List 13
Politični oddelek.
Revolucio narni  pojavi v Rusiji.
Evropa opazuje z začudfinjgnj, kar se godi zadnji č^s^^u^iji, zakaj revolucionarni pojavi v raznih mestih svedočijo, da so tam razmere postale tako neznosne, da le prišlo do eksplozije.
V zadnjih tednih prišlo je v raznih mestih do pravih pravcatih revolt. Uprizorili so jih viscjtpšolci, katerim pa so se po nekod pridružili tudi delavci, kar se (iosl^j še nikdar ni zgodilo. Najprej je prišlo do revolt v Kijevu, od tod pa se je zaneslo to gibanje v Odeso in potem tudi v Moskvo in v Petrograd ter je doseglo svoj vrhunec v atentatih na umrlega naučnega ministra Bogolepova in na prokuratorja sv. sinoda Pobedonosceva.
Naša naloga  ne  more  biti, da bi popisovali posamične  izgrede, ki so se primerili, in pa grozovito  brezobzirnost in kjutogt, s katero  so oblastva ftatrla  j^jzr grede, ampak poiskati nam je samo vzroke teh revolt in 'povedati njih morebitne posledice.
Prva ..posledica je ta, da je rviiski car tako^ekoč Dob^gnu^iz Petrograda na jjjo^Jetovišče. To svedoti; kako resnobo in nevarnost pripisujejo odločilni krogi nastalemu revolucionarnemu gibanju.
Tega gibanja prvi vzrok  so  skrajno.... rjBakcijonarne določbe  zastran   p&topanja  z  visokošolci, ako   ti  store kak političen pregrešek, v prvi vrsti določba, da se taki , visokošolci za kazen uvrste v armado, s čimur se jim za, 1 vse življenje uniči njih karijera. Ta uprav v nebo vpijoče« -brutalna odredba se je izvrševala  z' vso  krutostjo in se je v^zadnjih. letih   nflLJlojiitejvigo^                         mej
vojake samo zaradi kake neprevidne besede. In kaj je naravnejše, kakor da modernih idej in' nažolrov napojena mladina ostro kritik uje uredbe in razmere, ki so v direktnem nasprotju z njenimi ideali.
Kakor je profesor Jagie v „Neue Ireie Presse" pojasnil, so razni profesorji ruskih vseučilišč opetovano svarili rusko vlado in jej priporočali, naj na vseučiliščih uveljavi liberalnejše statute, ali vsa ta svarila in priporočila so oit^la^Jbr^jLi^peha, ker so vladajoči krogi skrajno reakcionarnega mišljenja in v svoji antipatiji zoper zapadnoevropske uredbe in ideje nedostopni vsem argumentom moderno mislečih ljudij.
Nasprotje mej novodobnimi nazori djjažtva, kateri nazori so sad njihove omike, in mej zastarelimi reakcionarnimi javnimi uredbami je provzročilo sedanje gibanje, a če  so   se  mu  pridružili   tuclLjifilajci, kaže to, da so
Eflfali Eflfifj rftftlrpijnnarncj Tflfjpere tudi tisti sloji, ki SO dn zflaf živeli vfi^innm^ f|pn animgjjf.nnj ker se za javne
zadeve sploh niso brigali. Visokošolci so v zadnjih petdesetih letih uprizorili že mnogo revolt, ali delavstvo doslej ni bilo nikdar na njihovi strani nego vedno na strani vlade. Sedaj prvič so delavci in to posebno odločno v najbolj ruskem vseh ruskih mest, v Moskvi nastopili roko v roki z visokošolci.
Vladajoče kroge so revolte navdale z velikim strahom. O tem sicer ni dvoma, da bo vlada revolucionarno gibanje brez težav zadušila in že sedaj se ve, da ima namen storiti to z nečuveno krutostjo, kajti tako, kakor postopa ruska policija v Odesi, v Eetrogradu in v Moskvi, tako se postopa k večierniT v kaki azijski državi ne pa v Evropi. AlOe^policija^Jigo^ohiie-toIilKMisoč \ kjciyih in^e^olžnihJjudi, tjstit^jclej, iz katerih se je nastalo revfiučijoifarno gibanje razvilo, i\g_bo-^&dušilo. Kaj je pomagalo, da se je po smrti Aleksandra II. uvedel uprav barbarski despotizem, to kaže sedanja revolta, ki« rje največja, kar jih je Rusija doživela v zadnjih 150 letih?
Sedanji car to menda sam  uvideva, tako vsaj kaže sklep, ki ga je storila ruska vlada glede premembe vse-učiliškega statuta.   Ruska vlada je  namreč sklenila odpraviti iz statuta to isto določbo, ki je neposredni povody revoltam,  določbo,   da  se  visokošolci  zaradi  politiških^ prestopkov uvrste v armado.   To je  korak, katerega bi
Stran 122.
od ruske vlade joe bil n^^^pričakovaLJiorak, ki bi ga tudi reakćijonariiega duha napolnjeni ruski državniki gotovo ne bili storili, da se ni zanj_odl^l^^reivsemi cai^saip.
- i
Vsekako JOaL^orak_dflbro^znamenje. Sicer je gotovo, danŠTseprenaglil, kdor bi hotel sklepati iz tega, da se bo Rusija kar čez noč izneverila svojim tradicijam in se postavila na stališče modernih držav ali upati se vsaj sme, da bo počasi delala modernim idejam tudi na polju politike koncesije, kakor je to storila na polju kulture in narodnega gospodarstva.                                Ž.