Stališče upravnega odbora JUU do ustanovitve Zveze hrvatskih učiteljskih društev pred vzajemno soglasnostjo o obliki državne učit. organizacije Vctlno smo stali prepričano na načelu duhovnega zedinjcvanja vseh nacionalnih sil širom vse skupnc nam domovine Jugoslavije. To načelo je najsvetejša dediščina stoletnih teženj naroda — danes v skupni državi Jugoslaviji, bila pa je težnja tudi duhovnih prvoboriteljev vseh naših učiteljskih generacij, ki so združevale svoje sile tudi takrat, ko so obstojale posebne med seboj z državnimi mejami fizično ločene učiteljske organizacije. Na tcm zgodovinskem poslanstvu je bilo zasnovano Udruženjc jugoslovanskih učiteljev. Ta stoletna težnja in zgodovinska naloga nc bo nikoli prenehala, pa naj bi nastopili kakršni koli primeri. Stoječ prepričano na tem načelu, enako koristncm in važnem za vse člane v naši organizaciji, nismo nikdar izgubili izpred oči, da bo naša zajednica sprejeta s srcem samo, ako se v nobeni priliki, na nobenem vprašanju in v nobeni obliki ne pojavi kakršna koli razlika v pravicah in v dolžnostih članov organizacije: tako dobro kakor zlo je treba nerazdelno prenašati in vzajemno zdraviti. Ko so naši tovariši iz banovinc Hrvatske težko prenašali svoj položaj kot državljani, ki so ga ravno tako težko, morda še težjc čuitili učitelji iz ostalih krajev naše domovine, je bila učiteljska organizacija primer resnične cnakopravnosti in bratstva, najmočnejše sredstvo v težki borbi, za ceno številnih učiteljskih žrtev, proti reakciji, ki ni delala razlike ne po veri ne po narodnosli, nc po kraju. Vsi učitelji Jugoslavije: Srbi, Hrvati in Slovenci so kot en človek, kot ogromna armada v službi stanu in državc legendarno nosili prapor polne svobode in enakopravnosti in stopili v borbo proti vsemu, kar je bilo reakcionarno in nazadnjaško. Borba se je vodila v dve smeri: proti zunanji reakciji, ki je pritiskala na organizacijo in proti reakciji v or- ganizaciji sami. Proti notranji reakciji ne samo da jo izruje, nego da moralno in nacionalno dvigne tudi tisto število hrvatskih učitcljev, ki se je odtujil hrvatskemu narodu. To svojo zgodovinsko misijo zadnjih treh let jc izvršila učiteljska organizacija uspešno in koristno. Odkrito moramo reči: da srbsko in slovensko učiteljstvo, verujemo pa^ tudi hrvatsko, v tej resnični borbi ni sodelovalo pod nobeno masko, marveč odkritosrčno in jasnega obraza, zato tudi, če bi hotelo, ne bi moglo sedaj obraza razkrivati. Ne da bi se spuščali niti s formalne niti s psihološke strani v sklepe, ki so jih sprejeli naši tovariši v banovini Hrvatski prezgodaj, pred dokončno obliko obče preureditve države in pred soglasno rešitvijo glede oblike bodoče državne učiteljske organizacije, se veselimo ob sreči naših tovarišev, če vidijo v takem delu smisel naše zajednice, smisel našega poklica in smisel svojih nacionalnih posebnih stremljenj. Puščajoč na njih zgodovinsko odgovornost za to, kar delajo po svojem prepričanju, moramo naglasiti nastopna deistva: 1. Odcepitev od Jugoslovenskega učitclj skega udruženja se more opravičiti z vsemi drugimi razlogi: političnimi, nacionalnimi in ostalimi, nikakor pa ne z razlogi, ki bi bili y kakršni koli zvezi s kako krivdo tovarišeV učiteljev izven banovine Hrvatske. 2. Jugoslovensko učiteljsko udruženje ima kot doslej svoje temelje in svojo višino, ki se dviga iznad pokrajin. Na svobodni in z ničemer prisilni osnovi bo pritezalo in zbiralo učitelje vsega teritorija, pri čemer bo polagalo važnost le na cilj in pravo vsebino, ne pa na obliko organizacije. Predsednik: TajnJk: Ivan Dimnik s. r. Milinko Lasic s, r.