oltarjem reee besedico "Da". V tistem hipu je oženje«. Tek njegovega življenja se popolnoma izpreinni. Ena sama besedica ga je izpremenila. In potem je poročen. Ako le enkrat izpregovori kako nepremišljeno besedo v spanju, se lahko žena loči od njega. Da, pripetili so se slučaji, ko je žena za- I htevala ločitev, ker je mož izpr*-otrok zauživati bolj solidno lira-' ovorjl no. Skrajno važno je. da se uve VAŽNO ZA POTNIKE NEDRŽAVUANE Jugoslavia irredenta. Riccijevi uspehi. Visoki fašistovski komisar on. Rieci je energičen in vztrajen člo-ek. ki žanje usupehe tudi na vročili tržaških tleh. Velik je bil odpor, železna volja komisarja Ric-cnja ga je z lahkoto premagala. Fašizem se giblje po njegovi di-' relet i vi. Občina dobi nov zastop. ko izvrši Perez svojo misijo. Te dni je vkrotil Rieci tudi škvadri-ste, ki vstopijo v državno milico. Tako je izglajena huda kriza, ki je rušila tržaški fašizem že dolgo časa. Konzul Pirelli je imel na zborovanju škvadristov velik govor, v katerem je napovedoval, da bo Trst tekom dveh mesecev popolnoma fašistovski. Tudi škvadristi bodo delovali v to svrho. Kkva- nabira denar, da bo kupila drugo leto vsem otroču- .jm fašistov-ske črne srajce. V azilu 'Lege' v Nabrežini je bilo v preteklem letu sto otrok. V Brdih je bila zopet toča. Najbolj je divjala to pot nad Št. Mavrom. Pod-sabotinim in Oslavljem. Vse je pobito in uničeno. Toča je bila kot oreh debela. Strašna toča je v nekaterih krajih gorenje Istre napravila ogromno škodo. Toča je padala tri ure in je bila mestoma kot jajca. V Solkanu so našli pred kratkim blizu želez- drist Dele Grazie je hvalil Rieci-' niškega mosta moško obleko in ja, kako je hitro dobro premotril # kasneje 671etnega Frana Dolgana Raznoterosti. Današnja šolska mladina. pisano: — Ne pljuvajte, pomislite Neki francoski pedagog je na-J na zadnjo povoden j ! — Nekega pisal knjižico, kjer priobčuje j■.»z- j lenuha je učitelj resno posvaril in ne dogodke tekom svojega ue ;e- j pristavil: — V tvoji starosti je Ijevanja. Med drugim so trd« ili j bil Clemenceau najboljši v razre-vedeni razni predrzni odgovori n- \ du. — In na to je dobil odgovor: eencev iz zadnjega časa. Ko je lie- j — V vaši starosti je bil pa že rai-kema zaspancu nekoč pruločil; nistrski predsednik, »lavnega Rimljana, ki je 'sako jutro pred zajtrkom trikrat preplaval Tibero, se je učenec nasmehnil. Učitelj ga je vprašal, če ne verjame. — O, pač, — pravi n&vih&nec, — samo to mi ne gre V glav«, zakaj ni reke preplaval Štirikrat, ko je vendar na bregu »v oje stvari popustil. — Nekoč je učitelj na tablo zapisal: — Ne rne-čite gorečih vžigalic proč, pomislite na zadnji požar! — Drugi dan je jkk! tem stavkom našel xa- Štrajk v Italiji — zločin. Po zakonu iz letošnjega leta se smatra v Italiji Strajk za zločin. Te dni se je vršila pred sodiščem v Alessandriji prva pravda zara di tega "zločina". Obtoženke so bile delavke iz tovarne za juto v Alessandriji, sedem po številu, ki so bile obtožene, da so organizirale strajk. Sodišče je vseh sedem obtoženk obsodilo na zapor po 10 odnosno 8 mesecev. tržaški situacijo, in kako je kot spreten kirurg znal porabiti svoj "bistouri". Senator dr. Pitacco, bivši tržaški sindaco, se je takoj po izročitvi občinskih poslov komisarju Perezu odpeljal v Rim, kjer hoče ostati do svoje smrti. Za Barkovlje in Roj an je imenovan za fašistovskega izrednega komisarja dr. Clemente. Rieci je odredil podrobno organizacijo fašistovskih sil na tržaškem teritoriju. V Lokvah na trnovski planoti prebijejo poletje dečki iz goriškega mestnega zavoda za zapuščene otroke. Po številu jih je 50. Nastanjeni so v šolskem poslopju. Skrunitelj goriškega pokopališča prijet. Poročano je bilo. da so neznani l storilci s starega pokopališča v Gorici odnesli dve kovinasti krsti. Sedaj je bil aretiran 40-letni Kari Morike iz Avstrije, ki stanu-' je v fitrandrežu in da dela v Pod-gori kot zidar. Razpečeval je u-kradeno blago v malih kosih. j Idrijski rudnik daje državi velike dohodke. Upra-j va hoče rudnik še bolj izkoristiti. 1 Rov je sedaj globok 333 m, razde-j ljen je v 13 polj. Delavci na 13.' polju so ravno na morski gladini, ker ima mesto 333 m nadmorske4 višine. Pri »Tožefovem jašku hoče-j jo sedaj poglobiti rudnik še za j eno polje. i Po azilih "Lege" Ifl zaključujejo leto na svečan način in obdarjejo otroke z biškoti in "karamelami". V Krkavcih prt Kopru so spreobrnili z azilom, v katerem so lepo skrbeli za otroke, dosedanje najhujše sovražnike Italije. Tako se ponašajo po svojih poročilih. Italijanska učiteljica iz Stare Sušice, občine Šmiliel na Krasu. V Tolminu je podal demisijo dosedanji občinski komisar Ivan Mrak. Za komisarja je imenovan dr. M. Marzan, vodja kmetijskega urada, Tolmin-cem dobro znan od zadnjih volitev. Dr. Marzan je izdal na občane manifest, v katerem naznanja, da bo deloval v korist občine v smislu fašistovskega režima. Predrzen roparski napad pri Planini. Anton Štok se je vračal iz Vipave v Planino ponoči. Vse je bilo tiho in mirno ali kar naenkrat je iz grma ob cesti skočil proti njemu neki človek z veliko palico. Zahteval je, da mu mora dati takoj ves denar, ki ga ima s seboj, ako hoče ostati živ. Ropar ga je preiskal in mu vzel uro in denar- Glasom najnovejše odredbe, ki je stopila v veljavo 31. julija t. 1. mora vsak potnik nedržavljan, ki želi dobiti dovoljenje za eno leto J (permit to re-enter) poslati jiroš-njo v Washington, D. C. vsaj me sec dni pred odhodom. Šele ko dobi prosilec iz "Wasliingtona karto, kjer je označena številka njegovega permita, zamore potovati in se osebno zglasiti z dotično karto v New Yorku v Barge Office, kjer mu je urocen permit osebno. Permit se zamore dobiti tudi v vseh drugih mestih, kjer so imi-gracijski uradi, toda za one, ki potujejo v stari kraj preko New Yorka, je najbolje, da oznanijo mesto New York, Barge Office kot kraj ali mesto, kamor pridejo osebno po permit s karto, ki bo doposlana prosilcu iz Wasliingtona. Tudi brez permita se lahko potuje ven, kot dosedaj, toda se mora vsak vrniti tekom šestih mesecev, brez da je štet v kvoto, mora si pa vsak preskrbeti non-quota vizum pri ameriškem konzulatu zunaj pred povratkom, katerega mu da konzul le tedaj, ako zamore dokazati, da je došel ven resnično samo na obisk in v dokaz temu služi najboljše ROUND-TRTP-TICKET. Označiti mora tudi dan njegovega prihoda in ime par-nika. s katerim je postavnim potom došel v to deželo. Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite na: v spanju eno samo nepremišljeno besedo. * Zdravnik je preiskal bolnika ter rekel, da je potrebna operacija. — Koliko bo treba plačati? — ga je vprašal bolnik. — O, za petdeset dolarjev vas bom operiral. — Ali bo to nevarna operacija? — je vpraševal bolnik. — Dragi prijatelj, za petdeset Različnost živil je potrebna, ker J dolar je v mi zdravniki ne delamo nudi vse vrste materijala, potrebnega za rast. Istočasno pa se je treba izogniti enakolienosti v hra- nobenili nevarnih operacij. Mussolini bo prepovedal svojim ni. Ponavadi bi morala mati po']iu(lem Ponekod, napri- dvanajstem meseeu izbrati dijeto' luer v i>adovi, že ne smejo več ple-ter paziti na to, da se je bo otrok stro«ro držal. Vsako novo živilo je treba dajati otroku redno in ničesar med posameznimi obedi. — Pri številnih otrocih je razširjenje njih dijete v zvezi s precejšnjimi težkočami. Popolnoma so Inu li l 1(11 Ricketts sati. Mussolinija si nihče ne želi v Ameriko. Toda če pride in če odpravi Charleston, bo dobrodošel. * V Pliiiadelphiji si je dala pri-striči lase 101 leto stara Katarina PRANK SAIvSER STATE BANK 82 Cortlandt St. New York, N. Y HAD BI IZVEDEL za rojaka ŠTEFANA KREJAČIČ. doma iz vasi Laze, občina Velika Dolina na Dolenjskem. Več let je bival s ženo na naslovu: Box 3, Mclntyre, Pa., Ind. Co., Ako ve kateri rojak za njegov sedanji naslov, naj mi ga javi, za kar mu bom zelo hvaležen, ali pa če sam to bere. naj se sam oglasi, ker mu imam povedati važne stvari iz starega kraja.— Mihael Prah, 5433 Carvegie St., Pittsburgh, Pa._(3x) jo vso drugo prehrano. Če da jate oboje, dajte otroku mleka ; dokler ni zaužil istočasno, bo imel otrok seveda rajši mleko, in kakor hitro ga bo popil, ho zavrnil solidno hrano. Naslednja dijetna lestvica nudi materi primerne obede za o-troka. Tekom zelo vročega časa ni dobro izpremeniti dijete. Hrana za otroke od 12. do 15. meseca — petkrat na dan. Ob 7. zjutraj. — Z|lrob, ječmen, ječmenov ali pšenični jellv, eno a-li dve veliki žlici v šestih ali osmih unčah mleka. Star kruh ali surovo maslo ali prepečenec in surovo maslo. Ob P. zjutraj. — Sok oranže. Ob 11. zjutraj. — Nastrgana govedina, od ene do dveh velikih žlic, pomešana z isto množino kruha ter omečena z govednim sokom ali z mehko kuhanim jajcem obenem s starim kruhom ali drob- — Pa nikar ne mislite. — je rekla, — da sem to storila zastran mode ali zato, da bi bila navidez mlajša. Ostrici sem se dala zastran udobnosti. Ženska je ženska, pa naj bo stara ali mlada. Stoletni ženici vrjamemo, da je to storila zastran udobnosti. No. malo pa tudi zastran mode in da bi bila navidez nekoliko mlajša. * Devetnajst letna ameriška Nemka Gertruda Ederle je preplavala Angleški kanal, — morsko ožino, ki ločuje Anglijo od Francije. V vodi je bila neprestano štirinajst ur. Miss Ederle je prva ženska, ki se ji je ta drzen poskus posrečil. Pa tudi moških ni dosti, ki bi se mogli postavljati s tem rekordom. Toda vse to je postranska stvar. . _r Hotel sem le napisati poglavje o tinami. Kos prepecenea ter šest neo(lkritosr;:.nosti. do osem unc mleka. n i • - • j • - i Pred štirinajstimi dnevi je ho- Kako zaslužiti brez truda $5. To je kaj enostavno. Naložite pri nas vsak teden na "SPECIAL INTEREST ACCOUNT** po 4 ofQ $5.—. Obresti, ki se naberejo do poteka 52 tednov, znašajo nekoliko vec kot $5.—. Poleg tega imate na strani $260.— glavnice, znesek, s katerim lahko računate v slučaju potrebe. • Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street ; , Hew York, ML- Ob 3. popoldne. — Goveja, kokošja ali janjčja juha z riženi ali ^ zdrobljenim starini kruhom. — S!est unč mleka, ee «ra otrok hoče. Star kruh in surovo maslo. Številni otroci te starosti bodo radi zaužili in prebavili kuhana jabolka ali češplje. Kadar daste to dvoje, morate opustiti mleko. Ob 6. popoldne. — Dve veliki žlici žitnega jellvja v osmih unčah mleka. Kos prepečenca. Suh kruli in surovo maslo. Ob 10. zvečer. — Velika žlica žitnega jellvja v osmih unčah mleka. Otroci, ki so stari vee kot petnajst mesecev, potrebujejo še na-daljnih stvari v svoji dijeti. V naslednjem članku bomo navedli podrobne recepte za otroke od 15 mesecev naprej do dveh let. Prečita j te te članke vsak teden pazljivo ter jih prihranite za bodočo uporabo. Ciklon je divjal te dni na Bolgarskem. Opustošil je cele pokrajine. Donava je izstopila in odnesla velike črede g>o-veda in ovac. Luke so pod vodo. Med prebivalstvom je zavladala strahovita panika. Škoda znaša nad 60 milijonov lejev. BOLEfilKE vsled NEREDOV MEHURJA Takoj pomaga SANTA L MJDY Glejte, da bo v pr ( stan. Glejte z a besedo "M JO V" Naprodaj v vseh tela preplavati kanal mlada Cla-rabella Barrett, ki je tudi izborna plavalka. Toda razdalja med Francijo in Anglijo je z aeropdanom ali par-nikom silno kratka, za plavača pa neznansko dolgra. Tn tako se je zgodilo, da je Cla-rabella Barrett sred pota omagala. Nič zato, čast njeni vztrajnosti. No, in sedaj se začne poglavje o ženski neodkritosrčnosti. Poročilo se plaši: Ko je Mrs. Nathan Barrett, mati Clarabelle izvedela, da se je Miss Ederle posrečilo, česar se ni posrečilo njeni hčeri, je vzkliknila : — Strašno sem vesela in zadovoljna! Iz vsega srca čestilam Miss Ederle, ker je završila to, česar ni mogla moja hči završiti. Čestitam tudi njeni materi, ker ima tako divno in vztrajno hčer. Vidite, to je poglavje o ženski neodkritosčnosti. * Neki nevvvorški prohibieijski u-radnik je te dni izstopil iz služb«. In pri tej priliki je dejal, da je prohibicija velik humbug ter da je ni mogoče izvesti. Možak najbrž ni bil usposobi jem za proliibicijsko službo. Dognalo se je namreč, da živi v malem stanovanju v dolenjem delu mesta, in da niti avtomobila nima. Njegovi tovariši, ki se vozijo v dragocenih karah, ki imajo prste polne demantov in velike švo-te na bankah; pravijo, da ni M sposoben za probibicijsko službo. GLAS NARODA, 7. AUG. 1026 AH se podnebje izpreminja? Stari ljudje in nepoboljšljivo vremenske postaje stalno trdijo, d* bo poletja v zadnjih letih izredno hladna, zime pa nenavadno tople. Znani abee Mora is, ravnatelj zvezdarne v Bourgesu piše, da se je vreme postavilo na glavo. Nekoč je bd res mraz pozimi in vročina poleti; od l 11)18. pa naraitča toplota pozimi celo na tečaju. Norveške Sadje tam (niso več našle mraza, ki ga je Nansen zabeležil 1. 1896. Februarja t. L prvič v zgodovini ni bilo okoli Sptizber-gov navadnega plavajočega ledu 1 in zaliv Kingsbay je bil prost ledu do 79 stopinje širine. V Alpah se | močno tale ledeniki in Švica se že h"ji, da ne bi radi njih izgubila svojih turistov. Nasprotno pa je vreme zadnjih poletij pod vsako kritiko. Lahko se torej vprašamo: Ali se naše podnebje docela izpremenit Geološki spomeniki pričaj«, da je doživela zemlja več sličniih in še večjih preobratov. Ležišča soli in mavca kažejo na nekdanje puščave, premog govori o vlažnem tro-pičnem podnebju, okrogli kamni in brazgotine naših planin o mogočnih ledenikih. Na Spitzbergih, poleg tečaja, so se nekoč razprostirala tropična močvirja, iz katerih so nastala sedanja ležišča premoga. V davnih bermskih časih so ležale nad sedanjo vročo Afriko debele plasti ledu, kakor sedaj na Groenladiji. Pred kakimi petdeset tisoč leti je bila pod ledom tudi vsa naša Srednja Evropa isto časno s Kanado in večjim delom UAtale Amerike. Samo parkrat so hkopneli ti ledeniki v toplejših obdobjih. Končno pa so se morali u-dati in nasledilo jih je močvirje, stepa in g«»zd s sloni, nosorogi in povodnimi konji, ki so lomastili med trst jem. Tudi v zgodovinski dobi so zabeležene .slične, čeprav manjše izpremembe. V XV- stoletju so imeli tako mrzle zime, da je večkrat zamrznilo Baltiško morje in da so ljudje jezdili iz Švedske v Higo in Koenig.sberg, kar se nam zdaj zdi kakor pravljica. Do sedaj se je splošno mislilo, da leži vzrok teh izprememb v različnem naklonu zemeljske osi k ekliptiki. Z zadnjo besedo označujemo ravnino, v kateri se suče zemlja oko- li solnca. Kot med njo in zemeljskimi ravnikom znaša do 24 stopinj in povzroča vrst it ev pomladi, zime, jeseni in poletja. Glede na izpremembe tega karta ujamejo različni deli zemlje več ali manj .solnčnih žarkov in imajo več ali main j toplotno poletno dobo. Ce zemeljska os ne bi bila poševna, t.j. če bi ležala ekliptika v isti smeri kakor ravnik, bi dobivali eni in isti deli zemlje vedno eno in isto količno toplote. Na enem kraju bi vladalo večno poletje, na drugem pa stalna grozna zima. Če se izpremeni kot med zemljsko osjo in ploskvo ekliptike, se izpremeni tudi podnebje na zemlji: kjer je bila tečajna zemlja, postane sedaj ravnikova in narobe. Vzroki izpremembe nagiba .asi so že dolgo predmet vročih učenjaških sporov, a veliki švedski geofizik Svante Arrhenius je predložil v zadnjem času novo razlago za te izpremembe v podnebju. Po njegovem mnenju je odvisno podnebje od količine dušika v vesolj-stvu. Dušik namreč ne zadrži solnčnih žarkov, ki so namenjeni zemlji, ujame pa in zadrži toploto, ki jo izžareva zemlja sama. Iste lastnosti ima tudi drugi del naše atmosfere, para in celo navadno steklo. (Na slednjem temelji misel o rastlinjakih; zrak za trojnim steklom se razgreje celo na 120 stopinj, med tem, ko je zunaj le 10 stopinj Skozi steklo gredo le svetlobni, ne pa toplotni žarlii.) Dušik in vodna para sta za zemljo isto, kakor steklo za rastlinjak. Ce bi se izgubil dušik, ki tvori približno štiri petine naše atmosfere, bi izginila tudi sopara. Tedaj bi se znižala srednja poletna toplota od 20 stopinj nad ničlo na 4 stopinje pod ničlo. Posledica bi bila smrt vsega življenja pod ledeino skorjo. Vzemimo pa milejši primer: Če bi izginila iz zraka polovica vsega dušika, bi se povprečna temperatura znižala za 4 stopinje. Tedaj bi imeli v Evropi in Severni Ameriki zopet dobo ledenikov. Če bi se nasprotno zvišala količina kisika za 50 bi narastla povprečna temperatura za 4 stopinje in naše podnebje bi postalo tr«pično. — Zemljo bi ovil gost oblak vodne pare, skozi katere m - bi- -moglo prodreti soin- ce. Od tečaja do ravnika bi vladala vlažna vročina, ki bi ustvarila pravi raj za krokodile, kače, velikanske kuščarje in orjaške praproti. Povrnila bi se doba nastajanja premoga. Svante Arrhenius misli, da narašča količina vodne pare in dušika v zraku radi delovanja ognjenikov, ki ju bruhajo v zrak v velikanski množini. Tako je bilo tudi v takozvani dobi .nastajanja premoga. V zadnjem času je zel° narasti o delovanje ognjenikov v Južni Ameriki, na Tihem oseanu in eelo v vzhodni Sibiriji in Kam-čatki. Ognjenikom pa pomaga tudi naša težka industrija. Tovarne požro dnevno do 1300 milijonov ton premoga in radi tega narašča količina dušika v zrakn letno za 0.08%. Dokaz tega naraščanja je tudi desetkrat manjši odstotek dušika v zraku nad morjem v primeri s kopnim. Naraščanje dušika i-ma za posledico ^akozv. morsko podnebje pri katerem so razne letne temperature iznačene. Te pojave torej sedaj lahko opazujemo in teorije Svante Arrheniusa dobivajo dnevno več utemeljnosti. DRUŽINA ROJAKI: — Tekom letošnjega leta prirejenih izletov se je vdeležila velika sknpina naših rojakov, kateri so bili popolnoma zadovoljni bodisi s kabinami, hrano, postrežbo in pozornostjo, katere so bili deležni med vožnjo. Kot dokaz splošnega zadovoljstva nam prihajajo dnevno vprašanja, ako namerava naš potniški oddelek prirediti to leto še kak skupni izlet. 1 Da vstreeesno našim rojakom, smo se odločili prirediti JESENSKI (tretji) SKUPNI IZLET s pamikom "PARIS" r KI ODPLUJE IZ NEW YORKA, dne 11. septembra, t. 1. V to avrho imamo rezerviran poseben oddelek III. razreda v sredini parnika, najboljše kabine z 2., 4. in €. posteljami. Rojaki, nudi se Vam prilika, da obi&eete stari kraj v spremstvu našega izkušenega uradnika, ki Vam bo omogočil breeskrbao potovanje v domovino, da obiščete, stariše, soproge, otroke in sorodnike, ki Vas morda že leta in leta željno pričakujejo. Kdor se namerava vdeleiiti tega izleta, naj nam takoj na-mani ia pošlje tudi aro, da mu določimo prostor na parniku. Čimprejc se kdo zgia&i, tem boljšo kabino bo imel na razpolago. Za vsakovrstne informacije in pojasnila stoji vsem rojakom na razpolago naš potniški oddelek. , FRANK SAKSER STATE BANK . .. Potaiiki o&felelc. Street New York, M. T. 7 «- . 1 l - m Ljubezen v družini je ona pr-I votna moč, ki daje družini pravi smiseil. Smisel za družinsko življenje prejme otrok takorekoč že , z materinim mlekom. Raste pa tu-| di z otrokom vred, bodisi, da je ta v zgodnji dozi samo prejemajoči član družine, bodisi kot sodelujočemu družinskemu članu ali celo kot novemu in tvornemu činitelju v novi družini. Vse telesne, duševne in duhovne vrline neguje, razvija in uporablja družina kot svojo skupno last, mnogo bolj pa jih presnavlja, preoblikuje in oddaja naprej v novo družino. Zbujanje in neprovanje duševnega bogastva, ki vedno krepkeje opri-jemlje moč in lepoto družine, je en del družinskega dela, močno sodelovanje v družinskem življenju do zrele samostojnosti družinskega dela. Oboje pa je bistveni del vzgojne naloge na dorašČa-jočem rodu naših družin. Smisel za družinsko življenje je torej nekaj bistvenega v vsakem človeku; je pa to nekaj tako notranjega v vsakem posamezniku, da do te korenine z golo besedo ne prideš. Pač pa na vnanjih pojavih kmalu spoznaš, če je ta čut za družinsko življenje obolel in če zaradi na zunaj neznanih vzrokov pojema in hira. Saj v današnjih časih niso tako redki slučaji, da se ta ali oni družinski član odtujuje družinskemu življenju, da ima zanj le posmeh in iz tega lahko izprevidiš, da nima več smi sla za družinsko življenje. Tu je treba poiskati vzrokov za ta pojav, posebno pa je treba premisliti, ali ni današnja doba sama oni vir. iz katerega prihajajo ovire razvoju družinskega čuta, ali niso morebiti tudi še druge sile so-udležene pri tem uničevanju dru žinskega smisla in čuta. Ko pa so najedni vzroki teg-a uničujočega dela, pa je treba najti nasprotnih moči, ki bi bile zmožne družinski čut na novo poživiti. Za to delo pa je treba pritegniti vse moči, ki se že udejslvujejo pri splošni dru žinski vzgoji. Kje naj torej iščemo vzrokov za oškodovanje družinskega živ ljenja in smisla zanj ? Kako to. da je mnogo mladih ljudi izgubilo napnenje in veselje za družinsko življenje, izgubilo smisel za družinsko srečo? Odkod to, da nekateri očetje in matere ne najdejo več v družinskem življenju svoje bistvene življenske naloge? Kako, da pri možu in ženi od danes opažamo tako znalo možnosti za izvrševanje nalog v družini? Ali je morebiti to v zvezi z razvojem naše sodobne mladine? Ali ni v vsej sodobni družbi tako mnogo družini tuje in sovražne tendence? Ali niso v naših ljudeh o-stale nerazvite moči in sile, ki pomenijo za človeštvo življenske moči? Vsa ta vprašanja se porajajo pri r&zmotrivaafu sodobne družine. ftarwisljajmo o njih in skn-šajmo polagoma odgovoriti na | nje l vn. v. •• ^ KUP o N Pa kupon vas upraviči do brezplačnih pojasnil v vaSem jeziku, kako vam je Lreba skrbeti zase in za vašega otroka. Izrežite j?a ter ga pošljite danes k svojim imenom in naslovom. Ime .......................... Naslov ....................... ................ X (Slovenian). THE BORDEN COMPANY Borden Building, New York Vsako leto umre na tisoče otrok vsled zanemarjenosti. Ce bi pravilno skrbeli zanje, bi bili še danes živi. zdravi in zadovoljni. Vsak oče in vsaka mati sta dolžna zaščiti življenje in zdravje svojega otroka. Mati naj bi si na vse. načine prizadevala dojiti otroka. Če ga pa ne more prehran-iti t. naravno hrano, naj ne dela poskusov z drugo hrano. Njena prva miiiel naj bo Bordenovo Kagle Mleko. Bordenovo Eagle Mleko je vzredilo na stotisoče otrok v močne in zdrave moške m ženske. Več Bordenovega Eagle Mleka porabijo za prehrano o-trok kot vse druge hrane za otroke skupaj. Zdravniki po vsej deželi ga priporočajo materam, ker ga otroci Jako lahko prebavijo. Bordenovo Eagle Mleko je najboljše mleko z najboljših ameriških okrajev, zmešano s pravilno količino sladkorja, potem pa kondenzirano in zapečate- no v zdravstvenih posodah. Dobite ga čistega in okusnega kot je tisti dan, ko je producirano. Vsaka posoda je garantirana, da je v popolnem stanju. Vi ga lahko kupujete s popolnim zaupanjem. Izplačalo se vam bo zapomniti, da vedno zahtevajte Bordenovo Eagle Mleko. C'e vaš dojenček ne pridobiva toliko na teži kot bi morai.če ne spi dobro ponoči ter je nemiren, in če. mislite da hrana, ki mu jo sedaj dajete, ni pravilna, izpolnite kupon v tem oglasu in mi vam bomo povedali, kako je treba hraniti vašega otroka z Eagle Mlekom. Bordenovo Eagle Mleko bo rešilo problem za vas kot ga je rešilo za tisočere druge matere, ki niso mogle dojiti svojega otroka in uiso mogle dobiti zanj primerne hrane, dokler se niso začele posluževati Eagle Mleka. Ne odlašajte, ampak pošljite nam danes ta kupon. "Konten* EAfiLE BRAND CONDENSED MILK. APOSTOLI LAKOTE _ ____ Lakota je postala v Evropi zadnja moda. Pred osmimi leti je zahtevala ta moda bolezen par tisoč žrtev na Nemškem in več milijonov na Ruskem. Tedaj so stradali vsled pomanjkanja, sedaj pa stradajo, da dobe sloko postavo a-"ii — zaslužijo denar. — Nemci so sicer vpeljali izraz Hungerkuen-stler, a t žal, ni hotel slediti Biszerdi-Budimpcšti. Biszerdi je stradal ju njegov odrasli sin, ki je ostal med vojno in revolucijo in je skle-J v trebušnem suženjstvu. V osta-nil, da leži v želodcu vir yseh ne- iem pa število biszerdistov stalno sreč. Ce se ne bi bali ljudje lako te, bi ne bilo ne zločinov ne vojne. Treba je torej premagati in počasi izpodriniti najhujšega iz J narašča. Njih mojster poroča o uspehu v drugi številki svojega .'glasnika. Neusmiljeno biča grešno med svetovnih trinogov. Biszerdi j civilizacijo, ne prizanaša niti pro-je prepričan, da bodo izhajali 1 ju-j fesor Steinachu, ki pomladuje ljudi, da podaljša nizkotno uživanje. Biszerdi poziva k "zedinenju stradajočih vseh dežel", ne da bi se nasitili, temveč, da bi povzdignili stradanje na višino dogme, do veroizpovedi, do poti za odrešenje stradajočega človeštva. Ne vemo, ali bo biszerdizem pro drl v široke ljudske mase. Človek prenese brez dvoma več kakor pa vsaka živina, in zna tudi stradati, veselilo ga pa tako stradanje ne bo. Tudi končni Biszedijev ideal "popolna brezmesnost" ne nudi človeštvu bogvekoliko dobrot. — Vendar je treba zabeležil udi vse te pojave prostovoljnega stradanja, da ne bodo bodoči zgodovinarji pisali o naši povojni generaciji, da je samo stradala. Kanarčki so bili prineseni v Evropo začetkom 16. stoletja. — Divji kanarček je zelenkasto -rmene barve, a ima močnejši in bolj čisti glas kot ndomai-eni. Velika odpomoč za utrujene in nervozne ljudi. — Kov predpis, Zdravniki z mnogoletno akuinjo pravijo, da Je to zdravilo čudovltf iz znanstvenega stališča ravno v takih alučajlh. Citatelji bodo naSH. da daje to novo xdravilo Čudovito odporno« v par dneh. Ce se počutite slabotne. Izčrpane ali ner- ozno, poskusite ea. Če ne aplte dobro. oskusite to zdravilo. Nusa-Tooe. Kadar fcnate slabo prebavo, vaa napenja po jedi. mate umazan jezik (n stab duh. slavo bol In se počutite trudne v Jutro, pojdite v lekarno In kupite steklenico Nuga-Tone Vtlvajte isto po navodilih ln čudili se boste, kako hitro se boste počutlU bolje. Nuga-Tone daje trden In polivljajoč spanec, dober tek. stimulira jetra in regulira oblati, želodec in čreva. Mislimo, da ni zdravila, ki bi tako lepo In hitro učinkovalo, kot rayno Ntuja-Tone. Izdelovalci Nuga-Tnne tako dobro vedo. kaj Isto stori v takih aluCajih. da. prlroora£o vse lekarnarje Isto jamčiti ln vam vrniti denar, ako niste zadovoljil. Je lahko ma vflvatl ln za približno $1.00 dobite celo-mesečno zalogo. Priporočano, jam Ceno In naprodaj* v vseh dobrih lekarnah. —Adv't. AVSTRALEC KOMAH IZ ŽIVLJENJA. Za "GLAS NAHODA" priredil O. P. * * l 2 (Nadaljevanje.) V zadnjem letu pa mu je postalo vedno težje dobiti potrebni kapital in vsled tega ho postali njegovi upniki nemirni in vsiljivi. Tedaj se mu je posrečilo dobiti denar, s katerim je zamašil usta avojih najbolj nadležnih upnikov. Se enkrat se mu je posrečilo vzbuditi utis, da niso njegovi viri še izčrpani in da ima še vedno na razpolago rezerve. Večina njegovih upnikov je domnevala, da ima za teboj ^premoženje svoje žene in hčerke. Nikdo pa ni slutil, za kakšno ceno je dobil Aksel Lepograjski odmor. Navidezno je šlo življenje na gradu naprej kot ponavadi. Gospa Helena pa se je morala v zadnjem Času zelo pritožiti nad povsem "neutemeljeno" skopostjo svojega mo2a, nad njegovo nervoz-nostjo in razdražijivostjo. Vedno je pridigoval o varčevanju in če se je presenečeno in vprašaje ozrla vanj, je pričel govoriti o svojih izgubah in drugih stvareh, ki nikakor niso zanimale gospe Helene. Ostalo je pri par slabotnih poskusih, da se uvede na gradu varčevanje. Aksel Lepograjski pa je spoznal, da ga ne more rešiti nobena stvar več in da se bliža konec z grozo. Ko je hotela njegova žena vprizoriti vrtno veselico, je apatično privolil. Vedel je, da je to zadnja veselica, katero vprizori v svoji hiši. Niti njegova žena, niti pastorka in prava hči, ki se je mudila v nekem penzijonatu v Ženevi, ni slutila bližajoče se katastrofe. lvontesa Dagmar, zelo lepa in pametna dama, stara dva in dvajset let, je imela seveda v zadnjem času občutek, da ni vse prav. Postala je pozorna, ko niso bili dobavitelji več tako dvorljivi in točni kot so bili poprej in ko je hodil njen oče naokrog skrajno razdraženega razpoloženja. Medtem pa je kazal prisiljeno veselost ter klepetal, proti svoji svoji navadi, vse mogoče neumnosti, kot da se hoče s tem omamiti. To je goste sicer precej presenetilo, a nikdo ni slutil kakšna katastrofa se bliža. Kontesa Dagmar je bila razvajena mlada ženska, ki je smatrala razkošje za nekaj samoposebi umevnega" in niti predstavljati si ni mogla, da lahko napoči dan, ko bo stala na cesti, oropana vsega. Ni sicer podedovala zapravljivega načina svoje matere. Marsikaj, kar je storila njena mati v tem oziru, je smatrala za nepotrebno in bedasto, a ni govorila o tem. ker je domnevala, da je denarja dovolj za tako potratno življenje. Njej se je bolje prilegala odlična priprostost, katero pa je izvajala le iz nagnenja, ne pa raditega, ker je domnevala, da mora varčevati. Tako je stala kontesa Dagmar tudi onega večera brez vsake slutnje med svojimi gosti. Kdor jo je natančno opazoval, je moral opaziti, da so se njeni pogledi pogosto sestali z onimi vitkega, visokoraslega častnika. Bil je kapitan Korf, sijajna prikazen. Tudi on je imel v očeh sijajen izraz, ko se je ozrl vanjo in pogledi obeh so kazali medsebojno na-gnenje. Tihi gost onstran terase je opazoval to igro oči. Njegovo čelo se je pri tem nagubilo od bolečin, a ob istem času je tudi stisnil svoji ustnici. Neprestano so počivali njegovi pogledi na postavi deklice, ki je nosila priprosto belo obleko iz svile. Rdečkasta luč je metala kovinski blesk na njene zlatorjave lase. Razodevala je samoposebi umevno eleganco, ki je lastna ženskam velikega sveta, eleganco, ki nastopa kot dragocen pridatek ženske lepote. Oči Ralf Jansena so počivale kot začarane na vitki postavi deklice in bolelo ga je, ko je moral zapaziti nem sporazum med kon-teso in baronom Korfom. Stotnika je poznal le površno ter vedel, da živi razkošno življenje ii* da nima nikakega premoženja razven majhne rente. Previden stric mu je namreč zapustil to rento, mesto da bi mu dal na razpolago celi kapital, ker je natančno vedel, da ne zna njegov nečak gospodariti z denarjem. Iz zanesljivega vira je vedel Ralf Jansen, ki se je že dalj časa ljubosumno zanimal za Korfa, da se hoče slednji bogato poročiti. Šele pol leta je bil v sosednji garniziji ter hitro vzel na piko obe najbogatejši deklici. Konteso je smatral kapitan za bogato in razven nje se je zanimal tudi za nečakinjo bankirja Volkmana. Liza Volk-nian je podedovala po svojem očetu milijone, in premoženje kontese je cenil Korf na polovieo. Kontesa pa je bila izdatno lepša in mičnejša kot Liza Volkman in Korf se je resnično zaljubil vanjo, v kolikor je bilo mogoče govoriti pri njem o ljubezni. Njegovo nagnenje pa je bilo dosti veliko, da bi rajše vzel za ženo konteso z manjšim premoženem kot pa Lizo 7 njenimi milijoni. Ce bi imel le najmanjšo slutnjo o resničnih premoženjskih razmerah kontese, bi se kljub svojim občutkom ne po-tezal zanjo. Ralf Jansen je poznal želje in namene Korfa. Vedel je tudi boljše kot katerikoli drugi človek, da nima kontesa skoro nobenega premoženja. Ralf Jansena pa je gnalo zopet in zopet v bližino kontese Dagmar, odkar jo je prvič videl. Ni ^ pa upal stopiti na njeno pot, iz strahu, da ji bo postal nadležen. Tudi se ni mogel odločiti, da obišče grad, iz bojazni, da ga bo ta aristokratinja omalovaževala kot parvenija, čeprav je bil neposredni sosed in lastnik grajščine. Ralf Jansen je bil sin priprostega rokodelca, ki je umrl, ko je bil Ralf star komaj dvanajst let. Njegova mati je bila hčerka učitelja, ki je imela razven njega še sedem otrok. Kljub temu pa je sprejela roko poštenega mizarja, ki se je odpovedal vsaki doti, katere bi revni učitelj sploh ne mogel dati svoji hčerki. Ko je umrl stari Jansen, je zapustil svoji ženi in družini le delavnico ter solidno pohištvo, katero je napravil sam. Gospa Jansen ni imela nikogar, ki bi ji mogel pomagati. Njen oče in mati sta u-mrla in drugih sorodnikov ni imela. Prodala je vsled tega svoje pohištvo za par stotakov ter si skušala služiti kruh s šivanjem. ,,Rlal/ J? keio tfobil svojo mate* ki ga je navajala stremeti za najboljšimi ideali. Po svoji materi je bil pameten, razborit dečko, ki je gledal z odprtimi očmi v svet in katerega je navdajala želja! da doseže nekaj na svetu s pridnostjo in poštenostjo. Vedno je tolažil svojo mater ter ji obetal najboljše čase, ko bo poatal mož. — Takrat Se ti bo dobro godilo, — ji je rekel pogosto. Njegova mati je bila tako iznajdljiva in pridna, da mu je omogočila obiak realke. Ze kot učenec je skušal sem pa tam kaj zaslužiti in nekega dne, ko je imel skupaj dolar, je videl v izložbenem oknu loterijsko obvestilo, kupil srečko ter jo prinesel domov. Njegova mati bi imela seveda rajže denar, a mu ni hotela kvariti veselja ter mu celd pomagala graditi gradove v oblakih. F RAN J O BOŠ: Pod jablano. Popoldansko solnce ogreva polja vsenaokoli. Ni sape. Za cesto pod nizko široko jablano leži mladi Tona v travi. V senci sta le še glava in hrbet, noge mu zaliva solnce, ki je že davno prestopilo svoj vrh. Klobuk čepi Toni na temenu, za trakom vene bel šopek- Pasejo se mravlje po velikem oglu orehove potice, ki .se drobi iz žepa. K«rak stran leži harmonika. Tona spi. Bliže in bliže po rmenem pšeni-čnem polju so prižele zagorele žanjiee. Troje Kozmeljevih deklet- Odložile so srpe, ko jim je pastir prinesele malo južino v ce-harju. Ž njim so stopile mimo nepožetega konca njive v senco jablanino. Tam je spal Tona. Vsi tri so šinile v zveneč smeh in se je Tona počasi predramil. Me-žikavo se je razgledal v migotajo-čo svetlobo in je črvst skočil na noge. "Vso noč si svatom g°del, pa ti postelje niso dali." "Do doma te noge niso mogle več nest i." "Si se za cesto zvrnil." "Dekleta, vse ,fante zamudite, prehudo jezikujete. Mislim vsa leta že. Kozmeljeve tri, svatovščine tri. Pa ni in ne bo- Ostanete tako." "Kaj še, smo pametne, nam ni za neumne fante." "Drugi pust vam postavim tri slamnate može na prag." "Sam si slamnat, dekleta nimaš." "Imam ga skrivaj, kaj briga Tilika se je molče zamislila. Godec je dostavil: "Slabo dela, kdor stare posluša, ne sebe, in denar ženi, ne žene in zanj zaženi življenje." "Vidiš, je bolje, da sem tako." "Dokler pravi ne pride." "Ce pride " "Tako dekle, kakor si ti!" "Ti se ženiš?" "Za šal« fiem rekel. Če bi se ženil jaz, bi ženil čeden obraz, vitek pas, srebrn glas, da bi imel zmi-rom vesel čas. Tako bi oženil, kot Si ti!" "Posestvo si prevzel." "Kočo in tisto zemljo. Z materjo &em sam." ✓ "Oženiš se." "Pod okno pridem nocoj, Tilika!" Tilika rdi in molči. "Kaj bo« tako samosvoja!" "Saj nisem." Tilika rdi in se smeji. Sestri jo kličeta izza žita. Odhaja. Tona se na cesti ozira in nate-za harmoniko. Pesem, kakor sva-tov&ko vesela, lije preko razpalje-nih, v solnce razgaljenih polj. Daleč je še večer. POLETJE - CAS UDOBNOSTI Modro poletno nebo, lahni vetrovi in kopanje napravlja iz tega letnega časa raj, ako človeka ne muči zaprtje, napenjanja ali slične poletne bolezni. Take pritožbe je slišati vsak dan, toda sa- ULJUDEN ODGOVOR mt i (Dalje prihodnjič.) svet!" "Ko bi se ponašal lahko ž njim, bi ga ne skrival. In dekle bi te izdalo, če bi se ponašalo lahko s teboj." "Ljubezen, prikrita je zmirom sita." "Si godec, kdo bi te ugnal!" Smejijo se, sede in si natakajo v visoki kozarec jaboltknik. Pijejo po vrsti in prigrizujejo sveži kruh. Tilika, Malika in Tončka. Tudi Tona pije: "Sem žejen. Sem godel ves dan, vso noč in še dneva pol." "Kako je bilo na svatovščini. Pravili so, da se Drejec ni ženil sam, silil ga je stari. Pa mlada? Je res prestara zanj in nič čedna?" "Prav nič ne rečem- Jedli smo in pili dovolj, to vem. In to vem, zakaj se ti Tilika. tako vmešavaš v to reč. Ti bi skoro bila mlada pri Korenjakovih. Ne bila bi ti za Drejca prestara in ne premalo čedna..." Tilika je zardela pod rjavo ruto in se je vsa žareča v zadregi nasmehnila, da je pokazala vrsti močnih belih zob: "Ni tako res. Gledal je po bogatih. Kaj bi z menoj" "Oglašal se je pod tvojim o-knom." "Vino ga je zmešalo enkrat, nisem ga jaz." "Ga nisi znala ti?" " Denar ga je zdaj znal, pravijo." "Hej, s potico Korenjakovo se potolaži, Tilika. Kdo le mi jo je stisnil v žep? Menda za mojo mater." Smeji se Tilika: "Da /bi jo mravljam odjedala." Tona je potico pognal k deblu, je pobral harmoniko in si dal jermen preko glave: "Zagodem vam, dekleta, piti ste mi dale." Nategnil je in je prešerno odjeknila harmonika. V bleščečo ti-hoto je valovalo in je dramilo zasanjano, soparno omedlevico, ki je težka visela od neba do zemlje- Ob koneu pesmi so dekleta vstala in se vračala k pšenici. Tilika se je še pomudila: "Tona, kako je bilo." "Kako. Njen dom je bogat, ni takega v naši fari. Tam smo do polnoči svatovali. Pri Korenjakovih pa še do poldneva. Priženili so novo deklo k hiši. Posestvo stari obdrži. Fantu je-tfudo. se je opoldne skregal in je Sel v krčimo pit. Mlada je v hlevu jokala, ko sem odhajal. Nič dobrega ji ne "o-" . . U. 1 ... 1 Uredniku nekega južnoafriškega angleškega lista je neki novo-došli naseljenec poslal pismo, v katerem vprašuje, kako bi najlažjim potom prišel v posest par levov, ki se nahajajo v puščavi. Kalahari. Urednik je radovednemu, neizkušenemu naseljencu pod listnico uredništva odgovoril: — "Puščava Kalahari obstoja v glavnem pravzaprav samo iz peščevja in levov. Vzemite veliko rešeto ter presejajte ves pesek, levi pa bodo ostali v rešetu. Te denite na to v zato pripravljeno vrečo in hajdi z njimi domov." OBSODBA BOGATAŠA IN VLOMILCA Razprava proti dunajskem mal-timilijonarju IIan.su Sehwartzbar-tu, ki se je šest dni vlekla pred sodiščem ob ogr on^ni epozornastr dunajske publike, je nedvomno pojasnila, da je magnat bil poglavar vlomilske tolpe, ki je skupno z njim sedela na obtožni klopi. Sodba je bila izrečena in je zločinskemu multimilijonarju prLsoje-nih 8 mesecev ječe. mo od ljudi, ki ne poznajo Triner-jevega Grenkega Vina, ki najbolj in najhitrejše pomaga v vseh takih slučajih. To zdravilo očisti čreva in ne dovoljuje uničujočim tvarinam, da bi zastrupile vaše telo. Druge potrebne stvari za poletno udobnost so: Triner's Fli-Gass, ki takoj pomori komarje in muhe; Triner's Mosquito Chaser preženek omarje, kadar ste zunaj, samo enkratna uporaba zadostuje za dve uri. Ako kakega Trinerje-ega zdravila ne dobite v bližnji lekarni, pišite na -Joseph Triner Co., Chicago, 111. (Ad.) POZOR BO JAKI ( Prosti pouk glede državljan stva in priseljevanja je vsak čet.r tek in petek med 1. uro popoldne in 10. uro zvečer v ljudski šol št v. 62 Hester & Essex Stre'et New York City. Vprašajte za zastopnika Legij* za Ameriško Državljanstvo. Rad bi izvedel za naslov JOHNA GRŠIČ, ki je odšel od tu pred tremi meseci, morda ga je zadela kaka nesreča, ker je kar brez sledu izginil. Tu pri meni ima več pisem iz starega kraja. Ce kdo ve, naj mi naznani ali naj se pa sam oglasi. — Frank Blažič, 864 Grand Ave., St. Paul, Minn. NAZNANILO. Našim naročnikom v državi Pennsylvania naznanjamo da ji!> bo v knatikem obiskal zopet na* znani 7astopaiik Mr. JOSEPH ČERNE in prosimo, da mu gredo na ro ko, ter pri njem obnovijo naroč cino. Upravništvo. Skupni izlet. Potniški oddelek Frank Sakser State Bank je priredil letos že dvoje skupnih izletov v Jugoslavijo, odnosno Julijsko Krajino, in sicer se je v^šil en izlet v spomladi, drugi pa poleti. Ker spremljajo potnike na teh skupnih izletih naši izkušeni uru 1-niki, ki vsled svojih dolgoletnih * JOHN K R E Č I C izkušenj poznajo težnje in potrebe naših rojakov na potovanju, zato so«se ti izleti doslej obnesli v splošno zadovoljnost naših potnikov. Ker prejemamo dan za dnem vprašanja, da-li bomo priredili še kak izlet v letošnjem letu, zato emo se odločili prirediti še en skupen jesenski izlet, in sicer z izbor-nim francoskim brzoparnikom PARIS, ki bo odplul iz New Yor-ka dne 11. septembra t. L • Kretanje parnikov - Shipping News 11. avgusta: Berengarla, Cherbourg:; Prem. Roosevelt, Cherbourg, Bremen. 14. avgusta: France. Havre; Homeric, Cherbourg:. 17. avgusta: Berlin. Cherbourg, Bremen. 1a avgusta: Mauretanla, Cherbourg: Arabic, Hamburg; Deutachland. Cherbourg, Hamburg. 21. avgusta: Paris. Havre; Olympic, Cherbourg; Leviathan, Cherbourg. 24. avgusta: Aquitanla. Cherbourg: Cherbourg. Hamburg. Resolute, 25. avgusta: Pres. Harding, Cherbourg. Bremen. 26. avgusta: Cleveland. Cherbourg, Hamburg. 28. avgusta: Majestic. Cherbourg. 31. avgusta: Pres. Wilson, Trst. -- 1. septembra: Berengarla. Cherbourg; George Washington, Cherbourg, Bremen; Derminger, Bremen. 2. septembra: Hamburg, Cherbourg, Hamburg; Andanla. Hamburg. 3. septembra: Columbus, Cherbourg, Bremen. 4. septembra: France, Havre; Homeric, Cherbourg; Bremen. 7. septembra: Reliance, Cherbourg. Hamburg. 8. septembra: Mauretanla, Cherbourg; Prea. Roosevelt, Cherbourg. Bremen. 9. septembra: Stuttgart, Cherbourg, Bremen: He-public, Cherbourg, Bremen; Westphalia. Cherbourg, Hamburg. 11. septembra: PARIS, lir. SKUPNI IZLET; — Olympic. Cherbourg; Leviathan. Cherbourg; Sierra Ventuna, Bremen. 15. septembra: Aquitanla, Cherbourg. 16. septembra: Albert Ballln. Cherbourg, Hamburg. 18. septembra: Majestic. Cherbourg; Berlin, Cherbourg, Bremen. 21. septembra: Resolute, Cherbourg, Hamburg. 22. septembra: Berenguria, Cherbourg: Arabl<% Hamburg; Pres. Harding, Cherbourg. Bremen. 23. septembra: Thur.ngla, Cherbourg, Hamburg. 25. septembra: France, Havre. 28. septembrs: Muenchen, Bremen. 29. septembra: Mauretanla. Cherbourg; Geo. Washington. Cherbourg, Bremen. 30. septembra: Martha Washington, Trst; Columbus, Cherbourg, Bremen. Parnik PARIS je eden najmodernejših parnikov sveta, čigar III- razred je opremljen s kabinami, v katerih so po dve. štiri in šest postelj. Postrežba na tem parniku je izborna in naš uradnik bo skrbel, da bo vsak potoval kar najbolj udobno in prijetno. Potnike na tem jesenskem izletu bo spremljal naš uradnik .Mr. John Krecie, tržaški Slovenec, ki je znan tudi z vsem osobjem parnika, tako da je z gotovostjo pričakovati, da se bodo upošteva vse njegove želje, nanašajoče se na udobnost potnikov. Poleg tega pa ima ta skupni izlet še drugo stran. Naša jesen je navadno lepa in mila in v vinorodnih krajih ima svojo največjo privlačnost — trgatev ! Trgalo se bo sladko grozdje in sodi v zidanicah se bodo polnili z žlahtno kapljo, s pridelkom dolenjskih, primorskih in štajerskih brd. In kdo ne ve, kako prijetni so pogovori v zidanicah, ko si človek obuja spomine svojih otroških let? Torej, rojaki, ki se mislite udeležiti tega našega III. skupnega jesenskega izleta, sporočite nam to takoj ter pošljite tudi aro. da se vsem potnikom določijo eim. boljši prostori na parniku. Izlet je pred durmi, čas hiti, zato naj ne odlaša nihče, ki misli sedaj skupno potovati. xZ& vsa natančnejša pojasnila je vsem rojakom na razpolago naš potniški oddelek. Velik jesenski izlet v JUGOSLAVIJO Preko Cherbourga — Francija na BERENGARIA (52,700 ton) ODPLUJE IZ NEW YORK A V SREDO. DNE 22. SEPTEMBRA pod osebnim rodstyom izvedenca g. S. M. Vukovifa, člana našega newyorskega urada, ki je popolnoma izvežban v evropskem potovanju. JUGOSLOVANI! Oni, ki nameravajo obiskati staro domovino to jesen, imajo najboljšo priliko, da se pridružijo tej skupini izletnikov ter udobno in brez skrbi potujejo. Gospod Vukovič vas bo spremil do določenega mesta ter opravil vse za vas, da vam bo zajamčil najbolj ugodno potovanje. Takoj se pripravite ter is pridružite izletu. Za nadaljne podrobnosti se obrnite na svojega agenta ali pišite na : CUNARD LINE 25 Broadway, New York, N. Y. v in iz JUGOSLAVIJE PREKO HAMBURGA R -O LUTE, RELIANCE ALBERT BALLIN DEUT8CHLAND HAMBURG Nafil parnikl na tri vijake CLEVELAND, WESTPHALIA THURINGIA EVROPSKA POTOVANJA POD OSEBNIM VODSTVOM Iz NEW YORKA do LJUBLJANE in NAZAJ v modernem 3. razredu. (Vojni davek posebej.) TEDENSKA ODPLCTJA Za povratna dovoljenja In «ru-ge Informacije se obrnite na lokalnega agenta ali na , United American lines (Hantaan Line) Joist Service with Hamburg American line 38-39 Broadway, Now York. SAMO 6 DNI PREKO ■ ocromniml parnikl na olje FRANCE 14. avg.; 4. sept. PARIS 21. aug. — 11. sept. Havre — Pariško pristanišče. Kabine tretjega rasreda s umivalniki In tekoCo voda sa X. 4 aH • oeeto. Francoska kuhinja ln pljate. cfreaeh Jfoa 1» STATE ST.. NEW YORK aH lokalnf affentje. Iščem svojo hčer ANGELO PERRY, ki je imela naslov 875 A St. 4, Inglewood, Cal. Prosim, če kdo ve, da ga mi poroča, ali naj se pa sama oglasi. — Marija Dolar, štv. 116, Domžale, Jugoslavija. (2x 6,7) ADVERTISE in 0LA3 NARODA Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem. Uprava 'Glas Naroda*. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. •• • - • - -