Obetajoč začetek lovne sezone
Poletje se je poslovilo, za nami je jesensko enakonočje (23. sept.) in že lahko opazuje-mo, kako se dnevi krajšajo in noči na račun dneva daljšajo. Pričela se je tudi lovna sezo-na. Kako bo letos? Težko je napovedovati, vendar pravijo, da bo v začetku jeseni lepo vreme, zgodaj pa bo prišla zima, nekateri napovedujejo mrzlo, hudo zimo. No, v Lov-ski družini Rakovnik smo pripravljeni, »ozimnica« za divjad je v shrambah. Tudi številčnost razne divjadi ob začetku lovne sezone, je zadovoljiva. Nismo pa zadovoljni z redom v lovišču na Barju in dragje na splošno. Dokaj pereč problem so potepuški psi, in mačke, ki se podijo po lovišču nenad-zorovano, če tudi je pasji kontumac zaradi stekline. Naši lovci so se vzdržali prenaglje-nega odstrela potepuških psov v lovišču v skladu s priporočili lovske zveze Slovenije. Tak odnos se je pokazal kot produktiven, lovska družina Rakovnik se ni zapletla v ne-ljube spore in ni bilo tudi zamer. Ljubljan-ska mestna oblast sicer obljublja ukrepe in ustrezne lokacije, kjer bodo psi lahko svo-bodno tekali, skratka da se začne z uvaja-njem večjega reda in ustvarjanjem normal-nega sožitja med človekom in psom. Vendar je doslej vse ostalo le pri obljubah. V gozdo-ve se množično navalili tudi gobarji; skratka divjad nima najnujnejšega potrebnega miru.
Ne oziraje se, kaj so že uredili na lovskem področju in pripravili »tisti, ki odločajo« in načrtujejo (nov lovski zakon je v pripravi), smo v lovski družini razmišljali globalno dol-goročno in delovali lokalno, prilagojeno na-šim pogojem. V tem vmesnem zmešanem obdobju smo ukrepali in sprejemali obvez-nosti za ohranitev zdravega okolja in divja-di. Hkrati pa nistno zanemarili tudi naše programe za sodelovanje z mladimi.
Pri nas na Barju, v naši lovski družini pa je včasih tudi veselo in zabavno. To je že tradi-cionalno. Tako je bilo lani in pričakujemo, da bo tudi letos. Pa o tem naslednjič. No, morda bo še bolje, ker lanska jesen je bila rekordno mokra, kakršne že dolgo ne pom-nijo. Pa ne samo to. Tisto mokro jesen smo si v družinskem spominu zapomnil tudi zara-di zabavnih dogodkov. Eden je ostal še po-sebej v spominu. Lahko bi tudi rekli, za nekoga neljubi dogodek, za druge povod za smeh, za gledalce in poslušalce zabaven do-godek.
Pravijo, da imajo lovci srečo. No, v tistetn jesenskem deževju se je pojavil lovni dan brez dežja, posijalo je sonce in vode so se umaknile s travnikov in polj v rečna korita. Tako smo lahko odšli na lov, ker ob popla-vah je prepovedano loviti. Toda jarki in prekopi so ostali do roba napolnjeni in pre-
napoljeni, kar pa ni motilo lovcev, še pose-bej pa tistih, ki so še aktivni športniki in jim preskakovanje jarkov ni bila posebna ovira. Niti ne plezanje in balansiranje preko ozkih, razmočenih brvi. Celo zabavno je bilo.
Nekaj časa je šlo vse po sreči, dokler se nekemu lovcu, — imena se ife spominjam —, ni hudo zalomilo. Kdor je lovil po močvirni pokrajini in še posebej po hudem deževju, dobro ve, koliko skritih pasti in presenečenj skriva tak zahrbten svet.
No, ta lovec, je na današnjem lovu brez težav preskočil že vrsto jarkov in prekopov, uspešno, dobro »pokril« že nekaj fazanov, ki so mu viseli za pasom. Ponovno je vzel zalet in se pognal preko naslednjega jarka, preskočil, obstal na drugem bregu. Tam pa je začel izgubljati ravnotežje. Kot zakleto. Večina iz druščine je že uspešno »premaga-la« jarek in čakala še na zadnjega. Ta »zad-nji« pa je kot bi bil lutka, začel loviti ravno-težje na robu jarka, na razmočeni, spolzki zemlji mu je drselo kot na ledu. Lovci so lahko le nemočno opazovali in čakali. Že je kazalo, da se bo končno ujel in se zasidral na kopnem, je ponovno zanihal in čofnil v vodo s puško, nahrbtnikom in fazani za pasom.
Kako se je počutil, ko so ga na hitro »oželi«, bi raje molčal. No, da se razumemo, to se je pripetilo lani v rekordno deževni jeseni. Za začetek letošnje lovne sezone pa lahko rečemo, da je bil obetajoče dober. Napovedujejo tudi, da bo jesen vsaj v začet-ku lepa, brez pretiranega deževja; tako lah-ko upamo, da tudi v barjanskih jarkih in prekopih ne bo veliko vode.
LENARDIČ STANE