Poštnina pl&čana v gotovinl Gena 1.50 Din fl^^k flHfe ^^m^^Vl^k ^HV ^^^ ^^^^^^^^ ^fl^^^^^^ ^^^^^^^^ M^. Izhaja vsak petek ob 15. // Naročnina znaša ^^^^^^^^H ^^^^^^^^K^^^^^^^W ^^^L ^^^^^^^H ^^^^^^^^B ^^H^^^H ^^^^ mesečno po poSti 5 Din, v Celju z do- ^^^^^ft^^^l ^^^^^^^^H ^^^|^^^T ^^^^L ^^^^^^^H ^^^^^^^^H ^^H^^^V ^^^^L stavo na dom po raznašalcih 550 Din, za ^^^^^^^^^H ^|H ^^H ^^^^^F^^P^^k ^^H ^^H ^^H ^^H ^^V^^^L ^^P^^L inozemstvo 10 Din // Urednistvo in uprava: ^^^^^^^^^H ^^^^^^^^H ^^^^^F ^^^^^^^L ^^^h^^^I ^^^^^^^^H ^^^^^^^V ^^^^^^^L Celje, Strossmaycrjcva ill. 1, pritličje, desno // ^^I^^^^^^H ^^^H^I^^P ^^^W ^^^^^^^^L. ^^^^^^^H ^^^^^^^^V ^^^^^^^^^^ Telefon št. 65 •,' Račun pri poštnem čekov- ^^^¦^^^^^1 ^^^^^^^^V ^^^ ^^^^P^^^^^L ^^^^^^^V ^^^^^^^^r ^^^^^^F^^^^^^^^L nGm zav°du v Ljubljani štev. 10.666 // Stev. 4O. Celje, petek X. okfobra XQ37 Leto XIX. Kopač Mirko: Pogledi in raisli nacionalne mladine Pohitimo v svet z jasnim pogle- dom, cdprimo oči in jim pustimo ve- selje, da zaznamujejo to, kar vidijo, kar gledajo; ne zastirajmo pogleda z umetno meglo. šele potem razmišljaj- mo o vsem, kar na ta način zazua- mujemo. Mi vidimo, dn je svet razdeljen v države in da se Ijudje oziroma dr- žavljani vseh držav brez izjeme, v kolikor so pač samostojne, borijo in sicer v eni na ta, v drugi zopet na drug način za čim uspešnejše izko- riščanj-e vseh činiteljev, ki pridejo v poštev za njih dobro in srečno živ- Ijenje. Zakaj se taki procesi vršijo baš v okvirih držav, nas za sedaj ne zanima. Dovolj je, da omenimo, da za enkrat tudi mi ne želimo sodelo- vati v kakšnih eksperimentih inter- nacion-alne ureditve. Takoj iz te že- lje pa sledi njena posledica: da je poiemtakem dolžnost vsakega držav- ljana zagotoviti eksistenco svoje dr- žave in vseh njenÜi državljanov. To je dolžnost vseh državljanov brez izjeme: zaradi tega državljani, ki pri urejevanju države za omogočanje eksistence sodržavljanom ne sodelu- jejo, nimajo pravice izkoriščati bla- ^od-ati, ki jili ustvarjajo, bodisi di- rektno ali indirektno, njihovi sodr- /avljani. Na drug način povedano: Le državljani, ki z aktimim sodelo- vanjem pri urejevanju države omo- .ročajo tudi svojim sodržavljanom •ksistenco ali izboljšanje njihove ek- -istence, imajo pravico biti sodelež- ui tega izboljšanja, oziroma uživati hlagostanje. ki je posledica in uči- !ok tega skupnega dela. Ii tega raz- mišljan.ia sledi nepobitna resnica: Dolžnost vseh državljanov je, da so- delnjejo pri ureditvi svoje države. S kulturnim razvojem človeštva se je razvijala specializacija produkei- ie. Onega, kar danes loči ljudi po nji- hovem načinu borbe z-a obstoj, v pra- lobi še ni bilo. Danes so povsem dru- -;afne prilik? in potrobe ter je troba organizacijo življenja v državi prila- goditi današnjim prilikam in bodo- čim potrebam. Mladina, s pogledom ne v preteklost. ampak v sedanjost in bcdcčnnst! NeSmisel je prebavljati dvakrat eno in isto, še posebno, če te že prvič ni nasitilo! Specializacija produkcije je izm- ona s stanovi. ki imajo danes svoje . osebne potrebe. Njihovo medsebojno • »rganiziranje pod skupninii potreba- ii in željami ustvarja strukturo dr- ¦¦nve po stanovih. Diagram živJjenjskega standarda tanov se dandanes pri nas prestrmo iviga: od ničle do velekapitnla. Tarn ^kje nad sredino je udarna črta so- ializma s kopitaiizmom. Posebni moiivi in inieresi so v •nnogili državah zarezali globoke cazde vsevprek preko te naravne trukture. ker so se postavljali na ' \o splošnih i>otreb in želja, čeprav la me spadojo. Razumljiva in eno- tavna struktura naroda so je s teni omplirirala na vse mogoče načine. si ti rnotivi in interesi se uveljav- :ajo s skupnim nostopom, torej s ,'i>iitičniini strankami. Pri tem se vodi borba ne le za uveljavljanje po- treb in želja stanov, temveč tudi za uveljavljanje teh posebnih interesov, ki s=o včasih zelo daleč od splošnih potreb in želja naroda, odnosno držav- ljanov. Svoboda vse te komplicirane borbe c inienuje demokracija. Bistvo demokracije je torej v svo- ndnem izralanju in uveljavljanju ihtev in potrph po nafelu številCne .\ Nc v1 - torvj, ali to šte- -estavlja.. otni Ijudje ali ne. io vpraša se, ali so samostojno aK * n misloix ''.¦¦;,-» ii jo s> lastnega prepričanja ali brez njegn, ali so k temu prisiljeni ali ne. Za dosego te številčne večine so dopustne kombinacije strank s še tako nazličnimi programi, pa četudi to ot-ežkoča smotrno delo. Posebnim motivom in interesom so dane mož- nosti najširšega razmaha, pa četudi bi lahko imeli katastrofalne posle- dice /a narod in državo. V tem raz- mahu se često izgubljajo splošni živ- ljenjski interesi državljanov. Privilegiji odpirajo vrata činite- ljem večine, a manjšina. ki se druži v opozicijo, se prisilno izloči. v koli- kor je pač potrebno, od dobrin. ki ji gredo kot sodi-žavijanom. Demokra- cija torej dopušča možnost monopo- lizacije večine. Tako izgleda demokracija v krat- kem izvlečku v praksi v tako zvanih demokratičnih državah. Ali je to zdravo? Če rečeš nofa Ciana. prosvetnega ministra Alfieri- ja in tajnika fašistične stranke Sta raceja v Monakovo, kjer mu je bil prirejen veličasten sprejem. V Mona- kovem sta imela Hitler in M^ussolini prvo posvetovanje.Iz Monakovega se je Mussolini odpeljal na Meklenbur- ško k manevroni nemške vojske. V ponedeljek zjutraj je prispel v Essen, kjer si je v Hitlerjevem spremstvu o- gledal Kruppove tovarne. Zvečer se je pripeljal Mussolini s Hitlerjem v Berlin, kjer mu je bil prirejen sijajen sprejem. Xa svečanem banketu, ki ga je priredil v cast Mussolinija, je Hitler dejal, da veže Nemčijo in Ita- lijo iskreno prijateljstvo, ki naj od- vrne napad temnih elementov na sta- ro kultuix) Evrope. Xemsko-italijan- ska skupnost ne pomeni nobenega bloka proti drugim državam. Obe dr žavi služita s svojim složnim nasto- pom ne le svojim interesom, temveč tudi mednarodnemu spoi*azumu, ki jimct je prav tako pri sreu. Mussolini je v svojem odgovoru z največjim priznanjem govoril o uspehih narod- no socialističnega režima. Xato je na- glasil. da sta Xemcija in Italija ved- no pripravljeni sodelovati z vsemi drugimi državami, ki imajo razume- vanje za njune potrebe. Kot edini po- goj zahtevata za svoje sodelovanje z | drugimi državami samo to, da se ne rušijo temelji evropske kulture. V torek zveČer je bilo na olimpijskem Stadionu v Berlinu ogromno mani- festacijsko zborovanje, ki mu je pri- sostvovvalo okrog 3 milijone ljudi. Pr- vi je govoril Hitler, ki je govoril v glavnem v istem smislu. kakor na iKinketu, in poudaril. da 115 milijonov Italijanov in Xemcev danes složno manifestira za skupnost obeh držav. Mussolini je govoril nemško in na- glasil, da hočeta X'emcija in Italija mir. Prepričal se je, da je nova Xem- cija zaradi svoje sile trden temelj mi- ni. Xe samo v politiki, tudi na po- dročju gospodarske avtarkije zasle- | dujeta Xeincijct in Italija iste cilje. V ! borbi proti Iwljsevizmu Italija nikdar ne bo popustila in zaradi te borbe je ! žrtvovala v Španiji tudi na tisoče I svojih vojakov. V sredo dopoldne je bila na cesti I'nter den Linden pri- rejena Mussoliniju na Cast velika vo- jaška parada, j»ri kateri je sodelo- valo eki-og 15.000 vojakov. S tem dnem so bila končana Mussolinij-eva politična posvetovanj-a v Xemciji in ob 15.15 je Mussolini odpotoval iz Berlina v Italijo. V četrtek se je po triumfalni vožnji po Italiji vrnil v Kim, kjer mu je bil prirejen veliča ston sprejem. Pred svojim povratkom je Mussolini povabil Hitlerja, naj obi- šče Italijo. Kakor poročajo bo Hitler kwfllu vrnil Mussolinijev ol>isk. Poštne položnice smo priložili da- •• nošnji številki za vse naročnike. ki prejemajo »Xovo Dobo« po pošti. Cenj. naroCnik-e, ki so v zaostanku, prosimo, da nam do 15. t. m. zanp sljivo nakažejo naročnino tudi še za oktobcr-. Uprava »Nove Dobe«. alizma in kapitalizma, a stanovom omogočiti edinole v vsedržavnih or- f ganizacijah najširši razmah; izklju- čiti pa je treba vse, kar bi dovedla do stanovskega trenja ali razrednih borb. 1 V tej smeri je hitel duh Viteškega kralja Mučenika. Temelje je bil že dozidal. Nacionalna mladina in vsi, ki vani I pogled ni zastrt z megleno kopreuo, { poprimite se dela v tej smeri, ; kajii to je pot do blagostanja, reda in zadovoljnega življenja vseh državlja- nov v lastni driavi. 1 Kaditi......in vendar imeti bleščeče bele zobe! Zoprna zobna prevlaka, ki nastane pri močnem kajenju, se da odstraniti zelo preprosto. I Zjutraj kot prvo, očistite si temeljito svoje zobe s Chlorodontom. Chloro- dont, ta prijetno osvežujoča zobna pasta, osnaži s svojo izredno čistil- nostjo celo orumenele zobe, da so bleščeče beli in odstrani zoprno in i škodljivo zobno prevlako. Zvečer kot zadnje, očistite si brez- pogojno predno greste spat bstanke jedil izmed zob, s tem da jih še en- krat temeljito očistite z zobno pasto Chlorodont. Peneči ali ne peneči se Chloro- dont, obe kvaliteti sta enako dobri. Domači proizvod. Zadostuje ako le trikrat vbrizgnemo Chloro- dontovo ustno vodo v kozarec in že se po- veča osvežujoči učinek redne zobne in ustna nege s Chlorodontom. Domače vesti d Veliki manevri naše vojske na Dolenjskem in v Beli Krajini, ki so I bili končani v soboto, so znova do- ! kazali, da je naša vojska odlično or- ganizirana in da je prežeta s pravim vojaškim duhom. Manevri so napra- vili na tuje vojaške misije zelo dober vtis. Končni defile je bil v nedeljo dopoldne pri Metliki. Zaradi slabih, od dežja razmočenih cest se je udele- žilo izmed 50.000 samo 15.000 voja- kov. Defile je nudil ponosno sliko stanja naze vojske, ki so jo tisoči gle- dalcev navdušeno pozdravljali. Po defileju je bil v Dolenjskih Toplicah na cast tujih vojaških misij in za- stopnikov oblasti banket, na katerem sta govorila naš vojni minister gene- ral Marie in v imenu vojnih delega-. cij češkoslovaški vojni minister Machnik. Xato je spregovoril Xj. Vis. knez namestnik Pavle. Xajprej je | izrekel svoje priznanje vs-em stareši- nam in vsem vojakom. Izrazil je svo- je veselje, da more ugotoviti stal-en napredek naše vojske. Xato je pou- | daril le]X) soglasje, ki vlada med voj- I sko in narodom. in skrb dinastije za napredek vojske. Vzvišene lastnosti naše vojske se s tragično smrtjo ve- likega kralja Aleksandra I. niso zmanjšale, temveč se bmlo pod kra- Ijem Petrom II. še okrepile. Xasa vojska je element miru in bo vedno mogla izpolniti svojo nalogo. Pozdra- vil je zastopnike tujih vojsk in vs« oficirje, podoficirje in vojake jugo- slovenske vojske ter ob zaključku svojega govoi"a vzkliknil: Xaj živi Xj. Vel. kralj Peter IT! Xnj živi jugosio- venska vojska! d Kongres bivših internirancev, 1 konfinirancev in talcev je bil te dni i v Beogradu. Kongres je sklenil, da ustanovi posebno organizacijo. ki naj ščiti interese vseh političnih prega- ; njaneev pod bivšo Avstro-Ogrsko. d Knjiga o jugoslovenskih znam- kah. Izpqrt peresa poročnikta Miodra- ga C. Pešiča v Beogradu je izšla 150 strani obsegajoča knjiga »Istoriski pregled poštanskih maraka kraljevi- i ne Jugoslavije 1921—1937«. Avtor je na zanimiv, pregleden in izčrpen na- čin opisal vse jugoslovenske znamke, izdane v letih 1921.—1937.. ter jih i obdelal z zgodovinskih, tehiiičnih, statističnih in filatelističnih vidikov. V knjigi je nešteto stvarnih podat- kov, ki jih zaman iščemo v tujih ka- talogih. To bogato ilustrirano in v i latinici tiskano delo je pomemben prtspcvek k naši filatelistifni litera- turi in bo zelo dobro skižilo našini filatelistom. d Dunajska vi ¦'" ved za sobot\> 0. t. in.: all Je jvisno, po nižitiah ponekod megleno. pO^ ]>OSlal)- salr Stran :________________________________________»NOVA D O B A «_______________________________________________Stev. 40. Branko Zemljič 50- letnik Na>mejan in dob re volje je ucitelj g. Branko Zemljič v Celju v ponede- ljek srečal Abrahama. Jubilant se je 27. septembra 1887. prismejal — in ne prijokal, kakor je navada pri drugih novorojenih zem- ljanih — ua ta svet pri Sv. Francis - ku Ksaveriju v lepi gornji Savinjski dolini. In zftto se ga že od rojstva drži prijazen nasmeh in dobra volja. Svoja mlada leta je preživel v do- mačem krogu pri Sv. Frančišku Ksa- veriju in pozneje v Lucah, kamor e bil njegov priljubljeni oče imenovan za nadučitelja. Branko Zemljič se je šolctl v Ljubljani. Tu je kot vnet pe- vovodja s svojim dijaškim pevskim zborom r. lepo pesmijo podžigal v mladini in nnrodu slovansko zavest tudi v krajih izTon Ljubljane. Po učiteljski maturi je nastopil težkf». a lepo pot ueitelja. Srce ga je vl-eklo nazaj k vznožju naSih lepih Savinjskih planin. PrvO njegbvo uči- teljsko mesto je bilo v Bočni, kjer si je kmalu pridobil naklonjenost in spoštovanje domafinov. Tu je našel svojo življenjsko družico v znani Žniavčevi rodbini. Iz Bofne je priL>l v Griže, kjer je deloval idealni uci- telj in pedagog, fce pokojni šolski nadzornik Ljudevit Cernej. Iz Gi iž je bil Zemljič kmalu premeščen na Rečico ob Savinji, nato pa imenovan za nadučitelja na novi šoli v Solčavi, kjer je bilo delo zaradi uvedbe ob- veznega šolanja mladine sprva zelo težavno. Toda Zemljič je znal ugla diti pot in premagati vse ovire, tako da je v kratkem Pasu ustvaril red na šoli. Kot nacionalen mož je uve- del na šoli slovensko uradovanje, kar je bilo v avstrijskih časih prav pogumno dejanje. Nadrejene šolske oblasti s tern niso bil? zadovoljne in j so Zemljiču ponovno naročile, naj o- pusti slovensko uradovanje. Zemljič je sicer posluükil te nasvete, toda u- pošteval jih ni, marveč je vodil urad- ne posle tudi 5e dalje v slovenskein jeziku. V svetovni vojni je okusil ZemljiČ mnogo grenkob. Kot nationalist pa se je fronte kolikor mogoče ogibn^ ¦ in se zadrževal v zaledju. Tako je zdrav in vesel dočakal vstajenje .Tu goslavije. Po vojni je prevzel službo šolskega upravitelja na Rečici ob Savinji, >. 1926. pa je bil imenovan za učitelja na okoliški deški narodni šoli v C?- lju. kjer deluje z vso viiemo in lju- beznijo. V Celju si je uredil lep doni ob Savinji, da mu ni dolgčas po »flo sarjih«. katerih življenje temeljito pozna. Z njimi se je tudi večkrat vo- zil doli do Beograda. V Celju se je hitro uveljavil kot požrtvovaien in vest en delavec v raz- nih kulturnih in soeialnih društvih. S ]x>sebnim veseljem sodeluje pri Celiskem pevskem društvu in Dra- matičnem društvu. najbolj pa mu je pri srcu Slovensko planinsko druš- tvo, kateremu od svoje rane mlado- sti posveča svojo ljubezen in skrb. Zemljič s med izvajalci—Kborom in po i.« To zlitost dirigentove volje % zbo- rom bomo ponovno občutili v nede- ljo 3. t. m. v dvorani Celjskega »lo- ma v Celju, kjer bodo Trboveljski slavčki ob 10.30 izvajali popolnoma nov spored skladb, ki bodo jx> večini prvič na koncertnem odru. Na spo- redu je tudi nekaj samospevov, ki jili bo zapelct s svojim srebrnim gla- som Rezika Koritnikova. Na klaviiju jo bo spremljal kapelnik ljubljanske opere g. dr. Danilo Svara. Celje in okolica i Članski sestanek krajevne mla- dinske organizacije JNS za mesto Celje bo v sredo ü. t. m. ob 20.30 v klubski sobi v Celjskem domu. Pre- daval bo tov. dr. Branko Alujevič iz Ljubljane o minimalnem delavskein zaslužku. Udeležba je za članstvo ob vezna, iskreno vabljeni pa so tudi starejši člani JXS. c Sestanek mladine JNS v Štorah Sreska mladinska organizacija JNS bo priredila at soboto 2. t. m. ob 20. članski sestanek v gostilniških pro- storih ge. Fani Verzelove v Štomh. Udeležba je obvezna za tamkajšnje članstvo. vabljeni pa so tudi ostali j somišljeniki. c Koncert »Trboveljskega slavčka«. Celjane in okoličane ojwzarjaino na koncert tega v Evropi splošno pri- znanega mladinskega zbora, ki se bo pričel v nedeljo 3. t. m. ob 10.30 v tlvorani Celjskega doma. Udeležif se koncertct zaradi velikega umetniš- kega užitka v čini večjem številu in izkažite tudi tokrat priznanje mlaiii pevski gardi, ki je pionir jugosloven- ske mladinske pevske kultur-e. - Vstopnice so v predprodaji v knji- garni K. Goričarja vdove na Kralja Petra cesti. H a I ol V nedeljo 3. oktobra na Celjski koči koline pristnc jetrne klobase in dobra kapljica. Za obilen obisk se priporoča o s k r b n i k. c Sresko društvo JUU v Celju bo zborovalo v ponedeljek i. t. m. v mali i dvorani Celjskega doma. Ob 149. do- . poldn-e se bo pričel Adamičev spo- minski koncert »Trboveljskega slavčka« za učiteljstvo z uvodno be- sedo g. Gerlanca o E. Adamiču. Ob 10. bo istotam društven občni zbor. c Pianist Noč v Celja. Naš znani odlični klavirski virtuoz g. Ivan Noč bo v prvi poloviei tega meseca kon- certiral v Celju z izbranim sporedom, na kar že danes opozarjamo glasbo- no umetnost ljubečo občinstvo. o Fodorjeva »Matura« v celjskem gledališču. Ljubljanska drama bo u- prizorila v petek 8. t. m. ob 20. v Mestnem gledališču v Celju znano Fodorjevo dramo »Matura«. Predsta- va je predsezonska in izven abonma- ia. Redna gledališka sezona se bo pričela v drugi polovici oktobra z gn- stovanjcm Ijubljanske opere. Prijave abon-entov sprejoma knjigarna Slom- škove tiskovne zadruge. Cene običaj- ne, abonenti imajo 10 % popusta. Lanski abonenti. ki reflektirajo na svoje dosedanje sedeže, naj se javijo do 10. t. m. Po tem terminu «e bodo sedeži poljubno oddajaii. c Komemoracija za prezidentom Masarykom. Podružnica delavskega kulturnega društva >>Vzajemnost'< v Celju Jx> priredila v soboto 2. t. m. ob 20. v mali dvorani Celjskegn do- ma spominsko svečanost za pokoj nim prezidentom ČSR dr. T. G. Ma- sarvkom. Spominski govor o temi »Masarvk — demokracija — delav stvo« bo imel g. dr. Avgust Reisman iz Maribora. c ObČni zbor Sokol&kega drnštva Celjn-matice. V ponedeljek 4. t. in ob 19.30 bo v pevski sobi Narodnega doina občni zbor šokolskega drust^n Celja-matice. Vabimo prizadeto flan- stvo, da nemudonia j>ošlje društvu odpovore na vpraSanja t zadnji o- krožnici. Do občnega rbora jiosluje tajnistvo vsak dan cn\ IN. do 19. v družtveni posvetovalnici v ponioč ti- stim, ki želijo infiu-in:u ;»,» ..i,.,i.. i.;i zadnjo okrožnico. c Plenarna seja upiave in naazur- stva Sokclskega društva Celja-mali- ee bo drevi ob osmih. Udeleiba :r.a fuukiionarje je dolžnost. C.lani in članice, ki želijo aktivno sodelovati v društvu, naj se tudi udeležijo te seje. c Gradnja tovame za kisik v Celju. Kakor sino že poročali, je celjski mestni svet na svoji zadnji seji skle- nil prodati industrijcu g. Josipu Kir- bišu poleg njegove tovarne v Ipavče- vi ulici ležečo parcelo v izmeri okrog 2.000 kvadratnih nietrov. Na tej parceli namerava g. Kirbiš zgra- diti tovarno za kisik, ra katerega je v naši državi še velika potreba. Na ročeni so že najmodernejši stroji in ogromna množina valjev. „BALALAJKA" Vsak večer od 2. do 11. oktobra koncert balalajk s petjem Ne zamudite ! Vabi Vas Hotel „UNION" Celje c Iz gimnazijske službe. Gdf. Mile- na Bežanova je imenovana za su- plentko na drž. realni gimnaziji v Celju. r Iz sodne službe. Dnevničarka zvaničnica gdc. Teodora Flerinova je premoščena od sreskega k okrožne- mu sodišču v Celju. Absolventka tr- govske sole gdč. Anica Krbavčeva \/. Vojnika jo imenovana za dnevničar- ko zvaniT-nico r.rf ^irskein sodiš^u v Lašken c Delovanje Ljudskega vSeučilišča v Cel}u. Ljudsko vseučilišce je imelo v ponedeljek zvečer reden občni zbor v risalnici mes"čanske šole. Nainesto zadržan-ega predsednika g. vladnepa svetnika Emilijana Lileka je vodil občni zbor podpredsednik g. ravna- telj Cilenšek, ki je po pozdravnib be- sedah poročal. da je priredilo Ljud- sko vseucili^če v pretekli poslovni dobi 23 predavanj. od teb po eno v zvezi 7. Jug-oslovensko-češkoslovaško in Protituberkulozno ligo, poleg tega pa še tečaj za starše, ki je obsegal 15 večerov in ga je vodil g. prof, dr Žgeč, ter ekskurzijo na Koroško. Ljudsko vseučilišče je prejelo od ban- ske uprave 2.000 din, od mestne ob- eine i>a 1.000 din podpore. Podpred- sednik se je zahvalil »Novi Dobi«, »Jutru« in »Slovenskemu Narodu« :.a naklonjenost. Pred dnevi je odžel i i Celja na novo služb-eno mesto v Ljub- ljano izredno agilni tajnik g. pros Melihar. ki ga bo Ljudsko vseučili- šče liudo pogrešalo. Po tajniškem poročilu gdč. Debelakove ter porofi- 1 ili blagainika g. Zdravka Kovaea in knjižniearja g. Javšovca se je g. di- rektor Mravljak zahvalil predsedni- ku, i>odpredsedniku in ostalim od- bornikom za požrtvovalno in nese- bifno kulturno delo. Na njegov pred- log je bilo tudi sklenjeno, da bo po- slalo Ljudsko vseučHište g. prof. Meliharju pismeno zahvalo za uspe5no delo v korist Ljudskega vse- učilišea. Na predlog pregledovaica računov g. Fran ja Roša je prejel od- bor razrešnico z zahvalo. Nato je bil ponovno izvoljen dosedanji od- bor. namesto prof. Meliharja pa je vstopila v odbor šol. uprav. v n. c:oznan straž- nik mestne jiolicije v Celju. Obtoženi Centrih je bil oprosčen obtožbe. krir je sodišče sniatralo za doknzano, da je bil Centrih stvarno zlostavljan, in ker ni moglo sodišče verjeti izpoved- bam policijskih uslužbencev kot pri- čam. ( Tujski promet, umrljivost in brezposelno&t. V septeinbru jc^ obi- skalo Celje 1188 tujcev (935 Jugosio- venov in 253 inozemeev. med njimi 351 izletniko\ i nasproti 1557 v letoš- njem avgustu in 1459 v ianskem sep- i tembru. V preteklem mesecu je umr- lo v Celju 38 Qseb in sicer 15 v ineslu in 23 -v javni bolnici. Pri celjski bor- zi dela jo bilo 1. t. m. v evidenci 204 brezposelnih (189 moskih in 75 žensk) nasproti 25(i (185 moškim in 71 žen- skam; dne 20. septembra. ( Zdravnik dr. Stjepan Ivič zopet redno ordinira. i Šahovski turnir. Celjski šahovski klub razpisuje splošen turnir, ki -e bo začel v sredo G. t. m. Pravico ude- ležbe imajo vsi klubovi člani, ra/.en glavnih igraleev. Za zmagovalce so razpisana lepa darila. Klub je vzlic oslabljeni postavi dosegel na brzem turnirju Slovenske šahovske zveze 9 zinaginGO^r točke. Dosegli so: Koc- mur 103^. Vladimir Diehl 9^, Bran- ko Diehl in Dobrajc ]>o 8^. Graser in Fajs j>o 7. Skitek G1: in Schneider 3 točkc. Kot darilo je klub prej^l knjigo »Dobrovoljci. kladivarji Jugo- slavije«. c Uradni dan Zbornice za TOT /a, Celje in okolico bo v torek 5. t. in. od 8. do 12. v posvetovalnici Zdru- ženja trgovcev za mesto Celje v Raz- lagovi ulici. c Pasji kontumac za mesto Colje je j /. včepajšnjim dnem ukinjen. i c Šoferski izpiti bodo v sredo 27. t. j m. ob K'9. na sreskem načelstvu v ' Celju. Ysi. ki nameravajo ]>oln,cati soferski izpit, in vsi, ki imajo motor- na vozila in še niniajo Šofei*skega i/- I pita, naj cimprej vložijo zadevne proSnje na sreskem nacx?lstvu v Celju. c Zadnji letošnji pregled motornih vozil bo namesto 4. t. m. sele v sredo (5. t. m. ob 13. pri inest ni garaži na Sp. Lanovžu. Štev. 40._________________________________________»NOVA DOBA« ________________ Stran 3. c Tragična nesreča v Aškerčevi u- j lici. V ponedeljek okrog 15.15 s*e jc peljal 71-letni, na Lavi pri Celju sta- nujoči in pri pekovskem mojstru Oberžanu v Zavodni zaposleni ra^- našalec peciva Ivan Krajnc s kolo- som iz Zavodne proti Gaberju. Na nevarnem križišču pri hotelu »Pošti« na oglu Cankctrjeve ceste in Ašker- čeve ulice je prehitel cestni valjar sreskega eestnegn odbora. Tik pred Krajncem je vozil po Aškerčevi ulici v smeri proti Gaberju Ivan Doberšek, hlapec pri stavbeniku Jezerniku, voz peska od Savinje. Doberšek je vozil pravilno po desni strani. Krajnc je hotel prehit-eti voz napačno z desne strani. Ko je že bil tik ob vozu, se je ozrl nazaj iva cestni valjar, pri tem pa je zadel s kolesom od strani v voz. Kolo je odletelo na cesto, Krajnc pa je padel p Pri jelenu« v vinjenosti brez povoda napadel 20-letnega mc- sarskega pomočnika Ivana Terčeta vi Celja ter zam-ahnil proti njemu z od- prtini nožem in mu prizadejal na glavi pet centimetrov dolgo rano. H. je pobegnil na kolesu. Nekateri pa- santi so pohiteli za njim. Še predno pa so ga dohiteli. je H. padel s kolesa in se pri padcu močno poškodoval po glavi. Izročili so ga policiji, ki ga je oddala po zaslišanju sodišču. ( Vinjeno delavko je okradel. V f-e- utek je 38-letni delayer Ivan G. iz Celja v neki gostilni oipijanil delav- ko Marijo P. iz Celja. Ko jo je okrog JC. spremljal domov, se je delavka na Glaziji vsled vinjenosti zgrudila In je obležala. Ivan G. je porabil prili- ko in je ukrad-el delavki njeno mezdo v znesku 552 din. Delavka je drugo jutro pogrešila denar in javila zade- vo policiji, ki je nato aretirala Ivana G. in na^l-T ni-i niom šp vps nkradeni lenar. c Žetcv smrti. i>M<> i\. sepiemhra je uiniia v Pečovniku 40-letna posest- nica Terezija Kroflova. v soboto sta umrla v Yrvarski ulici 1 v starosti >9 let zasebnica Marija Scheicherje va, roj. Kokošarjeva. tašča akad. sli- karja g. prof. Miroslava Modica v Celju in na Dobrovi 82-Ietni preužit- kar Janez Cocej, v ponedeljek v Za- gradu 53-letni posestnik Jože Poder- gajs. v torek pa Za kresijo 18 v Celju <>8-letn-a delavčeva žena Antonija Dokl-erjeva in v Prečni ulici 2 v Ga- berju 77-letna delavka Marija Sou- kupova. V celjski bolnici so unirli: v i7;ir" ' T\.in \n Toon CV^tnik. oba iz Ti-bovelj, Maksimilijan PohČ- nik z Ljubnega, Mihael Praprotnik iz Družmirja, Josip Vrtačnik z I)o- brne in Franc Zajc s Planine pri Sevnici; mesarji: Rudolf Gračner iz Geljct (pri tv. Rebeuschegg) in Franc Gorišek iz Velenja; krojači: Franc Čander iz Celja, Ivan Kmecl iz Ce- ija, Ivan Krempuš iz Dobriše vasi in Franc Pakiž iz Celja; krojačici žen- skih oblek: Katica Končeva iz Celja in Silva Oberaunerjeva iz Hrastnika; brivec Stefan Herman iz Trbovelj, tapetar Josip Jug iz Žalca, strojni ključavničar J-anez Bombek iz Trbo- velj, kartonažer Franjo Orač od Sv. PetVa na Medvedovem selu in dežni- karka Marija Kmeclova z Zg. Hudi- nje pri Celju. Čestitamo! c Invalidska tombola. Ki-ajevni od- bor Udruženja invalidov v Celju bo priredil v nedeljo 10. t. m. ob 15. (v primeru slabega vremena pa prihod- njo lepo nedeljo) javno tombolo na Dečkovein trgu. Ker je čisti dobiček namenjen najbednejšim \x>jnim žrt- va'm. je občinstvo vabljeno, da se v čini večjem številu udeleži te tom- bole. za katero je določenih 500 lepih dobitkov. c Gradnja koče na Radnhi. Raduba je ena najlepših gora naše domovine. Tu raste redka planinska flo^a, kra- ljuje modri encijan in dišeča murka, vabi bela planik-a in rdeči rododon- dron. Svoj čas je bila mnogo obisko- vana, zadnje Čas* pa je obisk turis- tov stalno padal. Mnogo krivde je tu- di, ker nima nob-enega zavetišča; predvsem se to opazi v zimskem ča- su. Najlepši tereni in smučišča so v obilici povsod. od Smrekovca preko Konina. Travnika in Bele peči do zadnjih obronkov Raduhe. Da bi se obisk povečal in omogočil tudi v zii.i- skem času. bodo Skalasi v doglednein času zgradili primeiMio zavetišče. Za- to obiščite skalaški večer v solx>to 2. t. m. v Narodnem domu! c Jngoslovenska gozdovniška liga bo imela svoj redni letiii občni zbor a- soboto 2. t. m. ob 20. v svojem lr. kalu v poslopju Delavske -/Win'r;. v Razlagovi ulici v Celju. c Licenciranje bikov za oDiacn jo mesta Celja lx> v torek 12. t. m. ob 8. na sejmišču v Celju. Opozarjamo na zadevni razglas nn "i^i'Kkih u- radnih deskah. c Razglr.s o letošnjih jesenskih plG- menskih sejmih z-a rodovniško živino je nabit na občinskih uradnib deskai1. c Nočno lekamiSko službo ima cd 2. do 8. t. in. kr. dvorna lekarna »Pri Mariji poniairai'. c Gasilska četa Celje. Ocl 3. do 9. t. m. ima službo IV. vod, inspekcijo predsednik g. Dobovičnik. Sv. Peter v Sav. dolini Tečaj oh- vezne telesne vzeoje se je pri nas pričel nekani zelo čudno. Po dveh nedeljah se vrača mladina domov, ne da bi se pričelo s stvarnim poukom, in fantje niti n-e vedo, zakaj so bili pravzaprav pozvani na šolsko d%o- nšče. Xe razumemo tega mečk-anja in gotovo ne pretiravamo. če trdimo. da je to malomarnost merodajnih in za to plačanih činiteljev. Mogoče se pa g. vaditelj, ki s*e je že 10 let udej- stvoval pri neki orgapizaciji, ne mo- re odločiti, ali bi mladini poveljeval v slovenskem jeziku ali uporabljal vojaška povelja. Sokolstvo x Telovadba starejših bratov in se- ster Sokolskega druJtva Celja-matice se bo pričela s 15. oktobrom, če se bo do tega dne vpisalo primerno število bratov in sester. K starejSim bratom sie labko vpiSejo bix\tje. ki so že do- polnili 35. leto starosti. Načelništvo obvešča starše in mladino, da je te- iovadba višj-e dece sedaj vsako sredo od 17. do 18. in soboto od 14. do 15. Načelništvo. Sport t Reprezentanca Ljubljane : repre- zentanca Celja. V nedeljo 3. t. m. ob 15.30 se bo priCela na Glaziji v Celju nogometna tekma med obema repre- zo1 ia kot teknifi 7 . Kapetan Okt . od 35. KOLO DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE ŽREBANJE I. RÄZREDÄ 2O. in 21. oktobra 1937. DOBITKI: Din 64,991.000.- t. f. Din 67LOOO. več nego doslefl Cena srečk za vsak razred: 1 , srečka V', srečke I V* sreCkc Pin 2OO.- Pin 1OO,— 1 Pin SO,— Izplačilo dobitkov takoj — brez odbitka! Strogo solidna postrežba Glavna kolektura Državne razredne loterije A. REIN IN DRUG GAJEVA S ZAGREB ILICA IS Naročila se naj naslavljajo direktno na nas, ker nimamo nikjer agentov ali podprodajalcev. Imen dobitnikov ne dajemo pod nobenim pogojemviavnost! bora LNP v Celju je sestavil sledeco postavo: Macuh (0) — Zupanc (C), i Ključar (O) — Volkar (C), Suholežnik j (A), Gorišek (A) — Zorko (0), Gobec (C), Dobrajc (C), Trnovšek (0), Schuh j (A). Rezerve: Koražija (O), Škerl (C\ \ Orel (A). V moštvu manjka sicer ne- i kaj najboljših celjskih igralcev, ven- I dar pa bo tekma gotovo kljub temu ! zanimiva in napeta. V reprezentanvi Ljubljane bodo igrali člani SK Ljub- ljane, Jadrana, Hermesa, Svobode, j Reke in Mladike. Tekmo bo sodil g. ! Vefcle. Ob 14.30 se bo pričela predtek- ; ma kombinirane mladine Olimpa In Atletikov proti kombinirani mladini j Celja in Jugoslavije. Predtekmo bo sodil f. Presinger. j t Nastop atletov zagrebške Concor- | dije v Celja. V nedoljo 10. t. m. do- poldne bo na Glaziji srečanje med državnim prvakom Concordijo iz Za- greba in reprezentanco reljskih lab- koatletov. Ker bodo nastopili v obeh moštvih najboljši atleti v državi, več- kratni reprezentanti in rekorderji. pomeni to srečanje izreden sport in dogodek za C-elje. t Državno nogometno prvenstvo. Preteklo nedeljo so bile odigraue li- gaske tekme: v Beogradu Jedinstvo: ! Ljubljana 0:0 in BSK:Hašk 4:1 (1:1): i v Zagrebu Concordia:Jugoslavija 1:0 j (1:0), v Splitu Hajduk : Gradjanski 1:1 (1:1; in v Sarajevu Slavija:Bask 1:0 (1:0). Gradjanski je ostal na vrhu tabele s 6 točkami, BSK pa se je prav tako s 6 točkami. toda slabšo l-azliko golov povzpel na drugo mesto pred Hajdukom in Haškom. Ljubljana je na 7. mestu pred Jedinstvom, Bas- kom in Jugoslavijo. t Prvenstvo LNP. Rezultati pretek- lo nedeljo odigranih podsaveznih pr- venstvenih tekem so sledeči: v Celju Celje:Trbovlje 6:0 (2:0), v Trbovljah Amater:Atletik 3:3, v Maribom Ma- nbor:CSK 3:1 (2:0), v Murski Soboli Mura:2eleznicar 5:0 (1:0), v Cakov- cu Rapid:Gradjanski 2:1 (1:0). v Ljubljani Jadran:Hermes 1:0 (0:0). v Kranju Reka.Kranj 3:2 (2:2) in na Tesenicah Svoboda:Bi\atstvo 7:1. V celjski skupini vodi SK Celje s 6, v mariborski Rapid s 0 in v ljubljan- ski Jadran z 8 totkami. t Drugorazredna prvenstvena tek- ma med SK Jugoslavijo in SK Laš- kim se je kontala preteklo nedeljo na celjski Glaziji z zmago Jugoslavi- je v razmerju 5:1 (2:1). Glasovi iz laškega sreza Laško | I Rasodba apravnega sodišča. Situ acija pred lanskimi obcinskimi vo- litvami je pokazala potrebo odstaviti tudi našega bivšega župana dr. Ro- sa, obenem z njim p-a razrešiti celot- ni občinski odbor ter na njegovo mesto postaviti upravo, ki se je pri- pravljala, da stopi im vodilna mesta kandidatne liste JRZ. Za za?as- nega župana je bil imenovan znani gostilničfir g. Ognjeslav Tix>p. za nj-e- govega namestnika pa prokurist g. Gerkman, ki sta bila kasneje tudi nosilca la^tne kandidatne liste. Zna- no je, da je pri volitvah prodrln ta lista z glasovi državnih namešcen- cev in : '¦ '-tvi. — Prej- §njega 7» > je banska u- prava i>azrešila, češ da je zakrivil nečastno in kaznivo dejanje s tern, da je vedoma in namenoma poročal neresnične podatke sodišču v Laš- kem glede vpisa nekega volilca. v vo- lilni imenik ter da je v času pred ob- činskimi volitvami obetal nekemu voliku službo, da bi ga zavedel, riaj glasuje za njegovo kandidatno listo. BanskH uprava je vložila na drž. to- žilstvo ovadbo proti dr. Roi*u r^radi prestopka po § 73. volilnega zakona in zaradi zločinstAa po § 397. k. z Drtavni tožilec je po § 96. k. p. r. u- stavil postopanje zaradi zločinstva po § 397. k. z., ker ni bilo nobenega IK>voda za kazenski pregon in se je izkazalo, da je dr. Roš v vprasauju vpisa n-avedenega volilc«, sti>ril celo več. nego je bila njegova dolžnost, Stran 4.__________________________________________________»NOVA D O B A «_________________________________________________štev. 4>. zaradi prestopka po § 73. v. z. pa je bila proti dr. Rošu vložena tožba ob- tožba, ki se je končala pri okrožneni sodišču v Celju seveda z oprostitvijo. O tem procesu smo svoj ČSas že poro- čctli. — Pa tudi proti odločbi banske uprave, s katero je bil razrešen kot župan, je vložil dr. Roš pritožbo na upravno sodišče v Celju. To sodišče. je sedaj pod opr. št. R 177-36-11 z dne 11. 9. 1937. razsodilo, da se izpodbi- jana odločba kr. banske uprave raz- veljavi. V razlogih je rečeno, da dr. Roš ni zakrivil nobenega nečastnega ali nepoštenega ali kaznivega deja- j nja. Banska uprava je torej tudi v teni prinnem, kakor v toliko drugih, neupravičeno razrešila župana in ob činski odbor zato, da je lahko tik pred volitvami izročila občinski apa- rat našim nasprotnikom. Tedne in tedne se je nato vršila po banovin- skib organib revizija na naši občini, ki naj bi dognala nepošteno ali pro- tizakonito poslovanje prejšnjega žu- pana in občinskega odbora. Tudi ta revizija, kakor že mnogo drugih. ki so se ob vsaki spremembi režima odrejale napram dr. Rošu pri cest- nem odboru itd., je pokazala, da je dr. Roš opravljal javne posle pošteno in nesebično z velikimi lastnimi žrt- vami, kakor nihče pred njim in §e nihče za njim. Marsikomu bo sodba upravnega sodišča šla prav hudo na živce, mi pa čestitamo dr. Rošu za zadoščenje, ki ga je z njo dobil. 1 »Sloven&ki dom« nailaljuje s svo- jimi duhovitostmi iz Laškega, V št. 221. se je spravil dopisnik zopet na g. Heiiaha in trdi, da klerikalci ne hujskajo na bojkot proti g. H. Kctkor navadno, taji tudi to, mi pa mu po- vemo, da nam ni znan samo ed-en, temveč mnogo drugih primerov, Znano pa nam je tudi, da je začel krajevni šolski odbor nabavljati po- trebščine v klerikalnem konzumu, ne da bi bil clan te zadruge, in da niso do danes oblastva še ničesar ukrenila in da ta konzum do danes še ne plačuje nobenih davkov. Ce moramo drugi pošteno plačevati dav- ke in doklade, naj jih plačujejo tudi gospodje, če se bodo pošteno in pra- vično porazdelile med davkoplače- valce. S tern bi prihranili nam dav- koplačevalcem dosti več nego 80.000 din, kolikor pravi, da se bo zasluži- lo s kamen j em pri urejevanju ceste na progi Rimske toplice — Zidani ; most. Tudi v tej stvari ne držijo iz- , govori, ki jih navaja »Slovensk* dom«. zakaj se ne izvajajo in ne na- ! daljujejo javna dela na naših cestah, ki jih je začel prejšnji cestni odbor ; pod načelnikom dr. Roš-em. Vprašaj- ; te samo delavce široin našega sreza, ' pa Vam bodo povedali, kdaj so nasli več kruha, ali sedaj ali prej. Ce bi : mi ne bili vedno in vedno dregali, j bi še danes ne bili pričeli z urejeva- J njem ovinkov pod Rimskimi toplica- mi. Če bi pa bil še prejšnji cestni odbor. bi bila vsa proga od Celja do Zidanegct most a že dokončno rekon- struirana. Za eno in drugo, n. pr. tudi za regulacijo Savin je, velja isto: Razumeti in delati je treba, ne pa la- ! gati in dr-nuncirati! 1 Naša občina pridobiva zemljišča. Občinska odbornika Pačnik in Sie- bot ^ta za nažo občino kupila, seveda z njenim denarjem. »divji farof«, ka- kor se imenuje pecina in sk-alna vot- lina na zapadnem pobočju Huma. Kupnina znaša 15.000 din. Mnogo lie zraste v »divjem farofu«, pač pa rui- sli obeina tamkaj napmviti posebno privlačno točko za samoto ljubeče sprehajalce. — Finančni odsek se resno bavi z mislijo. da bi zgradil ko- palni bazen s termalno vodo na pro- stem in sicer na levem bregu Savinje nasproti kopališču. OUZD se namreč ne more odločiti za gradnjo tega ko- pališča in ho6e občini prepustiti koncesijo za izvajanje kopališke obr- ti. Tako prostozračno kopališče je vsekakor velikega tujskoprometnega pomena za Laško. Sredstva so baje že zagotovljena. — Fin-ančni odsek ve bavi tudi z mislijo, da bi občina ku- pila graščinsko posestvo v Laškein ter stavila ponudbo 450.000 din. Tudi za to so denarna sredstva že obljub- ijena od banovine. Nova uprava bo torej prvo leto gospodarstva na naši S p r c j m e m čevljarskega pomočnika za mešano delo. Kolar Josip, čevljar, Ccijc, Samostanska 4. občini zaključila z^lo primerno in z velikimi uspehi. 1 Sokolski oder. GledaliŠki odsek Sokolskega društva Laško bo uprizo- ril v soboto 2. oktobra ob 20 ari burko v 3 dejanjili »Zakonci stavka- jo«. Ne zamudite si ogledati to bur- ko, pol no komičnih prizorov. Da bo res zabavna, vam jamčijo imena na- ! sib igralcev, kakor Dragar, Herma- ' nova itd. Pridite, nasmejali se boste prav od srca! 1 Netočna statistika. Zadnji »Sad- jar in vrtnar« prinaša tabelo o sadni letini v naši banovini. Letina je o- značena s točkami 1—5, pri čemer pomeni 1 prav dobro, 5 pct prav ski- bo. Za naš srez izkazuje za jabolka 4, torej slabo, za grozdje pa 1, torej prav dobro. Vsakdo ve, da je sadna letina letos v našem srezu prav do- bra, razen najzapadnejšega dela sre- za, ki pa ne pritoaja v postev. Vi- nogradov pa sploh nimamo, tistib par brajd bi pa ne bilo treba našte- vati. Tako netočno poročanje bi uteg- nilo odbiti kupce jabolk. Zanimanje z-a sadje je letos pri nas tako slabo, kakor še ni bilo ob dobrih letinah. Kmetje zelo tožijo in izražajo boja- zen, kaj bo, če ne bo kupcev. 1 Na Matevžev sejem v Laškem so prignali pi^eko 400 glav goveje živine, med njo so bili tudi prav lepi voli. Cena se je gibala med 5 in 0 din. KupČija je bila živahna in je bilo prodane precej živine. 1 Kino Laško. Zaradi odrske prire- ditve v Sokolskem domu bo prva predstava v petek 1. t. m., druga pa v nedeljo 3. t. m. Predvajal se bo ve- sel film znanih ameriških komikov Stana Laurela in Oliverja Hardyja. »Vesela škota« in tednik. — Lovee. pa tudi ostalo občinstvo opozarjamo na krasen živalski zvočni film »Sequoia«, ki se bo predvajal v četr- tek 7. in p«tek 8. t. m. ob 20.30. Film | je poln krasnih naravnih posnetkov in prepleten tudi z ljubezenskimi do- godivščinami. Predigra: tednik. Glasovi iz občinstva Nedopustna razvada. Prejeli smo: ; V Celju povzročajo pogosto zgraža- i nje stanovalcev nekatere gostilne in točilnice, iz katerih se zjutraj, čez I dan in zvečer razlega kričanje in ne- ! ubrano petje. V takih lokalih vidiš , m. dr. brezposelne vseli vrst pa ' ; tudi otroke in žene. Dogaja se tudi, i da povzročajo vinjeni gostje velik šunder celo že ob ponedeljkih zjutraj ! in dopoldne. Mnogo je gostov iz naj- ; revnejših slojev, ki žkodujejo s pi- j jančcvanjem svojemu zdravju, sv-o- j jemu žepu in svojim družinam. Ker j ! se zaradi kričanja in divjega petja ! ; po pravici razburjajo pasanti in ! bližnji stanovalci pa tudi tujei, bi 1 bilo umestno in pravilno, če bi poli- ! cija s primernimi ukrepi zatrla | omenjeno grdo razvado, ker bo s j tem ustregla ogromni večini prebi- valstva in zaščitila tudi sloves me- sta Celja. 1 Naša pešpota. če pogledamo peš- ]K>ta v celjski občini, vidimo, da stal- no propadajo, ker jih nihče sproti ne popi-avlja. Tako najdemo na Stctrem gradu, v Zagradu, Pečovniku, Lo- krovcu. na Lavi itd. mnogo nedostat- kov, ki bi se dali z majhnimi stroš ki odpraviti. Zlasti pot v Zagiad pri drugem železniškem mostu nad kamnolomom je vsled deževja tako izprana, da hodiš po njej kakor po i iglah. Ker je tarn klanec. ki močno visi, bi bilo treba pot primerno za- varovati, da bi voda ne odnašala peska. Ne nameravamo dajati nasve | tov onim, ki so jim nedostatki nn pespotih znani, msilimo pa. da bi nc bilo lopo in dobro za Veliko Celje. če bodo tujci, ki nas bodo prihodnje leto zoj>et obiskali, nažli vse kv*ikor je bilo prej in z upravičeno nevoljo kritizirali nepotrebne pomanjklji- I vosti. —n— AH ste že poravnali ^) naročnino • j Št 48.755/37. Haz^las o licilaciji Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje za oddajo gradbenih del za napravo municijskih skladiSČ v k. o. Gorica pri Celju ponovno 11. javno pi- smeno ponudbeno licitacijo na dan 11. oktobra 1937 ob 11. uri dopoldne v sobi St. 23 v mestnem gradbenem uradu v Ljubljani, Nabrežje 20. septembra St. 2/II. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek (zneske) odobrenega uradnega proračuna, ki znaša za posamezne sku- pine del : 1. Skladišče tipa I ..... Din 350.044 — II. Skladišče tipa II.....Din 117.631 — III. Skladišče tipa III.....Din 180.075 — VI. Stražnica........Din 228.479.76 V. Stanovanjska ^gradba . . .Din 216.218.19 VI. Stranišče in drvarnica . . .Din 16.147 01 VII. Ra/na manjSa dela .... Din 77.500 — VIII. Ceste in nasipi......Din 4o8.i08 — Skupaj .... Din 1,582.202.96 Predpisana kavcija znaša Din 130.000"— za vsa dela skupaj, za posame- zne skupine pa : I. Din 36.000 — II. Din 12.000 — III. Din 11.000*— IV. Din 23.000 — V. Din 22.000'— VI. Din 2.000 — VII. Din 8.000 — VIII. Din 47.000 — Poiasnila in ponudbeni pripomočki se dobivajo proti povračilu napravnih stroSkov med uradnimi urami v pisarni mestnega gradbenega urada v Ljublja- ni, Nabrežje 20. septembra §t. 2 II. soba 5t. 7. Mestno poglavarstvo v Ljubljani dne 25. septembra 1937. Predsednik : Dr. Juro Adlešič I. r. Ob priČetku novega šolskega leta ¦ o b I i č i t e knjigarno in veletrgovino s papirjem KARL GORIČAR VDV. - CELJE K p a I j a Petra c e • t a 7 — 9 kjcr si preskrbite šolske knjige — nove ali antikvarične — aktovke, nahrbtnike. vse vrstc Solskih zvczkov in ostale šolske potrebščine. Nalivna peresa z zlatim peresom že od din 35*- naprej. — Kupujemo tudi antikvarične Solske knjige l Udda se s 1. novembrom 4 sobno stanovanje s kopalnico, pritiklinami in posebnim vho- ' dom mirni stranki brez otrok. Celje, Can- karjeva 7. Poizve se pri hišnici. ! „Tesla zarnica44 prva domača, sveti čisto, je trpežna, porabi malo tcka in je poceni. Dobi se pri tvrdki Karl Loibner Telefon 120 Kralla Petra c. 17 - pri »Zvoncn* Hiftnik ali hisnica s prostim stanovanjern (soba in kuhinja) se I sprejme v Laškem. Marijagraška cesta 131. Jabolka za preSanje dobavlja na dom v avtomobilih po 5000 kg ali vagonih 10.000 kg po dnevni ceni Skla- dišče Kmetijske družbe v S!ov. Konjicah. Naročila poslati čimprej. Cenj. občinstvn se priporoCa tvrdka Anton Lečnik zaloga up, zlata, »rebrnine, optika itd. Celje, Glavni trg IzkuŠen optik na razpolago! DENAR in öas prištedite, ako pri slikanju in ple- skanju uporabljate prvovrstne B A R V E S. HOLOBAR - CELJE Proda se dobro ohranjen šivalni cilinder ¦ stroj Ponudbe na naslov: CeJje, Za kresijo St. 5^ Strojepis desetprstni sistem poučujem. Sprejmem pre- pisovanje na stroj. Ponudbe na upravo lista pod >Zmerne cene«. Solnčno «tanovanje 1 velika soba in kuhinja s pritiklinami, se iSče. Ponudbe na upravo lista pod >Solnčno stanovanje«. Dve mali ali eno veliko meblovano sobo v centru mesta oddam takoj dvema boljSima gospodičnama ali gospodoma. Naslov v upravi iista. 2 sobno stanovanje solčno, novo, s pritiklinami, so odda takoj. Rudolf Skorc, tapetarski mojster, Celje, tovarna Vehovar, telefon št. 41. Knjigovodjo bllancista, samostalncga, mlajšo moč, ki ob- vlada razen hrvatskega tudi kakšen tuj je- zik (prednost italijanski), iSče izvozna firma za takoj. Ponudbe s curriculum vitae in do- sedanjo zaposlitvijo pod »Dubrovnik« na upravo lista. Kupim hranilno knjižico Ljudske posojilnice ali Prve hrvatske Stedi- onice. Ponudbe z vsoto in ceno upravi lista pod »Plačam takoj«. Stanovanje večje 1 sobno ali manjše 2 sobno sc iSčc za takoj. Naslov v upravi lista. Franjo Dolžan - Celje ^¦"/.'¦'."M kleparstvo, vodovodne instalacije__________________________________ Str6l0V0df16 napraV6 Prevzemi vsa • zgoraj navedene stroke ipadajola dela in popravila — Cent zmerne — Pojtrežba točna In solidna ^^ ^^ _ ^^ mm p. za osnovnc, meščanske in srednje ^J Q L ^J |^ JL sole, monopolne zvczke, risalne in mm mm . - ^b^ — pisalne potrcbščine k u p i t e zelo |^ ^| J g |j| [^ ugodno v knjigarni in trgovini s 1 papirjeni FRANC LESKOVŠEK, celje. glavni trg 16 Urejuje in za konzorcij »Nove Dobe< odgovarja Rado Pečnlk. — Za Zvezno tiskarno v Celju Milan Cetina. — Oba v Celju.