I. 1985
maédmtm
občin Ormož in Ptuj
YU ISSN 0042-0778
Leto: XXII
Ptuj, (Ine 17. januarja 1985
Številka: 2
VSEBINA:
SKUPŠČINA OBČINE ORMOŽ
5.	Odlok o osnovah za obračunavanje in plačevanje prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju zdravstvenega varstva in prispevnih stopnjah v občinski zdravstveni skupnosti Ormož
IZVRŠNI SVET SO ORMOŽ
6.	Odredba o spremembi odredbe o višini cen komunalnih storitev v občini Ormož v letu 1984
SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI
7.	Poslovnik o delu Skupščine samoupravne komunalne skupnosti občine Ptuj in njenih organov
KRAJEVNE SKUPNOSTI
8.	Poročilo o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje srednjeročnega programa krajevne skupnosti v letih 1981— 1985 za izgradnjo komunalnih in drugih objektov na območju KS Stoperce
9.	Poročilo o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje srednjeročnega programa krajevne skupnosti v letih 1986— 1990 za izgradnjo komunalnih in drugih objektov na območju KS Sloper-ce
10.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje srednjeročnega programa krajevne skupnosti v letih 1981—1985 za izgradnjo komunalnih in drugih objektov na območju KS Stoperce
11.	Poročilo volilne komisijo krajevne skupnosti Podgorci o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za območje KS Podgorci
12.	Sklep o uvedbi samoprispevka.za sofinanciranje programa izgradnje komunalnih in drugih objektov na območju KS Podgorci
13.	Poročilo o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka v Krajevni skupnosti Tomaž pri Ormožu, ki je bil v nedeljo, 6. januarja 1985
14.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje nalog iz programa srednjeročnega plana za obdobje 1985—1989 na območju Krajevne skupnosti Tomaž pri Ormožu
5.
Po 53. členu zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS.št. l/80)inpo2. točki 167.člena statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj. št. 4-38/74) je skupščina občine Ormož na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. decembra 1984 enakopravno s skupščino občinske zdravstvene skupnosti Ormož na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 27. decembra 1984 sprejela
ODLOK
o osnovah za obračunavanje in plačevanje prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju zdravstvenega varstva in prispevnih stopnjah v Občinski zdravstveni skupnosti
Ormož
1.	člen
Ta odlok v skladu z določbami zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Ur. I. SRS. št. 33/80) določa osnove za obračunavanje prispevkov, ki so jih dolžni plačevati delovni ljudje, za katere se dohodek ne ugotavlja, delavci zaposleni pri zasebnih delodajalcih, kmetje in drugi občani.
Prispevki so namenjeni za uresničevanje programa skupnih nalog, ki sojih delavci, drugi delovni Ij udje, združeni kmetje in občani določili s samoupravnim sporazumom o temeljih planov občinske zdravstvene skupnosti Ormož za obdobje 1981 — 1985 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 7/81).
Skupna prispevna stopnja znaša 12,18% in sicer’
—	iz BOD 0,94 %,
—	iz dohodka (na osnovi BOD) 11,24 %.
2.	člen
Za delavce, ki so odsotni z dela (opravičeno ali neopravičeno) brez pravice do nadomestila osebnega dohodka po predpisih o delovnih
razmerjih pa so zavarovanci, plačujejo ustrezni zavezanci prispevek za zdravstveno varstvo iz bruto osebnega dohodka po veljavni stopnji. Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevkov je osebni dohodek, izplačan kot akontacija osebnega dohodka za mesec pred mesecem v katerem je nastala odsotnost z dela.
3.	člen
Za zagotovitev pravic delavcem na začasnem ali občasnem delu po pogodbi o delu (druga alineja 2. odstavka 220. člena zakona o delovnih razmerjih —Ur. 1. SRS, št. 24/83) združujejo delovni ljudje prispevek za zdravstveno varstvo tako. kot določa 1. odstavek 18. člena samoupravnega sporazuma o temeljih planov Občinske zdravstvene skupnosti Ormož za obdobje 1981-1985.
4.	člen
Za delavce, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini (detaširani delavci) m za osebe, ki so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju pa so ali niso v delovnem razmerju z domačo organizacijo, je osnova za plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo enaka osnovi za pokojninsko in invalidsko Zavarovanje.
5.	člen
Delavci iz občine Ormož, ki delajo in so zdravstveno zavarovani v tujini, morajo zagotoviti svojim družinskim članom zdravstveno zavarovanje sami, če z njihovim zavarovanjem v tujini ni zagotovljeno tudi zdravstveno varstvo družinskih članov, ki so občani občine Ormož.
Prav tako morajo zagotoviti zdravstveno varstvo svojim ožjim družinskim članom — tujcem, ki živijo z njimi v ormoški občini, tuji državljani študenti, ki pridejo na študij oziroma izpopolnjevanje na univerzo v Mariboru sami.
če njihovi družinski člani niso zdravstveno zavarovani na kakršni drugi podlagi.
Prispevek za zdravstveno varstvo znaša
1.620,	— din mesečno za posameznega družinskega člana.
6.	člen
Tuji državljani študenti, ki pridejo na študij oziroma izpopolnjevanje na univerzo v Maribor mimo zavoda SR Slovenije za mednarodno tehnično, prosvetno in kulturno sodelovanje, se morajo zavarovati sami.
Prispevek za zdravstveno varstvo znaša
1.620.	— din mesečno.
7.	člen
Kmetje plačujejo in odvajajo prispevek za zdravstveno varstvo po stopnji 17.82 % od katastrskega dohodka negozdnih površin in dohodka iz gozda ter v znesku 4.320,— din letno za zavarovano kmetijsko gospodarstvo.
Za kmečke prevžitkarje. ki nimajo: lastnosti družinskega člana zavarovanca — kmeta, uživalce stalnih kmečkih preživnin, ? uživalce kmečkih starostnih pokojnin ter člane družinske in gospodinjske skupnosti lastnika krpetijskega zemljišča zavarovanca — delavca, ki še na zavarovančevem zemljišču ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, niso pa z njim v delovnem razmerju in tudi nimajo lastnosti družinskega člana zavarovanca, plačujejo lastniki kmetijskega zemljišča oziroma organ ali organizacija, ki izplačuje preživnino — zavezanci prispevka 420.— din mesečno.
Združeni kmetje, ki dosegajo z združevanjem dela in sredstev in drugih virov najmanj tolikšen osebni dohodek kot je na podlagi zakona določen najnižji osebni dohodek delavca (zajamčeni OD), plačujejo za zagotavljanje socialne varnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom preko ustreznih organizacij (zavezancev) tudi prispevek iz bruto OD po veljavni stopnji 0,94 %.
STRAN 6
8.	člen
Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja zunaj SR Slovenije plačujejo, obračunavajo in odvajajo prispevek za zdravstveno varstvo upokojencev in invalidov po stopnji 13,55 % od izplačanih dajatev pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Občani, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega ali invalidskega zavarovanja. pa jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja, plačujejo prispevek sami, če ni z ratificiranimi mednarodnimi sporazumi določeno drugače.
Prispevek znaša 1.620,— din mesečno.
9.	člen
Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevkov za delovne ljudi, za katere se dohodek ne ugotavlja (pavšalisti), je enaka osnovi za pokojninsko zavarovanje.
10.	člen
Delovni ljudje, ki opravljajo intelektualne in druge stbritve (arhitekti, umetniki, filmski delavci, književniki, izumitelji, novinatji, prevajalci znanstvenih in knjižnih del, glasbeniki, tolmači, likovni oblikovalci, gradbeni inženirji in tehniki, dentisti, fotografi, rejniki, nogometaši — neamaterji, športniki, manekeni in 'modni delavci, artisti, plesalci, kolporterji tiska, špor-tniki-amaterji, ki prejemajo hranarino, duhovniki) in drugi občani plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od osnove, kije enaka osnovi za pokojninsko zavarovanje.
11.	člen
Vse spremembe v zvezi z višino prispevne stopnje iz BOD in dohodka, ki bodo med letom objavljene v Ur. listu SRS, veljajo tudi za 3. odstavek 1. člena ter 2., 3., 4., 7. in 10. člen navedenega odloka.
12.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Ur. vestniku občin Ptuj in Ormož, uporablja pa se od
1.	januarja 1985 dalje.
Številka: 190-4/1984 Ormož, dne 27. decembra 1984
PREDSEDNIK
SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ Tone LUSKOVIČ 1. r.
6.
Na podlagi 202. člena statutarnega sklepa o spremembah in dopolnitvah statuta občine Ormož (Ur. vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 21/79)
2.	odst. 8. točke Odloka o pogojih in načinu oblikovanja cen v letu 1984 (Uradni list SFRJ, štev. 23/84) ter Dogovora o izhodiščih za določanje cen nekaterih proizvodov in storitev iz pristojnosti občine v letu 1984 (Uradni list SRS, št. 15/84) je izvršni svet skupščine občine Ormož na 59. seji dne 26. 12. 1984 sprejel
SPREMEMBO ODREDBE o višini cen komunalnih storitev v občini Ormož v letu 1984
1.
V 2. točki se v podtočki B spremeni cena vode tako, da glasi:
1.	za gospodinjstvo po kub m3	29,00din
2.	za gospodinjstvo po kub m3	34,00
2.
Fredlagana cena vode iz 1. točke spremembe odredbe se uporablja od 1. 1. 1985.
3.
Ta sprememba velja z dnem objave v Uradnem • vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 38-9/84 Datum: 26. 12. 1984
PREDSEDNIK
IZVRŠNEGA SVETA SO ORMOŽ Milan Ritonja 1. r.
7.
Na podlagi 38. člena Statuta Samoupravne komunalne skupnosti občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 7/84) je Skupščina Samoupravne komunalne skupnosti občine Ptuj na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 6. decembra 1984 sprejela naslednji
POSLOVNIK
o delu skupščine Samoupravne komunalne skupnosti občine Ptuj in njenih organov.
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
L člen
Poslovnik o delu skupščine Samoupravne komunalne skupnosti občine Ptuj (v nadaljnjem besedilu: poslovnik skupnosti) ureja delo in organizacijo skupščine, zborov skupščine in stalnih skupnih organov ter drugih delovnih teles skupščine in druga vprašanja, ki zadevajo delo delegatov ter njihove pravice in dolžnosti v skupščini pri uresničevanju nalog skupnosti.
2.	člen
V primeru, da posamezna vprašanja o delu skupščine niso urejena s tem poslovnikom, jih v primeru potrebe uredi skupščina s posebnim sklepom.
3.	člen
Delo skupščine je javno.
Delo skupščine vodi in jo predstavlja njen predsednik.
4.	člen
Skupščina ima in uporablja okroglo štampiljko z napisom: Samoupravna komunalna skupnost občine Ptuj
Štampiljko hrani in uporablja skupna strokovna služba SJS materialne proizvodnje občine Ptuj.
II. PRAVICE IN DOLŽNOSTI DELEGATOV V SKUPŠČINI
5.	člen
Upoštevajoč interese in smernice delavcev in občanov, združenih v Samoupravno komunalno skupnost občine Ptuj (v nadaljnjem besedilu: skupnost), določajo ustanovitelji skupnosti temeljna stališča za delo svojih delegatov v skupščini skupnosti.
6.	člen
Pri zavzemanju stališč in opredeljevanju do vprašanj, o katerih se odloča v skupščini, zastopa delegat stališča delegacije oziroma konference delegacij, ki gaje delegirala, upoštevajoč pri tem tudi splošne družbene interese in potrebe.
7.	člen
Delegat ima pravico in dolžnost udeleževati se sej skupščine in organov, v katere je izvoljen, ter kreativno sodelovati pri njihovem delu in odločanju. 1
8.	člen
Delegat, kise ne more udeležiti seje skupščine, mora o svoji zadržanosti pred sejo obvestiti de-
legacijo oziroma konferenco delegacij, ki ga je delegirala.
V primeru iz prejšnjega odstavka tega člena se mora delegat, ki nadomešča delegata, neposredno pred sejo izkazati s pooblastilom delegacije oziroma konference delegacij.
9.	člen
Če na sejo skupščine ni delegata brez opravičila, skupščina o tem obvesti delegacijo oziroma konferenco delegacij.
10.	člen
Delegat ima pravico predlagati posamezne zadeve za uvrstitev na dnevni red seje skupščine, razpravljati o predlaganem dnevnem redu ter razpravljati in odločati o posameznih zadevah, ki so na dnevnem redu seje. Pri tem ima delegat na seji skupščine zlasti naslednje pravice:
—	sporazumevati se z drugimi delegati o zadevah. ki so na dnevnem redu seje,
—	predlagati spremembe in dopolnitve dnevnega reda seje.
—	predlagati obravnavo samoupravnih splošnih aktov ter njihovih sprememb in dopolnitev. kot tudi zahtevati obvezno razlago teh aktov.
—	dajati pobude za dogovarjanje ali sporazumevanje o zadevah s področja komunalnega gospodarstva, v katerem je udeležna skupnost.
—	dajati pobude za sprejem stališč, smernic in sklepov skupščine o zadevah, ki so na dnevnem redu seje.
—	dajati pobude za pripravo informacij o izvrševanju stališč, smernic in sklepov skupščine.
—	predlagati izvolitev, imenovanje in razrešitev članov skupnih organov in drugih delovnih teles skupščine.
Delegat uresničuje pravice iz prejšnjega odstavka tega člena neposredno na seji.
1 L člen
Delegat ima pravico postavljati vprašanja o zadevah, ki se nanašajo na delo skupščine, posameznega zbora, skupnega organa oziroma drugega delovnega telesa ali skupne strokovne službe SIS materialne proizvodnje občine Ptuj.
12. člen
Vprašanja delegatov morajo biti postavljena praviloma pismeno, lahko pa so postavljena tudi ustno med sejo pri točki dnevnega reda seje. namenjeni za vprašanja delegatov ter za dajanje odgovorov nanje.
Če je možen takojšen odgovor na postavljeno delegatsko vprašanje, se ga ustno posreduje de-l^tu takoj, sicer pa se da odgovor v roku 30 dni v pismeni obliki, najkasneje pa na naslednji seji.
Ko dobi delegat odgovor na svoje vprašanje, lahko postavi dopolnilno vprašanje.
Delegat lahko zahteva potem, ko je dan odgovor na vprašanje ali dopolnilno vprašanje, da se o tem razpravlja.
O morebitni razpravi in o gradivu zadnjo odloča skupščina.
u. cien
Delegat je dolžan varovati uradno tajnost.
O tem. katero gradivo velja za uradno tajnost odloča predsednik skupščine.
Za uradno tajnost velja tudi gradivo, kije bilo dostavljeno skupščini z oznako »Uradna tajnost« ali »Državna tajnost.«
14.	člen
Delegat mora obveščati delegacijo oziroma konferenco delegacij, ki gaje delegirala, o stališčih, mnenjih in sklepih, oblikovanih na seji skupščine, kakor tudi o svojem delovanju pri dogovarjanju, usklajevanju in sprejemanju stališč, mnenj in sklepov skupščine.
III.	ZBORI IN NJIHOVO DELOVNO PODROČJE
I.	Splošne določbe
15.	člen
Skupščina dela in odloča na sejah.
Skupščina veljavno odloča, če je na seji prisotna večina delegatov v zborih skupščine.
Delegati v skupščini odločajo:
—	na skupni seji obeh zborov,
—	enakopravno v obeh zborih in
—	samostojno v posameznem zboru.
16.	člen
Delegati uporabnikov in izvajalcev v skupščini komunalne skupnosti odločajo na skupni seji obeh zborov z večino glasov v naslednjih zadevah:
—o politiki razvoja komunalnih dejavnosti na območju občine Ptuj,
—	o predlogih samoupravnih sporazumov o temeljih planov.
—	o nalogah in ukrepih s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
17.	člen
Delegati obeh zborov skupščine enakopravno odločajo o zadevah:
—	o izvolitvi predsednika skupščine in njegovega namestnika,
—	o sprejemanju samoupravnih splošnih aktov.
—	so spolnjevanju srednjeročnega plana.
—	o sprejemanju letnega plana in letnega poročila.
—	o sprejemanju zaključnega računa,
—	o merilih za oblikovanje cen in o cenah posameznih komunalnih storitev oziroma proizvodov.
—	o programih razvoja in načrtih graditve komunalnih objektov in naprav,
—	o pogojih za priključitev na vodovodno, kanalizacijsko ali drugo omrežje komunalnih objektov in naprav,
—	o pogojih in načinu opravljanja posameznih komunalnih storitev.
—	o kriterijih in merilih za prednostno zadovoljevanje potreb po komunalnih storitvah,
—	o osnovah in merilih za pridobivanje dohodka komunalnih temeljnih organizacij,
—	drugih zadevah v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana komunalne skupnosti.
18.	člen
Če odločitev, ki se sprejema enakopravno v obeh zborih, ni bila sprejeta v enakem besedilu v ob.eh zborih, se opravi vsklajevalni postopek med zboroma v skladu s statutom komunalne skupnosti.
Če v vsklajevalnem postopku med zboroma ni doseženo soglasje o vprašnju od katerega je bistveno odvisno delo komunalne skupnosti, začasno uredi to vprašanje občinska skupščina.
19.	člen
Delegati zbora uporabnikov samostojno odločajo:
—	o izvolitvi predsednika zbora uporabnikov,
—	o izvolitvi članov zbora uporabnikov v odbore skupščine,
—	o imenovanju članov komisij in delovnih teles zbora uporabnikov,
—	o delegiranj u delegatov zbora uporabnikov v zbor uporabnikov Zveze komunalnih skupnosti Slovenije.
20.	člen
Delegati zbora izvajalcev smostojno odločajo:
—	o izvolitvi predsednika zbora izvajalcev,
—	o izvolitvi članov zbora izvajalcev v odbore skupščine.
—	o imenovanju članov komisij in delovnih teles zbora izvajalcev,
—	o delegiranju delegatov zbora izvajalcev v
zbor izvajalcev Zveze komunalne skupnosti Slovenije'
21.	člen
Po predhodnem izvajanju delavcev, delovnih ljudi in občanov v . temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti odloča skupščina na skupnem zasedanju obeh zborov o dodatnih finančnih obveznostih ustanoviteljev, ki niso opredeljene in dogovorjene v samoupravnem sporazumu o temeljih plana komunalne skupnosti.
22.	člen
Skupščina lahko sprejema veljavne sklepe in druge odločitve, če je na skupščini prisotnih več kot polovica delegatov vsakega zbora oziroma posameznega zbora.
Odločitve o zadevah, o katerih odločajo delegati v skupščini na skupni seji obeh zborov in o zadevah o katerih odloča posamezni zbor, so veljavno sprejete, če jih je sprejela večina delegatov.
Odločitve o zadevah, o katerih odločata oba zbora na ločenih sejah, so sprejete, če so bile sprejete z večino glasov delegatov v vsakem zboru in v enakem besedilu v obeh zborih.
Če ni doseženo soglasje med zboroma, se izvede vsklajevalni postopek, ki ga določa statut komunalne skupnosti.
23.	člen
Delovna telesa skupščine so:
—	odbori, ki jih sestavljajo delegati zborov skupščine
—	komisije in druga delovna telesa, ki jih sestavljajo delavci uporabnikov in izvajalcev.
24.	člen
Delo skupščine vodi predsednik skupščine:
Predsednik in njegovega namestnika izvoli skupščina izmed delegatov skupščine.
Predsednik skupščine opravlja predvsem naslednje naloge:
—	zastopa in predstavlja komunalno skupnost.
. — sklicuje sejo skupščine in predsedstvo skupščine ter jim predseduje.
—	skrbi za izvajanje sklepov skupščine,
—	skrbi, da je delo komunalne skupnosti v skladu z zakoni, samoupravnim sporazumom in statutom ter drugimi samoupravnimi akti te skupnosti.
25.	člen
Predsednik skupščine njegov namestnik skupno s predsednikom zborov skupščine in predsedniki odborov se dogovarjajo o sklicu sej in pripravljajo dnevne rede sej skupščine, obravnavajo gradivo za seje skupščine in zavzemajo do njih svoja stališča, oblikujejo predloge sklepov skupščine, skrbijo za koordinacijo dela med zboroma in opravljajo druga opravila, ki so potrebna za uspešno delo skupščine.
IV.	SEJA SKUPŠČINE
I.	Sklic seje
26.	člen
Skupno sejo obeh zborov skupščine skliče predsednik skupščine in ji predseduje.
27.	člen
Skupno sejo obeh zborov skupščine (v nadaljnjem besedilu: sejo skupščine) skliče predsednik skupščine na lastno pobudo, na pobudo najmanj ene četrtine delegatov zbora uporabnikov ali zbora izvajalcev, ali na pobudo skupnega organa.skupščine skupnosti.
Predsednik skupščine mora sklicati sejo skupščine, če to zahteva občinska skupščina ali njen izvršni svet ali občinska konferenca SZDL oziroma občinski svet ZSS.
Predlagatelj sklica seje skupščine skupnosti mora zahtevi za sklic priložiti glradivo s predlogom odločitve oziroma sklepa, zaradi katerega seje zahteval sklic seje.
28.	člen
Vabilo z gradivom za sejo skupščine mora vsebovati čas in kraj seje ter predlog dnevnega reda seje.
Vabilo z gradivom za sejo skupščine mora biti poslano delegacijam oziroma konferencam delegacij najmanj 10 dni pred dnevom, določenim za sejo skupščine.
Vabilo z gradivom za sejo skupščine se pošlje namanj 5 dni pred sejo skupščine tudi vsem vabljenim predstavnikom družbenopolitične skupnosti in družbenopolitičnih organizacij v občini, po potrebi pa tudi predstavnikom sredstev javnega obveščanja. o čemer odloči ob sklicu predsednik skupščine.
Z vabilom in gradivom za sejo skupščine se pošlje tudi zapisnik prejšnje seje.
29.	člen
Predsednik skupščine lahko izjemoma skliče sejo skupščine tudi v krajšem roku. kot je določen v predhodnem členu tega poslovnika, če to po presoji predsednika skupščine narekujejo nujni razlogi.
V	primeru iz prejšnjega odstavka tega člena morajo biti razlogi tak sklic posebej obrazloženi ob pričetku seje skupščine.
2.	Potek seje
30.	člen
Sejo skupščine vodi predsednik skupščine. Če je predsenik skupščine odsoten ali zadržan, sejo vodi podpredsednik skupščine. Če je tudi podpredsednik skupščine odsoten ali zadržan, vodi sejo delegat, ki ga izvoli skupščina.
31.	člen
Predsednik skupščine vodi sejo skupščine ob pomoči predsednikov zborov, pri reševanju organizacijskih vprašanj pa pri vodenju seje sodeluje s predsednikom tudi predstavnik skupne strokovne službe SIS materialne proizvodnje občine Ptuj.
32.	člen
Predsednik skupščine ugotovi pred začetkom seje ali je skupščina sklepčna.
V	primeru, da predsednik ugotovi, da skupščina ni sklepčna, sejo skupščine preloži.
33.	člen
Dnevni red seje potrjuje skupščina. Predlog dnevnega reda se lahko spremeni ali dopolni na predlog predsednika skupščine ali na predlog delegata, pri čemer mora tak predlog delegata dobiti podporo najmanj 1/5 vseh delegatov vsakega zbora.
Med sejo ni možno spreminjati ali dopolnjevati dnevnega reda, pri čemer se sprememba vrstnega reda posameznih točk dnevnega reda ne šteje za spremembo dnevnega reda.
Ena od točk dnevnega reda so vselej vprašanja in pobude delegatov.
34.	člen
Na začetku seje se obravnava in odloča o potrditvi zapisnika prejšnje seje.
Poročilo o izvršitvi sklepov prejšnje seje daje skupščini njen predsednik.
Vsak delegat ima pravico dati pripombe k zapisniku prejšnje seje in k poročilu o izvršitvi sklepov.
O utemeljenosti pripomb odloča skupščina. Sprejete pripombe se vpišejo v zapisnik seje.
35.	člen
Posamezne zadeve, ki so na dnevnem redu, obravnava skupščina praviloma po sprejetem vrstnem redu. Uvodno obrazložitev k posamezni
točki pripravi poročevalec, ki ga določi predsednik skupščine.
36.	člen
Po uvodni obrazložitvi se o posamezni točki dnevnega reda prične razprava.
Na seji imajo pravico razpravljati vsi delegati, predsednik pa lahko dovoli razpravljati tudi drugim udeležencem na seji oziroma povabljenim predstavnikom DSP in DPO.
Delegat ali drug udeleženec sme govoriti le o vprašanjih, ki zadevajo obravnavano točko dnevnega reda seje skupščine.
37.	člen
Na seji skupščine ne sme nihče začeti z razpravljanjem. preden ne dobi besede od predsednika skupščine. Razpravljale! se lahko prijavljajo k razpravi do konca razprave.
Predsednik skrbi, da razpravljalca nihče ne moti med razpravo.
38.	člen
Predsednik daje delegatom v skupščini besedo po> vrsti, kakor so se prijavili. K razpravi se prijavijo delegati in druge vabljene osebe, čim se začne razprava o posamezni točki dnevnega reda in dokler razprava traja.
Ne glede na vrstni red prijav k razpravi lahko predsednik dovoli govoriti predsedniku ali članu skupnega organa, ki je poročevalec za posamezno točko dnevnega reda.
39.	člen
Delegat v skupščini, ki želi razpravljati o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, dobi besedo takoj, ko jo zahteva.
Predsednik da po tej razpravi pojasnilo glede kršitve poslovnika oziroma dnevnega reda. Če delegat ni zadovoljen s pojasnilom, odloči skupščina o vprašanju brez obravnave.
Ce želi delegat v skupščini razpravljati, da bi popravil navedbe, ki po njegovem mnenju niso točne in so povzročile potrebo po osebnem pojasnilu, mu da predsednik besedo takoj, ko začne razpravo tisti, ki je povzročil zahtevo za popravek. Delegat v skupščini se mora v tem primeru v svoji razpravi omejiti le na pojasnilo.
40.	člen
Če se delegat ne drži sprejetega dnevnega reda, ga predsednik opomni. Če se delegat tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda, mu predsednik vzame besedo.
Zoper odvzem besede lahko delegat ugovarja. O ugovoru odloči skupščina brez obravnave.
41.	člen
Razprave delegatov v skupščini in drugih vabljenih udeležencev na seji niso časovno omejene, razen če skupščina ne odloči drugače.
Skupščina lahko na predlog predsednika ali delegata skupščine ob podpori najmanj ene tretjine delegatov odloči, koliko časa naj traja razprava o posamezni točki dnevnega reda in koliko časa ^me razpravljati posamezen razpravljalen
u:	42. člen
Razpravljanje o posamezni zadevi s sprejetega dnevnega^rčda je končano, ko predsednik ugotovi, da ni več prijavljencev za razpravo.
Če predsednik meni, da je razprava povsem obrazložila posamezno zadevo, lahko predlaga skupščini sprejem odločitve o prekinitvi ali nadaljevanju razprave. O predlogu predsednika določa skupščina brez obravnave.
43.	člen
Predsednik skupščine lahko med sejo prekine delo skupščine in določi, kdaj se bo seja nadaljevala.
Predsednik prekine delo skupščine, če je potrebno posvetovanje ali usklajevanje, če je potrebno pridobiti dopolnilno mnenje, zaradi
odmora ali tudi v drugih primerih, če tako predlagajo delegati na seji.
44.	člen
Ko so izčrpane vse točke dnevnega reda, predsednik zaključi sejo.
3.	Vzdrževanje reda na seji
45.	člen
Za vzdrževanje reda na seji skrbi predsednik skupščine.
Za kršitev reda se smejo izreči naslednji ukrepi:
—	opomin
—	odvzem besede
—	odstranitev s seje
46.	člen
Opomin se izreče delegatu v skupščini, ki razpravlja, čeprav mu predsednik skupščine ni dal besede, ki sega drugemu razpravljalcu v besedo ali ki na drug način krši red na seji oziroma določbe tega poslovnika.
47.	člen
Beseda se odvzame delegatu v skupščini, ki s svojo razpravo na seji krši red oziroma določbe tega poslovnika in je bil pred tem že dvakrat opominjen. naj spoštuje red oziroma določbe tega poslovnika.
48.	člen
Opomin izreče in besedoodvzame predsednik skupščine.
49.	člen
Odstranitev s seje se izreče delegatu v skupščini, ki ne ravna po zahtevi predsednika, ki mu je vzel besedo, ki na drugačen način moti delo na seji. ki na seji žali skupščino oziroma delegate ali. ki uporablja v svoji razpravi nedostojne izraze.
50.	člen
Ukrep odstranitve s seje izreče skupščina z glasovanjem brez obravnave.
Delegat, ki mu je bil izrečen ukrep odstranitve s seje, mora takoj zapustiti prostor, kjer poteka seja.
51.	člen
O odstranitvi iz prostora, kjer poteka seja, udeleženca, ki sicer ni delegat v skupščini, odloča predsednik skupščine.
52.	člen
Ce predsednik skupščine z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji. odredi njeno prekinitev.
53.	člen
Predsednik skupščine obvesti delegacijo oziroma konferenco delegacij o delegatu, ki mu je bil izrečen ukrep odvzema besede ali odstranitve s seje in o razlogih, zaradi katerih mu je bil izrečen.
4.	Sprejemanje sklepov
54.	člen
Skupščina sklepa na podlagi predloga sklepa, pripravljenega s strani skupnega organa skupščine in razprave delegatov na seji.
55.	člen
Spremembe in dopolnitve predloga se lahko predlagajo, dokler se o predlogu ne prične glasovanje. O predlaganih spremembah in dopolnitvah se predlagatelj takoj izjasni. Če se predlagatelj s spremembami in dopolnitvami 'Tinja, postanejo te sestavni del predloga, če pa .se z njimi ne strinja, odloči o tem skupščina z glasovanjem. Če je več predlogov za spremembe in dopolnitve, skupščina o njih glasuje po vrstnem redu tako. kot so bili predlagani.
Spremembe in dopolnitve, ki jih sprejme skupščina, postanejo sestavni del predloga.
5.	Glasovanje
56.	člen
Glasovanje v skupščini je praviloma javno.
Skupščina lahko izjemoma določi, da je glasovanje tajno.
57.	člen
Delegati v skupščini glasujejo tako, da se iz-javijoza predlog, da se izjavijo proti predlogu, ali pa se vzdržijo glasovanja.
Glasuje se z dvigovanjem rok.
58.	člen
Glasovanje se opravi tako, da predsednik pozove delegate, naj se najprej izjavijo, kdo je za predlog, nato kdo je proti predlogu in na koncu, ali se kdo vzdrži glasovanja.
59.	člen
Če skupščina določi, daje glasovanje tajno, se glasuje z glasovnicami. Glasovnica vsebuje vse tri možnosti glasovanja tako. kot to velja za javno glasovanje.
60.	člen
Glasovnica, iz katere se ne da ugotoviti, kako je delegat glasoval, je neveljavna.
61.	člen
Skupščina veljavno sprejme sklep o zadevi, ki je v pristojnosti skupne seje obeh zborov, z večino glasov vseh delegatov obeh zborov.
62.	člen
Po končanem glasovanju ugotovi predsednik skupščine izid glasovanja in na podlagi ugotovljenega izida razglasi, daje predlog, o katerem je skupščina glasovala, sprejet ali zavrnjen.
6.	Zapisnik
63.	člen
O delu skupščine se piše zapisnik.
Zapisnik zajema glavne podatke o seji skupščine in sicer.
—	zaporedno številko seje,
—	čas in kraj seje,
—	navedbo predsednika skupščine oziroma predsedujočega in njegovo funkcijo.
—	seznam prisotnih in odsotnih delegatov ter drugih udeležencev.
—	ugotovitev sklepčnosti.
—	dnevni red seje.
—	imena delegatov, ki so razpravljali in povzetek njihovih razprav.
—	sprejete sklepe.
—	izid glasovanja o posameznih sklepih.
—	delegatska vprašanja ter odgovore nanje.
—	čas končanja seje.
Zapisnik podpišeta predsednik skupščine in zapisnikar.
64.	člen
Potek seje se lahko snema na magnetofonski trak.
V	primeru, da je potek seje posnet na magnetofonski trak. gaje treba shraniti do potrditve zapisnika na naslednji seji skupščine.
V.	SKUPNO ZASEDANJE ZBOROV
65.	člen
V	zadevah, ki jih zbor uporabnikov in zbor izvajalcev enakopravno obravnavata, lahko zbora skleneta, da bodo zadeve obravnavali na skupnem zasedanju zbora uporabnikov in zbora izvajalcev.
66.	člen
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skličeta na skupno zasedanje po sklepu zborov ali po medsebojnem sporazumu njihova predsednika.
Skupno zasedanje vodi eden izmed obeh predsednikov zborov.
67.	člen
Če zbora zasedata skupaj, glasujejo delegati vsakega zbora posebej.
V zapisnik skupnega zasedanja se vpisuje potek skupnega zasedanja.
68.	člen
Zadeve, ki jih zbora enakopravno obravnavata, se lahko obravnavajo tudi na ločenih zasedanjih zbora uporabnikov in zbora izvajalcev. V zapisnik zbora, ki ločeno zaseda, se vpisuje potek ločenih sej.
69.	člen
Določbe tega poslovnika o sklicu seje, poteku seje. vzdrževanju reda, sprejemanju sklepov, glasovanju in zapisniku se smiselno uporabljajo tudi za skupna zasedanja zbora uporabnikov in zbora izvajalcev.
VI.	SEJA ZBORA
70.	člen
Sejo posameznega zbora sklicuje predsednik zbora na lastno pobudo ali na pobudo ene četrtine delegatov v zboru.
Predsednik zbora je dolžan sklicati sejo zbora, če to zahteva predsednik skupščine ali skupni organ skupščine.
71.	člen
Če predsednik zbora ne skliče seje zbora, ki bi jo po prejšnjem členu tega poslovnika moral sklicati, jo lahko skliče skupina, ki šteje najmanj eno petino delegatov iz posameznega zbora ali pa predsednik skupščine.
72.	člen
Predlagatelji, ki so zahtevali sklic seje zbora, predložijo zahtevi za sklic seje zbora gradivo oziroma predlog odločitve, zaradi katere so zahtevali sklic seje zbora.
73.	člen
Zbor skupščine sklepa veljavno, če seji prisostvuje najmanj polovica delegatov zbora.
Zbor skupščine odloča z večino glasov vseh delegatov zbora.
74.	člen
Določbe tega poslovnika o sklicu seje, poteku seje. vzdrževanju reda na sejah, sprejemanju sklepov, glasovanju in zapisniku se smiselno uporabljajo tudi za seje zborov skupščine.
Vil. SEdE SKUPNEGA ORGANA SKUPŠČINE
75.	člen
Seje skupnega organa skupščine sklicuje predsednik skupnega organa na lastno pobudo, na pobudo članov skupnega organa, na pobudo predsednika skupščine ali predsednika posameznega zbora skupščine.
76.	člen
Čepredsednik skupnega organa skupščine ne skliče seje, ki bi jo po prejšnjem členu tega poslovnika moral sklicati, jo lahko skličejo predsednik skupščine ali katerikoli izmed predsednikov obeh zborov skupščine.
77.	člen
Predlagatelji, ki so zahtevali sklic seje skupnega organa skupščine, predložijo zahtevi za sklic seje gradivo ter predlog sklepa v zadevi, zaradi katere so zahtevali sklic seje skupnega organa.
78.	člen
Vabilo z gradivom za sejo skupnega organa skupščine mora biti praviloma poslano najmanj sedem dni pred sejo.
Če je seja skupnega organa skupščine sklicana v krajšem roku, kot je to določeno v predhodnem odstavku tega člena, mora to biti posebej obrazloženo v vabilu za sejo.
79.	člen
Skupni organ skupščine veljavno sklepa, če je na seji prisotna več kot polovica članov skupnega organa.
Na seji odloča skupni organ z večino glasov vseh članov skupnega organa.
80.	člen
Določbe tega poslovnika o sklicu seje, vzdrževanju reda na seji, sprejemanju sklepov, glasovanju ter zapisniku se smiselno uporabljajo tudi za sejo skupnega organa skupščine, razen določbe o vabilu, ker je to drugače urejeno v 78. členu tega poslovnika.
VIII.	SEJE OBČASNIH SKUPNIH ORGANOV SKUPŠČINE
81.	člen
Seje občasnega skupnega organa sklicuje njegov predsednik na lastno pobudo, na pobudo članov občasnega skupnega organa, na pobudo predsednika skupščine, predsednika posameznega zbora skupščine ah predsednika stalnega skupnega organa.
82.	člen
Vabilo in gradivo za sklic seje občasnega skupnega organa mora biti poslano članom organa najmanj pet dni pred sejo.
IX.	PROGRAMIRANJE DELA SKUPŠČINE
83.	člen
Skupščina sprejema delovni načrt za dobo enega leta.
Podlaga delovnemu načrtu skupščine so naloge, ki izhajajo iz zakona o komunalnih dejavnostih, samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne komunalne skupnosti občine Ptuj. samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti za posamezno srednjeročno obdobje, statuta skupnosti in potreb in interesov ustanoviteljev skupnosti ter stališč družbenopolitične skupnosti in družbenopolitičnih organizacij na ravni občine.
Sestavina delovnega načrta skupščine so tudi naloge, ki izhajajo iz sprejetih družbenih dogovorov in sporazumov, katerih udeleženec je skupnost.
84.	člen
Skupni organi skupščine uresničujejo delovni načrt skupščine in v ta namen lahko sprejemajo tudi svoje delovne načrte.
X.	KONČNE DOLOČBE
85.	člen
Spremembe in dopolnitve tega poslovnika sprejema skupščina skupnosti na sejah svojih zborov, ki daje tudi njegovo tolmačenje.
86.	člen
Ta poslovnik začne veljati, ko ga sprejme skupščina skupnosti na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev.
87.	člen
Ta poslovnik se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Ptuj, dne 27. decembra, 1984
Predsednik
skupščine Samoupravne komunalne skupnosti občine Ptuj Anton Žagar 1. r.
8.
Po 8. členu Zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. list 23-1465/55), daje volilna komisija krajevne skupnosti Stoperce
POROČILO
o izidu referenduma za uvedbo krajevnega
samoprispevka za sofinanciranje srednjeročnega programa krajevne skupnosti v letih 1981 — 19 i5 za izgradnjo komunalnih in drugih objektov na območju KS Stoperce, ki je bil v nedeljo dne 6/1-1985
1.
Zbor delovnih ljudi in krajanov je na predlog sveta krajevne skupnosti Stoperce dne 25/11-1984 sprejel sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje programa srednjeročnega plana razvoja krajevne skupnosti v letu 1985 za izgradnjo komunalnih in drugih objektov na območju krajevne skupnosti Stoperce. Sklep o razpisu referenduma je bil objavljen v 25. številki Uradnega Vestnika občin Ormož in Ptuj, dne 20. decembra 1984.
2.
Volilna komisija krajevne skupnosti Stoperce je na podlagi pregleda celotnega glasovalnega gradiva preverila zakonitost referenduma in ugotovila, da je bil postopek za izvedbo referenduma izveden v skladu z Zakonom o referendumu ter da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na izid glasovanja.
3.
Po ugotovitvi izida je volilna komisija ugotovila, da je izid glasovanja naslednji:
—	v glasovalne sezname je bilo vpisanih 525 glasovalcev,
—	glasovanja sc je udeležilo 492 glasovalcev, od tega je glasovalo ,,ZA” uvedbo samoprispevka 361 glasovalcev, ,.PROTI” uvedbi samoprispevka je glasovalo 116 glasovalcev,
—	neveljavnih glasovnic je bilo 15.
—	glasovanja se ni udeležilo 17 glasovalcev (vzdržali),
—	odsotnost v tujini in JLA — 16 glasovalcev, ki se glasovanja niso udeležili in se po zakonu o
referendumu 21. člena ne štejejo med glasovalne upravičence.
4.
Glede na to ugotavlja volilna komisija, da je bilo na referendumu 492 upravičenih glasovalcev. Od tega je na referendumu glasovalo za uvedbo samoprispevka 361 glasovalcev ali 73,37 %.
Na podlagi zgoraj navedenega izida glasovanja volilna komisija v smislu 21. člena Zakona o referendumu (Ur. list 23/77) ugotavlja, da je referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka uspel, saj se je zanj izrekla večina glasovalnih upravičencev.
Stoperce, 8/1-1985
Predsednik volilne komisije KS:
Franc ADAM, 1. r.
9.
Po 8. členu Zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. list 23-1465/77), daje volilna komisija krajevne skupnosti Stoperce
POROČILO
o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje srednjeročnega programa krajevne skupnosti v lelih 1986—1990 za izgradnjo komunalnih in drugih objektov na območju KS Stoperce, ki je bil v nedeljo, 6. 1. 1985
1.
Zbor delovnih ljudi in krajanov je na predlog
sveta krajevne skupnosti Stoperce dne 25/11-1984 sprejel sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje srednjeročnega programa razvoja krajevne skupnosti v letih od 1986 do 1990 za izgradnjo komunalnih in drugih objektov na obmoCju krajevne skupnosti Stoperce. Sklep o razpisu referenduma je bil objavljen v 25. številki Uradnega Vestnika občin Ormož in Ptuj, dne 20. decembra 1984. -
2.
Volilna komisija krajevne skupnosti Stoperce je na podlagi pregleda celotnega glasovalnega gradiva preverila zakonitost referenduma in ugotovila, da je bil postopek za izvedbo referenduma izveden v skladu z Zakonom o referendumu ter da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na izid glasovanja.
3.
Po ugotovitvi izida je volilna komisija ugotovila, da je izid glasovanja naslednji:
—	v glasovalne sezname je bilo vpisanih 525 glasovalcev,
—	glasovanja se je udeležilo 492 glasovalcev, od tega je glasovalo ,,ZA” uvedbo samoprispevka 381 glasovalcev, ,,PROTI” uvedbi samoprispevka je glasovalo 98 glasovalcev,
—	neveljavnih glasovnic je bilo 13,
—	glasovanja se ni udeležilo 17 glasovalcev (vzdržali),
—	odsotnost v tujini in JLA — 16 glasovalcev, ki se glasovanja niso udeležili in se po zakonu o referendumu 21. člena ne štejejo med glasovalce upravičence.
4.
Glede na to ugotavlja volilna komisija, da je bilo na referendumu 492 upravičenih glasovalcev. Od lega je na referendumu glasovalo za uvedbo krajevnega samoprispevka 381 glasovalcev ali 77,44 %.
Na podlagi zgoraj navedenega izida glasovanja volilna komisija v smislu 21. člena Zakona o referendumu (Ur. list 23/77) ugotavlja, da je referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Stoperce za obdobje od 1986 do 1990 uspel, saj se je zanj izrekla večina glasovalnih upravičencev.
Stoperce, 8/1-1985
Predsednik volilne komisije KS Franc Adam, 1. r.
10.
Na podlagi 2. čl. zakona o samoprispevku (Ur, list SR Slovenije 3/73 in 17/83) 8. člena Zakona o referendumu (Uradni list SR Slovenije št. 23/77), 36. člena Statuta krajevne skupnosti Stoperce in izida referenduma z dne 6/1-1985 je svet krajevne skupnosti Stoperce na svoji 15. redni seji, dne 8/1-1985 sprejel
SKLEP
o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje srednjeročnega programa krajevne skupnosti v letih 198)—85 za izgradnjo komunalnih in drugih objektov na območju krajevne skupnosti Stoperce.
1.	člen
Na podlagi odločitve krajanov na referendumu, dne 6/1-1985 se uvede samoprispevek v denarju na območju krajevne skupnosti Stoperce, ki obsega naslednja naselja: 1. Stoperce, 2. Kupčinji vrh, 3. Grdina, 4. Dol pri Stopercah, 5. Zgornja Sveča.
2.	člen
Samoprispevek se uvaja za dobo od 1. februarja 1985 do 31. decembra 1985.
3.	člen
Zavezanci za samoprispevek so krajani, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti Stoperce, odnosno si bodo stalno prebivališče pridobili v času, ko bo trajal samoprispevek.
4.	člen
Samoprispevek se v denarju uvede:
— Za zavezance, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja oz. nadomestila, po stopnji 1,5 % od neto osebnega dohodka,
—	za zavezance, ki imajo dohodek od samostojnega opravljanja obrti in druge gospodarske dejavnosti ali intelektualnih storitev oz. nadomestila po stopnji 1,5 % od osnove, ki je podlaga za odmero davkov in prispevkov po odbitku davka,
—	za zavezance, ki imajo dohodek od kmetijske dejavnosti po stopnji 5 °/o novega letnega kata-sterskega dohodka,
—	za zavezance, ki prejemajo pokojnino, ki je višja od pokojnine z varstvenim dodatkom, po stopnji 1,5 % od izplačane pokojnine,
'— za zavezance zaposlene v tujini v pavšalnem znesku 4.000,00 din let letno,
—	zavezanci, ki imajo dohodke iz dveh ali več virov navedenih v tej točki plačujejo krajevni samoprispevek za vsak vir posebej.
5.	člen
Krajevni samoprispevek se ne plačuje od vojaških invalidnin, socialnih pomoči, rejnin, od otroškega dodatka, pomoči za šolanje, od štipendij, nagrad učencev v gospodarstvu, regresov za stanarino in od dohodkov za katere veljajo oprostitve po zakonu.
6.	člen
Krajevni samoprispevek se uvaja za sofinanciranje naslednjih komunalnih in drugih objektov:
—	vzdrževanje krajevnih cest
—	zaključna dela na domu krajanov
—	zaključna dela pri adaptaciji mrliške vežice
—	modernizacija dela lokalnih cest Grdina in Kupčinji vrh ter krajevne ceste na pokopališče
—	sofinanciranje dejavnosti DPO in društev
—	sofinanciranje CZ, LO in NZ.
7.	člen
Samoprispevek od osebnega dohodka in nadomestil iz delovnega razmerja ter pokojnin obračunava in odteguje izplačevalec osebnega dohodka oziroma pokojnin od izplačil in ga nakazuje na račun pri SDK Ptuj št. 52400-842-041-8238 krajevne skupnosti Stoperce.
Samoprispevek, ki ga plačujejo krajani, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijstvom, obrtno in drugo gospodarsko dejavnostjo in intelektualnimi storitvami, odmerja in pobira Uprava za družbene prihodke skupščine občine Ptuj v imenu krajevne skupnosti Stoperce.
Delavci, ki so na začasnem delu v tujini, nakazujejo samoprispevek na račun pri SDK Ptuj št. 52400-842-041-8238 krajevne skupnosti Stoperce ali na blagajni krajevne skupnosti Stoperce.
8! člen
Za zbiranje in izvajanje del, ki se bodo sofinancirala z zbranimi sredstvi krajevnega samoprispevka odgovarja Svet krajevne skupnosti, ki poroča o uporabi sredstev vsako leto na zborih krajanov in na seji skupščine krajevne skupnosti. Svet je odgovoren, da se zbrana sredstva krajevnega samoprispevka strogo namensko uporabljajo za izvedbo programa, za katerega je bil uveden krajevni samoprispevek.
9.	člen
Od zavezancev, ki ne bodo izpolnjevali obveznosti plačila v roku iz drugega in tretjega člena tega sklepa se bo krajevni samoprispevek izterjal po predpisih za izterjavo prispevkov in davkov občanov.
10.	člen
Nadzor o pravilnosti in doslednosti izvajanja tega sklepa, opravlja odbor samoupravne kontrole
in družbenega nadzora krajevne skupnosti Stoperce, ki ob ugotovitvah poroča na zborih krajanov in sejah skupščine krajevne skupnosti.
11.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem Vestniku občin Ormož in Ptuj.
Stoperce, 8/1-1985
Predsednik
sveta krajevne skupnosti Anton Galun, I. r.
11.
POROČILO
volilne komisije Krajevne skupnosti Podgorci o izidu referenduma za uvedbo	krajevnega
samoprispevka za območje krajevne skupnosti Podgorci, ki je bil v nedeljo 6. 1. 1985
1.
Komisija je ugotovila, da je bil s sklepom skupščine KS Podgorci z dne 13. 12. 1984 razpisan	referendum	za	uvedbo	krajevnega
samoprispevka za celotno območje KS in sicer za obdobje 1. 2. 1985 do 31. 1. 1990 za izgradnjo komunalnih in drugih objektov.
2.
Volilna komisija krajevne skupnosti Podgorci je na podlagi pregleda celotnega glasovalnega gradiva preverila zakonitost referenduma in ugotovila, da je bil postopek za izvedbo referenduma in sam referendum izveden v skladu z zakonom o referendumu ter, da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na izid glasovanja.
3.
Po ugotovitvi izida glasovanja je volilna komisija ugotovila, da je izid glasovanja naslednji:
a)	v glasovalni seznam je bilo vpisanih 1183 glasovalcev;
b)	glasovanja se je udeležilo 1098 glasovalcev, od tega je glasovalo
— ZA uvedbo krajevnega samoprispevka 721 glasovalcev,
— PROTI uvedbi krajevnega samoprispevka 215 glasovalcev,
— NEVELJAVNIH glasovnic je bilo 162;
c)	odsotnost v tujini in JLA 85, ki se glasovanja piso udeležili in so po zakonu o referendumu (21. člen) ne štejejo med glasovalce upravičence
4.
Glede na to ugotavlja volilna komisija, da je bilo na referendumu 1098 upravičenih glasovalcev. Od tega je na referendumu glaspvalo ,,ZA” uvedbo krajevnega samoprispevka 721 glasovalcev ali 65.66 %.
Na podlagi navedenega izida glasovanja volilna komisija v smislu 21 člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 23/77 ugotavlja, da je referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Podgorci za obdobje od 1. 2. 1984 do 31. 1. 1990 uspel, saj se je zanj izrekla večina glasovalnih upravičencev.
Podgorci dne 6. 1. 1985
Tajnik volilne kom.: Majda Sladnjak I. r. Član:
Atanko Ziher l.’r.
Predsednik volilne kom.: Konrad Prejac 1. r.
12.
Na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS št. 3/73 in 12. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št 23/77) in po 37. členu Statuta KS Podgorci je skupščina KS Podgorci na seji z dne 7. 1. 1985 sprejela
SKLEP
o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje, programa izgradnje komunalnih in družbenih objektov na območju krajevne skupnosti Podgorci.
1.
V krajevni skupnosti Podgorci, se na podlagi odločitve občanov na referendumu dne 6. 1. 1985 uvede krajevni samoprispevek (v nadaljnem besedilu: samoprispevek). Samoprispevek se uvede v denarju za izvedbo programa izgradnje komunalnih in družbenih objektov ter drugih dejavnosti na območju krajevne skupnosti Podgorci.
2.
Samoprispevek se uvaja za dobo petih let in sicer od 1. februarja 1985 do 31. januarja 1990. Program se deli na 4 dele.
3.
A.	MODERNIZACIJA LOKALNIH IN KRAJEVNIH CEST:
—	cesta v Podgorcih
—	cesta v Cvetkovcih
—	cesta v Bresnici
—	cesta v Slrjanci — Ritmerk
—	cesta v Osluševcih
—	fina prevleka v Cvetkovcih
—	adaptacija mrliške veže
B.	VZDRŽEVANJE OSTALIH MAKADAMSKIH CEST:
—	navoz gramoza na vse krajevne ceste
—	vzdrževanje mostov in propustov
—	sofinanciranje autobusnih postaj Cvetkovci — Osluševci
—	javna razsvetljave — telefonija
C.	FINANCIRANJE OSTALIH POTREB IN DEJAVNOSTI:
—	redno vzdrževanje KS
—	sofinanciranje SLO in DS
—	krajevni praznik
—	dotacije društvom (vzdrževanje domov)
D.	nerazporejena sredstva
—	1000 din letno po gospodinjstvu za ureditev mrliške veže in pokopališča.
4.	člen
Investicijska vrednost A, B, in D programa iz 3. člena tega sklepa predvidoma znaša
19.800.000.- Din.
5.	člen
VIŠINA IN OSNOVA KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA JE NASLEDNJA:
—	za zavezance, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja oziroma nadomestila po stopnji 2 % od neto osebnega dohodka
—	za zavezance, ki imajo dohodek od kmetijstva po stopnji 6 % letno od novega katastrskega dohodka
—	za zavezance, ki imaio dohodek od samostojnega opravljanja obrti iri druge gospodarske dejavnosti ah intelektualnih storitev oziroma nadomestila po stopnji 2 % od osnove, ki je podlaga za odmero davka in prispevka po odbitku davka
—	zavezanci, ki prejemajo pokojnine, ki je višja od pokojnine z varstvenim dodatkom po stopnji 2 % od izplačan pokojnine
—	za zavezance zaposlene v tujini v pavšalnem znesku letno 5.000,- din
—	1.000,- din letno po gospodinjstvu za ureditev mrliške veže in vzdrževanje pokopališča v Podgorcih
— za zavezance, ki imajo dohodke od dveh ali več virov, navedenih v tem členu plačujejo krajevni samoprispevek za vsak vir posebej.
6.	člen
Samoprispevek od osebnega dohodke iz delovnega razmerja in pokojnin, obračunava in odteguje izplačevalec dohodka oziroma pokojnine ob izplačilu in ga nakazuje na žiro račun krajevne skupnosti mesečno. Samoprispevek, ki ga plačuje občani, ki se z osebnim delom bavijo s kmetijsko dejavnostjo, obrtno in drugo gospodarsko dejavnostjo ter intelektualnimi storitvami, odmeri, izterja in nakazuje davčna uprava SO Ormož. Delavce zaposlene v tujini obvesti svet KS s posebnim dopisom o samoprispevku in ga le ti nakazujejo na žiro račun krajevne skupnosti.
7.	člen
Svet krajevne skupnosti Podgorci je odgovoren za zbiranje sredstev in izvajanje del po tem sklepu.
8.	člen
Od zavezancev iz 5 alineje 5. člena tega sklepa, ki ne izpolnijo obveznosti plačila samoprispevka v določenem roku, to je 30. junija tekočega leta, se obveznosti prisilno izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo davkov
9.	člen
Sredstva prispevka se smejo uporabiti le za tiste namene, zaradi katerih je bil samoprispevek uveden.
10.	člen
Samoprispevka v denarju so oproščeni občani od socialnih podpor, invalidnin in minimalnih pokojnin ter otroškega dodatka, pomoči za šolanje in štipendije, vajeniških nagrad, regresa za stanarine, od dohodkov glede katerih velja oprostitev po zakonu.
Izjemoma sme svet krajevne skupnosti odločati, da se dolg na samoprispevku v celoti ali delno odpiše, oziroma v izjemnih primerih odloži plačilo za določen čas, če bi se z izterjavo spravile v nevarnost preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov.
11.	člen
O uporabi sredstev samoprispevka se vsako leto sestavi program del in zaključno poročilo, ki se dostavi v obravnavo zborom občanov ter ju dokončno potrdi skupščina krajevne skupnosti.
Morebitni višek dohodka samoprispevka navedenega s tem sklepom se lahko uporabi tudi za druge namene, naštete dejavnosti v krajevni skupnosti, po predhodnem sklepu sveta krajevne skupnosti.
12.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož — in Ptuj, •uporablja pa se od 1. februarja 1985 dalje.
številka 7/85 Podgorci, dne 7. 1. 1985
PREDSEDNIK skupščine krajevne skupnosti PODGORCI , Mirko Venta l. r.
13.
POROČILO
o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka v krajevni skupnosti TOMAŽ PRI ORMOŽU, ki je bil v nedeljo, dne 6.1.1985
1.
Referendum je razpisala skupščina krajevne skupnosti Tomaž pri Ormožu s sklepom o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za uresničevanje programa KS za obdobje 1985—1989 na območju krajevne skupnosti Tomaž pri Ormožu na seji, dne 11. 12. 1984. Sklep o razpisu referenduma je bil objavljen v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj št. 25 z dne 20. 12. 1984
2.
Volilna komisija krajevne skupnosti Tomaž pri Ormožu je na podlagi pregleda celotnega glasovalnega gradiva preverila zakonitost referenduma in ugotovila, da je bil postopek za uvedbo in sam referendum izveden v skladu z Zakonom o referendumu ter, da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na izid glasovanja.
3.
Po ugotovitvi izida glasovanja je volilna komisija ugotovila, daje izid glasovanja naslednji:
a)	v glasovalnem seznamu je vpisanih 1.607 glasovalcev
b)	glasovanja se je udegežilo 1.529 glasovalcev, od tega je glasovalo „ZA” 1.261 glasovalcev za uvedbo krajevnega samoprispevka.
,,PROTI” uvedbi krajevnega samoprispevka 238 glasovalcev NEVELJAVNIH GLASOVAL-NIC je bilo 30.
4.
Glede na to volilna komisija ugotavlja, da je bilo na referendumu 1.529 glasovalnih upravičencev. Od tega je na referendumu glasovalo za uvedbo krajevnega samoprispevka 1.261 glasovalcev ali 82,4 %.
Na podlagi zgoraj navedenega izida glasovanja volilna komisija v smislu 21. člena Zakona o referendumu (Ur. list SRS štev. 23/77) ugotavlja, da je reterendum za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju Krajevne skupnosti Tomaž pri Ormožu za obdobje 1985—1989 uspel saj je zanj izrekla večina glasovalnih udeležencev.
Tomaž pri Ormožu, dne 7. 1. 1985
Predsednik volilne komisije Rep Janez 1. r.
Tajnik volilne komisije Janko Kukol 1. r.
Član volilne komisije Ivan Rakuša 1. r.
14.
Na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Ur. list SRS štev. 3/73) in 36. člena^ statuta krajevne skupnosti Tomaž pri Ormožu in izida referenduma z dne 6. 1. 1985 je skupščina krajevne skupnosti Tomaž pri Ormožu na seji 9. 1. 1985 sprejela
SKLEP
O UVEDBI KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA ZA SOFINANCIRANJE NALOG IZ PROGRAMA SREDNJEROČNEGA PLANA ZA OBDOBJE 1985 - 1989 NA OBMOČJU KRAJEVNE SKUPNOSTI TOMAŽ PRI ORMOŽU.
1. člen
Na podlagi odločitve krajanov na referendumu 6. 1. 1985 se uvede samoprispevek na območju krajevne skupnosti Tomaž pri Ormožu. ki obsega naselja: Bratonečice. Gornji Ključarovci. Gradišče pri Ormožu. Hranjigov-ci. Mala vas pri Ormožu, Koračice. Mezgovci. Pršetinci, Rakovci, Rucmanci, Savci. Sejanci, Senik. Senčak. Tomaž pri Ormožu. Trnovci in Zagorje.
2. člen
Krajevni samoprispevek se uvaja v denarju za sofinanciranje naslednjih nalog:
I.) ZA KOMUNALNO DEJAVNOST:
—	gramoziranje in asfaltiranje krajevnih cest, vzdrževanje mostov, brvi in cestnih propustov,
—	asfaltiranje lokalne ceste Savci — Vičanci,
—	asfaltiranje lokalne ceste Savci — Trnovci,
—	vzdrževanje pokopališča in mrtvašnice,
—	vzdrževanje dela na kulturnem domu,
—	vzdrževanje dela na zgradbi sejne sobe,
—	vzdrževanje drugih objektov in naprav, ki so v upravljanju krajevne skupnosti,
—	asfaltiranje dela ceste Koračice — Bukovca,
—	preplastitev ceste Tomaž — Bratislavci,
2). ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI:
— financiranje potreb za področje SLO in DS.
—	sofinanciranje potreb društev in družbenih organizacij,
—	sofinanciranje prireditev predšolskih otrok in starejših občanov,
3.) za Šolstvo:
—	gradnja šolskega prizidka, če bodo sredstva iz drugih virov na razpolago.
4.) ZA SOFINANCIRANJE KRAJEVNE SAMOUPRAVE:
—.financiranje materialnih in funkcionalnih potreb KS.
3.	člen
Višina sredstev, ki bodo zbrana s tem samoprispevkom znaša 31.674.000,00 din.	.
Načrtovana sredstva, ki se bodo zbrala s tem krajevnim samoprispevkom, se bodo uporabljala za posamezne naloge po naslednjem ključu:
L za komunalno dejavnost 70% II. za družbeno dejavnost 7 %
III.	za šolstvo	10%
IV.	za krajevno samoupravo 13%
22.175.000,00 din
2.217.000.	00 din
3.167.000.	00 din
4.115.000.	00 din
6. člen
Samoprispevek se ne plačuje od socialnih podpor, invalidnin, pokojnine z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka in štipendije učencev in študentov.
7.	člena
Zavezanci za samoprispevek so krajani, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti Tomaž pri Ormožu, oziroma si bodo stalno prebivališče pridobili v času, ko bo trajal samoprispevek.
8.	člen
Samoprispevek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja in pokojnin ter nadomestil obračunava in odteguje izplačevalec dohodka ter ga nakazuje na zbirni račun krajevnega samoprispevka za kraievno skupnost Tomaž pri Ormožu številka 52410-842-038-8451. Samoprispevek. ki ga plačujejo krajani, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, opravljajo samostojno obrt odmerja in pobira uprava za družbene prihodke SO Ormož po veljavnih predpisih, ki veljajo za odmero davkov in prispevkov. Vsi ostali zavezanci samoprispevka iz 5. člena tega sklepa plačujejo samoprispevek po predhodnem obvestilu sveta skupščine KS Tomaž pri Ormožu.
4.	člen
Krajevni samoprispevek se uvaja za dobo pet let in sicer od 1.2. 1985 - 31. L 1989.
5.	člen
Višina in osnova krajevnega samoprispevka je naslednja:
9.	člen
Svet skupščine krajevne skupnosti Tomaž pri Ormožu je odgovoren za zbiranje in izvajanje del ter koriščenje sredstev po tem sklepu.
Od zavezancev, ki samoprispevka ne plačujejo v določenem roku se ta prisilno izterja po predpisih, ki veljajo za izterjavo davkov in prispevkov.
—	za zavezance, ki imajo osebni dohodek iz delovnega razmerja OD
- za zavezance, ki imajo pokojnine, ki so višje od pokojnin z varstvenim dodatkom
—	za zavezance, ki imajo dohodek od kmetijstva KD,
PO STOPNJI:
—	za zavezance, ki imajo dohodek od samostojne obrti in svobodnih poklicev
PO STOPNJI.
—	za zdomce, letno din
10. člen
2 % 1.5 %		Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
5.5 %		Tomaž pri Ormožu Dne 9. L 1985 Številka: 5/1985
2 % 5.000		PREDSEDNIK SKUPŠČINE KS TOMAŽ PRI ORMOŽU Danica Fridman 1. r.
Uradni vestnik občin Ormož In Ptuj Izhaja praviloma enkrat mesečno, in to v četrtek. Naročniki Tednika ga prejmejo brezplačno, naročniki posameznih Atevllk pa le skupaj s Tednikom. Izdajatelj Radk>-Tednlk Ptuj, Vožnjakova 5. Urejuje urednISkl odbor - odgovorni uradnik FRANC POTOČNIK. Sedfž uredništva PtpJ, Srbski trg 1/1. Tiska časopisno
grafično podjetje Večer, TržaSka 14, Man bor.