PROLETAREC
ŠTEV—NO. 814.
Slovensko Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze
CHICAGO, ILL., 19. aprila (April 19th), 1923.
LETO—VOL. XVIII.
Upravmiitvo (Office) 868» WEST ISth ST., CHICAGO, ILL.—Telephone Rockwell 1114.
RAZREDNA JUSTICA.
Najvišje zakonodajno telo Zedinjenih držav je sprejelo postavo, ki določa minimalno plačo za ženske, vposljfene v okraju Columbia (Washington in okolica). Delodajalci so se zakonu uprli in gnali zadevo na vrhovno sodišče Zedinjenih držav, ki je z malo večino izreklo, da je zakon, ki določa koliko naj bo najmanjša plača za ženske, neustaven. Minimalna plača, kise jo je določilo v tem zakonu, je majhna, tako nizka, da bi še ne zadostovala za primerno preživljanje žensk, vposljenih v raznih obratih in v uradih našega glavnega mesta. Ampak vrhovno sodišče se ni oziralo na interese delavk ampak na interese delodajalcev. Sodnik Sutherland je v izreku večine izvajal, da je zakon neustaven raditega, ker ne jemlje v poštev interese delodajalcev ampak samo interese delavk. On smatra, da morejo delodajalci plačati delavkam le toliko, kolikor zaslužijo. V poštev je treba vzeti tudi dohodke podjetja, v. katerem so vposljene. Ako se reče delodajalcem, manj kot toliko in toliko jim ne smete plačati, je tu nevarnost, da bodo večjih plač deležne tudi delavke, ki s svojim delom ne zaslužijo predpisane plače. Taka je razlaga kapitalistične justice v kapitalistični državi.
Mirni Samuel Gompers, ki agitira sedaj za demokrate sedaj za republikance, največ za demokrate, se je razljutil nad odlokom vrhovnega sodišča. Dejal je, "da skoro v vsakem slučaju, kjer se gre za protekcijo človečanstva, stopi vrhovno sodišče proti človečanstvu in na stran interesov privatne svojine. Vrhovno sodišče je proglasilo zakon za protekcijo otrok v industriji neustavnim in njegov novi odlok v pogledu minimalne plače za ženske je logičen korak v izvrševanju doktrine, da se tistim, ki si ne morejo sami poma^pti, ne sme pomagati." Tako Gompers, ampak kakor velikokrat, je tudi sedaj v zmoti. Delavstvo bi si lahko pomagalo in če bi hotelo, bi imelo mesto kapitalistične justice pravično justico, pravično za ljudstvo.
Otroke, ki se jim ubija mlada življenja v tvornieah, se ne sme protektirati z zakoni, ker je to neustavno. Ženske, ki delajo v tvornieah in drugih obratih, se ne sme protektirati pred izkoriščanjem, ker je to neustavno. Edino, kar
se sine protektirati, je privatna lastnina in interese kapitalistov. To je ustavno.
Kaj je minimalna mezda? Če kje plačajo ženskam le po $1.50 na dan, ali dolar na dan, in se večini članov zakonodajnih zbornic zdi to izkoriščanje, sprejmejo zakon, naj bo minimalna plača recimo $4 na dan. Podjetniki smejo plačati več, toda manj kot določa zakon ne smejo. Čikaška Daily News, kateri se odlok vrhovnega sodiišiča dopade, piše, da ako ima zbornica pravico določiti minimalno plačo, ima pravico določiti tudi kaj naj bo najvišja plača. To je strašilo za delavce, češ, če boste vztrajali pri zahtevah, naj se sprejemajo postave o minimalni plači, bodo nasprotni interesi delovali, naj zakon določi tudi najvišje plače. Tako se lahko zgodi, da boste mesto $7 na dan prejemali $5 ali $6 na dan, kolikor bo že določeno v tozadevnem zakonu.
V kapitalisti družbi velja dvojna mera; ena za tiste, ki so "nekaj" in "kaj" imajo, in ena za tiste, ki so odvisni samo od dela svojih rok ali uma. Ako se radi lepšega sklene, da otroci pod 16. letom ne smejo delati v nezdravih tovarnah, ker jim delo v takih krajih ugonoblja zdravje, kar ima slabe posledice za bodočo generacijo, je tak sklep neustaven. ,Ako pride na sodišče zadeva kakega otroka ki ima podedovati bogastva, in mu sodišče prvotno odloči $6,000 na leto za vzdrževanje, pride njegov varuh ali varuhinja, pa zahteva $12,000 na leto, češ, da je $6,000 veliko premalo. Če sprejmeš postavo, da se mora ženskam plačati najmanj $3 na dan, kar znaša komaj okoli $900 na leto, je tak sklep nezakonit, ker ne soglaša z ustavo, karkoli se že smatra za ustavo. Če pride na sodišče žena tega ali onega ameriškega bogataša in zahteva zakonsko ločitev, zahteva tudi mesečno ali letno vsoto za preživljanje. In sodišča jim določajo od pet do sto tisoč dolarjev na leto, kakor že dopuščajo sredstva prizadetih. Imeli smo slučaje, kjer so bogate dame dajale v proračun $900 na leto za vzdrževanje psov, $5,000 na leto za vzdrževanje konj, $9,000 za stroške z avtomobili itd. In to samo ena ženska, ki je dejala, da se z manj ko $50,000 na leto ne more preživljati. Enake vsote, ali pa desetkrat večje, troši njen soprog. Kdo
zasluži ves ta denar? Tiste delavke, za katere je sodišče odločilo, da ne smejo imeti zakonite minimalne plače; tisti otroci, katere se potom zakonov ne sme protektirati pred izkoriščanjem in ugonabljanjem; vsi tisti milijoni delavcev in delavk, ki .garajo v rudnikih, rovih, jeklarnah, klavnicah in v vseh drugih industrijah.
Nespametno je zvračati krivdo za take razmere na vrhovno sodišče, na administracijo v Washingtonu, na governerje, kongres, legislature itd. Krivda je na delavskih masah. Napadati vrhovno sodišče in pri tem glasovati za Hardinga je blaznost. Ako glasuješ za Hardin-ge, Tafte, Coolidge, Deverje itd., glasuješ tudi za odloke sodišč, takih kot so. Ljudje, ki imajo danes večino v zakonodajnem, administrativnem in sodnem oddelku te republike, so postavljeni na svoja mesta zato, da varujejo, kakor priznava sedaj celo Gompers, interese privatne lastnine. Ta lastnina je v rokah kakih 20% državljanov. Gre se torej za koristi te manjšine, delavstvo pa je v večini. Brez pomoči delavskega in kmečkega ljudstva ne bi bilo mogoče kapitalističnemu razredu vladati tako nemoteno kakor vlada.
Zadnjo jesen smo imeli kongresne volitve. Ako bi delavstvo izvolilo vsaj oetdeset socialističnih senatorjev in kongresnikom, bi se vrhovno sodišče boij pomišljajo v svojih izrekih in marsikaj, kar ie sedaj neustavno, bi bilo ustavno. Zakone tolmači tisti, ki vlada. In čim trdnejše je na vladi, toliko bolj dela odloke v svojo korist. Tisti, ki vlada, je ZAKON. Dokler je v Rusiji vladal carizem, je bil on najvišja in edina postava. Danes je v Rusiji obratno. Včeraj so bili po tolmačenju carskih zakonov zavedni delavci izdajalci domovine. Danes so kontra-revolucionarni caristi izdajalci. Zakon je moč, in če je moč v tvojih rokah, si ti zakon.
V razredni družbi je justica razredna. Družba je razredna zato, ker imamo kapitalistični razred in radi njega delavski razred. Odpravimo kapitalizem in s tem odpravimp razrede. Z razredi izgine razredna justica. To se zgodi pod socializmom.
i^t
Kaj bi vse radi prepovedali.
Amerika je dežela prepovedi. Vse je prepovedano, zakonov, postav, ordinanc in določb je toliko, da se človek samo gane, pa že prelomi kako postavo ali odredbo. Ljudem so prepovedali piti opojne pijače pod pretvezo, da je to zahteva večine ljudstva. V resnici so izvedli prohibicionistični zakon potom trikov, ker je ameriško ljudstvo brezbrižno, in se ne zanima, kaj počno njegovi zastopniki. Mesto da bi stopili na prste sistemu, ki je omogočal pijačeva-nje do prohibicije, so ustvarili drug sistem, ki ne le da pijančevanja ni zatrl, ampak je napra-
vil neštete nove vire za korupcijo. Ljudje ( jejo več ko prej — tisti ki hočejo piti — in I teri imajo bolj prazne žepe, pijejo strupe, kis jih jim prodaja za drag denar kot alkoholi pijače. Statistike smrtnih slučajev izmed član stva podpornih jednot in policijske statistike i večjih mestih bi nam lahko veliko povedale« katastrofalnih posledicah pitja "prohibicioni stičnih" strupov.
Razun apostolov 18. dodatka imamo še k pe fanatikov, ki propagirajo "plave" nedelji Vse, kar bi bilo ob nedeljah dovoljeno, jemo liti in čepeti v cerkvah. Plave nedelje imajo i v nekaterih okrajih in državah. Mesta, v kale rih so v veljavi, so ob nedeljah kakor izumrli Ulice prazne, vse nekako mrtvaško.
Tak zakon je predlagal v illinoiski legisl turi senator James E. MacMuray, ki zastopa ene ga čikaških okrajev. Ako bo njegova predlog sprejeta, bo v Illinoisu ob nedeljah prepovedi na vsaka zabava, na katere se računa vstopnini in tudi druge, razun tistih, ki se vrše pod režiji kake cerkvene občine. Gledališča, kinema^ grafi, plesne dvorane, baseball, kegljišča itd. morala biti ob nedeljah zaprta. Vsa razvedril« za katera je treba plačati kak prispevek, bi bili prepovedana. Kdor bi ta zakon kršil, bi m vzeli pravico imetij lokal odprt tudi druge dnevi v tednu in naložili bi mu tudi denarno globo.'
, Akcijo za sprejetje te postave podpirajo rat ne protestantovske cerkve in vsakojake cerkve ne in "reformistične" organizacije. Na čelu jim kaki stari moški, ki so se v mladosti izpi in priletne device, ki bi rade, da bi bil svet s ob nedeljah klošterski če že ni vsak dan.
Religijam je za business. In tako zakljufi jejo, če odvzamejo ljudem ob nedeljah vse™ like za zabavo, morajo priti samo k njim. pak s to prepovedjo, če bo sprejeta, bo tako,lil kor s prohibicijo. Mesto zdravega razvedrila« bodo ljudje našli pota v kake brloge, ki jih boil protektirali korumpirani uradniki, in tako bodel fanatiki, ki bi radi spravili grešnike žive vnet™ sa, dosegli ravno nasproten rezultat.
Proti imenovani predlogi je nastala posel no v čikaških krogih velika opozicija in nekate« so mnenja, da je sprejem take postave nemoJ ker je velika večina ljudstva proti nji. Tofl isto so govorili takrat, ko se je šlo za sprejel podobnih postav. Fanatiki se poslužujejo trill in ker ameriški volilci nikdar ne pomislijo,! koga glasujejo, razun tistih, ki volijo socialiil imamo take komedije, ki se v praksi sprem™ za ljudstvo v tragedijo.
Delavci, pristopajte v socialistično organizaciji Brez teh ne bi bilo socialistične stranke ,ne socialisfl nega časopisja, ne shodov, sploh nikake agitacije. ■ organizaciji je moč! Kot posameznik štejete suh kot posameznik ,ki kot tak ne more vršiti dela sanfl organizirani družbi je treba organizirano delati. I
SEMINTJA.
Plesne tekme. — Papež išče zaveznikov. — Cerkve v Rusiji. — Odkrivanje zarot. — Skomine baltiških baronov. - "Božja volja." — Blagoje Žikič.
Ljudje se ukvarjajo z različnimi rečmi. Eni s fašizmom, drugi z "jazzom", tretji s spiritua-lizmom in tako naprej. Ko se naveličajo ene stvari, iznajdejo kaj drugega. Sedaj imamo plesne tekme. Po raznih mestih prirejajo plese, na katerih tekmujejo, kdo bo vzdržal najdalj nepretrgoma na plesišču. Helene Mayer v Cleveland je plesala 52 ur in 16 minut nepretrgoma. Nato se je začela najnovejša manija. V Bostonu je morala plesne tekme ustaviti policija, istotako v New Yorku. V Baltimore je eden plesalcev, ki je plesal zdržema 53 ur, zblaznel. Tekma v Cle-velandu se je ponovila, to 'pot za prvenstvo med moškim in žensko, ker se je hotelo dognati, kdo lahko vzdrži dalj, moški ali ženska. Ljudje te vesti čitajo in se zanje zanimajo. Vsa mesta hočejo poskusiti "srečo" v teh tekmah in doseči prvenstvo.
* * *
Taki pojavi so znamenje duševnega utriije-nja mas. To so posledice vojne furije, ki je pitala mase z vsakojakimi propagandami in jim obetala vse mogoče in nemogoče stvari. Ves svet je v plesni tekmi, na odrih pa igrajo državniki in se igrajo z usodo današnje in bodoče generacije. Ko izumrjejo te, bo ples najbrž že drugačen.
* * *
Iz Rima poročajo, da bo papež Pij XI. iskal zaslombe pri vernih židih v prizadevanju pridobiti rusko sovjetsko vlado za tolerantnejšo taktiko napram veram. V Rimu so mnenja, da so za sedanje protiverske gonje v Rusiji odgovorni ži-dje. Nekaj da. Krščanske vere, posebno pravoslavna in katoliška, sta od nekdaj gojili strastno sovraštvo proti Židom. Radi tega sovraštva je moralo umreti nasilne smrti brezštevilno ljudi židovskega pokoljenja. Sedaj iščejo krščanske religije pomoči vernih Židov v boju proti sovjetski vladi, ki je baje napovedala boj celo Bogu.
* * *
V Rusiji je izvedena ločitev cerkve od države. Vse vere imajo v Rusiji enake pravice. Posestva vseh cerkva so državna last, toda cerkve jih smejo vporabljati v svoje namene. Politiziranje, to je klerikalna propaganda v cerkvah, je v Rusiji zabranjena. Z duhovniki, ki nastopajo proti sedanjemu režimu in hujskajo vernike proti vladi, se postopa kakor z vsemi drugimi kontrare-volucionarji. Rusije je dežela revolucije, dežela, v kateri je trajala vojna neprestano nad osem
let, dežela, ki je bila blokirana, obiskana od suše, v katero so vpadale sovražne čete in v takih razmerah se z jetniki, ki se pregreše proti zakonom, ne postopa tako kakor bi v Rimu, Londonu in Washingtonu želeli. Kjer se dva resno prizadevata zadaviti drug drugega, bo eden gotovo zadavljen.
* * *
Katoliški duhovnik Buitkevič, ki je bil obsojen na smrt in ustreljen, je povzročil v krščanskem in kapitalističnem svetu veliko prahu. Mi ne odobravamo smrtne kazni in smo to povedali v članku "Smrtne obsodbe", priobčen v 812. štev. Proletarca. Socializem stremi za tem, da napravi človeštvo boljše kot je danes, kajti pravičen družabni sistem je mogoč le tedaj, kadar bo človeštvo dovolj zrelo zanj. Protesti cerkva in kapitalističnih vlad v pogledu moskovskih obravnav proti duhovnikom izhajajo iz vrst tistih elementov, ki poznajo dvojno mero justice. Eno zase, in eno za druge. Delavce se lahko strelja kolikor se hoče, sme se jih zapirati in izganjati, izstradali se sme cel narod z blokado, Wrangli, Kol-čaki in Semenovi lahko svobodno obešajo bolj-ševike na kole, ampak kakemu duhovniku, kakemu ljubljencu kapitalističnih interesov se ne sme skriviti niti las.
* * *
V Londonu so odkrili irsko zaroto, ki je nameravala zrušiti glavno mesto Velike Britanije. Tudi iz Moskve poročajo o odkritju zarot. V Nemčiji ali na Bavarskem odkrijejo eno ali drugo zaroto vsaki drugi dan. Francija odkriva zarote v Porenju in v Parizu. Agentje ameriškega justičnega departmenta in agentje Burnsove in drugih detektivskih agencij, "trenirani" v delavskem gibanju, odkrivajo zarote v michiganskih gozdih, v Washingtonu, D. C., v New Yorku itd. Taka je plesna tekma današnjega časa. Odkrivanje zarot je sedaj posebno v modi. Tudi vlada Tiitenkamna pred tri tisoč pet sto leti se je pečala s tem opravilom.
* * *
Zemljiški baroni, ki so bili do ruske revolucije posestniki zemljišč v teritoriju, ki je danes znan kot baltiške dežele, obdržujejo konference in študirajo, kako bi dobili nazaj "svoja" vele-posestva. Spisali so obširno spomenico in jo naslovili ameriški vladi, toda odposlali je še niso. Nekateri izmed njih so prišli do prepričanja, da bi se s tem osmešili pred svetom. Ljudje, ki so lastovali zemljo v teritorijih ob Baltiku, so bili večinoma nemški in poljski plemenitaši. Revolucija jim je odvzela zemljo in jo razdelila med tiste, ki jo obdelujejo. Vendar so ti baroni še vseeno na boljšem kakor ruski veleposestniki, kajti vlade baltiških deželic so pustile vsakemu še vedno za dober "grunt" zemlje. Ampak baroni so navajeni, da jo samo drugi obdelujejo, oni pa spravijo sadove. Tistih časov, ko je-vladal za njih blaženi fevdalni sistem, ne bo več. Tudi
spomenice ameriški vladi jih ne prikličejo. In ker ni več veleposestev, tudi naslovi knezov,
grofov in baronov ne pomenijo ničesar.
* * *
Charles Dillon, pomožni župnik katoliške cerkve v Kalamazoo, Mich., je pri južini ustrelil župnika Henry O'Neilla. Nato je morilec ukazal duhovniku McCulloughu, ki je bil tudi pri obedu, naj dene umirajočega župnika v sveto olje. Policiji je dejal, da ne obžaluje svojega koraka, kajti ker ga je umoril, je bila taka božja volja. Drugače bi se umor gotovo ne izvršil. Za vzrok umora je navedel, da ga je župnik O'Neill provo-ciral in mu s svojimi preganjanji napravil življenje neznosno. "Ves čas, kar sem v njegovem župnišču, je nastopal proti meni kakor car", — jc dejal Rev. Dillon.
* * *
Iz te sličice vsakdanjega življenja bi se verniki lahko naučili, da je duhovnik najprvo človek kakor vsak drugi. Dobri župnik ni dober in blag, ker če bi bil, ne bi nastopal proti duhovnemu sobratu kakor brezsrčen car; in če bi pomožni župnik verjel v krščansko potrpežljivost kakor ni, bi se ne zatekel k samokresu in na svoj način strmoglavil carizem v župnišču. Ko je iz-vedej za afero škof, je hitro podal izjavo, da je Rev. Dillon blazen. Znaki blaznosti so se baje poznali na njemu že dolgo časa. Dillona so hitro, skoro brez kake obravnave obsodili na dosmrtno ječo, pozneje ga bodo dali v kak katoliški zapor, s katerim se je imel priliko seznaniti tudi že en slovenski duhovnik, ki je postal žrtev carja slovenske duhovščine v Ameriki. Težko pa je pri
takih aferah ugibati, kdo je bolj blazen.
* * *
"Je že tako božja volja," je dejal Rev. Dillon, potem ko je odložil revolver. "Je že tako božja volja", pravijo verniki, ker verujejo, da ne izpade niti en las iz glave brez božje volje. Te nazore, to vero v božjo voljo je treba iztrebiti, ker zastruplja možgane vernega človeka. V Rusiji skušajo iztrebiti tako vero v velikem obsegu, raditega krik raznih cerkva proti sovjetski vladi. Njim ni za Butkieviča, ne za patriarha Tikhona, ampak za mase, katerim hoče "boljševizem" iztrgali vero".
* * *
V soboto 14. aprila so v krematoriju na češkem pokopališču v Chicagu vpepelili truplo Blagoje Žikiča. Vse, kar je ostalo, je nekaj pepela. Ampak Žikič je zapustil mnogo, kar živi in bo živelo. V časih, ko se marsikdo, ki se danes trka na prsa ekstremizma, ni niti drznil simpati-zirati s socialističnim gibanjem, v časih, ko so razni Grškoviči pozivali hrvatske delavce, naj denuncirajo socialiste, je Žikič delal, neprestano delal za socialistično probujo hrvatskega in srbskega proletarijata. Govoril je na shodih, bil aktiven v udruženju kateremu je pripadal, delal v upravništvu "Radničke Straže" od jutra do po-
znega večera. V nezdravem, nezračnem prostora na South Racine Avenue je vodil upravniško delo Radničke Straže. Prišel si v urad ob 8. zve čer, Zikiča si našel pri delu. Prišel si ob 10. zvečer, Žikič je še vedno delal in se včasih potožil, da je-utrujen, da se slabo počuti. Pri delu za socialistično stvar si je ugonobil zdravje, kakor pred njim Glumac. Ampak delo, ki sta ga opravila, živi. Hrvatsko delavstvo v Ameriki je iztrgano iz_ rok krvosesov in bivšie hrvatske "narodne luči", ki so bile "predstavnice naroda", sole še medle kresnice. Kmalu tudi teh ne bo več.
Glorija povečavanja plač.
Jeklarski trust in nekatere "neodvisne" jeklarske korporacije so svojemu delavstvu povečale plače. Veliki dnevniki in drugo kapitalistično časopisje ovija to dejstvo v glorijo "dobrih časov", ki prihajajo v deželo. Hvalijo razumnost E. H. Garyja in drugih jeklarskih magnatov. ki na tak prostovoljen način vpoštevajo interese delavcev in so jim povečali plače ne da bi delavci to zahtevali.
Slika je ta: Jeklarsko delavstvo ima še vedno 12-urni delavnik, vse dneve v tednu. Le ma odstotek delavcev je, ki delajo manj ko 12 ur. toda skoro nihče ne dela manj ko 10 ur dnevno Tudi tistih, ki imajo nedeljo ali kak drug dan v tednu prosto, ni mnogo. Plače so, hm, po doma« rečeno, nesramne. Sedaj, ko so jim jo "povečali", bodo dobivali navadni delavci od 30 do 40 centov na uro. Kako sijajno!
Ko so odpeli glorijo jeklarskim korporaci-jam, je prišel na dan klavniški trust in slovesno razglasil, da je povišal svojemu delavstvu plače. Kakšno je delo v klavnicah, je človeku, ki ga ni še skusil, težko dopovedati natančno. Da ni dobro je dokaz to, da se ljudje ne tepejo za delat klavnicah, ako je mogoče dobiti zaslužek kje drugje.
Poročevalci listov so šli k bankirjem in industrijalcem ter jih vprašali, kaj mislijo o povišanjih. Bankirji so večinoma mnenja, da greje-klarnam in klavnicam trda za delavce, pa bi jih radi s povišanjem plač dobili več v svoje obrate, To je res, kajti ravno jeklarski in klavniški intfr resi se najbolj prizadevajo odpraviti odredbe omejevanje naseljevanja. Oni hočejo delav cenenih delavcev! Trgovci so povišanja plač zdravili in računajo, koliko bodo imeli delal sedaj več za potrošiti. Potrebščine bodo v sogl sju s povišanji plač podražili, jeklarski in ki niški delavec bo pa tam kakor je bil.
Na vsak način bo za delavce v teh kakor vseh drugih obratih najboljše, da se organizi strokovno in politično in zahtevajo malo več kor malenkostna povišanja plač za par cen na uro. Pravilno bi bilo, da zahtevajo vse in čim prej tim bolje.
IVAN CANKAR:
KRIŽEV POT.
(Konec.)
Zdaj tega že dolgo ni bilo; vse je minilo, kar ugasnilo je, Bog vedi kako. Marko se je še spominjal ru-pienopečenih velikonočnih kolačev; lepo je bilo, ali minilo je; lesketalo se je daleč zadaj kakor sanje. Rev-ščina je zdaj povsod, je dejal oče. Kmetje nimtijo denarja, gospoda pa si naroča v mestu. Če bi bil mlad, je dejal, bi šel drugam. Tukaj gre vse navzdol, kakor v pekel. Ali gosipod, ali berač, — drugega ni. . . — je bilo za Marka vse nekaj strašnega, samo pol razumljivega. Vedel je, da pomeni lakoto, lakoto, večno lakoto. . . Spomnil se je na novo mašo pri podružnici visoko v hribih, na Planini. Tudi on, ministrant, je šel tja z domačim gospodom. Gospod se je peljal po daljši poti, on pa jo je mahnil čez hribe. Strahovito dolga pot je bila, tako da ni čutil nog. In lačen je bil in žejen. Stregel je pri maši, a po maši so šli gospodje v farovž in slišalo se je, kaiko so žvenketale vilice in žlice; tudi kozarci so žvemketali, jasno, veselo in gospodje so se hrupoma smejali. Marko je stal pred farov-žem in čakal potnpežljivo. Naposled pa ga je hipoma streslo: "Pozabili sa name!" Gledal je z velikimi očmi proti Oknu, poslušal je poželjivo, kadar je prihajal kdo hitro po stopnicah in so se oglasili v veži koraki. Lačen je bil, težak kamen mu je ležal v želodcu in se je prevračal. . . . Žlice že niso več žvenketale, samo cvenk-cvenk-cvenk so peli kozarci. Nikogar ni bilo, a Marko se je držal za ograjo — majhen vrtič je bil pred farovžem—in rad bi sedel, pa ni mogel nikamor; če bi šel stran, bi prišel morda ob istem času kdo ponj in bi rekel: "Kje pa je ministrant, zakaj pa ga ni bilo gur, da bi jedel in pil?" — In res je priišel mlad gospod, in je ugledal Marka: "Kaj pa ti fant?" — "Jaz sem ministrant", je dejal Marko in v grlu ga je zgrabilo. "Tako, tako. . . tu imaš desetico pa pojdi domovi" — Marko je šel domov in se je jokal na glas, tako da so se veverice plašile. Predno je prišel v vas, si je obrisal obraz, da bi se nič ne poznalo. "Kaj pa si vse jedel in pil, Marko?" ga je viprašala mati in veselo ji je bilo pri srcu, da je Marko jedel in pil. "No, vse. . ." je odgovoril Marko. "Potice . . . meso. . . Nato pa je sedel, ker so se mu noge tresle in se mu je vrtilo pred očmi. "In še desetico so mi dali povrhu ... " Zavistno so ga gledale vse štiri sestre in celo oče se je ozrl postrani iz kota.
Zdaj se je spominjal na vse to in hipoma ga je spreletelo, da ne bo nikoli konca. Da, amirom, zmirom brez konca, kakor kolo, bodo tekli dnevi: zjutraj košček kruha, opoldne močnik, zvečer košček kruha. . . da bi imel košček kruha in korec vod«!. . . da zmirom in mati bo sedela v kuhinji, glavo v rokah in izza prstov bodo kapale neprestano debele solze. . .
Sam ni vedel kako se je zgodilo. . . udaril je s čelom ob hrastov les, križ je ležal na kamenju pred njim.
Tako je padel Marko vdrugič pod križem.
V obraz mu je zasopel smrad iz cerkovnikovih
ust;
"Fant, ali naj te primem za ušesa? Kaj ima« na riti oči?"
In mu je zakopal prste v roko, da je Marka zelo zabolelo ter ga je stresel.
"Poberi!" 1 Zadaj se je oglasil gospod:
"Fant, pa bi bil ostal doma! Te bo treba prijeti za lase, da boš vedel koga nosiš!"
Marko je vzdignil križ visoko, visoko, da je gledal Kristus daleč naokoli po pusti pokrajini. Ozrl se ni bil Marko ne na gospoda, ne na cerkovnika, ali videl je dvoje strašnih obrazov, ki sta gledala nanj kakor bele oči, ki se bližajo ponoči, kadar ie vse tiho. Mrzlo mu je curljalo po telesu, kot da bi mu zlivali vodo za vrat in tresel se je.
Procesija se je vila zmirom dalje, zmirom na vkre-ber, bližala se je gozdu. Ali namesto da bi se bila pot zožila, da bi se skrila v senco, se je še zelo razširila, tako da je segala preko nje le tu pa tam senca smrekovega vršička. Tla so bila ilovnata, razrita in razpoka-na. Rdečkastorjav prah se je vzdigal za procesijo. Goizd je bil redek, široke golice so bile poraščene s praprotjo ali pokrite za ped visoko z oruimenelim bo-dičevjem. Tenke sence smrek so risale čudne orna-mente. Slo je zdaj zelo navkreber, tako da so hodili počasi, vsi sključeni in trudni. In žgalo je, razbeljen dež je lil na zemljo, pot ie bila pokrita z žerjavico. Solnce je stalo že skoro sredi neba, v strašnem veli-' čanstvu.
Marko se je tresel, ali utrujenost ga je minila, odleglo mu je. Stopal je malomarno, križa skoro ni čutil v rokah, — kot da bi ga bil privezal kdo z vrvjo krog pasu ter ga vlekel za sabo. Hodil je, — kamorkoli, saj je vseeno. Saj ne bo minilo nikoli; kar naprej, kamor je. Žejalo ga je, — ali kaj more človek, če ni vode in če ie nikoli ne bo? Lačen je bil, — ali kaj more človek, če mu je tako namenjeno? Kar zmirom naprej, brez konca.
Tam zadaj hodita cerkovnik in gospod in ga priganjata, žugata mu s kropilnikom in brevirjem. Aii čemu ga priganjata, saj gre sam! Zmirom naprej gre, žejen in lačen, zimirom naprej in ne misli več na latinsko šolo. To je bilo tako neumno, kakor če je časih mislil, ko ie prihajal iz šole: "Morda je zdalije vsa miza polna dobrih stvari; mati se smeje od veselja, celo očetu se tresejo brki. Hipoma se je vse spremenilo, — nekdo je prišel in je prinesel vsega." Tako sladka je bila misel, da se je spremenila v pričakovanje in da je odprl vrata z nemirnim srcem in pridržano sapo. Materin obraz je bil objokan kakor zmirom, oče je sedel tiho za mizo in na mizi ie bila skleda koruznega močnika . . . Latinska šola itj vse to, — saime neumnosti. Nilkoli ne bo konca. Gospod in cerkovnik zadaj, s kropilnikom in brevirjeim, strašna, neizmjerna pot, težek kamen v želodcu ... Da bi človek umrl. Ali je potem konec? Pekel je potem, večen ogenj, večno poželenje po korcu hladne vode . . . Na dnu svojega srca je Marko sovražil Boga, ni mu mogel oprostiti, da ga je prosil nekoč zastonj vso noč. Večerje ni bilo, dela ni bilo. Očeta je obšlo nenadoma, hodil je s trdimi koraki gor pa dol in klel strahovite kletve, da se je mati tresla v kotu in da so se otroci jokali. Marko ni mogel zaspati in videl je, da je vstala mati ponoči in da je pokleknila ob postelji in da je jokala in molila do jutra. Tudi Marko je molil vso noč, ali jokal ni. Ležal je v postelji s široko odprtimi očmi in pogovarjal se je z Bogom kakor prej nikoli; zdelo se mu je, da je bil čisto blizu njega, čutil je skoro na čelu dih njegov, njegovo vseljubečo, blago roko. In toplo, sladko zaupanje ga je napolnilo vsega; vedel je, da bo drugo jutro vse drugače in zaspal je miren. Toda zjutraj ni bilo kruha, strašen dan je bil; šele ob desetih je prinesla mati hlebec in kar zgrudila se je na klop; ozmerjali so jo bili, beračico. Ali ona ni jokala zaradi tega, jokala je zato, ker jo je bil varal Bog,
ki ga je prosila in rotila vso noč na trudnih kolenih. Od takrat je Manko sovražil Boga . . . Zato je vedel da pride v pekel, kjer je večen ogenj in večno poželenje po korcu hladne vode . . . Tako se vije pot neprestano, v žeji in lakoti in grozni žalosti, vije se proti peklu, n vije se navkreber. Čudno je, da- se vije navkreber, ali pa še Marko moti; pot gre navzdol, zakaj gori so nebesa, a pekel je spodaj. Kako si je mogel misliti, da gre pot navkreber? . . .
"Kako pa hodiš, ali si pijan?"
Marko je slišal cerkovnikov glas, a odgovoril je samo v mislih: "Saj grem, za bočjjo volijo, saj grem; čemu pa me preganjate. Saj ne maram ničesar, ne marelic, ne pomaranč, ničesar, samo ne tepite me, za božjo voljo, saj grem!"
Kako ga preganjajo, raibeljni!
Zasmilila se mu je mati, ki je tako slaba in boleh-na in ki nikoli nič ne je. Svoj kruh spravlja za Mimi-co, ki je še neumna, a zase odščipne drobtino, ki bi bila komaj za mravljinca, pomoči jo v vodo — in to je njena večerja; Marku se je paralo srce, kadar jo je videl, kako je gledala objokana, vsa v strahu, kakor tič, če ga zgrabi trda pest in ga tišči za vrat. Marko bi ji kaj rekel, ali če se je stisnil k nji, se je zajokala še bolj in kakor od svinca so kapale solze Marku na Obraz in na roke. In zdaj mora mati, lačna in žejna, po tem trdem kamenju, v tem neusmiljenem solncu. Tudi sestre so se mu smilile. Francka je že pametna, še večja kakor on, zato hodi krepko, četudi je lačna, a joka se samo zaradi drugih in zaradi matere. Marku se je še bolj smilila, ker je jokala zaradi drugih. Ali uboga Mimica, dete — Marko je zdaj začutil, kako mu je Mimica pri srcu. Majhna je še in neumna, pa mora vsako nedeljo mimo pomaranč, marcelic, medenih punc pod cerkvijo, ubožica. Da bi jo mogel vzeti vsaj v naročje, pa ima križ v rokah; a Francka je preslaba, padla bi, če bi imela Mimico v naročju. Kaj šele matil Tako se drže za roke, Mimica na sredi, a Francka pri materi, da bi se materi kaj ne zgodilo. In tudi oče se je smilil Marku. Hodil je trdno, sključen v dve gubi, oibraiz suh, obrvi namršene; rekel ni besedice in niti zavzdihnil ni, a časih se je ozrl postrani, tiho, na mater, na štiri sestre, na Marka, ki je nosil križ spredaj in še bolj se je sklijučil. Šli so neprestano, lačni, žejni, trudni, po brezkončni kamnati poti, pod neusmiljenim solncem, zadaj pa sta jih pehala in preganjala cerkovnik in gospod s kropilnikom in brevirtjeim.
Nikjer ni rešitve, ne sladkega počitka, ne korca vode, ne drobtine kruha.
Hudobni ljudje jedo marelice in pomaranče, pa se še ne ozro, da bi jim vrgli košček, ubogim, lačnim; Bog ima vsega dovolj, on bi samo hotel v mislih in konec bi bilo lakote in žeje; toda on posluša pobožno molitev in jo zasmehuje.
"Prokleti! Prokleti!" je streslo Marka po vsem telesu. Oči so se mu izbuljile: strašno težak je bil križ, tako da je omahoval iz njim, a solnce je segalo dol s čudno, dolgo, zlato buciko, nagajalo mu je najprvo pred očmi, nato pa mu jo je počasi zasajalo v glavo, skozi čelo.
Vzdignil se je najvišji klanec; tam zadaj, za smrekami, se je že videlo jabolko na zvoniku podružnice. Ali Marko ga ni videl. Silen strah ga je obšel, ko je u-gledal strašni klanec, — strašni prepad. In poslednje upanje ga je obšlo obenem, ■— bežati!
"Mati! Mati! Ne tod gor, ne tja dol! Bežite mati, na to stran, ti Francka, na ono! Vleči Mimico sabo! Mati, da nas ne vjamejo!"
Iskal je njeno roko, omahoval je, križ je treščil
rta pot pod klancem, in Marko se je spotaknil obenj in se udaril s čelom ob les. Prepozno je bilo ... ;
Nesli so ga h kmetu, ki je imel svojo hišo ob cerkvi. Zvečer so ga spravili domu in tam je Marko umrl
j* ._«*
Vere v Jugoslaviji.
Četudi smo bili med vojno navajeni čuti, da so Srbi, Hrvati in Slovenci en narod, kar se je v praksi izkazalo da nočejo biti, je vendar mogoče, ako ostane država celotna, da bodo v teku nekaj generacij postali en narod. Med Hrvati in Slovenci na eni strani in Srbi na drugi je temeljna razlika, vsaj kar se tiče pri-prostega ljudstva, vera. Hrvati in Slovenci imajo pravo vero in Srbi krivoversko, Srbi pa mislijo, da je njihova vera najstarejša, najboljša in edina prava, zi verskimi naziranji v Jugoslaviji in drugod je neka| takega, kakor z edinopravimi in odrešilnimi programi raznih ekstremističnih strank. Vsi so pravi, vsi nezmotljivi, in vsi so napačni in vsi zmotljivi. Tako oči j tajo drug drugemu.
V Jugoslaviji prednjači pravoslavna cerkev, ki ima 5,602,2.27 pripadnikov, večinoma v Srbiji, Črni gori, Macedoniji, Bosni, Hercegovini in deloma v Dalmaciji in na Hrvatskem. Pravoslavna vera je bila v Sloveniji pred združitvijo nepoznana razun v kolikor so ljudje o nji čitali, sedaj pa je v Ljubljani in tudi v Mariboru že precej pravoslavnih uradnikov in častnikov.
Katoličanov je v Jugoslaviji 4,735,154, večinoma na Hrvatskem in Sloveniji, deloma v J)almaciji in » Bosni.
Mohamedancev je 1,337,687; največ jih je v Bosni, Hercegovini in Južni Srbiji. Jaki so v sarajevskem, tuzlanskem, raškeni, skopljskem, vranjskem in kosovskem okraju. V skupščini so zastopani kot stranka in mešetarijo s Pasičem prav po turško, dasi so po narodnosti večinoma Srbi, to je, za občevanje rabijo srbski jezik.
Protestantov ije 216,847, ki žive v Vojvodini in deloma v Sremu. Malo manj ko njih je grko-katolikov (n. pr. "Vlahi" ob hrvatsko-kranjski meji).
Židje so raztreseni po vsi deželi, toda najmanj jih ima Slovenija, Hrvatska pa največ. > Brez veroizpovedi je v Jugoslaviji 2,016 oseb, izmed katerih jih je 1,331 v Vojvodini, drugi so raztreseni po Srbiji, Sloveniji in na Hrvatskem. V Južni Srbiji je izjavilo samo osem oseb, da ne pripadajo nobeni religiji. Po odstotkih je v Jugoslaviji 46.6 pr«. pravoslavnih, 39.4 proc. katoličanov, 11.1 proč. mohamedancev, 1.8 proc. protestantov, 0.5 proc. Židov in 0.4 proc. grko-katolikov.
vt®
»
Pravi socialist ne sme biti rezervist, ampak mora biti vedno aktiven vojak svoje stranke. Kdor nosi svoje prepričanje le sam v sebi, ne koristi nič ne sebi, ne svoji stvari. Prepričevati mora tiste, ki še niso prepričani in organizirati neorganizirane. Na bojnem polju se moraš bojevati. Na vzgojevalnem polju bodi učitelj.
Socializem bo izpremenil kapitalističn sistem civilizacije, to je boj, sovraštvo in tekme v kooperativno družbo, v cililizacijo, ki bo šla za palmo kulture ii človeške sreče. Medsebojni boji, ki se vrše danes vsled bojazni za eksistenco, bi izginili.
DOPISI.
DOPIS AGITATORJA.
Prideš v hišo, pozdraviš, pogledaš ljudi, jih preštudiraš, in potem pričneš z uvodom, kakršen se ti zdi pri ljudeh s katerimi si ravno prišel v dotik o najprimernejši. Ako si domačin, te že poznajo. Ako si tujec. te ogledujejo prijazno, ali pa to merijo s pogledi od nog do glave; odvisno je, kak vtisk narediš nanje.
Prišel sem zvečer v stanovanje rojaka, pri katerem je bila zbrana večja družba, očividno zelo dobro razpoložena. Bila je sobota, čas za razvedrilo. Pili so. Poznalo se jim je že na obrazih, poznalo se je na mizi. Pet moških in tri ženske so tvorile družbo. Ko sem potrkal in na dovoljenje vstopil, je eden gostov ravno poskusil zapeti. Zdelo se mi je, da me je pogledal jezno, ker sem mu pokvaril pesem.
Gospodar me povabi naj sedem, gospodinja mi nalije kozarec: "Na, pij!"
Začel sem: "Na potu sem za socialističen list, če bi ga hoteli naročiti." Govoril sem še to in ono in opaziti je bilo na vseh obrazih, kako neroden jim je bil moj prihod. Gospodar je dejal, da ima tri liste, žena mu je popravila, da ima štiri. Dostavila je, da bo tri pustil, in če pridem kedaj pozneje, se morda naroči tudi na list ki ga zastopam. Pili so hitreje, opazil sem to. Tudi meni so točili ker sem pil >■ njimi. Raizgovor se je vlekel na vse konce in kraje. 'Proletarea zastopaš, a?" In tako sem izvedel, da so socialisti ljudje, kako bi že rekel — nič prida ljudje. Računov nimajo čistih, talajo si mi-Ijonske sklade, vse ije pri njih narobe. Posesal sem vmes, tolmačil, pojasnjeval, ampak njim ni bilo za pojasnjevanje. Tisti, ki je skušal zapeti ravno ko sem vstopil, se je oglasil: "Ti, zakaj pa niso ti hudiči kaj napravili proti vojni? Zakaj so nas prodali, to mi povej?"
Oglasila se je ženska, mislim da je bila njegova žena: "Kaj boš, šleva, kdo te sploh mara, še zastonj te nihče ne vzaime." V kotu je sedel možak, ki se mi je zdel razumnejši od drugih v družbi: "Tebe prodati res nihče ne more. Kar se tiče vojne dobe, kdo je bolj nosil zastave kakor ti? Saj si imel prsa kakor kak general, toliko si imel /znakov na njih. Pomagal si tistim škricem kakor da te plačajo. Zakaj nisi ti šel na gavge ali kamorže?" Gospodar je vmes pripovedoval, kako se slabo dela in bi se na list že naročili, pa ni časa citati. Razumi če moreš. Slabo se dela, kar pomeni, da ne delaš stalno, ampak citati vseeno nimaš časa.
Dobil sem tistega v kotu, da se je naročil na list. Pravil mi je ,da je bil enkrat prej že naročen, ampak z upravništvom se je nekaj spri, pa je list pustil. Bil je prijazen možak, nekoliko ga je bilo treba potapljati, malo pohvaliti, pa je bil pripravljen iti z menoj po stanovanjih.
Prilično sva jih obšla, povsod eni in isti izgovori, ^povsod so ljudje gostoljubni, pa ti ponujajo piti.
"Jaz sem že veliko delal za napredno -stvar," mi je dejal neki rojak, "ampak drugi če kaj store se dajo plačati. Zato sem vse skupaj pustil. Ali socialist — to sem pa še zmerom. Volim samo socialiste, le škoda
da je socialistična stranka v tem kraju tako slaba."
"Ali ste pri stranki?" sem vprašal.
"'Nisem .... O, tukaj smo imeli nekoč močan socialističen klub, pa je med vojno razpadel."
"Zakaj?"
"Nismo se strinjali z vodstvom Zveze, pa smo prenehali s klubom."
"Zakaj niste šli k stranki?"
"Seveda, to bi lahko storili, ampak biti takrat socialist je bilo nevarno. Saj veste, človek ima ženo, otroke, bajto, lahko bi mi jo zažgali ali pa me pretepli. Nekaj so jih."
"Hm, tako ..."
"Ali se boste naročili na list?"
"Pa me zapiši ..."
Plačal je, se odobrovoljil in pričel pripovedovati, da bo v naselbini zopet treba kaj začeti. "Veste, sedaj simo tako nekako mrtvi. Največ pijemo. Človek obupa, da bo kedaj kaj prišlo."
"Kaj naj bi prišlo?"
"No saj veste kaj mislim, socializem. Že toliko let govore o njem, pa še zmerom vladajo,kapitalisti."
"Vidite, to je raditega, ker delavci že veliko lev samo govore o njem, kakor vi, ki pričakujete, da bodo že drugi vse napravili. Kluba nimate, in namesto da bi videli svojo nemarnost, vidite nemarnost samo drugih delavcev. Vidim, da imate na mizi razne liste, ki so sovražni socialističnemu gibanju. Zakaj ne zabavljate čeznje? Zakaj jih podpirate? Zakaj odklanjate podporo socialističnemu listu ,zakaj? Vidite, dali ste mi polletno naročnino in morda si mislite, da ste mi dali te cente kot nekako miloščino. Ali znate čitati, ali sploh znate pojmiti razliko od razlike?"
Ko sem govoril z njim, se je sešlo še par drugih moških in žensk. In povem vam, težko je. Veliko govore, pa so o vsem tako slabo poučeni. In čim manj so poučeni, s tim večjo gotovostjo trdijo, da je tako in tako in nič drugače. Lijudje niso hudobni, ampak nevedni so in v nevednosti je hudoba.
V dveh dneh sem obredil naselbino, o kateri sem čital da je napredna v toliko da niti svoje fare nima. Našel sem štiri društva spadajoča k trem jednotam, o izobraževalnem in pečlarskem klubu in o pevskem društvu, o katerih sem čital v dopisih da jih imajo, pa so mi povedali, da se take reči poročajo v list, "'ker se hočejo nekateri fantje postaviti."
Radovedni ste, kakšen je bil moj uspeh. Dober pri takih ljudeh. Nagovoril sem bodisi posamezno ali v družbi kakih sto moških in dobil osemnajst naročnikov. Pri na vse vetrove oznanjani slovenski naprednosti je to malo. Kdor pa pozna napredek naših naselbin, mi bo potrdil, da je to mnogo.
Premalo čitajo naši ljudje, ali pa mislijo premalo. Drugače ne bi begali drug drugega in ne bi bili tako pristopni vsem govoricam, ki se širijo edino z namenom blatiti tega ali onega ali pa jemati zaupanje gotovini akcijam in osebam ki jih vadijo.
Naše naselbine potrebujejo dobrih, izobraženih agitatorjev. Če znaš ljudem pojasniti in jim dopovedati, saj te razumejo. Zmerjati jih ne smeš, ker to niti psu ne ugaja. Ako bi se moglo od časa do časa prirediti tu in tam kako predavanje, na katerem bi govoril kdo ki pozna položaj, in bi potem pojasnjeval na vprašanja, bi se morda res dogodilo da bi napredo-
vali. Sole nam je treba, učiteljev, dobre liste je treba razširiti. Prešli smo skozi eno dobo našega napredka, sedaj stopamo v drugo in v tej bo treba pričeti z nova na višji stopnji kakor smo pričeli prvič. — Navaden agitator.
Prireditev socialističnega pevskega zbora "Naprej" v Milwaukee.
MILWAUKEE, WIS. — Kakor vsako leto, tako priredi soc. pev. zbor "-Naprej" tudi letos spomladaij-sko veselico z obširnim programom v nedeljo 29. a-prila v S. S. Turn dvorani.
Na popoldanskem programu bo izvajanih več krasnih pesmi mešanih in moških zborov, peterospevov, dvospevov, samospevov in deklamacij.
Na večernem programu je globoko zamišljena rodbinska drama "Sin", v štirih dejanjih, polna krasnih in pretresljivih prizorov. Z vprizoritvijo te drame si jf zbor nadejal težko nalogo in zavzel se je, da bo igrana v splošno zadovoljnost občinstva.
Soc. zbor "Naprej" se je potrudil še ob vsaki svoji prireditvi nuditi občinstvu mnogo duševnega razvedrila in kakor razvidite iz programa, tudi ta ne bo zaostajala za prejšnjimi.
Ker se bliža prvi maj, mednarodni praznik zavednega delavstva, vabimo cenjeno občinstvo, naj se te prireditve udeleži v čim večjem številu, da bomo tudi mi kot del razredno zavednega delavstva proslavili resnični delavski praznik prvi malj. Delujmo za uresničenje ideje, da bomo tudi ameriški delavci, kakor naši sodrugi in somišljeniki v evropskih deželah, proslavljali prvi maj pod rdečim praporom enakosti, bratstva in svobode!
Spomnimo se besed našega velikega učitelja znanstvenega socializma Karla Marksa: "Delavci, izgubiti nimate ničesar razun okove, pridobite pa lahko ves svet!"
Naj živi prvi maj!	V. p.
Prvomajska proslava društva "Nada", št. 102, SNPJ.
CHICAGO, ILL. — žensko društvo Nada, št. 102, SNPJ., priredi v soboto zvečer 5. maja prvomajsko slavnost in veselico v dvorani SNPJ., 2657 So. Lawn-dale Ave.
Na to priredbo vabimo vse sodruge in sodruginje čikaških socialističnih klubov JSiZ. in prijatelje ter prijateljice našega društva.
Naše zabave so bile vedno dobro posečane in občinstvo je bilo s postrežbo še vsikdar zadovoljno. Tudi sedaj bomo skrbele, da bo naša priredba čim boljša in tako zadovoljila udeležence.
Na svidenje dne 5. maja!—Odbor.
O protestantih in kritikih.
CLEVELAND, O. — Jankotu: Namen Pirca in Za-krajška (Trček mi je nepoznan) je diskreditirati osebe, ki so imele v rokah vodstvo JRZ., ker je imela kampanja JRZ. dober uspeh, njihova pa je bila fiasko. Zato naj eni protestirajo tam kjer so oni delali, mi bomo pa tam kjer smo delali mi.
Protestantje ki so bili aktivni za časa kampanje nimajo sebičnih niti sovražnih namenov, ampak imajo različne ideje, kako naj bi se vsota rabila. In moje mnenje je ,naj bi se rabila tam za kamor je bila nabrana. Ako naj se jo rabi za izobrazbo, je v starem kraju izobraževalno delo potrebnejiše kakor tukaj. Če
bi bil tam narod izobražen vsaj toliko kakor tukaj, M bilo več upanje da bi dosegel to za kar smo mi tukaj delovali.
Jaz mislim, ako bi odbor,ki ima stvar v rokak podal preje izjavo, kaj misli storiti in kako razpolagati s premoženjem, ki se o tem nato razpravljalo ii odbor bi vedel pri čem da je.
Kar se tiče Clevelanda in Collinwooda bo kakor sem pisal, da je Cleveland in Collinwood eno mestu ne dva. To sem izvedel že malo prej ikako tisti delegil ki je priporočal Collinwood za sedež prihodnje konvencije SNPJ., dasi je bil Cleveland omenjen že prcj Da vlada med tukajšnjimi Slovenci tradicionalno mišljenje, da sta tukaj dve naselbine, bo tudi res, kako; pišete vi. Saj je sam Collinwood razdeljen na dve m selbine — Brick Yard in "na ono stran mosta".
Kar pišete o socialističnem klubu, bo tudi precej resnice. Samo da bi klub lahko še eksistiral, čeprav i manjšim številom članstva, ampak pri stvari igra pre cejšnjo vlogo dandanes tudi business. Ko socialii stopi v business, je mrtev, ker se boji zamere in boj kota.
Radi F. S. bi se ne oglašal, ampak "urmoharji' so omenili že trije dopisniki, in ako se ga hoče krili-zirati, naj se ga zato, ker se prizadeti ne strinjajo! njegovim dopisom, ne pa zato ker je "plehar". Sjj vendar ni sam.
Yes, člankov proti alkoholnim strupom se doki včasi, toda so redki, dopisov pa prav nič.
Glede Chicage. Precej nezaupanja proti "Cikaj™ se dobi tudi na St. Clair. Saj je bil nekoč sklenjen pat, da se Čikaga "premufa" v Cleveland, ker ne znaji "tam ronat".
H koncu naj omenim še par drugih stvari. 2i "Proletarca" priporočam, naj se mu da staro obliki ker je dosti ljudi, ki ne marajo "bukve" ampak tenge", toda brez "družinskih razmer". Poučljiv vesti bi tudi lahko pri občevali; saj so jih tudi prej, pr. "Gospodin Franjo", "Hlapec Jernej" itd. To priporočam radi sebe, ampak zato, da bo agitacija list ložja.
Prišel sem tudi do zaključka, da je molčanje vredno kot kritika, in po tem sem bom ravnal prej. — Frank Neumnež.
/
Vabilo na zabavo društva Slovenski D št. 86, SNPJ.
CHICAGO, ILL. — Društvo Slovenski Dom, šl SNPJ. priredi v nedeljo 22. aprila ob 2. popoldne ko spomladansko veselico v dvorani Mozart, 1536 bourn Ave. Članstvo društev in vse slovensko nap no občinstvo v Chicagi in okolici vabimo, da se leže, te naše priredbo v čimivečjem številu.
Naše društvo je vsikdar rado podpiralo naip akcije in s svojimi sredstvi ni štedilo, kadar se je za podpiranje dobre stvari. Kar je bila naša pot slej bo tudi v bodoče. — Član društva.
Sodrugom v Milwaukee.
MILWAUKEE, WIS. — Sodrugi, udeftžite se noštevilno izredne seje soc. kluba št. 37, ki se vrši sredo dne 25. aprila ob 8. zvečer v dvorani I Urin, dnevnem redu bo razprava o zboru JSZ., ki se bo koncem meseca maja.
Sodrugi, pridite vsi na to sejo, pa tudi drugi, niste člani, toda ste socialističnega mišljenja, R seje kluba se vrše vsako prvo sredo v mesecu. — ni k.
| BLAGOJE ŽIKIČ.
Dne 12. aprila je nagloma preminul v Ciceru pri Chicagi sodrug Blagoje (Blaž) Žikič. Vrnil se je bil pred kratkim iz domovine, kamor je bil šel lansko jesen na obisk.
Podlegel jfe za otrpnjenjem srca. Star je bil 42 let, doma iz Knježevca, Srbija, po poklicu krojač. Tukaj zapušča ženo in adoptiranega sina.
V	Ameriko je prišel pokojni Žikič leta 1907. Pri prihodu se je bil ustavil za nekaj časa v New Yorku, od tam pa je odšel v Allegheny, kjer so .imeli hrvatski sodrugi socialistični klub, ki se je označeval pri vstopu v J. S. Z. s številko 3. V Alleghenyu je bil pokojni Žikič eden najmarljivijih socialističnih agitatorjev. S spretnim nastopom in gladko govorico si je znal pridobiti okrog sebe kmalo vse mlačnejše sodruge in jih podvzbujati k socialističnemu delu. Bil je pravi jugoslovanski Jimmie Higgins. A ne samo sodrugi so ga spoštovali in ljubili; Žikičeva beseda je bila uva-zevana tudi pri ljudeh, s katerimi ni delil svojega političnega prepričanja, kajti kot človek je bil Žikič plemenitega značaja. Pravičnost mu je bila prva zapoved.
Kmalo po Glumčevi smrti je poklical upravni odbor "Radničkt Straže" Žikiča v Chicago, naj nastopi mesto upravnika pri listu. Žikič se je odzval, kot se odzove vojak povelju. Od tedaj je posvetil vse svoje sile socialističnemu gibanju med Hrvati v Chicagi in okolici. Poleg »pravniškega dela in članstva v ekseku-tivi J. S. Z., je opravljal sodrug Žikič še razna dela v drugih odborih. Dela, ki jih je sprejemal, je vršil točno.
V	teku vojne in za časa cepljenja J. S. Z. je preživel pokojni Žikič velike duševne boli in kriize, kajti težko je prenašal prizore, ki so se odigravali v tej krizi; hudo mu je bilo, kako se trga narazen zgradbo, za katero je doprinesel tudi on toliko žrtev. Kakor so mu bili ti prizori težki, vendar ni izgubil ravnotežja, ali da bi se bil tako spozabil, da bi postal netoleranten, kakor je bil to slučaj pri večini njegovih kolegov.
In ko je bila hrvatska sekcija odslovljena iz socialistične stranke radi vmešavanja v komunistično taktiko, je šel Žikič sicer ž nijiimi, toda ne z gnjevom v srcu napram socialistični stranki, niti ne z odobravanjem napram vsemu, kar so predlagali komunisti. Ker se ni mogel strinjati z vsemi njihovimi dekreti, je pustil upravništvo lista, odstopil iiz raznih odborov in se vrnil k svoji stroki.
Vedoč, da se Žikič ne strinja popolnoma s taktiko reorganiziranega kluba št. 6, in da bi ga vsled tega morda pridobil za ustanovitev hrvatskega socialističnega kluba na zapadni strani, sem se podal k njemu, da izvem, kaj misli on o takem načrtu.
Toda Žikič, ki je poznal duševno stanje hrvatskega komunističnega gibanja, kakor tudi razmere, ki imajo prinesti izpremembe tega duševnega razpoloženi-i. ni bil za to, da se tak klub organizira, češ, da čas za to še ni ugoden. Obljubil je pa, da stori drage volje vse, kar bo v njegovi moči za interese naše skupnosti in socialističnega gibanja. Da bo informiran o našem delu, se je naročil tudi na Proletarca.
Nekaj mesecev pozneje je odpotoval z ženo v stari kraj, da vidi, kako je danes v Jugoslaviji. Pred kratkem se je vrnil, toda imel je pri izkrcanju sitnosti, ker ga niso hoteli pustiti naprej. Šele s pomočijo njegovih prijateljev v Chicagi in Pittsburghu mu je 'bil
vstop v deželo dovoljen. Prišel je k svojemu prijatelju v Cicero, 111., kjer ga je iztrgala nenadoma smrt iz naše srede.
Ko sem dobil nepričakovano vest o njegovi smrti, sem začutil, da me je usoda prav nesramno ukanila, kajti izgubil sem poleg osebnega prijatelja tudi vezo, na katero seim računal, da postane prej ali slej med slovenskimi, hrvatskimi in srbskimi socialisti v Ameriki — veza, ki nas spravi enkrat zopet skupaj, kot smo bili nekdaj . . .
Kdo naj ga nadomesti v ti veliki misiji? Da, kdo? Kdo naj bo tisti iz one strani Kolpe in Drine, ki bi razumeval tako dobro nas na tej strani, kot nas je razumeval pokojni Žukič? Kdo naj bi v kritičnih časih kot so bili pri J. S. Z. ravnal tako tolerantno in nas ne poniževal brez potrebe, temveč celo branil pred ne-razumniki in prenaipeteži, tudi če se ni strinjal z vsem, kar smo zagovarjali, kot je ravnal pokojni Žikič? To je delal, ker je bil v resnici velik socialist, in ker mu je bila solidarnost jugoslovanskega delavstva v Ameriki pri srcu.
Sedaj ga ni več . . . Škoda, velika škoda, da je odšel ravno sedaj, ko je treba tolikega razumevanja, toliko tolerance, požrtvovalnosti in samozatajevanja, če hočemo, da se strnejo zopet naše vrste — lastnosti, ki jih je imel pokojni Žikič, a ki jih žal tako pogrešamo pri naših mlajših in novincih . . .
Sprevod je bil v soboto dne 14. aprila na češko narodno pokopališče, kjer je bilo truplo na njegovo željo vpepeljeno.
Časten Ti bodi spomin, dragi sodrug, ki si nam bil zgled — kažipot človeka, sodruga in bojevnika!
DRSKAR.
Prireditev socialističnega kluba na Pullmanu.
PULLMAN, ILL. — Socialistični klulb št. 224, J. S. Z., priredi v soboto 21. aprila ob 7. zvečer veliko veselico in igro: "V nedeljo zjutraj," komedija v eneun dejanju. Program bo zanimiv, imeli bomo godibo na pihala, postrežba bo dohra, vstopnina pri vratih samo 50c, če kupite vstopnico v predprodaji, pa 35c, torej kaj hočete več!
. Zavedno delavstvo v Chicagi in okolici naj si zapomni ta datum in pride omenjeno soboto v Stanci-kovo dvorano na 205 E. 116th St. V igri bodo nastopili igralci in igralke dramskega odseka kluba št. 1. Šaloigro "V nedeljo zjutraj" je priredil za naše odre s. Ivan Molek.
Iz teh vrstic razvidite, da je naš trden namen zadovoljiti občinstvo. Vi pa nam lahko poplačate trud, da pridete v našo sredo v oimvečjem številu. — Odbor.
Naznanilo članstvu kluba št. 1.
CHICAGO, ILL. — Prihodnja seja kluba št. 1 se vrši v petek 20. aprila ob 8. zvečer v dvorani SNPJ. Na dnevnem redu so poročila, ki so važna za vse članstvo, nadalje finančno poročilo za prvo četrtletje in poročila posebnih odborov. Po izčrpanem dnevnem redu se nadaljuje diskuzija o točkah dnevnega reda za zbor J. S. Z., ako bo dopuščal čas. Prihodnja diskuzija se vriši v sredo 25. aprila v dvorani SNPJ.
Sodrugi, ki bi vizeli lahko na stanovanje kakega delegata za časa zborovanja konvencije J. S. Z., naj to siporoče C. Pogorelcu na bodoči klubovi seji ali pa osebno ali telefonično v urad Proletarca. — Tajnik.
IZ UPRAVNISTVA.
Do. 14. aprila smo prejeli v kampanji za razširjenje "Proletarca" 133 naročnin. V tekmi je klub št. 1 še vedno prvi, na drugem mestu je A. Žagar iz She-boygana, na tretjem klub št. 27 in na četrtem Joseph Ule iz Chisholma.
Naša kampanja se šele razvija. Saj nismo imeli tega načina agitacije že več let in agitatorji se vanj šele uvajajo, iz pisem, ki nam jih pošiljajo, posnemamo, da so v teku pripravljanja za večjo agitacijo v prid dobivanja novih naročnikov po raznih naselbinah. Nekateri sodrugi So v početku dvomili, da bi se mogla taka kamipanja obnesti. Sedaj verujejo, da je uspeh mogoč, ako se gre na delo s sistematično agitacijo. In tako postaja naša četa agitatorjev za širjenje Proletarca vsaki teden večja.
Louis Žagar iz Conemaugh, Pa., nam je zadnji teden pisal, da se udeleži kampanje, ker se zaveda važnosti, ki. jo ima Proletarec za vzgojevanje slovenskega delavstva v socialističnem duhu. Sodrug Krašna ni pri dobrem zdravju, kljub temu hoče biti vedno aktiven vojak na polju razredne borbe. Tak duh bi moral prevladovati med vsemi zavednimi delavci in rezultati bi bili sijajni.	V
iSledeče je izkaz naročnin, poslanih v tej kampanji.
Tekma za razširjenje "Proletarca".
Izkaz naročnin, poslanih do 14. aiprila v tekmi za razširjenje "Proletarca":
Število Celoletne
naročnin naroč.
Soc. klub št. 1, Chicago .......... 35 ........ 29
Anton Žagar, Sheboygan, Wis..... 17 ........ 14
Soc. klub št. 27, Cleveland, 0..... 12 ........ lOVa
Josesph Ule, Chisholm, Minn..... 10 ........ 9Va
Jerry Kokelj, Pennsylvania ...... 13 ........ 7%
John R. Sprohar, Pursglove, W. Va. 8 ........ 7 Vi
Lucas Butya, Moon, Run, Pa..... 6 ........ 6
Andy Bertl, Harwick, Pa......... 9 ........ 5%
John Ban, Pittsburgh, Pa......... 5 ........ 5
Frank Ravnikar, Lorain, 0....... 5 ........ 3%
Jos. Korsich, Carlinville, 111..... 3 ........ 3
Anton Pečnik, Barberton, 0....... 2 ........ 2
Frank Klun, Chisholm, Minn..... 2 ........ 1V2
Louis Krašna, Conemaugh, Pa..... 2 ........ 1%
Paul Les, Spangler, Pa........... 1 ........ 1
Jack Kotar, Warren, O......... 2 ........ 1
Joseph Kocjan, Brooklyn, N. Y. .. 1 ........
(Klub št. 1.—Posamezni člani dobili naročnin:— Frances A. Tauchar, 12—9; Mary Oven, 8—6*4; Frank Benchina, 5—5; F. Z., 4—3%; C. P., 4—3%; Mary Udovich, 2—1 V2;
Klub št. 27. John Krebelj, 6—5 V.; August Komar, 5—4; A. Bogatay, 1—1. — Opomba. — Druga številka v seznamu agitatorjev klubov znači celoletne naročnine.
Clevelandskim sodrugom.
CLEVELAND, O. — Na prihodnji seji socialistic' nega kluba št. 27, ki se vrši v nedeljo 22. aprila ob 2:3il popoldne, se bo nadaljevalo z razpravo o zboru JSZ. Na zboru JSZ. bo treba mnogo razmotrivati in zaključevati o potih in sredstvih, da se jugoslovansko delavstvo širom Amerike čimprej pridobi za socialistično misel in da se naše glasilo "Proletarca'i razširi in postavi na trdno finančno podlago. Čas do zbora je kratek, zato je potrebno, da sedaj razpravljamo na sejali o točkah dnevnega reda za zbor in damo našemu delegatu vsa potrebna navodila. Ne pozabite priti dne 22, aprila ob 2:30 poopldne na sejo!—Tajnik.
Nov socialističen klub.
se je organiziral v Harwicku, Pa., s 231 člani. Tajnik kluba ije sodrug Andy Bertl, ki poroča tajništvu J. S. Z., da se število članov v kratkem poveča na 30 in več. Sodrugi, naprej z jačanjem organizirane armade socialističnega delavstva!
Majska izdaja "Proletarca",
Kakor vsako leto, tako bo tudi letošnja majska izdaja Proletarca našla pot med slovensko delavstvo v tisoče izvodih. Do sedaj sme prejeli naročila za večja števila iztisov od mnogih klubov, društev in posameznikov.
Tajniki, ki še niso poslali naročil, naj store to nemudoma. Tiskali bomo le toliko iztisov majske izdaje, kolikor bo zanjo naročil. Zadnje leto smo dobili v par dneh potem ko je bila izdaja tiskana za več ko tisoč izvodov naročil, katere nismo mogli izpolniti. Zato apeliramo: pošljite naročila takoj.
Slavnostna prvomajska izdaja Proletarca izide pravočasno, tako da jo bodo imeli naročniki v rokah še pred prvim majem. Razdelite jo na shodih, zabavah, društevnih sejah itd.
Delujmo za širjenje socialističnega tiska! Pomagajmo delavstvu do socialistične vzgoje; Proslavimo prvi maj s tem, da zanesemo prvomajsko številko Proletarca v stanovanje vsakega delavca, ki govori slovenski ali kak drug jugoslovanski jezik.
Vsa naročila naj se pošljejo najkasneje i 21. aprila. Cene majski izdaji so sledeče:
Posamezen iztis.....$ .15
10 iztisov..................1.25
25 " ................3.30
50 " ................6.00
100 " ................11.00
250 " ................26.00
500 " ................45.00
1,000 " ................80.00
Čim več bo naročil, večji bo obseg lista. Poleg izbranega čtiva bo prvomajska izdaja tudi bogato ilustrirana.
Izpolnite ta kupon, priložite potrebno svo-to in jo pošljite upravništvu Proletarca še danes,
Sodrugi: Pošiljam $........za.....
iztisov MAJSKE IZDAJE PROLETARCA.
Ime...............................
Naslov v.............................
Mesto in država ....	...........
SEZNAM DELEGATOV ZA ZBOR J. S. Z.
prijavljenih do 10 aprile.
Št. kluba
1.	Chicago, 111. — Frances A. Tauchar;
2.	Glencoe, O. — Nace Žlemberger; 10. Forest City, Pa. — Harry Stanich; 13. Sygan, Pa. — Lawrence Kauchich; 20. Chicago, 111. — Milan Slavich;
22. Chisholm, Minn. — Joseph Bavetz; 27. Cleveland, O. — Andrew Bogatay; 32. West Newton, Pa. — John Svetek; 37. Milwaukee, Wis. —i Albert Hrast; 41. Clinton, Indiana. — John Škof, namestnik John Juvanc; 47. Springfield, 111. — Joseph Ovca; 69. Herminie, Pa. — Anton Zornik; 114. Detroit, Mich. — Louis Urbancich; 128. Nokomis, 111. — Lukas Groser; 175. Moon Run, Pa. — Lukas Butja; 181. Lloydell, Pa. — Martin Bajec; 184. Lawrence, Pa. — Louis Britz; 213. Carlinville, 111. — Anton Blasich; 228. Pursglove, W. Va. — John Volkar; 232. Barberton, Ohio. — John Jerep.
Bratski delegatje, poslani od društev, ki prispevajo v "Pomožno izobraževalno akcijo JSZ."
Št. društva
1. SNPJ., Chicago, 111. — Frank Zaitz; 16. SNPJ. Milwaukee, Wis. — Albert Hrast; 102. SNPJ., Chicago, 111. — Mary Kovach; 344. SNPJ., Sheboygan, Wis. — John Supan-cich;
388. SNPJ., Pursglove, W. Va.—John Volkar.
(V zapisniku seje eksekutive JSZ. z dne 22. marca je bilo napačno poročano, da je bratski delegat za društvo št. 344 SNPJ., Sheboygan, Wis., Jos. Urbancich; bratski delegat za to društvo je John Supanchich.)
Klubi in društva, ki še niso naznanila imena svojih delegatov, naj store to v kratkem, da bo mogoče tajništvu dostaviti delegatom in de-iegatinjam poverilnice za zbor vsaj do 1. maja.
—Tajništvo JS.Z.
Socialistično časopisje je faktor, ki je kapitalizmu najnevarnejši. Socialistični tisk kaže nevednim masam gnilobo sistema, ki izkorišča ljudske množice, in kaže mu pot iz tega sistema v socialistični družabni red.
PRVOMAJSKA SLAVNOST.
Posetite prvomajsko slavnost, ki jo priredi socialistični pevski zbor "NAPREJ" v MILWAUKEE, WIS., z obširnim koncertnim programom popoldne in zvečer z dramo "Sin" v štirih dejanjih v nedeljo 29. aprila v S. S. Turn dvorani.
Dnevni red za zbor J. S. Z.
ki se vrši v dneh 27., 28. in 29. maja 1923 v Chicagi, 111.
A.
1.	Otvoritev zbora po gl. tajniku J. S. Z.
2.	Volitev odbora za pregledan je pooblastil (pet članov in gl. tajnik).
B- * Konstituiranje zbora:
1.	Pravilnik.
2.	Volitev predsednika in podpredsednika.
3.	Volitev dveh zapisnikarjev.
C.
Referati:
1.	Poročilo gl. tajnika o delu in stanju J. S. Z. od zadnjega zbora.
2.	Poročilo sekcijskih odborov:
a)	za slovensko sekcijo poroča Philip Godina;
b)	za srbsko sekcijo poroča Milan Luchich.
3.	Literatura in tisk: Poročajo uredniki zvezinih glasil:
a)	za Proletarca poročata Zajec za uredništvo Pogorelec za upravništvo,
b)	za Budučnost poročata Milan Luchich in H. Sudetich.
4.	Internacionala, poroča Joško Oven.
5.	Izobraževalna akcija, poroča Frank Aleš.
6.	J. S. Z. in jugoslovansko vprašanje, poroča Frank Zaitz.
7.	Gibanje za federativno politično stranko ameriškega delavstva, referent še nedoločen).
8.	Socialistična agitacija v unijah in drugih organizacijah, poroča Charles Pogorelec.
9.	O zadružništvu in gospodarskih vprašanjih, poroča F. S. Tauchar.
10.	Socialistična propaganda med ženstvom, poroča Mary Udovich.
11.	O naseljevanju in tozadevnih zakonih, poroča Jos. Zavertnik st.
12.	Kulturno delo klubov J. S. Z., poroča John Olip.
13.	Načelna izjava in pravila, poroča odbor treh: Petrich, Zajec in Kokotovich.
14.	Razno.
15.	Razpust zbora.
Sodrugi! Sedaj je čas za razprave o točkah, ki so na dnevnem redu, in volitve delegatov za zbor. Daljša navodila glede delegatov in drugih priprav za zbor dobe klubi v posebnem pismu.
Na delo, sodrugi, da bo naš zbor opravljen z oziram na bodoče naše delo kolikor mogoče temeljito!
Poročajte o zaključkih v Proletarcu, agitirajte in pomagajte na en ali drug način, da se izvrši naš zbor čim impozantnejše!
SODRUGOM IN SIMPATIČARJEM socialističnega kluba išt. 233, JSZ., v RENTONU, PA., naznanjamo, da se vrše redne kluibove seje vsako četrto soboto v mesecu ob 6. zvečer v prostorih klubovega tajnika.
Prihodnja seja bo v soboto 28. aprila. — LOUIS GORŠIČ, organizator.
Organizirajmo socialistične klube! Večajmo aktivnosti že obstoječih klubov!
Vzačetku meseca marca so zavedni delavci v Ren-tonu, Pa., sklicali sestanek z namenom, da ustanove socialistično organizacijo in postanejo s tem aktivni člani social, stranke, ki je po vsakovrstnih krizah pričela iti po svoji stari p£»ti napredka in širi postojanke po vseh Zedinjenih državah.
Istotako so sodrugi v Waukeganu reorganizirali socialistični klub in sklenili, da ga ne puste več vpro-pastiti. Število članov ni vselej važno. Važno pa je, kakšni so člani. Uspehi so odvisni od energičnih, razumnih sodrugov, ki vedo, kaj je socializem, kaj je socialistična stranka in kakšne so naloge lokalnih organizacij stranke. In kakor je bil klub v Waukeganu aktiven nekoč, tako bo postal aktiven na vseh poljih dela tudi v bodoče.
Isto ko v Rentonu, tako so se zbrali delavci, v Harwieku, Pa., katerim je napredek več kakor fraza, na sestanek in organizirali socialistični klub, v katerega je pristopilo 23 članov. Za začetek je to v majhni naselbini zelo veliko. Tajnik Andy Bartl piše, da bodo število članstva kluba v kratkem povečali, kajti njih namen je pridobiti vse delavce v socialistično stranko.
Govorili so, da so socialistični klubi JSZ. izginili, da zveze sploh ni več, dasiravno je ves čas funkcionirala in bila edina, ki je vršila organizacijsko delo v socialističnem gibanju med jugoslovanskim proleta-riatom v Zed. državah. V naše organizacije prihaja vedno več živahnosti, več dela, več volje za propagando med nezavednimi masami. Kar je bilo nezavednega, nezadovoljnega, je odpadlo. Drugi so pri volji delati in medsebojne razlike v mišljenju in druge sporne zadeve, kadar nastanejo, reševati v okrilju organizacije same.
Čez par tednov prične zborovati konvencija J. S. Z. Tu je prostor za reševanje naših notranjih problemov, zborovanje je mesto, kjer se lahko pogovorimo, kakšna, pota je treba zavzeti, da bo naše delo v bodočnosti uspešnejše.
Zbor JSZ. bo predstavnik napredne misli našega delavstva. Četudi po številu manjši kakor konvencija te ali one podporne organizacije, je kot moralna sila najljačji faktor v našem javnem življenju. Kakor je bila JSZ. tista moč, ki je ugonobila klerikalni duh, ki je držal v krempljih slovensko in hrvatsko delavstvo, ta-' ko bo JSZ. tisti faktor, ki bo iztrebila sedanjo mlač-nost in prikazala besedne naiprednjaike za ravno tako škodljive delavskemu gibanju, kakor so bili predstavniki klerikalizma med našim ljudstvom v tej deželi. Mi smo bili sila! Mi smo sila! Mi ostanemo sila!
Renegati naj svobodno zabavljajo, nasprotniki naj napadajo kolikor hočejo, breznačajni karakterji lahko psujejo kolikor jim drago, mi i srno bili, smo in bomo vodilna sila na polju razredne borbe in prosvetnega dela med našim delavstvom! Lajanje psičkov nas ne more ustaviti ,ne pognati v beg. Mi nismo pristaši traz, zato smo nekaj dosegli. In ker smatramo delo za važnejše kakor fraze, bomo želi uspehe tudi v bodočnosti, ki je naša in nikogar drugega!
Socializem bo odpravil miloščino, ker bo v socialistični družbi življenski obstanek vsakemu zajamčen, bodisi v času, ko bo zmožen delati in ravmo tako . času oslabelosti.
PRIREDBE SLOVENSKIH ORGANIZA CIJ V CHICAGI.
Slovenski socialistični klub št. 224 JSZ. — V a boto 21. aprila igra "V nedeljo zjutraj". Po igri prosi zabava in ples. Vrši se v Stancikovi dvorani, 205 E 115th St. (Pullman). Vstopnina v predprodaji 35c.pii vratih 50c.
Slovenski Dom, št. 86, SNPJ. — Veselica v nedelji 22. aprila v dvorani Mozart, 1536 Clybourn Ave.
Nada, št. 102, SNPJ — Prvomajska proslava vd boto zvečer 5. maja v dvorani SNPJ.
Slovenski socialistični klub št. 1, JSZ. — Banki v nedeljo 27. maja ob priliki konvencije J. S. Z.
Samostojno podporno društvo "Zarja". — Pitas v nedeljo 17. junija na Summitu.
Samostojno podporno društvo "Danica". — Pil nik dne 4. julija.
Socialistični klub št. 1, JSZ. — Dramska pred stava v nedeljo 30. septembra v dvorani ČSPS.
"Slavija", št. 1, SNPJ. — Slavnost dvajsetletni« v nedeljo 21. oktobra v dvorani Pilsen Sokol.
Pevski zbor "Sava". — Slavnost petletnice z li širnim koncertnim programom v nedeljo 25. nov.
Socialistični klub št. 1. JSZ. — Dramska predi« va v nedeljo 16. decembra.
Socialistični klub št. 1, JSZ. — Silvestrova zabaii dne 31. decembra.
Socialistični klub št. 1, JSZ. — Dramske preda ve dne 10. februarja in 6. aprila 1924.
OPOMBA.—Ako opazijo tajniki v tem naznanil kako pomoto, in društva, katerih priredbe še niso t značene v tem seznamu, naj siporoče datume in drog podrobnosti tajniku soc. kluba št. 1, na naslov: Frail Zaitz, 3639 W. 26th St., Chicago, 111.
SODRUGOM V CLE V EL AN D U.
Seje socialističnega kluba št. 27. se vrše wui drugo nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne in četrti nedeljo ob 2:30 popoldne v klubovih prostorih v SI« nar. domu. Dolžnost vsakega sodruga je, da rrt no prihaja k sejam. — Tiste, ki simpatizirajo s socit lističnim gibanjem, pa še niso pri soc. stranki, valimo, naj pristopijo v naš klub in tako pomagajo pa delu za osvoboditev proletariata. Prva naloga delava je, da postane razredno zaveden. Pri tem pa vpote vajmo geslo: "V organizaciji je moč." —
ALI VAM JE S TO ŠTEVILKO NAROČNINA POTEKLA?
Tekoča številka "Proletarca" je Q| i Če je številka poleg vašega nas- qI I u lova manjša kakor je tu označena, je to znamenje, da vam je naročnina potekla. Pazite torej na številko v oklepaju poleg vašega naslova na prvi strani platnic.
Obnovite naročnino takoj, ko vam poteče. Ne čakajte opomina! S tem prihranite upravništvu delo in stroške. Ce mogoče, pošljite poleg svoje še kako novo naročnino. Širite "PROLETARCA"!
Spori in razdori v komunističnih strankah.
Izmed vseh večjih strank, ki pripadajo komunistični Internacionali, ima sedaj največje krize francoska komunistična stranka. Večina članov je bila z moskovsko eksekutivo, medtem ku je manjšina nastopala proti Moskvi, češ, da lira komunistično gibanje v vedno večje zablode. Tako je kakih sto vodilnih francoskih komunistov osnovalo ''Odbor za zaščito komunizma . v katerem so glavne osebe Ferdinand Fau-re, Garnier, Lafont, Morizet, Meric, Pioch, Torres in število intelektualcev ter žurnalistov. Tajnik francoske komunističke stranke, Frossard, se je en čas v tem sporu zadržal nevtralno, potim pa se je tudi on pridružil opoziciji. Končno je vsa ta opozicija odstopila od komunistične internacionale in ustanovila "zedinjeno komunistično stranko". Zanimivo je to, da čim bolj se ekstremni elementi razdružujejo, bolj dajejo svojih strančicam imena "zedinjena" ... stranka. Glasilo te "zedinjene" komunističke stranke jeL'Egalite. Frossard v njemu pojasnjuje, da so odstopili od komunistične stranke in komunistične internacionale, ker se ne strinjajo z metodami slednje, dasi soglašajo z njenimi principi. Enak proces se je svoječasno izvršil v nemški komunistični stranki in v drugih manjših strankah, kot v Angliji, na Holandskem itd.
V	ameriškem komunističnem gibanju se tudi pojavlja več in več nesoglasij. Iz stranke je poslednje čase odstopil Caleb Harrison, ki je bil eden izmed najaktivnejših članov Workers' Party. Tudi Stoklitzcky, drugi vodja komunistov in član eksekutive Workers' Party se je umaknil iz gibanja in Ruthenberg mu je na clevelandski konferenci za progresivno politično akcijo očital, da je postal izdajalec. Max Eastman, ki je prvi pričel propagirati med ameriškimi komunisti idejo, naj se preneha igrati skrivalnice in se ustanovi legalno stranko. je postal sedaj neaktiven in se večinoma peča s poročanjem v razne liste iz evropskih mest.
V	Jugoslovanski federaciji Workers Party imajo občutne spore, ki pa jih je vodstvo večinoma zadušild.
V	Sloveniji so se komunisti združili s Peri-cevo socialistično frakcijo, ki je bila svoječasno izključena iz socialistične stranke, češ, da je preveč konservativna. Komunisti na Hrvatskem in v Srbiji kritizirajo postopek slovenskih komunistov in so jim napovedali boj, toda "bivši" slovenski komunisti tudi ne drže rok križem in napade vračajo.
V	Italiji je gibanje v razsulu in nekdaj močno delavsko gibanje se danes zvija pod peto Mussolinijeve diktature.
Tako združujejo ekstremisti svetovni proletariat v enotno fronto.
ZASTOPNIKI PROLETARCA
ARKANSAS. Jenny Lind: Frank Grilc, Box 102.
CALIFORNIA. San Francisco: Joseph Koenig, 2105 Bush St.
ILLINOIS.
Carlinviile: Jos. Korsič, 736 N. Broad St. Chicago: Frank Ales, 2124 So. Crawford Ave., Frank Zajc, 3639 W. 26th St., Fr. Udovich, 1844 So. Racine
Avenue. Frances A. Tauchar, 2827 So. Ridge way Avenue. Fr. Benchina, 2301 So. Lincoln St. Chas. Pogorelec, 3639 W. 26th St. S. Bojanovich, 2250 Clylbourne Ave. Cicero: Anton Putz, 5007 W. 25th Place. E. Moline: Ant. Klanšek, 1319 19th St. La Salle: Jos. Certalič, R. 1.
Fr. Mershak, 1027 — 2nd St. Peoria: Fr. Vohlgemuth, 130 Butler St. Springfield: Jos. Ovca, 1841 So. 15th St. Virden: Frank Stempihar, R. F. D. 41, Box W. Waukegan in No. Chicago: Anton Lukancic, 1034 Lenox
Ave., N. Chicago. Johnston City: Frank Martinjak, box 607.
INDIANA.
Clinton: J. Musar, Lock Box 441.
IDAHO.
Mulan: John Jackson, Box 162.
KANSAS.
Columbus: Frank Čemažar, R R. 3, box 261. E. Mineral: John Brezovar, box 3. Gross: John Kunstelj, Box 32.
MICHIGAN.
Detroit: Louis Urbancich, 509 Melbourne St. Jos. Oce-pek, 7227 Roland.
MINNESOTA.
Buhl: Max Martz, Box 166.
Chisholm: Frank Klun, box 399. Joe Ule, box 814. Ely: John Teran, Box 432; Jac. Kunstelj,'box 913.
NEW YORK.
Brooklyn: Jos. Kocjan, 219 Lewis St. Little Falls: Fr. Petavs, Lover's Leap.
OHIO.
Akron: Frank Košir, 1176 Marcy St.
Blaine: Frank Germ, Box 31.
Bannock: Frank Kadivnik, box 204.
Barberton: Ant. Pečnik, R. F. D. 33, box 8-A.
Cleveland: John Krebelj, 1176 E. 61st St.
CoIIinwood: Aug. Komar, 511 E. 152nd St. John Pru-
dich, 1276 E. 168th St. Girard: John Kokošin, 1006 State St. Glencoe: Fr. Modic, box 95.
Lorain: Fr. čepirlo, 1640 E. 29th St. Fr. Ravnikar, 3222
Globe Ave. Maynard: Andy Zlatoper, box 22. Niles: Frank Kogovšek, 610 Clay St. Power Point: John Petkovšek, box 42. Ramsey: L. Bregant, Box 165. Warren: Jack Kotar, 59 Roman Ave.
OKLAHOMA.
Henryetta: John Rakeff, R. 2, Box 43. Hughes: Joe Kogej, box 23.
PENNSYLVANIA. Aliquippa: B. Yerant, box 287. Avella: Frank Bregar, box 363. Acosta: Geo Kristell, box 84.
Bon Air: Peter Bukovec, R D 2, box 98, Johnstown. Burgettstown: Jos. Pompe, E. Market St. Clairton: Anton Ocepek, box 360. Conemaugh: Louis Krašna, box 218. Coraopolis: M. Lenarcich R F D 3, box 174 B. Delmont: Val. Laharnar, box 530. Dunlo: Louis Sterle, Box 12.
Export: Jos. Britz, box 271.	,
Farrell: Fr. Vicozi, box 5.
Forest City: Frank Rataic, Box 685. Louis Krašovec,
box 943. Harwick: A. Bertl, box 157. Hendersonville: John Terčelj, box 92. Herminie: Anton Zornik, box 202. Homer City: Val. Lazar, box 227. Irwin: Jerney Kokelj, box 682.
Johnstown in okolica: Andrew Vidrich, R. D. 7, box 81.
Lloydell: Ant. Zalar, box 152.
Lawrence: Louis Britz, Box 34.
Library: Mike Primozich, box 164.
Luzerne: John Matičič, 376 Miller St.
Mclntyre: Fr. Kovach, box 45.
Midway: Louis Capuder, box 473.
Moon Run: Lucas Butya, box 263.
Morgan: J. Krartič, Box 453.
Meadowlands: Leonard Lenassi, Box 563.
Pittsburgh: John Ban, 5629 Carnegie Ave.
Renton: L. Goršič, box 36.
Southview: Ant. Rupnik, box 55.
Spangler in okolica: Paul Les, P. 0.
Slovan: John Pirih, Box 77.
Vandling: Jos. Čebular, Box 156.
W. Newton: Jos. Zorko, R. F. D. 2, box 114.
Wyano: Math Drap, box 372.
Yukon; Ant. Lavxich, box 8.
»
W. VIRGINIA.
Lowsville: Tony Zupančič, Box 77.
Maidsville: Ant. Mevlja, Box 97.
Reynoldsville: Bartol Louis, Box 18.
Rendall Creek: J. R. Sprohar, L box 16, Pursglove.
WISCONSIN. Kenosha: Frank Žerovec, Box 19, N. Newell St. Sheboygan: Anton Žagar, 1129 So. 10th St.
V nedeljo dne 22. aprila
priredi društvo
SLOVENSKI DOM
ŠT. 86, S. N. P. J.
SPOMLADANSKO VESELICO
V MOZARTOVI DVORANI,
1536 Clybourn Ave., Chicago, 111.
Začetek ob 2. popoldne.
Vstopnina 35c.
Uljudno vabimo ceujeno občinstvo, da se te prireditve udeleži v obilnem številu. Za najboljšo postrežbo bo vsestransko preskrbljeno. Igrala bo tamburaška godba. Na svidenje!
VESELIČNI ODBOR.
Ako želi kdo prevzeti zastopstvo za nabiranje naw nikov Proletarcu, prodajati Am. družinski koledar, 1 šure in knjige, naj piše upravništvu, ki bo poslalo [ trebne listine in informacije. Na tu priobčene zastopnl apeliramo, naj skušajo ob vsaki ugodni priliki pridobili naročnike temu listu. Pravzaprav je dolžnost vsikij slovenskega zavednega delavca agitirati za njegovo | silo Proletarec.
Ako je ime kakega zastopnika izpuščeno, naj se < si, pa bomo popravili imenik.
Našim naročnikom.
Vzemite si za svojo dolžnost napram socialistični nemu gibanju in listu poravnati naročnino kakor Ml vam poteče. Številka v oklepaju poleg vašega naslon vam pove, če vam je naročnina potekla ali &e. Na« slovni strani poleg datuma izdaje je označena tekoa številka Proletarca. Ako je tekoča številka višja, kor številka v oklepaju poleg vašega naslova, te zaostali z naročnino za toliko tednov, za kolikor j številka v oklepaju manjša od one poleg datuma na o slovni strani.
Ako pošljete naročnino, ne da bi vas bilo trij na to opomniti, prihranite upravništvu čas, ki ga lahti porabi za agitacijo. Ob enem prihranite stroške, kiji imamo z razpošiljanjem tirjatev.
Vpoštevajte to ,pa pošiljajte naročnino točno. \ ob tej priliki ne pozabite poslati poleg svoje še I novo naročnino.
i
Slovenski socialistični
♦ klub št. 224, J. S. Z„
PULLMAN, ILL.
priredi
V SOBOTO 21. APRILA
§ V STANCIKOVI DVORANI! I	205 E. II5th St.
s sledečim programom:
1.	Godba, igra Kufrinov orkester;
2.	Pozdravni govor;	i
3.	Pevski zbor Slovan pod vodstvom Jacob Tise la poje Marseljezo;
4.	"V nedeljo zjutraj", šaloigra v enem dejanju,iil angleščine priredil Ivan Molek, igra dramski^ odsek kluba št. 1;
5.	Prosta zabava in ples.
Vstopnina 50 centov. Pričetek zabave ob 1.1 izvečer. Cenjeno občinstvo v Chicagi in okolici vs-B biimo, da se te priredbe udeleži v obilem številni Vzemite So. State Street karo, ki vozi do 115. cesti T in potem imate dva bloka hoda vzhodno po 115. M cesti do d vorane. Lahko vzamete tudi Cottage I Grove karo, toda najpripravnejša je prvo omenjfrj na. — ODBOR.
LEKARSTVO BO 700 LET STARO.
Prihodnje leto bo lekarstvo slavilo* znamenito svečanost. V letu 1224 je Frederik IT., nemški kralj, in rimski cesar, izdal slavnoznani edikt, s katerim je o-znaeil lekarstvo kot poseben poklic. Boljši razred starih lekarnarjev se je izučil v Italiji. Frederik sam je bila jako zanimiva oseba. Njegov sicilijanski dvor je bil središče intelektualne aktivnosti, kjer so bili dobro došli krščanski, kakor tudi judovski in mohamedanski znanstveniki. Ustanovil je napolitansko vseučilišče in je bil velik podpornik svetovno znanega medicinskega zavoda v Salerni. 700 let je minilo, in danes je ameriška "drug store" v resnici to, kar pomenja izvirna grška "apotheke" in italijanska beseda "bottega", to je: dobro založena prodajalna. In med prva zdravila, ki se tafn dobe, spada: Trinerjevo zdravilno grenko vino, neprekosljivo zdravilo za slab tek, slabo prebavo, glavobole, slab spanec in slične želodčne nerede; Trinerjev liniment za revmatizem in nevralgijo; Tri-
nerjev Cough Sedative in razne druge slične priprave, kot so n. pr.: Triner's Dental Cream, Triner's Liquid Shampoo, Triner's Hand Lotion, itd. — Povprašajte po teh vašega lekarnarja ali trgovca z zdravili! Za pojasnila pišite na Joseph Triner Company, Chicago, 111.
j?®
LAWRENCE, PA.
Seje socialističnega kluba št. 184, JSZ., se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu oib 1. popoldne na Lawrence, Pa. — J. Terčelj, tajnik.
SLOVENSKEMU DELAVSTVU V HERMINIE, PA.
Socialistični klub št. 69, JSZ., zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. popoldne v dvorani društva Prostomisleci, št. 87, SNPJ. — Rojaki, pristopajte v naše vrste! — Anton Zornik, Box 202, Herminie, Pa.
Prvomajska slavnost clevelandskih socialistov.
Socialistična stranka v Cleve-landu, Ohio, priredi v torek 1. maja zvečer prvomajsko slavnost v Moose Hall. Na sporedu bodo govori, koncertne in druge točke.
Izmed govornikov bo na tej slavnosti nastopil tudi Irwin St. John Tucker, urednik lista "Chicago Socialist."
Vstopnina na slavnost 25 centov. Vstopnice se dobe tudi pri sodnigih kluba št. 27.
Zavedni delavci v Clevelandu, udeležite se polnoštevilno te priredbe, da manifestiramo na praznik svetovnega zavednega delavstva našo mednarodno solidarnost.
NAPREJ ZA SOCIALIZEM!
STEDLJIVI LJUDJE
Pod vladnim in državnim nadzorstvom in Chicago Clearing House Ass'n.
vlagajo redno in investirajo razumno v
KASPAR STATE BANKI
največji jugoslovanski banki v Zed. državah
1900 Blue Island Avenue
in vogal 19. ceste. CHICAGO,	ILLINOIS.
Kapital in prebitek
$1,2 5 0,0 0 0.0 0
Prodajamo parobrodne listke
za vse prekomorske črte v Jugoslavijo in nazaj. Izdelujemo sve-dočbe (affidavits) za naseljence ter pošiljamo denar v staro domovino najhitrejše in najceneje.
JOHN GORŠE
5714 So. Kedzie Ave., Chicago, 111.
Tel.: Republic 3196.
MODERNA KROJAŠKA DELAVNICA.
Izdelujem obleke po najnovejšem kroju.
Cene zmerne. Da vam bo pri meni izdelana obleka pristajala, jamčim.
MILLARD RESTAVRANT
V. JIRANEK in A. KRUCKY, lastnika.
3604 W. 26th Street	Chicago, 111.
(Prvo nadstropje.)
Pristna domača kuhinja, cene zmerne. Se priporočata Slovencem.
VICTOR NAVINSHEK
331 GREEVE STREET,
CONEMAUGH, PA.
Trgovina raznih društvenih potrebščin kot re-galij, prekoramnic, znakov, kap, uniform, itd.
Moja posebnost je izdelovanje lepih svilenih zastav, bodisi slovenskih, hrvatskih ali amerikanskih, po zelo zmernih cenah.
V zalogi imam veliko izbero raznih godbenih inštrumentov vseh vrst. Velika zaloga finih COLUMBIA GRAFONOL od $30 do $250 in slovenskih ter hrvatskih rekordov. Moje geslo je:
Zmerne cene in točna postrežba.
Pišite po moj veliki cenik.
Naročila pošiljam v vse kraje Združenih držav. Za obilna naročila se toplo priporočam.
DE TROI T SKI M SODRUGOM.
Seje slov. socialističnega kluba št. 114, JSZ., si vrše vsako četrto nedeljo v mesecu v Hrvatskem domu, 1329—31 Kirby Ave., ob 9. uri dopoldne.—Na dnevnem redu so vedno važne stvari, ki se morajo rešiti. Udelt-žujte se teh sej polnoštevilno in pripeljite seboj svoji prijatelje. — Učvrščujmo našo postojanko s tem, dap pridobivamo novih članov. — Organizator.
| Edini slovenski pogrebnik
| MARTIN BARETINČIČ
I 324 BROAD STREET Tel. 1475 JOHNSTOWN, PA.
T	*
CENIK KJIG
SOCIALIZEM EN VERA, spisal Zvonimir Bernot, 128 strani, mehko vezana 50c, trdo vezana ..........................65
SOCIJAL. KNJIŽNICA (dva snopiča) ......................10
SPOL-LJUBEZEN-MATERIN-STVO, (Prof. dr. Z. Zahor),
trda vezba..................40
SRBSKA POČETNTCA, (J. T.).. .50 SPRETNA KUHARICA, broširana, $1.00, vezana ...........1-25
SVETOVNA VOJNA IN ODGOVORNOST SOCIALIZMA. (Et-
bin Kristan) 1...............50
USTAVA, ruake socialistične fed.
sovjetske republike...........10
VARČNA KUHARICA, (Marija
Remec), vezana............1.00
VOLJA IN DEJANJE, (psiho-
logična analiza).............25
ZADRUŽNA PRODAJALNA ALI
KONSUM ...	.10
ZAKON BIOGENEZIJE. (J. Howard Moore, prevel I. M.) .... 1.50 ZA STARO PRAVDO. (Pran
Erjavec) ...................50
ZBIRKA RUDARSKIH IN FUŽINSKIH IZRAZOV, (J. Bez-
laj) .......................30
ZGODOVINA SRBOV, HRVATOV IN SLOVENCEV, (Ant.
Melik) I. del.................85
j. II. del....................75
RAZNO.
AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR, letnik 1922, mehko
vezan 50c, vezan v platno.....75
AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR, vezan v platno, letnik
1919, 50c; letnik 1920 ........50
CANKARJEVA SLIKA na dopisnicah, 2 za 5c.............
(Imamo jih dvojne vrste.) DEMOKRACIJA, (Cankarjeva
Številka) ...................10
KRES, št. 11 in 12, 1922 ........30
KRES, št. 1, 1923 .............15
NAJNOVEJŠE INFORMACIJE O DOBAVI DRŽAVLJANSTVA ZEDINJENIH DRŽAV......40
Nadaljevanje z 2. strani.
O ZDRAVSTVENIH NALOGAH SOC. ZAVAROVANJA, (Dr. Demet. Bleiweis-Trsteniški) .. .10 "PROLETAREC", vezan, letnik
1919, $6.00; vezan, letnik 1920 6.00 PROLETAREC, letnik 1921, vezan v platno................ 6.00
RDEČI PILOT, mesečnik prevratne mladine za duhovno revolucijo, izhaja v Ljubljani,
prva in druga številka........05
TRIJE LABODJE, ilustrirana revija . . . ......................25
ANGLEŠKE KNJIGE.
ANARCHISM AND SOCIALISM (Geo. Plechanoff), vezana .60 ANCIENT LOWLY, (C. Osborne Ward) dve knjige, 1313
strani, vezana..............5.00
ANCIENT SOCIETY, (Lewis H.
Morgan), vezana............1.50
"DEBS, HIS AUTHORIZED LIFE AND LETTERS". (David Karsner), vezano v platno 1.20 END OF THE WORLD, (Dr. M.
Wilhelm Meyer), vezana.......60
EVOLUTION OF MAN, (Wilhelm Bolsche), vezana.......60
EVOLUTION OF PROPERTY,
(Paul Lafargue), vezana......60
JOD AND MY NEIGHBOR, (Robert Blatchford), vezana.....1.25
IMPERIAL WASHINGTON, (R. F. Pettigrew), knjiga, ki opisuje prehodno dobo iz demokracije v denarni imperializem v Zed. državah, 441 strani, trda vezba..............1.25
JUNGLE, (Upton Sinclair) povest iz chicaških klavnic.....1.20
KARL MARX, biographical memoirs, (Wilhelm Liebknecht),
vezana ....................60
KING COAJj, (Upton Sinclair), povest iz zadnjega štrajka (1913) coloradskih premogarjev,
trda vezba................. 1.20
LAW OF BIOGENESIS, (J.
Howard Moore), vezana......60
LIFE AND DEATH, (Dr. E.
Teichmann), vezana........60
OUTLINE OF HISTORY, (H.
G. Wells), vezana, 1171 strani 5.M PHYSICIAN IN THE HOUSE, (J. H. Greer, D. D.) Domači
zdravnik, vezana ...........2.0)
REPUBLIC OF PLATO, vezana 2J» RIGHT TO BE LAZY, (Paul
Lafargue), vezana...........S)
ROBERTS RULES OF ORDEB,
vezana ....................1.50
SAVAGE SURVIVALS, (J. Howard Moore), vezana ........l,!i
SOCIAL REVOLUTION, (Kari
Kautsky), vezana.......... 1:
STRUGGLE BETWEEN
SCIENCE AND SUPERSTITION, (A. M. Lewis), vezana THE BRASS CHECK. (Upton Sinclair), študija ameriškega žurnalizma, vezana v platno.. Lil THEY CALL ME CARPENTER,
(Upton Sinclair), trda vezba.. 1"! THE DREAM OF DEBS, (Jack
London) ....................11
THE PROFITS OF RELIGION. Razprava o izrabljanju ver za
privatne interese ...........13
THROUGH THE RUSSIAN REVOLUTION, (Albert Ehys Williams), s slikami, 311 strani, vezana v platno ......... £.K
100%. (Upton Sinclair). Povest
patrijota ..................L9
VITAL PROBLEMS IN SOCIAL EVOLUTION, (A. M. Lewis),
vezana......................t
THOUGHTS OF A FOOL, (Evelyn Gladys), vezana ........IS
Naročilom priložite poštni ali lb presni money order, ček ali gotovim. Za manjša naročila lahko poiljtk poštne znamke.
Vse knjige pošiljamo poštnine presto. Klubom in čitalnicam, pri ml večjih naročilih liberalen popust.
Vsa naročila naslovite na:
PROLETAREC 3639 W. 26th Street, Chicago, III.