•zhaja v Trstu
tsato soboto opoladne.
Rokopisi se ne vra-®^jo. Nefrankovana P!sma se ne sprejemajo.
ftMuiSlvo in upravniStvo
uh del Lavatoio st, |,|.
Telefon 18-67.
:i-
1
I
r
11
«»
I
II
i*v


!

i
9 $
Posamezne štev. se prodajajo po 6 stot.
Inserati se računajo na milimetre v širo-kosti na kolone, in sicer po 8 stot. za vsaki mm. Za več nego lOkratno objavo pa po dogovoru. Naročnina za celo leto K 4.—; za pol in četrt leta razmerno.
Glasilo »Narodne delavske organizacije" in »Zveze jugoslovanskih železničarjev*
Delavci, = ss Kmetovalci,
mesta in okolice!
Narodna delavska organi-*acija Vas vabi na
. ■ dva ' .
javna shoda
ki jih priredi:
1. danes, v soboto, dne 8. januarja 1.1. °b|8. uri zvečer v Skednju v dvorani ,,Gospodarskega društva" ••jutri, v nedeljo, dne 9. januarja t. 1. °b 4, uri pop. na Kontovelju v dvorani „Narodne Gostilne *.
Pokažite z častno vdeležbo, da se zadelale svojega položaja!
I^ST, dne 8. januarja 1910.
N. P. 0.
I Mn o stoanislei
vt
%
in.
Pred nami leži okusno vezana knjiga »Stanovanjsko vprašanje" (Die Wobnungs-bage), spisal dr. Johannes Jaeger. Obžalujemo, da nam kratko odmerjeni prostor Uašega lista ne dopušča, da bi podali j1''oj im čitateljem vsaj glavne misli iz te knjige. Moramo se tedaj omejiti na nekaj upazek.
O stanovanjskem vprašanju, ki zav-Ze'na odlično mesto v vrsti novodobnih "Ocijalno-politiških problemov, se v zadnjem ®ftsu veliko piše in razpravlja. Tudi v Uašem mestu se je zadelo v zadnjih letih kusvečati vsaj nekaj več pozornosti temu hurečtmu predmetu. V svoji znani knjigi 0 higijeni povdarja prof. Gruber, da je *astonj vsaka profilaksa in da je posebno utezvspešno vsako gibanje proti jetiki tako 'Ligo, dokler se vsaj do neke mere ne •‘eši vprašanje delavskih stanovanj. Da je J® Jes, to bo vsakomur jasno, ki se je ^°ličkaj seznanil s tozadevnimi razmerami Osebno v obrtnih središčih. Dober del "trtnih slučajev je treba pripisati nezdravim btoazanim, in zaduhlim stauovanjim. Zna-b*<st jih že davno imenuje „ognp6ča“ ultzm. Poglejmo, kaj pravi dr. Jaeger : „Ako je danes tako rekoč vsaki dan ušati pritožeb o propadanju nravstveni isti ljudstvom, to bi najprej morali po-‘šiiti, v »kakšnih stanovanjih je isto obujeno živeti. Ža prvi pogled nas bo po-da so naše pritožbe neopravičene in ; ** S() moramo pravzaprav čuditi, kake se • obranilo v ljudst u sploh še jedro modnosti. Prva zahteva nravstvenpsti in ...SUjene bi se morala glasiti : vsaka dru-naj ima vsaj dva prostora za lastne . °tret)e, namreč sobo in kuhinjo kar bi ■Javljalo dve spalni sobi. Bledi obrazi ' j'h srečamo pri delaveih, ne izvirajo 'ko iz delavnic koliko iz neprimernih anovanj. Ne čudimo se ! Pomislimo le ztafc, ki vlada v teh prostorih. V tem j.Ugledu je gotovo naj zadnja krčma še ve-
boljša. Zato opazujemo tudi povsod,
-.. ■	i —
da smrt slavi svoje zmage ravno v del; skih vrotah, katerim nezdrava stanovalk a jemljejo vso telesno odporno moč, ki jim je še ostala ‘. Slaba hrana je sicer strujp, a ta ni tako nevarna, kajti uničuje telo v razmerno kratkem času. Pravo prokhjt-stvo in strup vseh strupov so pa nezdrava delavska stanovanja, katera izvršujekf svoje uničevalno delo v dolgih letih mtK in trpljenja. Vun s primernimi stanovanji, talio zaključuje dr. Jaeger svojo razprav^
Tako piše dr. Jaeger o Monakovet^i in o inonakovskih razmerah. Kaj naj porečemo mi v Trstu? Ge veha gori rečen za Monakovo, VBeskozi snažno in moderm mesto, mora isto veljati v podvojeni meri za Trst. Pokličimo si v spomin le staro mesto! Ali se nam je pri tem čuditi, če se delavec, po lOurnem trudapolnem delu obrača z neprijetnim čuvstvom od svoje lastne strehe in trati svoj dragoceni čas in svojo burno mezdo v —gostilni J, Neprimerna stano an a so tedaj škodljiva ne samo se stališča nravnosti, ampak tudi s zdravstvenega stališča, se stališča socijalne previdnosti. V nezdravih stanovanjih morajo vzrasti otroci, tedaj prihodnje generacije. Mari ni potem takem naša dolžnost, da osredotočimo svoje nastajanje delavskim stanovanjem, da sprejmemo ista kot kardinalno točko našega programa ? Odpravi naj se potreba po oddajanju postelj za tujce! —Kolikokrat razpolaga delavska družina, obstoječa iz 4 — 5 živih bitji s samo jedno Sobo, a je neizprosna borba za življenje sili sprejeti v svojo spalno sobo enega tujca kot podnajemnica ? Alj se nam e potem čuditi, če so slučaji, kakor oni, ki se je zgodil minuli mesec v okednju, na dnevnem redu ? Skrbimo za zdrava stanovanja. 8 tem bomo skrbeli za zdravje, telesno in moralno blaginjo, tlačenih.
Vsi nocoj v „rtarodni dom“ na Ciril-Metodov ples.
■ ZVEZA ••
JUGOSLOVANSKIH ŽELEZNIČARJEV.
Stanarina za Trst
Za dne 29. decembra prošlega leta je sklicala „Zveza jugoslovanskih železničarjev" v Sokolovo dvorano v „Narodnem domu*, v Trstu, javen sbod, kat rega se jo udeležilo najmanj 300 slovenskih /, lezoi-čarjev. Dvorana je bila natlačena. Predsednik Z. J. Ž. je ref riral o zahtevi povišanja stanarine za Trst in draginske doklade za vse železniško uslužbeuce in dilavce z dnevno plačo v Trstu. Rekel je približno : Dne 19. oktobra (1909) je bilo, ko Bino se zbrali v ravno t<-,j dvorani, da povzdignemo glas o opravičeni zahtevi po zvišanju stanarine za Trst na 100% dunajske stanarine Razloge za to sem Vam podal že 19. oktobra, ki i bstojijo poglavitno v tem, da mora tukaj v Trstu posa-'!f meznik plačevati za smrd jive luknje, katere se imenujejo stanovanja, svote, za katere se dobi na Dunaju človeka dostojno stanovanje.
Poslali smo takrat skupno, „Društvo jugoslovanskih železniških uradnikov"* in „Zveza jugoslovanskih železničarjev" na Dunaj rezolucijo, v kateri smo zahtevali, da naj se v najkrajšem čadu poviša današnja 'tržaška stanarina na 100% dunajske stanarine, torej, da nam dajo isto stanarino kakor na Dunaju, vsem uslužbencem z dnevno plačo pa takoimenovano dragugko doklado in sicer 50 vin. na dan. RIBo-vedni smo pričakovali*« rešitve te zahteve, katero so stavila * slično tudi druga železničarska društva v Trstu.
Ker se pa‘, železniško ministerstvo le ni hotelo odločiti za rešitev rezolucije, smo <se •■obrnili po odposlancu na železniško mi-
nisterstvo, katero je nam dalo sledeči odgovor : Stanarina za Trst se ne more povišati z ozirom na to, da s * je dovolilo lansko leto 1 U% doklade za Kras.
Kako smo pa bili presenečeni, ko se je v petek dne 17. decembra po socialnih demokratih razširila po kolodv« rih govorica, da le železniško ministerstvo dov« lilo 15% doklade za luko (Hafenzulage), še bolj pa smo se čudili, ko je padla ta doklada že v soboto po poročilu istih sudrugov na 10%. Ker pa nam o tem vsem ni bilo nič znano, smo pncej rekli da je to zopet agitacijski manever si cialnodemokratičnih železničarjev, da bi pridobili za svojo sooialnodo-mokratično stranko spet par novih članov. In res je bilo tako. Tudi teh 10% doklade za uko je izginilo, in le čudili smo se, kako se more imeti v tako težkili razmerah živečega železničarja se za norca. Dobili smo torej to, kar smo imeli mi črno na belem, namreč nič!
Povrnimo se k dokladi za Kras. Čudno se nam zdi, kako se more železniško ministerstvo sklicevati zdaj na doklado za Kras ker ta doklada vendar ni d. klada za Trst, ampak obsega celo progo od Trsta do Podbrda, vse istrske in dalmatinske proge, torej ta doklada ni izključno za Trst, pač pa je poskočila, odkar imamo to doklade, cena stanovanj v Trstu in so stanovanjske razmere za železničarje v Trstu še slabše, kakor prej.
Radi tega ponavljamo zahtevo po zvišanju stanarine za Tr»t danes ravno tako, kakor 19. okt. in td te opravičene zaht ve ne odnehamo prej, dokiei se nam ne izpolni, dokler se nam ne poviša stanarina za Trst na višino dunajske stanarine.
Kakšnega mnenja pa je c. kr. železniško ministerstvo radi draginske ^doklade za železniške delavce ? V tej zadevi je nam železniško ministerstvo odgovorilo, da < se je dovolil tržaški direkciji kredit 50.000’— kron, to pa ne samo za Trst, ampak za celo okrožje tržaške direkcije, torej za vse proge, in to ne kot dragiuska vdoklada, ampak kot povišanje plač, veljavno od 1. januarja 1909 nazaj. Ministerstvo je prepustilo direkciji, da sama odloči, katerim naj se poviša plača. Da se s 50.000 kronami ne da veliko narediti, da se ne more povišati vsem delavcem plače, to je samoojšsebi umevno. Le izredno so tega povišsnja deležni tudi delavci, ki se jim že povišala plača v teku leta 1909.
Vidimo torej, da je to spet le mali zamašek v veliko luknjo v vprašanju dnevnih plač. Zato vstrajamo pri tem, da železniški delavec v Trstu živi v veliko težavnejših razmerah, kakor povsod drugod, ker vpliva nanj draginja stanovanj in živeža ravno tako, kakor na definitivne uslužbence, s stanarino. Delavec mora ' plačati v Trstu primerno stanovanje (pravilno luknje) veliko dražje, kakor povsod drugod, radi tega se mora priznati železniškim delavcem za Trst posebna doklada, pa naj se ta iinrnuje potem tako ali tako.
Železniški uradniki, poduradniki, drugi uslužbenci in delavci kličemo prej ko slej •glasno da nam s stanarino, katero sprc-jef^ftino, in delavcem z njihovo dnevno plachj ni mogoče najeti si stanu in človeku primernih stanovanj, in vstrajamo odločno pri svoji zahtevi, po zvišanju stanarine in doklade delavcem za 'Trst.
Največ vzrokov za to pa imamo ravno poduradniki in drugi., definitivni uslužbenci s stanarino. Vsem nam je znane, da svoj čas, ko se je uradnikom zvišala stanarina za 90%, mi drugi železniški uslužbenci tega nismo bili deležni. Bržkone je c. kr. železniško ministerstvo mnenja, da se mi, kar je nas od uradnika navzdol, lahko zadovoljimo tudi s slabimi luknjami, da smo nekaki slabše vrste ljudje, ki stanujejo lahko kot zajci v svojih brlogih. Že to, da so nas takrat prezrli, je nam en vzrok več, da nikakor ne odnehamo od zahteve povišanja stanarine za Trst.
Nadalie je naznanilo železniško ministerstvo, da bo zidalo še več personalnih hiš in da se bodo oddajala stanovanja po zmerni ceni.
Tukaj pa prideta v poštev "iire točki. 1. Ali bode železniško ministerstvo res zidalo fjoliko personalnih hiš, da bi vsi želi zničarjj dobili v njih stanovanje? Ne! Gotovo priv« ščimo dot čnim ž lezničarjem, ki bi dobili v teh hišah eenejša stanovanja, to ugodnost, ali mi moramo biti v tem oziru bolj pravični kakor železniško ministerstvo in zahtevati enako pravico in enako ugodnost za vse železničarje. A to je le mogoče, da se poviša stanarina za Trst in se da železniškim delavcem v Trstu draginska doklada.
2. Po današnjih tržn h /fcenah železniški upravi ni mogoče zidati hiš za tako ceno, da bi mogla dati svojim uslužbencem cenejša stonovanja. ne da bi pri tem trpel investrani kapital. Zato se moramo mi vprašati, s kakšnim denarjem da hoče zidati železniška uprava stanovanjske hiše s etnimi stanovanji. Do zdaj so se zidale hiše z denarjem provizijonsfonda. Ne bi bili proti temu, da so se zidale hiše iz provizijonsfonda, ker je denar bolj varno naložen, kakor v vrednostnih papirjih. Provizijski fond pa pom* ni za nas starostno preskrbovanje, ker iz istega vlečemo svojo pokojnino in v katerega plačujemo 4%—5°/o svojih dohodkov. Iz tega vzroka moramo biti oprezui, da se provizijski fond ne oslabi, ako bi se hiše ne obrestovale primerno. Ker pa nikakor nočemo vzbuditi mnenja, da bi bili mi proti personalnim hišam, pa zahtevamo, da zida potem železniška uprava personalne hiše z denarjem iz državne blagajne, saj tudi državna blagajna zajema denar iz prometa železnic.
Ali je upati, da ugodi železniško ministerstvo naši zahtevi po zvišanju stanarine za Trst in draginski dokladi za železniške delavce v Trstu ? Smelo trdimo: moralo bo ugoditi tej opravičeni zahtevi, to leži v rokah železničarjev! Nikakor ne sme izginiti ta zahteva z dnevnega reda. Pač pa se mora predrugačiti način postopanja v dosego te naše zahteve. Mi vemo, da je v Trstu „Društvo jugoslovanskih železniških uradnikov**, „Zveza jugoslovanskih železničarjev**, „Beamtenverein“ in internacionalno „Pravovarstveno društvo social-demokratov**. To so večje organizacije železničarjev, katere so poklicane, rešiti te naše zahteve skupno, k r je to skupnega interesa vseh železničarjev in mi smo prvi, kateri hočemo podati roko za skupno nadaljno postopanje. Mi se ne bojimo združenega nastopanja v skupnih vprašanjih, da bi morda trpela pri tem .Zveza jugoslovanskih železničarjev", kajti mi ne iščemo strankarstva, ampak smo le strokovna organizacija, katera ima braniti pravice svojih članov, pravice slovenskega železničarja, kateri je bil vedno zatiran pri železnici in za katerega se ni brigala živa duša. Skupne težnje zastopati pa je naša dolžnost, in se ne bojimo, da bi pri tem, če se združimo v skupnih vprašanjih z drugimi organizacijami, trpela Z. J. Z. kajti naši člani so nam zvesti io vejo, da kar delamo, delamo le v njihovo korist. Pri skupnem nastopu pa se c. kr. železniško ministerstvo ne bo moglo odtegniti svoje dolžnosti, kajti prazen je izgovor tinaučnega ministra, da nima denarja za nas. Ako se meče lahko pol stotine milijonov Turčiji za odkup Bosne in Hercegovine, nad 600 milijonov za mobilizacijo, ne da bi finančni minister imel kakega pomisleka, kje se bode jemal denar, potem mi z vso pravico zahtevamo, da se spomni železniško ministerstvo svojih marljivih uslužbencev in namigne finančnemu ministru, da smo mi tisti, kateri ne sprejemajo svoje plače iz kakili davkov, ampak da služimo prometnemu podjetju c. kr. državnih železnic denar, od katerega hočemo biti za svoje službovanje pošteno plačani.
K drugi točki dnevnega reda : Provizijski inštitut južne železnice je poročal
I. podpredsednik, tov, Škerjanc. Poročilo prinesemo prihodnjič ; objavismo tudi sprejete resolucije.
Pravovarstvo.
Huda beseda je to, premisleka vredna. Razložimo si jo.
Pravovarstvo je za železničarja koristna naprava, ki varuje njegove pravice in ga brani pred krivičnostjo in samovoljnostjo blaziranih birokratov. Posebno za železničarja v prometni službi je pravovarstvo velike važnosti. Zakaj nikoli ne ve, kdaj se mu lahko pripeti nesreča v t(žki službi In v tist m pretresljivem trenutku, ko zazija pred njim grob, ko se odpira ječa — takrat je pravovarstvo, ki daje zvojenemu siromaku potrebne utehe in upanja do pravičnega in vestnega zagovora njegove stvari.
Kako velikanskega pomena in neizmerne važnosti je pravovarstvo m vse železničarje v prometni službi, nam kažejo pogosti, skoraj vsakdanje nesreče na železnici. Sleherni dan skoro č tamo v časopisih, da se je zgodila tam in tam nesreča"; da jo je zakrivil ta in ta itd. Neželezničar seveda brezpogojno verjame takim, največkrat kaj netočnim poročilom Mi ne. Spričo tolike nesreče — kdo bi stikal za posameznimi krivci ali nekrivci! Naša prva misel v takih hipih je : Kaj bo z revežem, če je res kriv; kdo ga bo zadostno branil — saj se sam ne more — če je vsaj samo deloma kriv ali pa celo sicer še ne dokazano nedolžen ?
Vsi predpisi so proti njemu, vsi suhoparni paragrafi mu pretijo, noben zagovor mu ne pomaga, zakaj nekdo mora biti kriv. Svojo nedolžnost mu je premno-gokrat težko dokazati, ker. so službeni predpisi taki, da jih je mogočo tolmačiti na več strani. Če se recimo zgodi nesreča, ga primejo : Zakaj nisi vršil službe kakor je predpisano ? A če dela človek službo po vseh duhovitih prepisih, je to pasivna resistenca in zapretijo mu : česa se drzneš upornik ?!
Človeško mišljeno, ni baš težko naj'i pravega vzroka takih usodepolnih dogod kov, da ne govorimo o povodu in pravi krivdi vsega t“ga.
Končni rezultat vsega postopanja je, da pride nesrečnež pred sodišče. A se njegove sanie o bodočnosti se razpršijo kot megle, če dihne veter, vsa ambicija in vsi lepi načrti — vse je mahoma vničeno, če nima nikogar ki bi mu stal v težki uri ob strani.
Gorje mu!
Ne! Železničar, organiziran v stanovski organizaciji, ne sme še obupati. Pravno varstvo, ki mu ga brezplačno nudi društvo, je poklicano povsod in vselej, pod vsakim pogojem in z vsemi sredstvi braniti in ga obvarovati pred krivico. To je dolžno vsako železničarsko društvo, to je tudi bistvena in ena najvažnejših točk društvenih pravil.
Tn to je tudi, ki je navadno najtesnejša vez med društvenike, najsolidnejša in stvarna podlaga stanovske organizacije
Strah prt d negotovo bodočnostjo, boj prot krivici, skupni stanovski interesi, britke iD težke izkušnje to vse nas sili, da se združujemo v najtesnejše organizacije. Statistika železniških nesreč je tako strašna, število žrtev, ki jih pretrpijo železničarji, tako ogromno, življenje in živ-ljenske razmere od dne do dne težje, službeni in gospodarski pogoji tako neznosni, da mora priti nam železničarjem v kri in meso prepričanje, da si moremo le v trdni in nerazrušni, smotrni organizaciji vsaj deloma izboljšati težko življenje.
Vspešna hramba stanovskih koristi, pravovarstvo društvenikov bosta tem srč-nejša in krepkejša, čimveč nas bo, s čim-večjo vstrajnostjo in ljubeznijo se bomo oklepali svojega društva !
Sodrugom železničarjem. Vidimo, da Vas grize obstoj „Zveze jugoslovanskih železničarjev** in radi tege zbadate nas železničarje, celo v službi, ker ne moremo postati internacijonalne izdajice svojega naroda. Mi Vas pustimo pri miru, ali mi zahtevamo odločno, da daste tudi nam pokoja, tembolj pa v službi, drugače bomo vprašali železniško vodstvo, ali je Paša dolžnost, pustiti ali se moramo dati od Vas terorizirati celo v službi. Sicer pa Vas bodi sram.
Naroden železničar.
Podružnicam. Nekatere podružnice niso razumele pojasnilo za izpolnjenje mesečnega „Izkaza“. Opozarjamo, da se v izkazu za dotični mesec upišejo le tisti prispevki, ki so bili v istem mesecu vplačani. Na desni strani v rubriki (ostal na dolgu za mesec) se pri tistih, ki v tem mesecu niso vplačali, napravi pr.pomba: november. Ako potem plača član recimo meseca decembra za november in december,
pa se zapiše v rubriko namesto K 1*10
prispevek za » meseca, to je K 2‘20. *
♦ *
Centrala . ze jugoslovanskih železničarjev“ vošči vsem svojim članom veselo in srečno leto in jih prosi, da ostanejo tudi zanaprej zvesti njeni člani.
Predsednik,
Shodi. Dl j' 6. januarja t. 1. sta se vršila v Podme - n Podbrdu pripravljalna shoda za usta ,ov podružnic „Žveze jugoslovanskih ž zničarjev. Poročilo prihodnjič.
* .■■.■•■-v/.v.v.-.v.v.
j Tovar. d, Slovenci, § j podpirajte naš list! £
."AV.V.Va-.V.,-V
Železni; "SRI proletnrllnf.
V zadnjih dveh številkah „Narodnega Delavca** smo govorili o težkem in nevarnem žaljenju železniških uslužbencev. Dotaknili smo se bili tudi tistih siromakov, ki morajo opravljati naporno in dobrega izvežbanja zahtevajočo službo stalno nameščenih in že izurjenih in pa službeno višjih in starejših uslužbencev, in vse to radi tega, da si uprava železniška prihrani nekaj denarja.
Zadnja leta je zavladal pri železnici prečudna manija varčnosti na uslužbenskih plačah, zato menda, da more cveteti tem-večja korupcija, in da potem železniška uprava tolikobolj razsiplja tam, kjer bi lahko marsikaj prihranila.
Če začnemo pri najnižjih uslužbenskih kategorijah in si predočimo samovoljno postopanje železniške uprave z uslužbenci, se dotaknemo stem preperečega vprašanja o najbednejšem železničarskem proletarijatu. Zakaj tu nam postane marsikaj jasno, česar poprej niti pojmiti ne bi bili mogli.
Na postajah in pri delu na progi uprava potrebuje gotovo število delavcev. Kdtr pozna razmere na deželi, kdor pozna nazore ljudstva, ta ve, kako srečnega se čuti marsikdo, če se mu posreči dobiti »cesarsko1* službo, ki mu zagotavlja stalen zaslužek in primerno preskrbitev za starost in ne mire se čuditi, da ljudje razmeroma radi vstopajo v železniško službo.
A vsem se nekoč odpro oči, ko spoznajo svoj pvložaj. Tu deluje naravni razvoj in vtemeljitev mišljenja in prepričanja.
Vsi, ki služijo pri železnici, imajo opraviti s službo, ki zahteva mnogo treznosti in hitrega in jasnega sklepanja. — Njihov duh se mora vglabljati v delo, ki je ttžko in nevarno. Sčasoma pride prav gotovo vsak do prepričanja, da je njegovo delo slabo plačano, da bi imel pravico do boljše odškodnine za vse, kar žrtvuje železnici. Vsak ve in čuti, kako mu začno polagoma pešati moči in kako trpi njegovo zdravlje. Nehote se vprašuje, kaj bo z njim. z njegovimi, če se mu naenkrat pripeti kaj človeškega.
Vzemimo slučaj železniškega delavca. Pisec teh vrsti poma nekega postajnega delavca, ki je že 13 let pri železnici, a se mu je šele pred kratkim posrečilo priti v provizijski fond železniških uslužbencev. Recimo, da bi se mu bilo poprej kaj pripetilo. N j gova družina bi seveda dobila nekaj male preskrbe, a ta bi bila tako majhna, da bi ne bila mogla ob njej živeti ne umreti. Ali pa : tisti delavec bi se morda b 1 jako poškodoval, da ne bi bil več sposoben za službo. Mož v najboljših letih, bi trpel pomanjkanje z vso svojo š evilno družino in grizlo bi ga vse življenje, da je pustil pri železnici svojo mladost in svoje zdravje.
Znan nam je še neki drugi delavec, ki si je nogo zlomil pri delu na progi. Zdaj uživa „rento** 42 st. na dan ! v
In še mnogo drugih slučajev bi mogli našteti, Ali kaj bi naštevali, kaj bi osvetljevali razmire, ki jih poznamo vsi in proti katerim je naperjeno ogorčenje vsakega poštenega človeka.
Železniška uprava naj bi tu zastavila, tu osredotočila svoje reorganizatorične talente in naj bi odpravila take in podobne nedostatke — da ne rabimo hujšega izraza —, če hoče, da bo tudi njeno podjetje bolj cvetelo. Zakai vsak greh se maščuje, vsaka površnost in zanikrnost ima prej ali slej svoje težke posledice.
Sprejemati kar na slepo ljudi v službo in jih potem izzemati ali celo spet brezsrčno odpuščati — kako naj imenujemo tako postopanje?
Neki visok železniški uradnik je nekje sprejemal ljudi v službo kar tja v en dan in jih je potem nagovarjal, da naj le lepo poženijo, bodo imeli več reda in svoj dom itd. Kako lahkomiselno je to ! In ravno ta dostojanstvenik je ravnodušno ljudi tudi
odpuščal iz službe. Torej najprej jih je hotel privezati na službo s tem, da jim je obetal vse mogoče, na kar si je res mar-8 kdo ustanovil skromen domek — in potem jih je pa postavljal na cesto !
A lansko leto so dobila razna višja službena mesta nalog, da naj kar največ mogoče decimira službeno osobje, ker je treba hraniti. Koliko siromakov je bilo kar naenkrat ob službo, koliko družin je bilo pahnjenih v najhujšo bedo.
Tu v Trstu si je neki tak revež v obupu prerezal vrat.
(Dalje prihodnjič.)
DOMAČE VESTI.
POZOR! Gostilna N. D. O, jo danes soboto o priliki plesa Ciril in Metoda odprta do jutro. Za jedi je preskrbljeno.
Shod v Solkanu. — V nedeljo dne 19. grudna 1909. imeli smo shod v Solkanu. Lahko rečemo, da je na shod prišlo čez 200 delavcev in kmetovalcev, posebno ti slednji so bili nepričakovano dobro zastopani, najboljši dokaz, da je mali kmet jel umevati, da je njegova vsoda tesno spojena z ono ostalega delavstva. Na shod je prišlo tudi kakih 70—80 socijalistov, pod vodstvom dr ja. H. Tume. Shod je otvoril tov. predsednik solkanske podružnice N. D. O., ki je po primernem nagovoru predložil predsednikom shoda tov. Pegana iz Trsta. Pred izvolitvijo je dr. Tuma izjavil v imenu socijalnih demokratov, da bodo tudi oni glasovali za predlaganega predsednika. Kot prvi govornik je nastopil tov. dr. J. Mandič. Le ta je v zares krasnem in navdušenem govoru razpravljal o pomenu socijalizma, o programu socijalne demokratične stranke, o razmerah v goriški deželi, o N. D. O., ki jo je označil kot organizacijo, ki edino odgovarja našim sedanjim razmerim. Rekel je, da je revolucionarna taktika lepa in dobra. Kaj pa imamo od tega, ako se v praksi ves revolucijonarizem spreminja v nedolžno afirmacijo načel ? Nas čakajo važne naloge, mi moramo še le dozidati stavbo svoje narodne individualnosti. Se le potem bomo razpravljali naprej !
Dr. Tuma je pobijal izvajanja dr. Mandiča. Napadal je posebno oistro na-rodno-napredno stranko. Povdarjal je, da ni res, da socijalno-demokratična stranka nima smisla za praktično delovanje. Povedal je, da je ravno on bil prvi, ki je začel nastopati odločno na narodnem polju. A goriški in tržaški vodilni krogi naj sprašajo svoje vesti, ali morejo tudi oni kaj tacega o sebi reči. — Slavil je socijalizem, kot novo vero in pot ki vodi k pravičnosti in miru.
Dr. Mandič se je pridružil slavospevom na naslov socijalizma. Protestiral le pa proti temu, da hoče dr. Tuma tlačiti socijalizem in socijalno-demokratično stranko v isti koš. Dokazoval je, kako delajo socijalisti na Dunaju in v raznih deželnih zborih.
Dr. Tuma je hotel spet govoriti, dasi je bilo že zelo pozno. Izvajanja tov. dr, Mandiča in močen utis, ki so ga ista napravile na poslušalce ga je v to sililo. Toda en del poslušalcev so zahteval konec razprave. Tov. Pegan je dal na glasovanje in večina se je izrekla za zaključenje. — Dr. Tuma je seveda protestiral.
Odbor N. 1). O. je v minulem tednu prejel dopis iz Solkana, v katerem se’ s posebnim zadoščenjem konstatira Da je N. I). O. s omenjenim shodom dosegla popolen vspeli. — Beležimo to z veseljem in obljubljamo vsem svojim somišljenikom na Goriškem, da bomo mese a februarja začoli z živo agitacijo na Goriškem. G. Dr. Tuma nam je sicer zadnjič zaklical ; „Ne pridete več n-< Goriško**. Mi mu odgovarjamo : Če so Vam naši obiski na Goriškem neprijetni, ne moremo Vam pomagati. A ljudstvo,, bo prav v kratkem odgovorilo, ali je z Arami ali pa z nami.
VELIKI PLES N. D. O. Veliki ples „Narodne delavske organizacije priredi se tudi letos na pustni torek dne b. svečana t. 1. Natančnejši vspored se določi Čimprej, Dobrohotni prispevki za srečolov se že sedaj hvaležno vsprejemajo v uradu N. D. O. Tovariši agitirajte za ta Vaš tradicijonelni ples.
Veselični odsek N. D. O.
Občni zbor podružnice N. D. O. v Dolini, ki se je vršil pretečeno nedeljo je vspel naravnost sijajno. Predsedoval je tov. J. Pangerc. Poročilo tajoika to,v. A.
Vrbančiča se je z odobravanjem vzelo o znanje. Ravno tako poročilo blagajnika to?-Valentina Jercog, iz katerega je razvl“°!’ da ima podružnica v gotovini K 529 ■ Pri volitvah je bil izvoljen predsednike podružnice, učitelj tov. Frane Ventil iz Doline. Govorili so razven imenova® tov. Pegan in Slavec iz Trsta. Tekom eh') je tov. A. Urbančič držal krasno vsp® predavanje o predmetu: „o izreji otro* ■ Občni zbor je z največim odobravanje® vzel na znanje, da dobi N. D. O. s L bruarjem t. 1. strokovnega tajnika.
O tem shodu nam je tajnik tov. p baočič poslal krasno sestavljen zapise'/ na čemu mu izrekamo tem potom najpn srčnejo zahvalo.
Iz Ajdovščine smo prejeli bila®® podružnice N. D. O. za Ajdovščino in Sturj® Iz iste je razvidno, da je podružnica in® rednih dohodkov K 630'50 in rednih 'z datkov K 489'—, tako, da znaša sal K 14150. Izrednih dohodkov je bilo 5817'40 (stavka).
Izrekamo tov. Reyerju zahvalo ^ skrbno sastavljeno bilanco.
Na Proseku se je minulo nedelj® vršil sastanek za vstanovitev podružnic N. D. O. za Kontovelj in Prosek. Govori so tov. dr. J. Mandič Godnig, Ant® Starc in Maks Ukmar.
Prihodnjo nedeljo bo javen shod e Kontovelju.
Gostilna članov N. D. O. v Trst" se priporoča članom N. D. O. in drug11" gostom za obilen obisk. Toči vede® dobro vipavsko, istersk , dalmatinsko(op®® vino in kraški teran. Kuhinja domača j dobra. Gostilna se nahaja na vogalu Carradori in Via Ghega.
Silvesto* večer veseličnega odsek" N. D. O., uvaževaje dane razmere in oko^ šfcine, vspel je v vsakem oziru kar na.lp® v ljneje. — Tamburaški in pevski z*®
„Glasb, društva ..Trst**, sta uprav z uW®' niško dovršenostjo izvajala, menjaje glasbene in pevske točke. Šaljiva enod® janka tov. Fr. Radešček a : „Nepravi kiju® vzbujala je obilo smeha med občinstvo®' Dražestna gospica Zorka Kravos-ova, odi kovaje se po svojim izbornem igralske® talentu, interpretirala je jako izvrstno, vlagi Metke, naivno in dobrosrčno ženic®; Istotako ie tudi g. Ciril Kravos, v vlog1 pisarja Kalina, s prirojeno mu komik® žel obilo polivale. Tudi tov. Radešček 1® izvršil dokaj srečno svojo kratko vlog® strogega in usmiljenega Dobrina. Pj splošno je igra ugajala, le žal, da je bw prekratka. Jako prijetno je iznenadila P® tov. Ridešček-u prirejena deklamacij® kt' ro je izvajal i deklica Marica Radešček) ki je bila končno burno aplavdiran® Krasn1 kupleti gg. Zaletel in Sila, izva hali so udeležencem cele salve smel®' nudeči jim proste in neprisiljene zabav®' Stoje in odkritih glav vsprejelo je občinsty® z navdušenjem upapolno leto 1910. M® stiskanjem rok in pevanjem: „Hej “1 vani“ zasvetile so se zopet luči, ki so h med tem ugasnile nn d prijetno vzbiče° množico.
Ko se je šum nekoliko polegel, P°* zel je tov. Turk, predsednik „ Glasben®^ društva »Trst**, besedo, ter je v jedrnat®" vznešenem govoru, pozdravil navzoče, P
bi"'
i®
zivajoč jih na skupno delo, za rhupni gor, proti skupnim sovražnikom. Za pJ je tov. Radešček, kot tajnik veselični odseka N. D. O. istotako poulravil j1"!, zoče. napivš „Glasb. dr. „Trst“ ki 1 vsikdar z nesebično naklonjenostjo N.
O. bilo na razpolago, proseč jih naj tu v bodočem letu ohranijo svojo drage®® pomoč v blagor in zabavo slovenske® delavstva. Tov. Cividini je v kratkih ' j sedali napil tov. Turku, za zasluge, ki ^ jih je stekel v preteklem letu, kot pr® . sednik Gl. dr. „Trst“. Tov. Pegan Je ,0. odbornik N. D. O., omenit, da bode d® ^ val po svojih močeh nato, da se vezih nas tako prijateljsko spajajo, še bolj v smislu demokratičnih ciljev, ki jih '®"jj obe društvi. V istem smislu je govoril t® g. Sda, kot odbornik Gl. dr. „Trst". petju m splošnem prijetnem razpolože J minul je ta krasni večer in ž "J leto 1909
Rojančani in meščani i
Zahajajte v II. skladišče k®11' sumne zadruge članov H. D. (ulica Mramor.)
»Zarja“ hoče bili po vsej sili znana !n katoliško hinavska. No, saj je. V Trstu 0 P°1 ure okrog Trsta jo poznajo večalimanj njene hinavske in jezuitske pisave ; jOgod ni znana, ker daleč ne segajo njeni 8laoi in motni odsevi. — Vsi pa, ki jo Poznamo, vemo, da se ji ni treba prav
več truditi za dosego prvenstva v ka-^ki hinavščini.
Mi se top:mo v milobe polni sreči, Zakaj okoli nas neprestano opleta zanikrni £®Pek razdraženega cucka, te prečudne krčanske „Zarije“,
Pretekli teden so si črni možje iz Ur®dništva ,,Zarije" zavihali rokave in so zavihteli svoj skrhani pipec nad nami. Pra-J^J°f da smo neki jako predrzni in veliki br®zbožneži. Kar naravnost nam očitajo, da sitto pred cerkvijo Sv. Jakoba v Trstu de-'o v zavitkih N. D. O. Ferrerove podobice. ‘0 ljudstvo je bilo ogorčeno, menda ni ve-‘>ko manjkalo, da ni prišlo do revolucije.
Gospodje! Ali ne vidite, kako ste 8mešni ? Kaj ne čutite, da je to za Vas Zfilo slabo agitacijsko sredstvo, pa še grdo 1,1 umazano ? Pa res nimate drugih, lepših sredstev za propagando svoje od nemškega “kofa naročene misije ? Glejte, gospodje. nam res ni treba agitacije s Ferrerom mi *ies nismo tako katoliško nabiti in hinavski, 'G bi se ukvarjali s takimi otročarijami, učite vendar svoje privržence, če jih že kftj imate, lepšega in bolj krščanskega ve-d0njH. Laž je greh, gospodje In tako grdo G neumno greste lagat! Ali se nič ne bo-Jite Svojega premetenega tovariša ljubljan-skega ?
»Slovenca" ? Gotovo Vas ne bo pohva-'Ij če boste tako okorni. Prav res, go-8Podje. kar pridni bodite, sicer Vas bomo Gtožili ,.Slovencu" kaj ste že pozabili kako »am jih je dal po Vašem strupenem jeziku?
Zahvala. Podpisani se najprisrčneje zahvaljuje tov. dr. Mandiču, da ga ie *sti brezplačno zastopal pred s dnijo. Ob *®em daruje podpisani 2 K za »Narodnega P®lavca“.	Anton Mahne.
Vodstvo,.Slovenskega gledališča" ^ Trstu je dobilo iz delavskih vrst dopis, ČG*, da naj bi čimprej vprizorilo prelepo
narodno igro »Deseti brat “/Odbora »Slovenskega gledališče* iskreno veseli, ko vidi, koliko zanimanja za slov. gledališče vlada med našim ljudstvom, in obeta, da hoče kmalu vstreči tej lepi želji.
Mi pa z veseljem izdamo še tole zanimivost : Odbor »Slovenskega gledališča11 hoče izvesti še neke priprave, ki bodo vsem jako omogočevale, ob sk našega | gledališča.
Zahvala. Ob tej priliki se podpisani kar najprisrčneje zahvaljuje vsem sodelo-vateljem in udeležencem, ki so pripomogli s svojim delom in navzočnostjo do tako krasne manifestacije ideje vzajemnega skupnega dela, proseč jih tudi v bodoče naklonjenosti in podpore.
Se enkrat srčna hvala !
Vesel, ndsek N D. 0 Kaj bo z nakladanjem in z razkladanjem parnikov v prostih lukah ? Zgodilo se je, kakor smo poročali v zadnji številjki. Uprava javnih skladišč je podaljšala staro pogodbo sklenjeno s dosedanjo zadrugo še za eden mesec, to je do 1. februvarja. Zadruga je morala žrtvovati Zollio in kapitulirati. Podpisala je izjavo, s katero se je popolnoma podvrgla upravi javnih skladišč, V dotični izjavi je rečeno, da bo uprava javnih skladišč smela odvzeti zadrugi režijo že po prvem kakor šnem ko i pregrešku. Kam je šla, vprašamo. nekdaj „močna" zadruga, ki je večkrat žugala »generalnim štrajkom", kadar so slovenski delavci zahtevali nekaj več (Dalje na četrti strani).
SLOVENCI IN TOVARIŠI ! !
Naznanjamo Vam, da sem odprl novo slovensko brivnico v ulici Bosco št. 1. vogal Barriera in se toplo priporočam slavnemu občinstvu za mnogobrojen obisk Jamčim za čisto in dobro postrežbo. Svoji k svojim !
Udani Miroslav Kovačič, brivec
Podpisani priporoča sl. ( bčinstvo svojo
žganjarno :
ulica Petronlo številka 1.
A. B.
Novo pogrebno podjetje
.seje preselilo ¥ Corso št. 49. (vogal Trg Goldoni).
Zaloga oprave ulica Massimo D’Azeglio št. 18.
Prireja pogrebe od najprostejše do najelegantnejše vrste v odprti, kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih.
Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor: kovinaste in lepo okrašene lesene rakve ; čevlje vence in umetnih cvetlic, kovine, porcelana in perl.
Bogata zaloga: VOŠČENE SVEČE.	Cene nizke, da se ni bati konkurent.
Za slučaj potrebe se uljudno priporočajo
Telefon št. 1402	HENRICH STIBELJ in drugi.

J
^TRŽAŠKA POSOJILNICA IN HRANILNICA1'*
registrovana zadruga z omejenim poroštom.
Piaz/.a della Caserma št. 2, I. n. — TKSP — V lastni hiši.
(Vhod po glavnih stopnicah). — TELEFON št. 952.
Hranilne vloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud in jih obrestuje po
sr 4V|„
Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 K. Posojila daja na vknjižbo po dogovoru 5%,—6°/0, na menjiee po 6°/0, na zastave po 572 in na amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru.
Uradne ure: od 9.—12. ure dopoludne in od 3.—5. popoludne. izplačuje se vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt.
Ima najmoderneje urejeno varnostno celico za shrambo vrednostnih papirjev, listin itd. kakor tudi hranilne pušice, s katerimi se najuspešneje navaja štediti svojo deco.
Poštno-hranilničai račun 8i6'oo4. rrss/zMmmmm/jMrj.
\
V\\\\\\\\\\v
AUSTEO AMERIKAMA - TRST
Redna brzoplovba mej Trstom, Italijo, Grško, Severno in Južno Ameriko.
Prvi odhodi iz Trsta:
15. ja uarja parnik , Argentina* Nowi-York via Patrasso-Palermo.
20. januarja parnik , Laura" v Buei.os-Aires via Almeria-Lis Palmas. veliki transatlantski parniki z dvojnim vijakim, preskrbljeni z obširnimi in luksoznimi r	inštalacijami, za potnike I. in II. razreda. — Marconijev brzojav.
*^a informacije se je oglasiti pri ravnateljstvu v Trstu, ulica Molla Piooolo it. 2. ali pa h kateremu si bodi agentu ali korespondentu družbe.
M inska gostilna
!wia dalmata)
THST, ul. Soroneo 3, TftST
Prva zilia Tlep in Omiftcp vin
rrve vrste in
Češki udjeviško pivo.
Cene:
Vino Vic Opollo po st. TZ liter ,, čl brniško „ ;, 64 „
,, h h 3 •anialec ,, 80 „ Pivo Pjeviško „ „ 56 „
Domu- . kuhinja je vedno pripravljena z mrzlimi gorkimi jedmi. Za zjutraj dunajske in k -ujske klobase prve vrste. Toplo priporoča
_____________________SIME	BAUS.
Pozor slovenski delavci i
Kdor ljubi ipavsko dolino, ljubi tudi ipavsko vino,
Torej podpisana Vam naznanjava, da imava naprodaj dobro kapljico v Kamnjah št. 37, ulica Lep razgled (Via Helvedere). Kdor ne veruje, naj pride pokusit, da ga bomo šteli med prijatelje.	S spoštovanjem
se priporočnjeta
Ivan liustja in Vekoslav Rebek iz Kainnja.
Književne novosti:
GREGOR JČ: Poezije, zv. IV. ... K 2-20
vezano „ 3.‘20
GOVEKAR:	»Dobra gospodinja",
gospodarska knjiga za naše mlade gospodinje, vezano.......
»Štiri ruske slike**, povesti ....
BENEŠ: „Brodskovskl odvetnik" .
Kip Gregorčiča...............
2-80
—•60
1-50
4-—
Vsakovrstne mašne knjige po raznih cenah.
NOVOST!	NOVOST
Hohitl za dvorane In vrte pri :: zabavah ::
v belo-modro-rndečih barvah, komad po 4 metre dolg stane po 40, 50, 60 in 80 vinarjev.
Vse te knjige, papir in potrebščine se dobivajo v
Slovanski Knjigarni In papirnici
Josip Gorenjec
TRST.
Ulica Taldirivo 40.
Pekarna in slaščičarna
Benedikt Subap
TRST, - ulica delTIstria št. 12. - TRST
je preskrbljena s kruhom lastnega izdelka ter veliko izbero vsakovrstne moke in mandorlata najbolje vrste. Svež kruh 3-krat na dan.
mr Postrežba na dom ***
—Pekarna i sladščičarna —
Josip Pahor - Trst
ulica Madonnina št. 39.
ima na razpolago slav. občinstva 3-krat na dan
svež kruh lastnega izdelka, vsakovrstno moko, raznovrstne sladščice in Izdeluje najboljše biš-kote. — Sprejema naročila za torte, pince, potice itd., ter postreže na dom. Telefon št. 1190.
Tovariši N. O. O.
Veliko zalogo klobukov, dežnikov, kravat, nogovic itd.
je odprl naš rojak
° K. CVVENKEL g
TRST, CORSO ŠT. 32
Ker je to edina slovenska trgovina te stroke, priporočamo jo Vam v obisk. — Svoji k svojim!
Podpisani priporoča sl občinstvu in članom, »N. D. O." svojo
Pekarno, sladštono in tov. biškotov
v ulici det Belvedere št. 57. kjer ima na razpolago
MF vedno svež kruh ‘VM
raznovrstne sladščice in najfinejše likerje. Sprejema tudi naročila za torte, potice, pince itd.	Udani
LOVRENC REBULA.
6 anom N. D. O. pozor!
Poslužite se vsi ur in zlatanine
v ulici del Rivo 26
Velika zaloga žepnih in stenskih ur ter vsakovrstne zlatanine. Izvršuje vsako popravo, ter jamči za 2 leti.
Članom N O 0. so znižane cene.
udani Alojz Povh, urar.
Ugodno kupovanje
40 metrov daljših docela porabnih ostan kov, platno za pernice, zefir, oksford barvano blago, fianela, pla*no za srajce, vse samo za 18 K proti povzetju. V vsaki po-šiljatvi je poleg tega še za dve boljši obleki blaga, če ne ugaja, vrnem denar.
A. Pinkava
tkalnica v Nachode Vysokov Češka.
Na novo urejena
: Pekarno Karlo Trošt:
TRST, - Čampo S. Siacomo št. 20. - TRST
(nasproti cerkve sv. Jakoba) ima na razpolago vedno svež kruh, vsakovrstne sladščice, čokolado itd., kakor tudi najfinejše likerje.
Zaloga likerjev v sodčekih in butiljkah
Jakob Perhavc
TRST — Via delle Acque — TRST
Veliki Izbor vsakovrstnih naj finejših in starih vin v buteljkah. Postrežba točna. Cene zmerne. Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi na debelo'ali na drobno za razne slavnosti, poroke, krste, družinska pogoščenja itd. Za poletni čas se priporoča malinovep in tamarindo.
Podpisani priporoča sl. občinstvu svojo
dobroznano žganjarno
v u'icl Miramar I, nasproti kplodvora južne železnice, kjer toči najpristnejsi kranjski brinjevec, vipavski tropinovec in prve vrste slivovec itd. Ima na razpolago tudi razne sirupe in druge likerje.
Ferdinand Pečenko.
Podpisani naznanja sl. občinstvu, da ja prevzel
pekarno in sladfčičarno
Čampo Belvedere št. 2
kjer ima na razpolago trikrat na dan svež kruh in razne sladščice, potice itd.
Udani Filip Trobeo.
KUPUJTE VSI
Kolinsko kavino primes!
Josip Štolfa Š7,lu,5š:;:
vedere št. 8. izdeluje vsakovrstna mizarska del«
Člani „N. D. O.“ 1 Pozor 1
V trgovini jestvinami
ANTON ŽERJAL, I ulica BELVEDERE št 3.
.n v Filijalki A. ŽERJAL, v ul. Commerciale št. 18. dobite vsi K I,— blaga zastori
1	i:ko nakupite za K 50.— blaga. Na zahtevo pošlje blago na dom.
Telefon šf 699.	Telefon št. 699.
1
VINKO SKERK
PEKARNA in -SLADClČARNA
TRST, ul. Acquedotto 15, podružnica ul. Miramare 9.
V moji pekarni se vdobi vsaki dan trikrat frišen kruh in se dovaža vsak čas tudi na dom. Dobi se tudi najfinejše moke iz najboljših mlinov biškote in posebno pa specijaliteto za čaj. — Dobi se tudi veliko izbero buteljk ruma in vsake vrste čaja ter vse to po naj-^ nižji ceni.	Spoštovanjem VINKO SKERK.
^ --- ----■ ----------
iKonsumnn zadruga H. D 0.
Prodajalne : ulica Bosco 17. II. ul. Miramare
Telefon: štev. 23-21.
III. v Skednju.
Čisti dobiček tega Vašega prvega go-spodarskega podjetja Je namenjen le Vam in Vaši sveti stvari f :
.uvaževanja ? Iz vsega tega je razvidno, da se še te ye, k*do bo izšel zmagovalec iz te dražbe in da posebno glede Sv. Andreja ni padla še nobena odloč tt v.
Koliko občina troši za talijanske Škole U Puli. — Poznata je naša borba za pučke škole u gradu Puli. I dok se nama ni< če i sama jedna pučka škola u gradu lz& tisude i tisuče djece dotle je občina lani potrošila za talijanske škole u gradu K 146.820 24, Dakle za taljan ke škole može se potrošiti oko 150 hiljada kuna, nu za jednu hrvatsku nema dese'ak tisuča kruna. U toi pak svoti niesmo ura-čunali doprinos „Legi nazionale*' ni doprinos za taljansko sveučolište, ni štipendije, koje sve pobiru sami Talijani.
Za same pučke škole potrošilo se je K 51.716'47, a za frobeljanske vrtiče, koji poglavito služe za odnarodjenje naše djece K 21.797-11.
Izmesmo ove podatke, ne da pokažemo na nepravednost taljanske gospode, jer ib poznamo, več da pokažemo k> ko se i naš no'ac troši u naše odnarodjenje i kolike se svote izdavaju za talianske škole, dok se nama nieče i samo jedna škola.
Neka to upamte naši ljudi i neka če-kaju na priliku od marve.
-c- Zavarovanje delavcev za starost in onemoglost na Francozkem. Frsncozki senat je razpravbal pred božičnimi prazniki zakon o zavarovan u delavcev za starost. Prvi paragraf tega zakona se glasi : nast-vljenci (vslužbenci) obeh spolov, katerih letošnja plača iznaša manj nego tri tisoč frankov imajo pravico v starosti do rente. Ta renta se izplačuje z obligat-nimi ali fakultativnimi doneski interesentov, ter s podporo države. Zavarovanci bodo dobili doklade z relativnimi prispevki delo-dejalcev in drža'e. Vlada je hotela pre-meniti ta paragraf da re bo prisiljeno zavarovanje pri iem zavarovanju, ampak prepuščeno prosti volji pojedincev. Naravno bi s tem celi zakon bil dvombiv. Senat pa je medtem ta predlog vlade odklonil. , -c- Državne podpore brezposlenim delavcem. Veliki svet Kantona Genone je glasoval za zakon, s katerim se dovo’juje delavskim blagajnam za podporo brezposle-nih delavcev državna pripomoč. S tem zakonom je zvišala država podpore, katere pojedine blagajne i plačujejo svojim udom delavcem, za GO °/o. Tisti delavec, kateri dobi od svoje blagajne v imenu podpore na pr. dva franka, vsled tega zakona se mu ta podpora zviša za eden frank in 20 santimov. Pravico na to državno podporo imajo samo tisti delavci, kateri stanujejo najmanj eno leto v tem Kantonu
Slovenski delavci! Premislite se ! Poskusimo tudi mi napraviti slično blagajno pod okriljem naše N. D. O.
-c- Glavni vzrok draginji v Avstriji navaja dunajski nemški list „Die Neue Zeit“ je v podraženju cen na svetovnem trgu. Od leta 1904,— 1909. je narasla v svetovni trgovini cena pšenice za 1000 kilogramov od K 140-20 na 229 20, med tem so cene na Dunaju v isti dobi narasle od K 191"50 na K 327"30. Od t<ga zviška od K 136 pade eden del (80 kron) na breme svetovne trgovine, a ostatek se pripisuje carinski (Zoll) politik'. Carino, katero plačajo konzumenti od inozemnega preživitka, prihaja v roke vojnega ministra. Kadar pr-baja žito iz Ogrskega dobijo to carino ogrski agrarci, katera znaša 116 milijonov kron. Še večje zneske tlačijo avstrijski agrarci v svoje žepe ; koliko, s * ne da na-
tančno vstanoviti. Pri tem se nam vsiljuje vprašanje, kol ko ljudi ima od tega korist. Kmetijstvom se peča okrog devet milijonov ljudi. Od tega znašajo s’uge in dninarji 1"3 milijona budi, kateri rigurno nimaio (d tega nobme kori-ti, najemniki, kateri r- dijo 385.000 majhnih eraiščin, imajo slabe koristi. Mali posestniki, kateri (2T milijon) obdelujejo svoja zemljišča, nimajo interesov za vis ke cen* živ žev, a pos st-niki srednjih knutij samo neznatno parti-cipirajo na tem dobičku. A kdo ima po tem korist?—To je 100.0n0 veleposestnikov — in ti so eden od vzrokov draginje.
Iz Rojana. — Silvestrov večer, prirejen po krajevni skupini rojauski skupno s pevskim društvom ..Zarja" v prostorih „Konsumnega društva" v Rojanu, je vspel v splošno zadovoljnost. „Zarja“ je izvajala pevske točke z *nano preč znostjo. Obilo smeha so povzročili kupleti gce. Katalan in igra .Železnega kurmka<:. Naivec sim ha pa smo imeli pri avtomatičnih figurah, za kar gre vsa čast gg. Majcnu in Petr ču. Polnočni govor je im-1 tov. Godnig, ki je toplo pripor« čal N. D. O. Končno nismo pozabili tudi prekiiristne „Družbe sv, Cirila
in Metoda*', za katere šolski zak'ad je nabrala deklica Vida Piščanc 10 K 72 vin.
V obdem številu navzoče delavstvo se je želeč si boljše bodočnosti v novem letu razšlo z nado, da nam N. D. O. in vrla priredi ta „Zarja“ še več takih veselih večerov, ki poživljajo duha in krepijo medsebojno Ijubezm in prijateljstvo.
-c- Socialistični pokret na Ogrskem. Dne 28 p. m. obdržavali so socijalist v' Budimpešti shod na katerem so glasovali za uvedenje splošne volilne pravice. Zbo rovalci so napravili ovacije po lancu opo cije Juliju Justhu, ker se je on edini resno zavzel za splošno volilno pravico.
c- Novela k zakonu o p >kojininskem zavarovanju. Kakor znano, se je splošni pokojininski zavod za nameščence glede novele k zakonu o pokojininskem zavarovanju odločil za pismeno anketo. Mnogo korpo racij, med temi največje in najvplivnejše, so naznanile splošnemu pokojininskemu z vodu, da jim ni mogoče do 1. januarja 1910. odgovoriti na vprašanja navedena v dostav jenih vprašalnih polah. Vsled tega podaljša splošni pokojininski zavod za. odgovore na vprašalne pole do 1. februarja 1910.
juti vsi v slov, gledališče!
Odgovorni urednik: ŠTEFAN KOS. Lastnica in izdajateljica: NARODNA DELAVSKA ORGANIZACIJA v Trstu.
Tiska: TISKARNA „EDINOST“ v Trstu.
Filip
Ivaniševič
: zaloga dalmatinskega vina :
lastni pridelek v Jesenicah pri Oinišu
v ulici Valdirlvo 17 (Telefon 1406)
v kateri prodaja na malo in veliko. — Nadalje priporoča slav. občinstvu svoje gostilne „A11’Adria“ ul. Nuova štv. II in „Ai fratelll dalmati“ ulici Zudecehe štv. 8 v katerih toči svoja vina I. vrst
Podpisani priporoča sl. občinstvu svoji
pekarni in sladščičarni
v ulici CASERMA 17, in na TRGU CASERMA 4, kjer ima na razpolago vedno svež kruh, najfinejše slaščice, potice itd ter razne likerje in vina v buteljkah.
Udani
Alojzij Oui.
Slovani! Tovariši!
Dajam Vam naznanje, da sem odprl
novo slovensko v
BRIVNICO
v ulici del Bosco št. 1.
vogal Piazza Barriera vecchia Toplo se priporočam slav. občinstvu za mno
gobrojen obisk. Jamčim za čisto in d'bro po strežbo.	SVOJI K SVOJIM
S spoštovanjem
Miroslav Kovačič,
brivec.
Kje morate kupovati harmonike?'’!
Kje drugje nego v domači češki tovarn
harmonik
Jcsef Hlavaček
v Lounech (Češko
Tam dobite najboljše, na mnogih razstavah odlikovane harmonike. Specialiteta: s heligonovim basom Pišite po cenik.
500 harmonik v zalogi.
Ne
Podpirajte domačo obrt, domače rokodelstvo-nosite težko prisluženih novcev svojim narodn'
neprijateljem.
Osi Slovenci v slovensko trgovino!
V. DOBAUSCHEK
TRST, ul. GUosue Carducci II (prej ul. Torrente), TRST.
Za zmanjšanje v kratkem času svojo sedanjo vel ko zalogo blaga, odločil sem 0e
vse cene zelo znižati.
Obleke za moške in dečke, suknje: Palto, Ulster, Raglan, jopice, zimske jopiče (sac-chettoni), telovnike, hlače, jopice, spodnje hlače, srajce, nogovice, rokovice, čepice itd.
Izgotavljajo se moške obleke po meri od K 28—80 in z dostavljenega lastnega blaga t. j. samo delo K 16, 18 in 20. :::: Častita krojaČtllG*’
Govori se slovensko.
Zaloga obuvala in čevljarski mojster
JOSIP STANTIČ
Zalagate],| c. kr. redarstvene straže, e. kr. glavnega carinskega urada in skladišč c kr. priv. lloyd orož. c. kr. finančne st aže v Trstu, Kopru in Pulju.
TRST. — Ul. Rosario st. 2.
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke.
Proflaja najboljše voščilo (is) G. ia II.
Velika izbera Galosch
------Cene nizke. — —
— Postrežba točna. —
VELIKA IZBIRA
za moške, ženske in otroke. - - - -
raznovrstnih oblek
Bohinec & Co.
Via detle Trni 2 - TRST - Via S. Lazzaro 17 (za cerkvijo sv. Antona nov.)
Za zimo lepe in dobre suknje, kožuhe itd.

— Priznano nizke, stalne cene —
POZOR! Člani N. D O. dobijo poseben popust.
Delniška
K 10,000.000
Telefon 19-95.
ČEŠKIH HRANILNIC.,
yss:OSREDNJA BANKA
Podružnica v Trstu — Piazza del Ponterosso 3.
vloge na knjižice.	Premijene vloge
Q	MENJALNICA. — BANČNO TRGOVANJE VSEH VRST. — Centrala denarnih
Naslov za brz.:
SPOKOEiNk^'
O
zavodov avstro-ogrskih. — Izdaja sirotinsko-varne 4°/0 bančne obligacije.
- JADRANSKA BASK A v TRSTU -
Via della Cassa di Risparmic št. 5 (lastno poslopje).
KUPUJE IN PRODAJA
VREDNOSTNE PMPIHJE
(RENTE, jBL*IGACItJE, ZASTAVNA PISJVIfl,
PPld^RlTETE, DELNICE, SREČRE i. t. d.)
----VALUTE IN DEVIZE-----------
PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGO LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH.
....— Uradne ure; 9 — 12., 2-30 — 5.30.
GsRoim menic in Maso, borzna naročila
SAFE-DEPOSITS
Promese k vsem žrebanjem. — Zavarovanje srečk.
Meujsiliiica
VLOGE NA KNJIŽICE-
d — TEKOČI IN ŽIRO RAČUN -VLOŽENI DENAR OBRESTU-J# SE OD DNE VLOGE DO DNE VDIGA. : : : : STAVBNI KREDITI - KREDITI PROTI
41
_	_ DOKUMENTOM VKRCANJA.
Bizojavl: „ JADRANSKA" - Tr«t. — Telefon: 1463 in 973.	=========
f