PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE ČITATEUE PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU Zmota sev. Koreje je bila v napadu na ameriški prestidž Cemu se Rusija in Kitajska nista umeiali v korejsko vojno? - Organizacija združenih narodov dobila z zmago v Koreji nov ugled Dasi vojna v Koreji ni še kon-j Japonskem bo on tudi v Koreji cana je vendar jasno, da je se- odločujoča osebnost. Gotovo je verokorejska armada iniciativo da pod njim komunistična ne bo' izgubila in je na umiku. Dolgo kakor ni Japonska. V komisiji časa je izgledalo zanjo jako do- so zgolj zelo konservativne de-bro. Okupirala je v par mesecih žele, med njimi ena južnoame-skoro vso južno Korejo, le mal riška republika, Turčija in Pa-obrežni del na jugu je še ostal kistan. pod ameriško okupacijo. MacArthurjeva strategija Ta del na jugu se je sicer trdno držal in ameriške čete so prodiranje ustavile ter se priprav- PROBLEMI TREH SIL OBRAVNAVANI NA KONFERENCI VNANJIH MINISTROV Na konferenci v nan ji h ministrov Anglije, Francije in Zed. držav v New Yorku so obravnavali veliko stvari. Sešli so se Dean Acheson, Ernest Bevin in Robert Schuman, da se na kak način sporazumejo glede zapadne Nemčije, o oborožitvi držav severo-atlantskega pakta in o delovanju Marshallovega plana. Na dnevnem redu konference je bila tudi For-moza, Indokina, juinovzhodna Azija in seveda ie posebno Sovjetska zveza. Glede zapadne Nemčije je ie vedno največ nesoglasja med ameriško in francosko vlado. Acheson a ^ H Hi W /n,,sf,ra' da naj se lapadni Nemčiji dovoli postati Ameriški pred og g ede Kore- i • . . ^ ' i* Kii cJL , IT sP*f mihtanstična sila m se /o sprejme v severoatlant- ljale začeti z ofenzivo. Vzelo bi sovanJa' med nJ»mi Indija. je je bil sprejet z okrog 50 glaso- ... La - , . ... ------------- vi, proti je bilo pet glasov, ki ™ P^kt. Toda /e proti oborožitvi Nemčije saj toliko jih je oddal sovjetski blok, nekaj dežel pa se je vzdržalo gla- časa ne dokler Francija ne bo dovolj oborožena. Ako se Nemčija militarizira kakor je bila pod Hitlerjem in prej pod kajzerjemf bo spet najmočnejša država v Evropi, z izjemo Rusije, in Francija ne bo več vodilna država v Evropi. Med državami zapadne Evrope ima sicer spet glavno vlogo, še važnejšo pa Anglija in se-veda na vseh konferencah zapadnega bloka pa od/o- SLE To SSČ\ muntci k>~ I JJ* M "e F bojne Kongresne komisije "preiskujejo", a sprememb vseeno ni Posebna senatna komisija, ki ji načeljuje senator Kefauver, demokrat iz države Tennessee, preiskuje, kako so razni raketir-ji, bogati "guns ter ji" in zločinci dobili toliko moči in čemu jim oblast ne more ali pa noče priti do živega. Komisija je začela s preiskovanjem in zasliševanji v Mia-miju v Floridi, ki je trdnjava raketirjev in imovitih "ganster-jev ' vseh vrst. Njeni preiskovalci pa so bili že dolgo prej na del u in zbirali ohtežilni materi jal. Glavni vir dohodkov teh ganiziranih gangsterskih Vloga Rusije in Kitajske v Korejski vojni Sovjetska zveza ni poslala v tej vojni na pomoč severni Koreji nobenega moštva, pač pa dolgo, predno bi ameriške - in druge četo zdruzenih narodov prišle do 38. paralele, ki je po zmagi nad Japonsko v dogovoru med Rusijo in Zed država bila meja med severno in južno Korejo. Severna ima kakih deset maao in jo zaiozna z municijo milijonov in južna približno tanki in nekaj bojnih letal ji je dvajset milijonov prebivalcev, pustila. Med vojno pa jo je ned- f® bila Francija v kratki dobi z Nemčiio Že Severni del je okupirala sovjet- vomno zalagala skrivoma. Saj dvakrat V vojni, se boji, da se to lahko v tretie rnr^i ska armada, južnega pa ame- tako je bila obdolžena v var- aLn " • • ' V tretje zgodi, riske čete. Rusi so svoj del ko- nostnem svetu Združenih naro munizirali po svojem vzorcu, dov. KOMENTARJI I ..................................................... Zbira in presoja urednik orlTrlkt* r1^ ,jC darovala Poslovne in kampanjske stroške, grškemu kralju letalo in to zelo dobrega, velikega, kakršno se za 1 Med voino je bilo relifnih or-njegovo veličanstvo spodobi. Ko ganizac*j nič koliko. Nekatere ga je dobil in ogledal mu je bilo so zbrale stotisočake, toda denar-všeč razen notranjost se mu je v nabrani namen so malo od-zdela premalo razkošno oprem- daIe Denar je šel za plače in ljena Poslal ga je v Anglijo in stroške- Neka skupina v New naročil firmi za popravljanje le- Yorku je podvzela takrat veliko tal, da naj mu potniški predel kamPanjo za ruski relif. V na-bolj luksuzno uredi. To je storila brani namen je izročila samo in računala $25,000. Kralj je 15c od dolarja, 85c od vsakega račun plačal — z ameriškimi do- dolarja Pa je porabila zase. Kon-larji seveda ker grški denar ni gres sPrejel med vojno zakon, h or: v Angliji in sploh nikjer izven da morajo vse skupine, ki zbi- kitov si, knniclc«k~«iit-L , i .! Grčije nič vreden. Ameriška via- rajo denar v P^moč kaki od vojnih S* tCr lgral" da Je P°slala kralju tudi jahto ne P^adeti deželi, polagati a-Tkont" "i P ranJe SUV 1 °ne Sta^° Seda ima meriški vladi točno Sporočilo o son. ki je govoril o tej stvari - prošlo nedeljo po radiu. Da, Gr-| " čija ameriškp HavlrnniaAA.r«i^ dohodkih in izdatkih in koliko so od nabranih vsot izročile nabrani namen. Ko so v račune tu, posebno v velikih. Za te "stave na konje" potrošijo Američa- liioTe T" u, ~ n\mi1 ameriške " davkoplačevalce I jih je vlada izročila tis"- l.jone .dolarjev na leto - brž-I veliko stane. H | ku. Bilo je presenetljivo kako k,ne vec sto milijonov. Le ma-; j raketirsko so nekatere skupine lokdo ima srečo, da stavo dobi, | United Press poroča, da je varale radodarno ljudstvo TTd! a jo da takoj nazaj za novo sta- Jacob A. Malik vprašal župana sedanje dobrodelne organizacije x J «n stavi znova «n znova, pred-1 rezidenčnega kraja Glen Cove »majo izredno visoke no kaj zadene. V konjskih dir-1 v..........1 - ----, - ------ ------- upravne ... . . , - - - ■ *°rku, naj ga oproste izdatke. Npr. Rdeči križ. Njegov kah je torej za raketirski sindi davka od vile, v kateri stanuje predsednik je visoko plačan _ kat velik denar "Stave na ko- Malik je sovjetski delegat v or- pravijo, da prejema kakih $100-nje so v mnogih državah pre-1 ganizaciji združenih nar ---- * ji dovoli oborožitev. Nemčija lahko svojo B ogromno industrijo v Porurju spet spremeni v muni- ameriška okupacijska oblast pa Koliko je pomagala Kitajska ci/s/ce o brate, ako prevlada ameriška teza za ooiača- je v svojem delu ohranila stari ni znano, toda znano ie da svo- ni* nrr»#; c • sistem in podpirala konservativ- j jih čet ni poslala preko meje T P SO"l9f*ke9° v Evropi z nemško bojno nega Syngmana Rheeja, ki je Toda kitajska in sovjetska pro: fl. vel,ko francoski. Želja pre- ganizaciji združenih narodov. 000 na leto Tudi razni ravnate- povedane in tudi v Chicagu niso! Vila. ki je zdaj njegov dom7jc|lji so visoko plačani 'Veliko dovoljene. Ko ie nastopil službo stala $350.000 in ima 45 sob Po- ' ' se . ------sovjetska pro postal predsednik južne Koreje.! paganda sta dajale severnim Označila se je za republiko. Ta-j Korejcem vse skozi korajžo in ka sta ostala ta dva dela tudi lomastile po ameriškem potem ko so ruske in ameriške čete odšle iz Koreje. V tej vojni bi postala vsa Koreja komunistična, ako se bi Truman nagloma ne odločil za intervencijo, ki so jo potem združeni narodi proglasili svojo. Sedaj pa bo drugačna kot si jo je vlada severne Koreje zamislila. Vojno situacijo je mahoma spremenil general MacArthur z udorom z obrežja skoro tik 38. paralele, okupiral glavno mesto Seoul in s prodiranjem odrezal severokorejsko armado v južni Koreji od dovoznih črt. Ob enem je udaril tudi preko omenjene črte v severno Korejo. Tako je ameriški armadi prihranil ofenzivo s skrajnega juga in s tem veliko življenj. Kaj bo s Korejo? O bodočnosti Koreje odločajo zdaj na svojem zboru v Lake Success Združeni narodi. Predložena sta bila dva načrta. So-vtjeski in ameriški. Prvi je v bistvu določal, naj se z vojno takoj prekine in glavne posredovalke za sklenitev miru ter bodoče ureditve Koreje naj bi bila Sovjetska zveza in Amerika ter Kitajska bi morala biti zraven, ker se nje Koreja veliko tiče. Včasi je bila Koreja pod Kitajsko. Dve sto milj Koreje meji ob Kitajsko in le nekaj malega ob sovjetsko Si bi rjo. Ameriški načrt določa, da armada Združenih narodov oku pira vso Korejo in ostane v nji dokler bo potrebno. Oba dela se združi. Upravlja jo naj posebna komisija Združenih narodov, menda petih ali šestih držav. Ta je bila že izvoljena. Zed. države niso v nji, toda bodo imele v Koreji vseeno odločujočo besedo tudi v upravi, ker bo dežela v glavnem okupirana od ameriških čet pod poveljstvom generala MacArthurja. Kakor na ■r Francije je, da bi Zed. države povečale svojo armado v Evropi, Nemčiji pa naj se dovoli ustanoviti samo tako armado, ki bo opremljena le za zadušitev slučajnih notranjih nemirov. m^™.*; , - Izdelan bo končno kompromisni načrt Anglije, ie ^ke kakor so bile* ob^udtru <<<"• *>vo// oboroi.Vev, »odo n/eno a Joda ____________________________ severokorejske armade v južno. nal °° združena z ostalo armado zapodne Evrope, *]}a v Chlca«°. je s pomočjo svo-za, Očividno je, da si je ne želita ne Amerika naj napravi s to skupno določno vojaško 1 iih raiiskovalcev dognala, da imperializmu. Splošna vojna se še lahko dogodi sedanji župan Kennedy je izjavil, da ima policija strogo po-velje zapreti vse lokale, v katerih se pobirajo stave (bookie joints). In res so listi pisali, da je policija pridno na delu in policijski kapitani so poročali svojemu šefu, da je navodilo izpolnjeno. 44Bookies are out of business." Ko ie prišla kongresna komi- | Rusija, ne Kitajska, in tudi Zed. države ne, ne Evropa. A napetost mrzle vojne je ustvarila položaj, v katerem "vroča" vojna lahko vsak hip nastane. Zmota severokorejske vlade Severokorejsko vlada je bila prepričana, da splošne vojne ne bo in da Amerika ne bo intervenirala. ako napade južno Korejo. Sam predsednik Truman in nekaj drugih vodilnih članov njegove administracije so jo u-verili v tem, ker so izjavljali, da Koreja za ameriško strategijo ni važna. S tem so dali severo-korejski komunistični vladi vero, da ne bodo imeli v svoji invaziji nobenega velikega odpora, ker južnokorejsko armado bi kmalu razbili. Toda tudi Američani v svoji vladi so računali, da ne bo napada na južno Korejo, ki je bila pod ameriško okupacijo in od Američanov organizirana. Tore/ je bila ameriška varovanka. Ako f Konec na 3. strani.) tvoto in ta centralizirana armada zapadne Evropi bi naj bila pod ameriškim poveljstvom. Francija zaradi Nemčije vseeno ni zadovoljna s tem načrtom, a bo morala pristati vanj, ker Zed. države hočejo, da nastane v Evropi pod njenim vodstvom za eventualni spopad z Rusijo mogočna bojna sila. Tako bo Nemčija spet dobila nazaj to zaradi česar je bila v vojni in tepena v nji. ne "obrt" s stavami "na konje prav trnka cvet« kakor jo prejšnjim županom. Policija je res mnogo lokalov zaprla in ko je "veter ponehal" so jih znova odprli. Senator Kefauver ve zakaj in ve to tudi vsak Cikažan, ako se zanima za take stvari. Ako bi policija svojo nalogo resno vrši-. . . MW ,a b» to raketirstxo iztrebila. \ et ,n vzel svobodo in jih spremenil v navadne državne uradnike. V boju proti temu načrtu so lani in letos potrošili že okrog milijon dolarjev. Ta njihova svoboda je v tem, __-_ da ti lahko svobodno računajo V nedeljo 29. oktobra bo imel svoj jesenski koncert pevski in če nimaš sredstev, pa bolehaj,; *»>or f ranče Prešeren. Vršil se bo v veliki Falcon dvorani (včasi dokler te smrt ne reši. *e je imenovala Sokol Pilsen). Je na So. Ashland Ave. blizu 18 Profitarjem, medicinskemu ceste* Nai,ov i® v "Pravnikov! koloni v tej številki, trustu in reakacionarnemu kon-i Zhor Prešeren se veliko trudi, da slovenska pesem v Chi-gresu je ljudska blaginja deveta ra«u ne »mre. Rad se odziva tudi vabilom raznih društev in briga. Človeka odarejo ako le Judi na Priredbi, ki se je vršila v Waukeganti v prid Proletarca morejo. Ako nastopaš proti nastopil. njim, te označijo za socialista ali Nekoč so bili v Chicagu štirje slovenski pevski zbori Sedaj pa komunista. Radikalno giba- sJa ** dva: mo*kl *b«r "Prešeren" in ženski zbor Slovenske žen-nje ima v tej deželi težko pot. I ske zveze. Saj celo navadne progresivce označujejo za "komuniste" in sopotnike čim nastopijo proti reakciji in brezvestnim profi-tarjem. Družabni klub Slovenskega delavskega centra ho imel ve- £ «2«. V; °ktohra V Launda,e Masonic templu, 2301 So. Mil ard Ave. Vstopnice so po 60c. Vsi prijatelji dobre zabave ste vabljeni, da se je udeležite. š PROLETAREC list za interese delavskega ljudstva. IZHAJA VSAKO SREDO Izdaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Družba, Chicago. III. Hluriin tliiilnieh: Jugoslovanske socialistične zveze NAROČNINA v Zedinjcnih državah za celo leto $3.00; za pol leta $1 75 za četrt leta $1.00. Inozemstvo: za celo leto $3.50; za pol leta $2 00 Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v natem uradu najpozneje do petka _____popoldne za priobčitev y Številki naslednjega tedna. PROLETAREC Published every Wednesday by the Yugoslav Workmen's Publishing Co Inc. Established 1906. r * Lditor: Frank Zaitz Business Manager: Anton Udovich SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1 00 Foreign Cbuntries: One Year $3.50; Six Months $2 00 PROLETAREC 2301 S. Lawndale Avenue CHICAGO 23, ILL. Telephone: ROckwell 2-2864 Z UPRAVNIKOVE MIZE Anton Udovich / Mrzla jesen že prihaja" se klosti jednotinega članstva glasi neka pesem; in res je že tu Ko bi bili samo Cikažani last-po vremenu in koledarju. S tem niki. bi lahko naredili po svoje se bo žarela tudi sezona jesen-, z onimi prostorif kakor bi ^ (Nadaljevanje) IZ MOJIH SPOMINOV ------------i'uvumi jc una, ua je ze mnostivna povrne domov. Jaz mu zastopniku. Dolgo je ze tega. vsak trgovski pomočnik, obrtnik pomagam vsepovsod. Ali vsled Vendar se spominjam, da je go- in količkaj uradnika imel služ-»stradanja sem oslabel in večkrat vonl o politiki, parlamentu, o kinjo. Mlada dekleta so trumona se mi vrti v glavi, da se moram,^ . ^ delavstvu . Komaj ako je go- prihajale iz vasi v mesto. Delale vsesti. Saj vem, da vas to moje vi, *mpak V vonl petnajst minut, ko je nekaj so za hrano in milostiva ji je pisanje ne bo zanimalo, pa vsJe deže,ah'ki so bih Prizadeti vsled rnlrnl n ^rumnlL ..!> r........... < IU 1 _ i i -i . . _ ■ 1 » VHino i , e,se«ala na Prsl Pravtako! bil še precej čedno oblečen, je! vozna. Gospod mi je rekel, naj Strokovno smo bili res dobro' *rni lasje so mu viseli na rame- mislila, da jaz iščem služkinjo za ostanem vsaj toliko časa da se organizirani toda nobene kul- na. Imponiral je celo državne- sebe. Navada je bila, da je že milostivna povrne domov Jaz turne organizacije nismo imeli. tw" .u.. r^i— u a---i. .. i r Ne vem zakaj niso tudi na to mislili. Sem pa tja so poklicali kakega zunajnega govornika. Tako so nekoč poklicali tudi Et- bina Kristana, ki bi imel preda- rekel o državnih eksponentih. poklonila svoje zavržene stare eno vati tri večere eno za drugim Takoj nato je zastopnik drža- cape in cipele. Proste niso bile Prejmite moj drugarski po- Predavanje se je vršilo na Su-|ve, kakor bi ga nekaj zbodlo, nikdar drugače, kakor ob ne-! zdrav. M J jega sedeža in pristo- deljah popoldne. Če je imela ka- Iz mojega anu, rekoč; "Molim, tera dragega, sta šetala po par- tri kolone d< ... • — jo—i-------- U ime zakona uzi- ku in če je dragi res ljubil, jo je ži. Meni pa so pisan, naj se se govorili v delavnici! mam vam riječ!" Kristan pa, popeljal na dane in na kakšen kaj oglasim in tudi od vojakov o predavanju in so ga pohvalili, j kakor da ga ne sliši, govori dalje polič vina. Enkrat na leto jo je naj kaj poročam Rekli so da je govoril dobro hr- še z večjo vnemo. Zastopnika milosti va pustila za en teden, da Ni bil mej namen pisati do vaško, kljub temu da je Slove- — 1 * n- ■ • • * v nec. 2al mi je bilo, da nisem šel tudi jaz vsi upi in nade so se razblinile v nič . . . 2ena se je pod pritiskom razmer udajala drugim, njega popolnoma zavrgla ... Mati ni mogla prenesti udarca, srce ji je počilo od žalosti . . . Odigravajo se prizori, katere je nemogoče pozabiti, ostanejo trajno v spominu. Ta dogodek je resničen in sličnih dogodkov je bilo nešteto ne samo v naši vojne. To dramo nam bodo predstavili nam dobro poznani: Andrew Miško in njegova soproga Ana Miško, Frances Vider, Ana Zim-mer, Anton Krapenc in Anton Andros. Od navedenih smo zagotovljeni, da bo drama nam predstavljena na odru tako kot države niti ne pogleda, on pa je šla na dom obiskati stariše, godkov v starem kraju, pa je se odi8rala v življenju. Vsled stoji poleg njega kakor pagla- brate in sestre. Tedaj ji je mi- kar tako samo od sebe prišlo tega si določite ze sedaj, da v vec. Gromovit aplavz povzroči, I lostiva dala tudi nekaj denarja, da niti sam ne vem. Zdaj sem nede,J° popoldne, 15. oktobra, Drugi večer grem tudi jaz na da se zastopniku države spremi- da je doma pokazala, da ne dela se spomnil, da me je F Zaitz nikamor dr predavanje. Ljudje sede pri mi- njajo barve na obrazu. Z zanič- zastonj. Navada je bila, da je zlahka spravil v socialistični rano SNPJ zah Vse je zasedeno. Najbrž ljivim pogledom nas vse ošvrk- vsaj polovico zaslužka dala oče- klub št. 1. Hodil sem na dogovor Mrak • ^ jesen skill priredb, ki jih običajno prirejajo naše, še aktivne organizacije* Nedvomno je bila prva prireditev v soboto 30. sept., ko je imel ženski klub Bled plesno veselico na severni strani mesta. U ver j en sem. da je dobro izpadla. Druga prireditev v tej sezoni bo pa dramska predstava nam zdelo bolj primerno. Tako pa, ko je vse članstvo gospodar, se moramo udati potrebi. Presneto, da bo nas malo sram v tej veliki Cikagi, pa še toliko društev imamo tu in glavni stan Zaitz nika™or ^drugam ne, kot v dvo-k vprizoritvi drame ____________________ dogovor • v nadaljnih izdajah sem prišel zadnji. Začelo se še ne, pa ponovi isto. kakor prej. I tu ali materi, pa ako tudi ni bilo oz. mitinge klubove, ki so bile Pr^svete t***0 priobčeni še krat-ni. Gledam za prostor, kam bi Samo, da zdaj naglasi tudi svo- več ko dvajset kron. Občudovali jako zanimive zame Nobene mi- i članki, v katerih bo na krat-se vsedel. Ena miza je bila še, jo autoriteto, torej: "Kao dr-kjer sta samo dva gospoda sede- žavni zastupnik, vam u ime zala. kona uzimam riječ!" Podvizam se, da mi kdo drugi Kristan pa sarkastično. "To ne sede nanj. Zato stopim gurnih korakov proti mizi, vesel so jo ne samo domači temveč tinge ni bilo, da ne bi bil ome- ko °Pisana ta drama, da boste vsa vas. "Joj, naša Katica, kras- njen Proletarec in njegovo več- laže sledili vprizoritvi. — Publi- na devojka je nastala, udat če no slabo finančno stanje. Več- odsek krožka št. 9 PSA. Cez leto dni jim je "pan- krat smo priredili igro, koncert se: si- je nekaj drugega. Gospodin se krta pritresla, pa so v svoji pre- ali samo plesno zabavo, polovico I \/oc» iT et#irA#i#i L sel mi je pozabil predstaviti! A tu Prostosti tudi njega občudovali, ali pa ves čisti preostanek je 7 STarega Kraja n^nrpi cr» nrorrtl/mri 1 i Ak« _____i____n__i ..______r. Di. J; „ : I. • r\ .. . pravnik manjšo plačo kot na« MRAK. ki bo v prizorjena pod.. ,. avspicijo Progresivnih Slovenk I ™*0eni v tem mestu pa krožek S, v nedeljo li. oktobra ^ovonmo veliko v SNPJ dvorani. To je menda 'J™ pa me"da b°l> mal°' saJ drama iz in po prvi svetovni Vel'*° 1'mamo P°kaZatl svoje sreče, da ne bom vzbujal lahko pride kakova god baraba 2e naprej so prerokovali, da bo pozornosti gostov in da bom cim sa delte, pa pravi, da mi uzima občinski bilježnik, ko doraste. prej v kraju. Če bi bil prišel pr- riječ!" ! "Dobro jutru mladi gospodi- Jednote ter naoredneo oih \ ! Vi' bi najbr* za^el v kakšen koti- Dva orožnika sta stala pri u- ne' klanjam se!" Vse to izblebeta vaden čevljar. ,P iega ®lDanJa* ček.Toda zdaj bom prav na sredi hodu. Na puški sta imela baio- v eni sapi. Nato mp vpraša, ako Leta 1916 sem prišel v Wau- bkoraj vsaka naselbina ima v»liir« cr»h« k;i; —i__* t______ . . , , . 7Aiim ei..«i-i«*.. «.o______ m___ ini t..__:__i:___ že svoj narodni dom. v Cikagu ga pa že gradimo od kar so Slo- šel za podporo Proletarcu. Pa Hudi Potočnik iz Detroita je vendar je imel urednik ali u- prejel iz starega kraja sporo- za ves vojni in take drame se v resničnem življenju odigravajo vsak dan vse skozi ta leta toda mi jih ne vidimo ako se ne gode prav poleg nas. Videli pa jo bomo lah naš trud. velike sobe Ker so bili vsi od- net. Jaz sem ves čas mislil, da želim služkinju. "Šve su lijepe. kegan, 111. Tu so imeli soc. klub kriti, sem tudi jaz svoj klobuk nas čuvajo. Ali kakor hitro je mlade i poskočne i jeftine!" Ka- št. 45 JSZ. Za tukajšnje razmere staknil z glave. Ker so bili vsi rekel državni zastopnik, nam: ie s Prstom na dekleta, ki so je bil klub še precej aktiven, obešalniki polni, sem ga obdr- "Razidite se!" so tudi žandarji sedela po klopeh. Proletarec pa je imel bolj slabo žal v roki. Mimo grede ošvrknem šli v akcijo. Naenkrat je bila Jaz tfcem službo zase . . . stališče. Posebno pod Kristano- z očmi ona dva gospoda, češ, ali soba polna žandarjev. Z nasaje- Ako — vim urejevanjem. Izgovarjali so niso le morebiti naši! Nak! Po; nimi bajoneti so nas kmalu ven "Imam, imam, mladi gospo- se, da ga ne razumejo, da je pi- kranjsko sem skoraj popolnoma spehali. Kristana sta pod paz-! dine' imam za vas san za profesorje. Kompanijski ■ vni»u j ll-t __1 -__lil . ' i • ... . .... ...i. -i —i___-i..ii__rr . x_ 11__i __ < , . ko na odru SNPJ. Danes so igre gospodarstvom, ko ne predvide-in sploh vsa kulturna gibanja vamo vsestranskih potreb naših čedalje šibkejša in tako bo ne- or8anizacij in naroda vobče. kega lepega dne prišlo, da slič- Ko sem že omenjal priredbe, nih priredb več ne bo — zato naJ še dodam, da bo pevski zbor sem gotov, da bo javnost upora- Prešeren imel svoj redni jesen-bila to priliko in napolnila dvo- ski koncert v nedeljo 29. okto-rano do zadnjega kotička. Paihra v Falcon dvorani, 1816 So, ne samo to: To bo tudi zadnja Ashland Ave. blizu 18. ulice, dramska predstava v dvorani Kaj več bomo pisali o tem poz-SNPJ, ker kot poročajo jo bodo neje. predelali za povečanje urada Zdaj pa s tedenskim poroči-.Tednotn raste, prostora zmanku- lom naprej, ki je pa precej krat-je in tako bomo čikažani "daro- ko: vali dvorano v ta namen. Ce- ciccro< _ John Karun , udi smo jo nazivali, da je nasa, obnovil naročriino in prispcvJal toda bila je last vsega članstva j listu v podporo $1. Izročila An-b^PJ — a mi smo imeli užitek. | geja Zaitz Neštetokrat smo tam prepevali, I saj je imel pevski zbor Prešeren. Waukegan, 111. ~ Martin Jud-ee se ne motim 36 koncertov v "ich )e obiskal zopet ta urad. pa oni dvorani in koliko pa še raz- žal nimam sreče, da bi se sreča-ni drugi zbori in organizacije.; Ia< ker Pride vedno podnevu. Tu Pa ne samo peli, tudi igrali v izročil naročnine na list, ki so raznih predstavah in po progra- mu Jih obnovili Čitalnica S. N. mu smo se navadno tudi malo Doma John Gantar, Frank Je-zavrteli. da smo se na ta način reb' Frank Makovec, Frank Ma-prepricali, če še lahko dohaja- ,ovašie, Anton Mesec, Paul Pek-mo one zvoke, ki so nas gnali laJ' Louis Valencic, in Matt Vel-naokoli. Marsikdo, ko je zapustil kovar In listu v podporo je iz-prostore. je dejal: "Ja, pa sem ročil vsoto- ki so prispevali imei gut ta j m', da že dolgo ne Frank Jereb $2, Frank Malova-tako." Tega zdaj ne bo več. Ono *ič $2 in John Gantar $1. Poleg " ' , • » -----—-----» h- —•"•»•i« u»a ven- -------- —---' *------- ------—• * mo se^ preveč ponašati z našim ako pa vama ni prav, pa pojdita ka Dalmatinca vprašala Krista- steni visi Portret cesarja Franc naši naročniki so se bali, da iz- od mize. Ona dva sta bila lepo na: "Druže, hočemo udariti?" Joiefa, na nasprotni strani pa gubijo delo. Nekateri so bili po- oblečena, elegantno sta se ob- Ne, ne! pravi Kristan. Bodite bana Jelačiča. Velik križ s Kris- klicani tudi na zagovor in res našala Zdelo se mi je, da se kar mirni, s tem ne bi ničesar do- tl*som v enem kotu v drugem pa nekam napihnjeno oholo ozi- segli! slika Majke božje bistričke. rata po naših tovariših. , Medstrokovni odbor je imel DvaJset minut kasneje vstopi Eden naših sodrugov, ki me še isti večer sejo in poklicali so v lokal srednie velika lepa gosje opazoval, je pogodil kaj na- Korača, da bo nadaljeval kar pa p°sredovalka služb naju mera vam; pa me je zgrabil za je Kristan započel in posredoval Predstavi in seznani. Milostiva suknjo od zadaj, rekoč: "Tu je za Kristana pri sodišču. Zaprli! me °8leduJ«» ogleduje od vseh še prostora zate, sedi kraj mene. Ta tukaj je državni zastopnik in njegov pisar!" mi pove šeper taje. To meni ne gre v glavo. so tudi Korača) Pbklicali so še Pregleduje mojo delav Bukšeka. Tudi tega so nam za- sko kniUico» P* P™vi, da me-prli. Državni zastopnik se je "jam službe Preveč pogostoma. osvetil na ta način "za barabo Jaz ^ razložim' da je to važno za pomočnike, čim več premeni služb, toliko več prakse pridobi mi istočasno delavcev. Odbor je dajal razna navodila. Razdelili so nas je zatrjeval, da bom samo njemu služil. Bil je zobozdravnik. petero v eno skupino. Temu so % ^ kjer rekli leteče brigade. Vso noč nismo spali. Drugi dan rano soI^ /^TL Ak°. . . . * . . den in poslušen, naučiti če me šofera. na življenje, ki je rajalo pod ono streho, oni smeh, ki se je razlegal po onih prostorih, se bo obujalo le še v spominih, kadar bomo hodili mimo. Tam bodo zdaj razni stroji, prostori za arhive in karkoli je potrebno. Med o-nim zidovjem ne bo več smeha, ne življenja, ne kulturnega vžit-ka, tam bo le statistika prete- V.V.V.WWAV.W.'MWyVV T o le mi ne gre v glavo? tega je pa prinesel precej obširen spis za priobčitev. Cleveland, O. — Anton Bren-cic je poslal za pozdravni oglas $2. Se iz Clevelanda — Andrew Ogrin je poslal za pozdravni o-glas društva št. 158 SNPJ znesek $3. Dilliner, Pa. — Anton Kolins je obnovil naročnino in za čestitko dodal $2. i , Ilerminie, Pa. — Anton Zornik je poslal naročnino za Antona Maček iz Pittsburgha. Pa. Na vprašanja sem že odgovoril. New Brighton, Pa. — Frank Ovca je poslal za pozdravni o-glas $3. * Milwaukee, Wis.—Apolo Bra-tanic je poslal za pozdravni oglas $5. To je vse kar je prišlo v urad od zadnjega poročila, da je meni znano. Tu smo še vedno zelo zaposleni z urejevanjem ogla.«ov, ker ni druge pomoči, kot bivša upravnica Anna Beniger je pomagala že več večerov za kar sem ji zelo hvaležen. Ne $amo da je Ona dva sedita sama pri eni mi- iz delte. zi, nas je pa osem, prostora je Medstrokovna organizacija je . , n - , L - pa samo za sAri. Pri drugih mi- nato sklenila oklica*ti gcneJral^ v svojem delu. Pa dobro, dobro, zah ni bilo nič boljše. Naročim štrajk Pravi direndaj! V med- Pr«vi4 ^ me na dom in n" si brizga vec-. Hočem vedeti kje strokovnem uradu je bilo polno , Gospodin r je Kristan. Sšš. Pa istočasno m ^-------- predsednik odpre program, predstavi Kristana in dri^ge formalnosti v zvezi s predavanjem. Kristan vstane, stopi na sto-lec na katerem je prej sedel. Ta- te brigade tekale°od tovarne do ko so ga lahko videli in slišali tovarne, po delavnicah, videl si1 S*?*™™*1™ in Za, Šof tudi oni, ki so bili oddaljeni.Kris- jih na pomolu, \jer nakladajo PlaCa ^ dvaindvaJset kron tan je bil oblečen v črno. Nosil parnike. na železnici, da bi via- me8^ Stanovanje imam odzu-je frak. Lepo urejena črna bra- ki ne odhajali in ne prihajali I ,naj' Za hrano se moram 2 mi,°3- ribiči so prišli z morja in ^L^Zr^^™"1^ kmetje so šli z nam/. ^ar"em od 7 ,zJutraJ Pa Dan pred generalnim it raj k- L Z™" ^!ll°1stIvna ™ om smo zbobnali in zvabili na T ' ^ ulico 15,000 do 20,000 ljudi. Ta množica je hodila po Korsi do obširnega prostora, kjer se je vršil protestni shod Govorniki so bili v vseh jezikih. Do generalnega štrajka ni prišlo, ker so bili vsi trije prej izpuščeni. Zopet na nabor čilo, da je umrl njegov brat Vinko Potočnik. Preminul je 8. septembra. Star je bil 64 let. Doma je bil z Gorenjskega, v okolišu Radovljice. Njegovega pogreba sta se udeležila tudi bivša Detroitčana Lojz Potočnik in Nežka Grilc, in pa Ivana Vovk iz Chicaga is severne strani), ki je bila v Sloveniji na obisku. Ker je bil pokojnik tudi navdušen pevec, so mu fantje zapeli par žalostink v slovo. Pokojni Vinko Potočnik je bratu Rudiju v Detroit po vojni pošiljal obširna pisma o razvoju in o razmerah v novi Jugoslaviji. Vedno je zagovarjal sedanjo vtado in pojasnjeval o rekonstrukciji v novi, oid vojne razdejani Sloveniji ter ostali Jugoslaviji. Nekaj njegovih pi» sem je bilo priobčenih v Proletarcu. Njegovo trudapolno življenje se je vse prekmalu iztekloHtfa- "-ši čitatelji, ki so čitali njegova kom Bencinom dobrega podpornika. in naročnika. Ne samo, da je bil sam naročen, pač pa je naročal list tudi dvema sorodnikoma v stari domovini. Koledarje je tudi stalno pešiljal vsako leto v stari kraj. To leto sem jih poslal v njegovem imenu šest njegovim sorodnikom. Tekom življenja v tej deželi je bil zelo aktiven v naprednih vrstah, bil je član soc. kluba št. 1, prej pa pel več let v zboru Sava, kakor tudi v zboru Lira. Po raznih drugih krajih koder je živel se je vedno udejstvoval v kulturnih organizacijah in bil skoraj povsod v uradih in odborih. Zadnji dve leti je bil tudi pri pevskem zboru France Prešeren. Pri tem zboru že ni mogel biti več aktiven, ker ga je že več ali manj bolezen nadlegovala in zato tudi ni posečal vaj kot je to delal v prejšnjih letih pri drugih zborih. Zbor Prešeren mu je zapel v slovo in podaril venec. Ob smrti je bil član petih organizacij, kolikor je meni znano. Bil je član društva št. 39 SNPJ, Samostojnega društva DANICA, Pevskega Zbora Prešeren, soc. kluba št. 1 in član unije. Skoda, da mu je nemila bolezen grenila poslednja leta njegovega življenja. Med vsemi, ki je bil dobro poznan je zelo pogrešan a prostorih. Nato mi je pokazala, kako se buteljke z vinom in pivom drže na ledu vsak dan. Za-žugala mi je, da ne smem piti. Nato me je vodila na podstrešje, tu je bil velik sod, ki je moral biti napolnjen z vodo vsak dan. T» je bilo za izplakivanje stra-Prisla je pomlad in zopet sem nišča. Nasekati drva za kuho moral iti na nabor. Na "viziti- Umivati okna. Klofat karpete ringi ' sem bil v Metliki. Potrjen In še dosti drugega mi je milo-sem bil h krompirjevcem. Dva stivna odkazala. meseca bom že kako pretolkel, i Silno težko sem zdržal toliko Odšel sem zopet v Karlovec. De- časa, da je prišel čas iti k voja-lo sem dobil, toda ni trajalo dol- kom. Pisal sem na urad "Rad-go, niti do jeseni ne in pri dru- ničke straže", naj mi list usta-gih mojstrih j« bilo še slabše, j vijo, ker bom šel k vojakom. Po-Sel aom k ago^u za službe. Do tožil sem v pismu, da ^e jako jeseni morebit dobim službo za slab zaslužek, da sem čevljar, hlapca, za kakšnega postreščka pa ne delam čevljarsko, ker moj-ali karknli K* i..»sm u^.um. stri nimajo naročil. Delam pri ali karkoli. Ko odslužim vojaščino bom začel sam zase. Tako premišljam sam s seboj na poti zobozdravniku, ki ima veliko hišo, podobno gradu v Gonduli- uspešna pri delu pač pa tudi zelo bo pogrešan tudi v starem ustvari boljše ozračje. kraju med sorodniki, ker je ved- no prjdno pošilja] razne potreb-Ker imam se nekaj prostora ščine svojim vnukinjam s kate-/i..nil no .. . . ,It.. spomnim pokojnega rimi je bil v stikih pismeno in Cemu ne hi imelo človeštvo Franka Benčina. ki je preminul katere je imel namen ob.skati listu, ko je o njemu pisal John preprečila , , Njegovo dobro delo je konča- Proletarec je izgubil s Fran- no in blag mu spomin' ua razbojniško razdeljuje in npropašca, to mi nikakor ne gre v glavo! do tistega lokala, kjer ti dobijo čevi ulici. Ima tudi velik otomo-službo za eno ali dve kroni kot bil. On računa pet kron, ako izplačilo posredovalcu za službe, dere en zob, meni pa plača dva-To je Jako malo, toda jaz sem indvajset kron za cel mesec dela. imel samo dve kroni v žepu za- Stanovanje in hrano si moram vite v vogalu facola. Nesigurnih sam skrbeti drugod, korakov stopim v posredovalni- Samo opoldne dobim jesti in co za službe. V lokalu je sedelo to, ako ostane kaj gospodu in po klopeh pol ducata mladih milostivni. Ostane jim pa malo izgubili delo ali bili drugače ši kanirani. Proletarec je pa kljub vsemu izhajal in naši ljudje so ga čitali. Sam je bil potreben podpore, pa je pisal, da podpi-rajmo štrajkarje. Skozi Proletarca smo agitirali za SNPJ, JRZ, za štrajkarje, za pogorelce, za narodne domove, za poplav-ljence, za advokate, da so branili delavce na sodišču itd. Tako je Proletarec vso dobo svojega pisma' in oni' ki so «a osebno obstanka delal za delavski raz- P°2nal1- se ga bodo spominjali, red. Ako bi Proletarec prenehal RudiJu Potočniku in njegovim izhajati, bilo bi nam silno dol- nase sozalJe gočasno po njem. -—---- L^A^U^ir^rS Par besed J.Gerbaisu svojego poslanstva in naročniki V SIOVO v Waukeganu in No. Chicagu . ^ mu čestitamo in želimo, da bi C hlcaK° ~ Dne. 4. oktobra še dolgo, dolgo let zahajal med Je Pre^ul z"an; nas družabnik nas in nam kazal pot v sociali- JosePJJ Uerbais Ugonobil ga je zem. (Konec) ! T ' i J? Znec)_| kojni Gerbais je bil star 54 let, doma iz Trzina pri Mengšu in v Ameriki 30 let. Pred leti je bil član kluba št. 1 JSZ, član pevskega zbora Sava, dokler je obstojal in naročnik Proletarca do zadnjega. Po poklicu je bil stolar (izdelovalec stolov) a nekaj časa je obratoval tudi gostilno. Rad je bil v družbi, se smejal in šalil. Tu zapušča sestro Antonijo Kecel, pri kateri je živel. Piscu teh vrstic je leta 1938 dejal, ako bi hotel obiskati njegove starše v Trzinu. Z ženo sva to radevolje storila. Pokojni Gerbais je bil pokopan v soboto 7. oktobra na Woodlawn ob obilnem spremstvu. Bil je član društva Narodni vitezi št. 39 SNPJ. Sprevod se je vršil iz Žefranovega pogrebnega zavoda. Jožetu časten spomin. — Z. Ni je boljše knjige, izdano med Slovenci v Ameriki—kakor je Ameriški družinski koledar 1950. Naročite si ga, če ga še nimate. Stane samo $1.50. * deklet. Najbrž so čakale priložnosti za službo. Zkozi vrata v kdaj, da bi se dositega najedel. Mesa pa sploh ne dobim. Za ozadju se prikaže ženščina sred-1 gospoda in milostivo je vedno njih let. Precej krupna. Lepo za- j mrzlo pivo in vino pripravljeno lita s salom, pozna se, da ji ni na ledu. Milostivna je še mlada hudega. Ko se smeje, se vse in lepa. Imajo dvoje otrok. Potrese na njej kakor žolča. Na leg mene imajo še štiri služki- glavi ima veliko frizuro z rdečo pentličko. Njen rdeče zariplen obraz se drži na smeh. Po ameriško bi rekli "smile". Prav kra-marsko se je obnašala. Ker sem nje: Kuharico, hišno, pestunjo in dojkinjo. Milostivna je odšla za en mesec k morju, v Abacijo da se odpočije S seboj je vzela dve služkinji. Je res hudo ner- Drama "Mrak": odlomek ii življenja vojnega invalida Chicago, III. — Pozabili ne bo mo nikdar prve svetovne vojne še manj pa njenih posledic, ki jo bile v brez števila slučajih tragične, krute; še krutejša je bila zadnja vojna — in kaj nam prinese bodočnost? Neradi se spominjamo dogodkov, ki niso bili prijetni, toda nemalokrat nanese pogovor na dogodke, ki so se odigravali v naši sredi in ki so nam ostali trajno~v spominu, pa če so bili taki dogodki tudi še tako tragični, pozabiti jih ne moremo. Ob taki priliki se pogovarjamo o vseh podrobnosti, spomnimo se oseb, ki so imele "glavne vloge" Tak dogodek, ki ostane trajno v spominu onim, ki so bili priča in v katerih sredi se je odigral bo ponovljen v naši sredi z vpri-zoritvijo drame "Mrak" pod avspicijo krožka št. 9 Progresivnih Slovenk v nedeljo popoldne, 15. oktobra. V tej drami so predstavljeni prizori, ki so se odigravali ob povrnitvi pohabljenega vojaka iz prve svetovne vojne. V najlepši moški dobi, ko si je ravno pričel graditi svoj dom s svojo mlado družico, poln upa ln je bil ob mobilizaciji poklican v vojaško službo, boril se za vero, dom in cesarja Doma je zapustil mlado in življenja polno ženo, mater, ki se je poslovila od njega s krvavečim srcem, in sestro, ki je trepetala za njegovo življenje. Ko se je vrnil po končani vojni domov, pohabljen, slep, zdravje uničeno in uničeno tudi njegovo življenje . . Dom razdrt . . It is the will, and not the gift, that makes the giver.—Lestin«. NE ČAKAJTE, da prejmete drugi ali tretji opomin o potečeni naročnini. Obnovite jo čim vampbteče. Stem prihranite upravi na času in stroških, ob enem pa izvršite svojo obveznost PROBLEMI TREH SIL OBRAVNAVANI NA KONFERENCI VNANJIH MINISTROV (Konec s 1. strani) tisku mnogo kritike proti angleški vladi in v kongresu so nekateri zahtevali, da naj ji Amerika odvzame vso podporo. Od tedaj Angleii Kitajske z gasolinom vet ne zalagajo. Problem konference je tudi Indokina. Francija se trudi zadušiti upor proti nji, a nima sreče, dasi ji Amerika v Indokini veliko pomaga z orožjem in s propagando. Anglija pa je v skrbeh glede svojih otokov, Burme in sploh vse juinovzhodne Azije, ker tudi v teh krajih komunistična propaganda močno deluje, na nekaterih njenih otokih pa se vrši proti nji ie od konca vojne sem oborožen upor, ki ga ne more zadušiti, kakor Francija ne v Indokini. Vse tri države bodo še v naprej vodile svojo mrzlo voino z Rusijo in Amerika se naglo oborožuje tudi za slučaj "vroče" vojne. Acheson je svojima tovarišema nedvomno omeni/ tudi ameriško kritiko proti nezadostnemu sodelovanju Francije in Italije v Marshallovem planu za ekonomsko utrditev držav protikomunistične Evrope. Kajti Amerika hoče, da uspe njen ekonomski in njen oboroževalni načrt. Za oba je potrošila milijarde dolarjev, a se ji zdi, da prizadete dežele premalo sodelujejo, in da se vse preveč v vseh stvareh zanašajo na ameriško pomoč. Miško Kranjec: Fara Svetega Ivana ROMAN (Nadaljevanje.) "Izdajalec!" je siknil Rožman. "Dobra ti je bila, dokler ti je kaj dajala. Berač, hlapec si prišel iz Avstrije, pa si si s hinav-čenjem pomogel in si nabral kupe denarja. Preobjedel si se bogatega kruha! Izdajalec!" Rož-mana se je lotila sveta jeza. Rožič pa se je zakrohotal. "Le zmerjaj, šolmašter! Še na kolenih boš prosil, za življenje in skorjico kruha! Aber keine Gnade! Iztreznili vam bomo vaše šolmašterske glave! Psički!" Na srečo so v neki zidanici bili toliko glasni, da so premotili Rožiča in je klical Rožmanu: "Rožman, pojdi, greva noter! Naj vrag vse vzame! Sprijazniva se, -dober bodi, pa boš živel! Odpustim ti, ne bom te izdal, čeprav si me ozmerjal z izdajalcem! Saj boš tudi ti izdajalec, kar verjemi mi. Mnogo nas bo, dolga, dolga vrsta, vsi se bomo rinili v ospredje, hehehe!" "Pojdi se solit!" je zaklical Rožman in bil vesel, ko je videl, da se je Rožič spravil pod okno, od koder je opazoval v sobo in— močil steno. Rožman pa jo je naglo mahnil naprej, proti Svetemu Ivanu. Sveti Ivan . . . kjer se je Rožman mučil leta in leta. Mlad, poln idealizma je prišel sem, tu pa se je njegov idealizem razbijal ob vsakdanjostih. Tam se je njegova idealna ljubezen razbila, in razbijalo se je vse, česar se je dotaknil. V srcu je bil samo večno isti nemir, kateremu ni mogel uiti. Danes je ta nemir samo še večji; prispel je na dvojno razpotje svojega življenja, ko je pred njim starost in je njegova ljubezen bila ubita, in razpotje, kjer je domovina pred razsulom in on nima kam iti. Mislil je spet na Rožičeve besede. — Pa če se res zgodi, kakor praviš, Rožič? se je vprašal. — Vojna je in nihče ne ve, kako bo. Francija je padla in padla bo tudi Jugoslavija. Kaj potem? Saj Rožman vedno trepeta pred tem in išče utehe v razgovorih. Zaletava se s Korenom v gostilno, tava k Podlesku, k Plavšku, h Klemencu. In nikjer pomiritve. Plavšek tarna, ves obupan zaradi svoje hišice in pokojnine in domovine, kar vse je pomešal v en lonec, Koren je nejasen, zavija, se nasmiha, ne ve pa nič. Podlesek je čedalje bolj skrivnosten. S Klemcnccm pa tudi ni nič. Tja Rožman ne more, ne more. — Povsod en sam brezup, j nikjer rešitve. Prej se je še tolažil, zdaj pa mu je Rožič jasno povedal. Ne morda Nemci, ti tu mu ne bodo dali živeti. Rožič in . . in kdo še? Kdo bi vedel, zbirajo se. 'Dolga vrsta nas bo, j hehehe," sliši Rožičev smeh.! "Tudi ti boš prišel!" — Ali tudi on? Ne, ne! Rožman ne more!1 Rožman je prišel s Koroške in ve, kako je, kadar narod umira. Ce bi hotel umreti, bi bil ostal tam. Z brezupom v srcu je koračil prek doline in v ta brezup se mu je, čimbolj se je bližal Svetemu Ivanu, zajedalo nekaj drugega, nekaj docela osebnega, kar je bilo v zvezi z ljubeznijo. Tudi v tem tava čedalje bolj, in zdaj ga že skrbi, da bi ga kdo ne opazil, ljudje pri Svetem Ivanu so zlobni. On pa ne išče nič grdega, zares nič grdega. Samo rahel oddih, prijateljski nasmeh . . . In ko je šel prek vrtov, ga je noga sama zanašala. Vedel je, da ga bo zanašalo, toda prej si je rekel: Ne! Tudi zdaj je govoril: Ne, in ne!, dokler naposled ni stal pod Gizinim oknom Za en same trenutek, nič več, za kratek trenutek ... In tako je obstal v njeni kuhinji in se začel trezniti. "Sedite vendar," mu je ponovno ponudila stol. "Danes pa ste dobre volje?" "Slabe volje, ne dobre," je za-mrmral. "Ali bi mi postregli s kozarcem vode?" "O," je rekla veselo. "Najprej sedite. — Ali bi malo črne kave? Kar koj bo zavrela," in že je pripravljala kavo na štedilniku, v katerem je še gorelo. 4 Pa ste res žalostni," je rekla, ko ga je gledala. "Pa ne da ste se kje zaljubili?" Gledal jo je nepremično, nato pa dejal topo: "Obupal sem."| Giza se je veselo zasmejala. "Ne smejte se, Giza. Nič ni smešnega, danes še živimo, k letu pa bog ve, kako bo. Prišli bodo S vabi in nas bodo vse pobili. Danes mi je nekdo v zobe povedal: vse šolmaštre. Da, resno je mislil. Nekoč se mi je zdelo, da ne bo tako hudo, zdaj pa vidim, da bo. Keine Gnade! je dejal. Ni sam. Mnogo jih je! Tu ni nobene rešitve, ni je, vam rečem. Kam pa naj gre človek? Povejte, kam?" Giza sc ni več smejala. Da, tako je, in kam naj gre človek?, "Ali vam ni zadnjič Matija povedal: ali z njimi ali z nami?" je rekla. • "Z njimi," se je grenko nasmehnil. "Jaz vendar ne morem i izdati domovine. Jaz sem pobegnil s Koroške, da bi tu reševal domovino. Kaj vi veste, kako je, kadar narod umira, tako počasi, pa zato tembolj gotovo. Če človek umira, še gre To prenesem, n« morem pa gledati, če narod umira. — Ne, jaz ne morem izdati domovine, pa če me ubijejo! ) — Z vami pa tudi ne grem. Tam ni rešitve. Tam ni naroda, tam ni domovine. Ne vpadajte mi v besedo, to ni res, pa če Matija stokrat trdi. Delavci ne poznajo domovine, ker je ne potrebujejo. Pa četudi bi jo poznali, rešiti ne morejo ničesar več. Vse je izgubljeno. Mi nimamo kam iti. Tu ostanemo in bomo čakali, kdaj se bo zl j ubilo gospodu Rožiču, ali vrag ve komu, da nas bo dal postaviti pred puške. To je vse, kar nas čaka . . . jaz slu-(Dalje prihodnjič) Kongresne komisije "preiskujejo", a sprememb vseeno ni (Konec s 1. strani) licijsko protekcijo" in stvar jc v redu. Prav tako jo mora imeti prej omenjeni sindikat. Ako so kongresni komisiji znana imena vseh znanih bogatih gangsterjev čikaškega sindikata, so gotovo poznani tudi čikaški policiji. Zelo cvete ta nepostavna obrt v predmestih občinah, v katerih je lahko dobiti 'protekcijo" od župana in šerifa. Ako imaš ta dva na svoji strani, si na varnem pred postavo. Koruptna policija, korunipi- rani šerifi in drugi izvrševalci postave so vzrok, da sedanja senatna preiskava organiziranega ruketirstva ne bo ne omejila in ne odpravila niti s še (ako strogo postavo. Običaj med organiziranimi gangster}! je, da ako jim pride kdo v napotje, ali ako kaj izble-beta, ali ako postane proti kakemu vodilnemu gangsterju "nepošten", je "obsojen v smrt" in zjutraj ga najdejo kje v kakem jarku. Policijska oblast takih morilcev nikoli ne izsledi, rasen v kakem zelo selo redkem slučaju. Tako sta bila nedavno v Chicagu na tak način na en in isti dan ubita neki bivši policijski poročnik, ki je poznal ganjf-sterje, in odvetnik Bas. ki jih je zastopal. To ie komisijo posebno podžgalo, da bo raketirske veljake v Chicagu še zasliševala. KOMENTARJI (Konec s I. strani) sovnici. Težko bo kaj s tako vo-livno demokracijo, ker napredni volivci nimajo druge alternative kot izbirati med "dobrimi" in "slabimi" kandidati starih dveh strank. UP piše iz Prage o 17 let starem fantu, ki je bil obsojen radi veleizdaje. Njegov zločin je bil, ker je bral ameriške "funnies" in pa povesti z "divjega zapada" namesto komunistično literaturo. Reporter UP v Pragi p^avi, da je bral to poročilo v mladinskem komunističnem listu "Mlada fronta". Morda je resnično in točno, morda ne, toda ekstrem-nosti se dogajajo. Papež Pij XII, je izdal nedavno encikliko, v kateri obsoja' komunizem in kapitalizem. Toda v praksi se bori le proti pr-j vemu, od kapitalizma pa prejema pomoč. Sveto leto katoliške cerkve, ki1 bo končano v Rimu 24. decembra, je privabilo v "večno mesto" nič koliko romarjev iz vseh katoliških dežel in iz mešanih, kot so Zed, države. Prodanih je bilo na kupe podobic, svetinje, molkov in drugih nabožnih predmetov. Veliko denarja so romarji pustili v Rimu in po o-stali Italiji seveda tudi za druge stvari. Najrajše so tisti, ki kaj prodajajo, imeli Amerikance. Ti največ zapravijo, ker prinesejo s sabo največ denarja — in to dolarje, ki jih veliko potrebujeta Vatikan in vlada. A vsi Italijani pa s svetim letom niso bili zadovoljni. Trgovci, gostilničarji in drugi prodajalci so zaradi obilice romarjev navijali cene, ki so prizadele tudi domače prebivalstvo. Sveto leto torej ni samo pobožnost ampak tudi dober biznis. Jugoslovanske žene v New Yorku vabijo na priredbo NEW YORK. N Y. — V New Ybrku je vsako leto skozi dobo zadnjih 26 let prirejena tako-zvana mednarodna ženska razstava, ki traja po cel teden in na kateri sodelujejo ženske skupine raznih narodnosti katerih je v tem mestu mnogo. Soudeležene so seveda istotako razne ameriške ženske skupine, pod-vzetja, posamezne obrt nice itd. Razstava je pestra in pritegne tisoče obiskovalcev. Prireja jo ženska ustanova "Women's National Institute", ki je za letošnjo razstavo osvojila geslo: 4 Women for World's Friendship and Understanding" — torej, ženske za svetovno prijateljstvo in razumevanje. Lansko leto je bilo soudeleženih na razstavi 34 narodnostnih skupin, letos pa jih bo nad 50 in med temi bo seveda tudi jugoslovanska in to pod pokroviteljstvom naše ženske organizacije Yugoslav American Women (Jugoslovansko ameriške žene.) Ta organizacija lepo raste in vklj učuje članice vseh jugoslovanskih narodnostnih skupin. Vse naše članice so sedaj pridno na delu, da bi čim lepše uspel naš jugoslgvahski paviljon na razstavi, ki se bo letos pričela 6. novembra in bo zaključena 12. novembra ob enajstih zvečer. Razstava bo v 71st Regiment Armory, Park Ave., at 34th Str., New York City. Vstopnina je samo 50c z dodatnimi 10c dav-l ka, ki ga pobirajo pri vhodu. Obeta se bogat program Naš prireditveni odbor si pri-1 zadeva, da sestavi pester in bogat program za našo programno uro, ki jo bomo imele na razpolago tekom razstavnega tedna in sicer v četrtek večer, kot je bilo vsako leto dosedaj. Podrobnosti o programu bodo objavljene pravočasno, priporočamo pa našim ljudem že sedaj, da si zabeležijo datum 9. nov. in pridejo na razstavo ta dan v velikem številu. Drobni jugoslovanski "naseljenci so že tu Naš paviljon je vsako leto pri-tegal mnogo obiskovalcev ker je bil okusno in pestro urejen. Letos bo imel poleg drugih zanimivosti tudi ljubko skupino 50 lutk v jugoslovanskih narodnih nošah. Zato je poskrbela naša blagajničarka Mrs. Marich ki je svoji prijateljici v stari kraj poslala različnega blaga, da je ta mogla ukrojiti noše za lutke. Srčkana skupinica je bila pred kratkim poslana na pot in njihova originatorca je v pismu iz-ražila željo, da se ji sporoči če so njeni mali "izseljenici" že dospeli . . . Skupina je srečno prirajžala in je res nekaj izrednega. Pecivo in drugi predmeti za prodajo Tekom razstavnega tedna bomo prodajale domače pecivo in radi tega naprošamo naše žene in dekleta, da tudi to pot sodelujejo in se priglasijo s prispevkom potice, štrudeljna, krofov, pohanja ter podobnih do- mačih dobrot, ki so vsakikrat bile tako popularne na razstavi. Izkupiček nam pomaga kriti stroške v zvezi s paviljonom. Da pokrijemo stroške bomo prodajale tudi druge predmete — ročna dela in srebrne broške ter podobne predmete iz starega kraja in razne prispevke od strani naših tukajšnjih žensk. Obračamo se torej na naše rojakinje, da nam po možnosti odstopijo kak primeren košček ročnih del, ali pa kaj drugega primernega za prodajo na razstavi. Pošljite na naslov: Mrs. A. P. Krasna, 200 W 67th St., New York 23, N. Y. Naš namen je pokriti stroške in napraviti nekaj prebitka, da se bo lahko s tem nakupifo potem kake potrebščine, zdravila in drugo za otroke v starem kraju. Stopite torej v sodelovanje z nami in ako vas veseli, rojakinje, postanite članice naše organizacije. Seje imamo vsak drugi torek zvečer ob osmih v Jugoslovanskem domu, 405 W. 41st St., NYC. — Poročevalka. Zmota sev. Koreje je bila v napadu na ameriški prestidž (Konec š 1. stranii bi jo pustili kar tako samo sebi, bi trpel ameriški prestidž, na kar vlada severne Koreje ni računala. Pa tudi Moskva ne. ker gotovo jo je korejska komunistična vlada vprašala za svet, predno se je odločila za napad. Tudi niso upoštevali dejstva, da je bila organizacija Združenih narodov ustanovljena pred vsem od Amerike za graditev miru. Njen program določa odbijati agresorje, ki bi kalili mir in to načelo naglaša za svojo politiko tudi ameriška vlada. Ker se intervencija v Koreji vrši pod firmo Združenih narodov, je ta organizacfla z zmago pridobila na ugledu, ki ga je že jako malo imela. All Chicago is invHed io see the 60s Industry Exhibit at the Museum of Science and Industry • Lake Front at 57th Street // ■£ARE" bo poslal vašim v stari kraj za mal denar veliko stvari Jugoslavija, kamor je orga-lpa pišite direktno na glavni u-nizacija CARE pred nedavnim rad: CARE, 20*Broad Str., New pričela pošiljati pakete, bo York 5, N.Y. Vsa naročila pre-vključena v ducat evropejskih jeta do 1, novembra bodo do-dežel za katere se pripravlja po- stavljena za Zahvalni dan; naro-seben živežni paket za Zahvalni čila za Božič morajo biti posla-dan in Božič. na najkasneje do 1. decembra. Mr. Paul French, gl. direktor -_____________________ CARE, je dejal, da organizacija že tretje leto s paketom za praznike omogoča Američanom, da delijo svoj Zahvalni dan in Božič s sorodniki in prijatelji preko morja. Kot prejšnja leta bo paket tudi letos vseboval celega 7 funtov težkega konservira-nega purana, pakiranega v dveh funtih masti in s "pritiklinami" zadostujočimi za kosilo dvanajstim osebam. Puran je fine Beltsville bele vrste, ki daje največ mesa. V ostalem paket vsebuje: 8 unč slanine, 8 unč masla, funt eešpljevega pudinga, funt oranžne marmelade, funt riža, funt kave, funt sladkorja in funt čokolade znamke Huyler. Paket s puranom vred stane SI5.50, kar vključuje carine-prosto in raci-je-prosto garantirano dostavo v katerikoli kraj Jugoslavije. Naročila lahko pošljete potom lokalnih uradov organizacije ali Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON 3724 WEST 26th STREET Tel. CRawford 7-2212 OFFICE HOURS: 1:30 to 4 P.M. (Except Wed., Sat. and Sun.) 6:30 to 8:30 P.M. (Except Wed., Sat. and Sun.) Residence: 221 Shlnston Rd., Riverside, III. Phone Riverside 2212 Pristopajte k Slovenski Norodni Podporni Jednoti Naročite si dnevnik "Prosveta // Naročnina za Združene države (izvemSi Chicaga) in Kanado $8.00 na leto; $4.00 za pol leta; $2 00 za četrt leta; za Chicago in Cook Co..$9.50 za celo leto;$4.75 za pol leta; za inozemstvo $11. Naslov za list In tajniltvo je: 2657 SOUTH LAWNDALi AVI. CHICAGO 29, ILLINOIS Presented to the people of Chicago by Thf Peoples Gas Light and Colce Company to commemorate the 100th Anniversary of gas service in Chicago \ Admission Free Open without admission charge every day except Christmas. Weekdays—9:30 to 5:30. Sundays and Holidays—9:30 to 7:00. The Museum of Science and Industry offers 8 acres of operating exhibits. Css fir*t began to *erve our cilv on September 4. 1850 ...and I« mark thi* Hundredth Birthday. People* Css ha* presented to the people of Chicago a permanent exhibit that tell* the fascinating Storv of Flame Gas. The exhibit ... now open daily to the public ... was developed in cooperation with the Museum of Science snd Industry. A dramatic *eric* of displays picture* the development of ga< service through the age*... the fir*t discovery of Hie ga« flame... it* early u*e a* a source of light... It* adaptation to cooking and refrigeration ... thr modern miracle of transporting natural ga* from fields in the hrart of Texa* to a huge metropolitan market 1,000 miles away where it *ervc* factory, *hop snd home. >ou and your family are cordially invited to *ee this exciting, educstionsl Ga* Industry K.xhihit... along Kith the many other wonderful shows offered by the Museum. PRVA SLOVENSKA PRALNICA Parkview Laundry 1727-1731 W. 21$» Street CHICAGO Fina postrežba - Cen« zmerne - Delo jamteno TELEFONI: CAnal (-7172—4-7171 *n'ing Thus under the "terrible" Truman administration, corporations boosted heir cash and other possessions by a total of $4.7 billion — in just the last three months for which figures are available. — Labor SAYS A.M.A. IS AS BAD AS N.A.M. "The American Medical Association has become as selfish, as avaricious and as politically dangerous as the National Association of Manufacturers," the House was told by Congressman Andrew J. Bigmiller, progressive Democrat from Wisconsin. " We have long known that the NAM would oppose any liberal member of Congress. Let us recognize that the same is true of the A M A . the Doctors' Lobby ' "The A. M A. is fighting the American people, who want a decent health standard for all." Bie-miller went back over the record of the "Doctors' Lobby" for the past 25 years, to show that its opposition to President Truman's health insurance program is nothing new. It has obstructed practically "every measure proposed to advance the nation's health, safety and security." The A. M. A. leaders, Biemiller declared, "are a unique combination of selfishness, stupidity and malice." Chief Judge John J. Parker of the Fourth U. S. Circuit Court says political power is needed to deal with economic power. Writing in the American Bar Association Journal, Parker says the direction of economic power is the "most dangerous threat to the liberty of the individual." Under such circumstances," he writes, "it is idle to suppose that the power of the Government would not be used for the regulation of economic life. Monopolies must be curbed. Unemployment must be relieved. Justice must be secured in the relations of capital and labor. A living wage for labor and a living price for farm products must be guaranteed. And conditions must be fostered that will provide for the healthy growth of industry and the just division of its rewards." ' Parker, incidentally, cannot be damned by standpatters as aiTUCV . w "wild-eyed liberal"_the usual term they apply to anyone who; THEY MERELY ROBBED UNCLE SAM MiV y , er- Th? Senate failed 10 COnfilm aP" ment and serve tt faithful,y mflly swore to uPhold govern- V\xr „ «1 * ' Recently former Democratic Congressman Andrew J. May of Ken- tucky was released from prison after serving only nine months of his wo-year sentence for taking a bribe to rob the government in war-time. In same week former Republican Congressman J. Parnell Thomas of New Jersey was let out of jail after serving about half of his 18- t a k iii g TiceknC^cksr"r0bbing UnCle Sam ^ "Padding ' hlS PayroU and At the time they committed the crimes of which they were convicted, both had been chairmen of important House committees Tremendous influences were brought to bear to get them out of prison, and they were let out on the strange excuse that they had made outstanding records " for good behavior in jail. Did anyone expect them to start a riot? - It s a silly excuse. What can law enforcement offcials sav to the bUnd^La^r 8 ^ ***** * *** °f fl°UI"? Is JuStice reaIly pointement by a close vote.—League Reporter. THE ARMY TAKES OVER There is a saying among G.I s that there are three ways of doing things: The right way. the wrong way and the Army's way. The ousting of Louis A Johnson as Secretary of Defense and the appointment of five-star General George C. Marshall to that job serves notice upon the people of the nation that, from here on out, we're going into our program for a war economy the Army way. Johnson has looked to us like a man who thought he could run the military affairs of the nation on a business basis and without regard to the jealousies and rivalries that have been clearly manifested by the various military groups. His was mainly a citizen's viewpoint. However, Johnson was foredoomed to failure. lie had no chance in the world of lasting when things became critical and when the administration got ready to put the screws on the American people. The switch of Johnson and Marshall is only the latest manifestation of a trend which is destined to place the American people under the rule of the military in what is conveniently called "peace" as well as in war It will make some people feel uneasy. But it is the natural, inevitable and foreseeable result of an economy that already has plunged our nation into two gigantic world wars and now compels preparation for an even larger third one People who insist upon sticking to the capitalist private-profit economy clear to the end, have no business to complain about where it takes them.—Reading Labor Advocate. TAILOR-MADE PREJUDICES DO IT WOMEN RULE Washington, Va„ which is not far from Washington. D C., has gone through a change of administration more drastic than ever hit the Nation's Capital. A new mayor and a new council of six members were sworn in—and every one is a woman. * " I would hate to be a weed In this town, for I'd surely be uprooted by this new administration," commented Congressman Burr P. Harrison, who was master of ceremonies at the inauguration. The women won after a short campaign in which they stressed that male officials had made such a mess of things that the town was losing population. By Henry Jones Down at Tulane University in interest in New Orleans the caU and rats work in teams to get their eats and become quite friendly. Dr. Loh-seng Tsai worked this amicable arrangement out first with laboratory cats and rats who had grown up together. Then he went into the alleys of the French quarter to get alley specimens of both with a long record of tribal warfare in which the caught rats ended up inride the cats. His education in co-operation by way of the feed-box worked with thfem too. To get their food one rat and one cat must first enter the open-end compartment of a three chamber box. Then a gate opens to their co-operation chamber. Here both have to press on* buttons simultaneously in order to drop the gate to the third or feeding chamber. They have learned to team up so as to work the entire layout to the feed bin in three seconds. If only one gets into the "co-operation chamber," he lias to work another button to let his mate, but tribal enemy, come and Join him. j One rat, having got its tail caught in the gate in a previous attempt, was reluctant to join the cat at eating. If they were vexed with NAM s and Kremlins, they would have to cold-shoulder them and persist in practicing this co-operation as critters that wanted to eat. The world is full of good things, and under the intelligent effort of man, can yield us all a greater abundance than those New Orleans cats and rats can ever hope to achieve. But we can't get it following the advice of the NAM and the Kremlin. We'll have to use our own heads. Down in Texas when the kids went back to school, they found the lay-out changed so that the teacher sat back of them, instead of up front. Unless they crane their necks around, they can't tell whether teacher is lookiug at them or not. It makes for better discipline. is the idea. Fewer spit-balls, less note-passing, and always that uncomfortable feeling that you're being watched One more step to ward the "concentration camp universe." • • • — _ Discipline no doubt is a serious opening the gates to the feed-bin. subject, not to be discussed lightly The rate at which individual security and freedom is being whittled away is certain to be accelerated as war sweeps over the nation. The class economy, that our economic rulers and their political servants are determined to save, requires the sacrifice of bolh, money values and individualism. People who refuse to scrap and old and anti-social order will have to pay for their folly — R.L.A. WIENER'S DISCONCERTING PROPHECY Dr. Norbert Wiener, professor at the famous Massachusetts Institute of Technology, makes a disturbing prediction. The Korean war, he says, is speeding up the use of "robots" i?r ?,Cre human workers in industry. If we get into a Third World War, "an unprecedented manpower shortage can be overcome only by substituting electronic brains to guide the machines now controlled by workers, 'Under pressure of major war 50 per cent of industry's man-hours could be converted to robot-hours within three years " If the professor is right, he is picturing a serious situation It is unlikely the "robots1' would be junked after the war was over, so what would become of the displaced human workers when the war-created manpower shortage ended? What would be Professor Wiener'g answer to that one? — Labor. $1,000 'Grows' to $339,000 At Birmingham, Alabama, a man named Krskine Ramsay gives $1,000 to the Birmingham-Southern College—with a provision that the money be invested and not touched for 100 years. By that time, It is estimated, the $1,000 will have grown to $339,000, and then the college can begin using the fund. In this case, education will get the benefit of money's "growth". In general, however, something seems wrong an invested dollar—without work or sweat of Its owner—can multiply 33» times in 100 years. IT 18 NT WORTH IT What is the penalty for bigamy? Two mothers-in-law During the last three years, pro fits of the smallest corporations not only went down steadily but went down the most," according to the June statement of the Joint Committee on the Economic Report. so the cat, instead of trying to go ahead, comes back and motions to the rat with its paw to come on and get dinner. • • • These experiments of Dr. Tsai's were possible of course only because the cats don't have an NAM and the rats don't have a Third International to upbraid them or punish them for giving aid and comfort to the enemy. Consequently they learn how to take joint action as individuals to get to the feed dish. » • • There's a cartoon in Bill Mauld-in's 4 Back Home" that shows a boy and girl amidst a mess of wreckage, and the caption runs: We seem to be the only survivors. Let's unite." It's a cartoon that packs a wallop. It's got logic and romance and optimism and realism all rolled in one. It winds up the world with the sort of sense that could have stopped it from getting wrecked. It credits the two survivors with as much brains as Dr. Tsai's conditioned cats and rats— which is somewhat more sense than mankind is manifesting currently. Perhaps if we took a look at the world from the point of view of a New Orleans cat and a New Orleans rat, we might make it to the feed-bin and not to the cemetery before the fun's over. They know that to eat and live they must de-sert their tribal ways and co-op-erate as individuals with a mutual A Mr Sullenberger of Lancaster. Pa. recently proceeded to spank his 9-year-old son for disobedience, and opined, "It hurt .ne worse than it hurt the boy." He had dislocated his shoulder. Despite all admoni tions about the importance of discipline. I can't help grinning at that one. Come to think of it: if spanking made boys and gals good, shouldn't we after these many thousands of years of such "improvement" be mighty close to angelic? We aren't in my neighborhood, and from reading the papers I've come to the conclusion that our representatives in Washington, D C., don't trust anybody outside the U.S.A.. and don't trust anybody in the U.S.A., and certainly they don't trust each other. • • • Mistakes can occur, of course, in discipline. Down in Kansas, the authorities have decided to let John Crabb out. He's been in a mental Institution for 20 years, protesting that he was sane, and according to their alibi, protesting it so vociferously that they Just couldn't believe him. What's more, he spoke Danish, and anyone who tries to talk Danish to a thoroughly civilised Kansan. must be nuts! AfteV twenty years of effort, his family in Denmark got some insurance men to bring pressure to give him a test or two, and ten months ago he was declared not only sane, but never to have been There is a story from British South Africa that illustrates the moral instability of individuals and populations. When Britain declared war on Germany, right after the Nazi invasion of Poland in 1939 a cablegram was sent to the South African government reading "War Department: Arrest All Enemy Nationals." A few hours later came the following reply: -Have Arrested Three Norwegians. Two Frenchmen One Russian. Five Hindus. One Chinaman. One Japanese. Two Germans and One Italian. Jail is Crowded to Suffocation. Kindly Advise Who Is The Enemy." We were reminded of that yarn by the receipt of two articles from the Congressional Record (somebody once called it "the drv est joke-book on earth") in which Senators H. Alexander Smith, of New Jersey and Elbert D. Thomas, of Utah, spoke in terms of highest respect and appreciation of the visit to the United States by 55 "distinguished democratic leaders'* of Japan. We read both accounts with interest and looked in vain for any of the descriptive words which, only a few years ago, caused gullible-Americans to believe that every last Japanese wore heavy glasses and had buck teeth, and that Japanese weren't people at all. but som<4kind_ of monstrosity decended from apes ^ Remember that? And do our readers remember how every last German was tinged with a war complex which required the annihilation of the race as a pre requisite for peace? And how our "gallant allies " the Russians, were "more like Americans than any other Europeans with a similar sense of humor—and blah, blah, blah"? Well, the whole pack and kaboodle of thiit kind of talk was a bunch of lies out of which the loves and hates and fears and prejudices of us Americans were cut and tailor-made by the politicians of a few years ago. It s all different now. Japanese can be people. Germans can be democratic. And Russians can be anything one wants to call them—if you don't mind using that kind of language. We are not writing to emphasize the fact that times change and circumstances alter cases; everybody knows that. But what many of our acquaintances don't know is that people are people, and that they are foolish enough to permit a few interested economic leaders and politicians to pick their enemies and friends for them Kindly advise who is the enemy." is a message of moral weakness which could be sent by almost anybody. Let alone, common people could get along fairly well. They don't hate until thev are told whom to hate and fight and kill.—Reading Labor Advocate. Canadian Co-ops I VERY H*, n•II« |f a Si*n in 8 Colorado restaurant: It Billion Volume If our steak is too tough for you. OTTAWA (CNS) — Volume of'get out! this if no P!«ce for weak-business done by Canadian co- lin*s" operatives reporting to the government topped the $1 billion mark during 1949 for the first time since records have been kept, the Canada Department of Agriculture said recently. Marketing co-ops reported a volume increase of about $167 million over 1948 and purchasing co-ops a volume increase of $34 million. Gains over 1948 were also recorded in membership, which now totals more than 1,200,000. Significant has been the growth in co-ops' merchandising in relation to marketing activities. In 1940 co-op marketing sales were 10 times greater than merchandising done. "In succeeding years this ratio has been reduced until in 1940 marketing volume was only 4 times greater than the reported merchandising sales." the Department said Increase in sales by purchasing co-ops occurred mainly in farm machinery, clothing and home furnishings, food products and coal and wood. Feed and fertilizer sales which increased 16% over 1948. totalled $77 million — the largest single item handled by purchasing co-ops. Great Wit* to madness sure are near allied; aad thru partitions do their bonds divide.—Dryden. Insane. It took the last ten months to secure his release, for the findings were contrary to the sacrosanct dogma of bureaucratic in-fallibility. (From Industrial Worker) STATEMENT OF TMI OWNFRMHP. MAN AC. F. M F. NT AND CIRCILATION REQll RED BY OF <<>N<-KF.NS ?>F Atr.fST 24. 1912, \s AM FN DP D BY IMF. ACTS OF MARCH |l S. l aw ndale Ve , Chicago Editor Frank Za.t», 2M2 S. Hamlin Ave., Chicago, Managing editor None. Business nianagei Anton I dovich 2623 S Springleld Ave., Chicago 2. The owner i»: (If owned by a corporation, its name and addre^ miift lie Mated and abo immediately thereunder the names and addresses of v t m k holders owning or holding I percent or more of total amount of »to< k If not owned l»y a corporation, the names and addresses of the individual owners must he given. If owned hv a partnership or other unincorporated firm, it* name and addre«*. as well as that of each individual member, must he given ) Jugoslav Work-men« Puh. Cm., 2W| S. I.a»ndale Ave., Jugoslav Socialist Federation, 2*>1 S Lawndale Ave.. Chicago 2S, III — Philip (iodina, 1211 S. Pu-laski Rd — Milan Medvesek. 2610 S. Lawndale if* i« F \ Vitrv?"w' 8 Avct» Av' t 21. Ill — Jmeph Ov en Clarendon H ill«, ilTT F.wec ii live Commuter: Frank Zaiti F.necutivt Secretary. 1 The known bondholders, mortgagees, and other security holder« owning or holding I percent or more of total amount of bonds mortgages. or other »ecurili«* art: (If there are none *> state.) None. ( * 4. Paragraphs 2 and .1 include, in rate« where the stockholder or »erurity holder appear« upon the book* of the company a* trustee or in any other fiduciary lelation, the name of the penon or corpotaiion lor whom