POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 8270 KRŠKO letoll.-št.l2-15.novemberl998-ISSN1408-5917-cena 1 tolar LOKALNE VOLITVE 98 Kandidati za j posavske župane, a Politične stranke predstavljajo svoje programe in kandidate (od strani 10 do 27) V BREZJÜ IN m BREZOVSKI GORI IZBRÜHNILA I ČREVESNA 1 BOLEZEN! str. 8 Odprli ambulanto za bolezni dpjk I v Brežicah fl str. 7 B j V Krškem bodo gradili dializni center j str. 9 | KRIMINAL [ V POSAVJU ! HITRO NARAŠČA i str. 28 20-flao O MDB 7 *°, OBRTNA CONA LESKOVEC PRI KRSKEM Tel.: 0608/21409 Tel./fax.: 0608/22-025 DELOVNI CAS:8-12.13-17 TOREK, SOBOTA: 8 -12 mmmiSEMOBm ¦stropneinstenskeoblogeia su/ie in vlažne prostote ¦ tekstik oblole HEM ök (50x50 cm) VmECVmEMBRWHDECEMBRV 20%P0PUSl VSE ZA KOPHnM AVGUŠTIN Wofova 19, 8273 Leskovec tel.: 0608/22-669, tel./fax: 0608/21-506 PRODAJA VOZIL PEUGEOT AKCIJA ODKUP IN PRODAJA 10% POPUST ZA: RABUENIH AVTOMOBILOV -zimskegume TRGOVINA Z AVFO DEU - hladilne tekočine SERVIS VOZIL, AVTO STEKLA -motornaolja ROČNAAVTOPRALNICA ¦ izpušne lonce GLOBINSKO ČIŠČENJE - zavorne sisteme NOVI Ml'JW*l*Ti\?06 ZBIRAMO NAROČILA ZA LETNIK 1 999 2000. Mi smo pripravljeni, pa Vi P Računalniške rešitve HermeS HermeS Programi za: «= trgovino ^ podletla ^ obrtnlke ^ gostince gradbenike Racunalniska oprema Datoteka Uredl Kalkulacijske osnove EredraLunl In altuaclje E°foLll» Qkno EomoL________________________ ~^T\ s^^n sl^T] a |^SmfP (c)H9'mes199S Izgiadnja vodovoda Podsmreka *V| Ül| fe| m\ ________________Urejanje Predražuna________^J^^^Jj^^^^^^Q^^QL^Q|j2^^^|^^mH Pottavke Pted(»6una | Notmativ | IGD I ZaoSl I Oph I EM I KoHfinas SifalD: \ ~ 1 ! ^mHrk^la' " : fc SifraMatmida: fSBUäD POLKVALIFICIRAN0 DELO 1 J1 : Povilinski izkop zemlje 2 bagti s kolesi z močjo i M3T1 48.40 J^oličina: j 0,450 URA 1 2 Ročno vgrajevanje beton« montažnih elemento: M3 5.00 __^^__ 1 3 7i\ socialnih demokratov, verjarn- emo, da si Slovenija znslnži boljšo pribodnost. Dmgaaie odnose, bolj sfrpne. holj pov- ezovalnc. Zato odpiramo prostor za povezovanje z vsemi skupinami v oBrinskib svetih, ki hočcjo preseči ideološka. razhajanja. kadar govorirno o cesti, vodi, saiiaciji plazu, o odvozu smeti, o pro- metni varnosti, parkiriše.u all ii teru, kako priti do zdravni- ka. koliko denarja nainentli knjižnir.i, ljubiteljski knlturi. sportu - skratka: ko govoriino o vsakdanjih potrebab liudi. Na videz inajhne težavc postanejo velike. ko iiam grenijo živijenje. In ko nam gre vsem dohro. ^o Midi velike težave lažje revive. Prepricana pa sent, da zciisko inoratno hili zravcn. kjcr se odloča o stvar- eh, ki posegajo v vsak dotn. v vsako družino. Ker srno bolj občiitljivc za nekalera v|)rašaiija in najvcrkrat ludi bolj pozonic do rloveškili s(isk. Ker tu«1i me znamo sprcjeniati dottrc odlorilvc. Vem, kako zclo pomernluio je, da ohranitno enakomemo poselje.nosi vseh slovcnskih krajev. Pogosto naro mladi Ijnclje nezadrzno odliajajo v nu'sia, na podraelju pa ostajajo sauio starcjsi. Brežičankr in Brcžičani (a problem še posiebej obrntirno. V zadnjib osrnib letib ni bil v rutsi občini zgrajen niti en kvadratni merer socialnega, ncprofilnoga ali kadrovskega stanovanja. Tako posfaja stanovanje za inlade vse f)olj oddaJjena dobrina. enakotnema poseljenost Slovenije pa satno lepa želja. Kot žu[>anja bj ob t. im. »trdih« vprašanjih, kf»t. so cesie. voda, sploli komiuialnezadeve, krajevneskupnosti. finance... enakovrednoupostevala »mehke« vrednote - zdravje, vrtec, sola, sport, knitiira. Skrb za rnJade mi je že nekako poklicna nuja, so pa se sfarfj.ši občani. ki so in bodo vse bolj potrebni razurnevanja in pomoči. Skratka; dclala. bi vse, kar se o(i člove- ka na takem mestu pričakuje. Morda bo moja kandidalura opogiunila še katero žensko - in v niisi ol)rini jib poznam veliko tried intelektualkami, kineckimi ženami, ined delavkami, dijakinjatni in štndentkanii - da bo botela biti zraven fan), kjer s razpravlja in odlora o našem vsakdanu. Zato se mi pridnižite. Da homo skupaj. pogumno. s sirnostjo in ziiiinjem odprli pot Brežirain v novo tisočletje. Zato odprimo npanje, odprimo la prostor. _______¦¦,-:. _______MileuaJesenko DANIJEL MIŽIGOJ, NEODVISNI KANDIDAT ZA ŽUPANA OBČINE KRŠKO SEDAJ IMATE PRILOŽNOST "Občina Krško je bila še ne dolgo tega med vodilnimi slovenskimi občinami po dohodku na prebivalca, sedaj pa smo na dnu občin Slov- enije. Ker osebno ver- jamem v to občino, kraje in ljudi, ki tu živimo, v razvoj občine, spremembe na bolje oziroma na njen ponoven vzpon, sem se tudi odločil za kan- didaturo kot neodvis- ni kandidat za župana Občine Krško," pojas- njuje Danijel Mižigoj, ki ni bil nikoli clan nobene stranke in tudi danes ni. Živi neodvisno, tako politično kot materialno, zato tudi od funkcije župana ne pričakuje nikakršne osebne koristi. Kot župan bo najprej poskušal prekiniti razdor med političnimi strankami na lokalni ravni, nato pa vse moči us- meril v ponovno oživitev gospodarstva občine. Njegov pro- gram občine je naravnan razvojno, predvsem na podrocju obrtništva, podjetništva, kmetijstva in turizma. V tern vidi možnosti za zmanjšanje števila brezposelnih, ne pozabi pa tudi na pomoč invalidom in ostarelim. Po njegovem mnenju je potrebno dati možnosti in priložnosti mladim, preprečiti odliv domačih strokovnjakov, urediti čiste račune med občino in krajevnimi skupnostmi, z občinskim premoženjem pa bo potrebno gospodarno ravnati. Ob tern pa še posebej rad pou- dari: "Opažam, da je v naši občini tudi veliko zelo sposobnih žensk iz različnih področij, ki jih bom zagotovo vključil v delo občinske uprave, le-ta pa bo v prvi vrsti strokovna, sposobna in profesionalna." LDS —(jLiberalna demokracija Slovenije) ANDREJBOŽIČ, predsednik 00 LDS Krško: Spoštovane občanke in občani! LDS je sredinska stranka, stranka širokega spektra, ki pove- zuje veliko ljudi in se ne obremenjuje preveč z ideološkimi vprasanji in vprašanji preteklostLVprašanj o sedanjosti in nalog za prihodnost je toliko, da se stranka, M je prevzela odgovornost za razvoj države, s temi vprašanji enostavno ne more öbremenjevati. LDS kot stranka je v Sloveniji prispevala k temu, da se je Slovenija izognila pretirani ideolosM in zgodovinski polarizacjji. Včasih so nam očitali, da vodimo preveč pragmatično politiko, da delamo kompromise vöasih na levo, vöasih na desno, vendar je to normalno, skušali in uspeli smo narediti državo, ki je sprejemljiva za večino državljanov in drža- | vljank. LDS v Krškem je kot opozicijska stranka v petletnem obdobju predvsem delovala za povezovanje vseh, ki jim kaj pomeni razvoj in uve^avitev občine. Ne glede na strankarsko pripadnost je skrb za občino odgovornost vseh, ki so na volitvah dobili podporo. Skupna odgovornost za občino mora biti tista, ki lahko in mora družiti. Pri tern smo v LDS želeli, da bi s skupnimi močmi vseh uve^javili Krško kot središče Posavja in nastajajoče regjje. Ta naloga ostaja skoraj čisto na začetku, je pa kjjučnega pomena za našo uveljavitev in ve^javo v slovenskem prostoru. Tega namesto občinskega vodstva pač ne bo mogel storiti nihče drug. Močno se bomo morali prizadevati, da nam bodo to mesto v slovenski državi tudi dejansko priznali. Pomembna oböina, kot je Krško, ne more biti brez razvojnega programa, ki določa gospodarski in družbeni razvoj ter odgovornost za njegovo uresničevanje. žal k]jub stalnim spodbudam kot opozicyska stranka nismo uspeli, da bi oböinska uprava pripravila, ob sodelovanju strokovnih organizacU, ta teme^jni dokument za razvoj krške občine. Brez tega bomo še naprej tavali sem ter tya in le mislili, da delamo prave stvari, v resnici pa se bomo le ukvarjali sami s seboj. Torej je razvojni program, oblikovan z gospodarstvom, osnova za naš razvoj. V LDS Krško vemo, kje je naš dom. Znanje in kakovost je naše vodilo, kar lahko trdimo z vso odgovornostjo in samozavestjo, saj že imamo rezrultate, ki to potrjujejo. Za prihodnje obdobje smo konkretno opredelili cilje, ki bodo našo občino, tako na področju infrastrukture kot gospodarstva in celotnih družbenih dejavnosti, pripeyale v novo tisočletje kot sodobno, uspešno, ekonomsko stabilno občino in močno regijsko središče. Zato se na lokalni ravni tesno povezujemo z občani in s krajevnimi skupnostmi na državni ravni pa bomo okrepili povezave z vlado in vsemi državnimi institucijami, ki morajo močneje čutiti našo občino in pri bodočem razvoju Krškega in naše okolice, intenzivneje sodelovati. Ob koncu bi pozval vse člane, vse predstavnike, vse simpatizerje LDS, da vsi res posvetimo posebno pozornost temu, da bo Občina Krško gospodarsko učinkovita, politično stabilna, uspešna slovenska občina, da bo občina, v kateri bomo živeli, varna, in v kateri bomo odločali korektno in demokratično. Politika je odgovorno delo, občanke in občani, ki so in ki bodo volili LDS, nam s tern izražajo posebno zaupanje, nalagajo nam posebno odgovornost in vsi tisti, ki ste priprav^jeni to sprejeti, s tistimi smo v LDS pripravljeni opravjjati to pomembno in zahtevno delo. Tisti, ki vidijo v politiki le oblast, tisti, ki vidijo v politiki način nekega boljšega preživetja ali celo pridobivanja posebnih individualnih ugodnosti, vse tiste pozivam, naj se posvetjjo drugim aktivnostim in naj nas pustijo, da v mini, pošteno in korektno opravimo delo pri izgradnji naše občine v naslednjem obdobju. Vemo, kje je naš dom! 15. november 1998 15 LPS —^Liberalna demokracija Slovenije PETER ŽI6ANTE, kandidat LDS za župana občine Krško Rodil sem se 16. maja 1953 v Krškem, kjer sem kon- čal osnovno solo. Po gimnaziji v Brežicah sem študiral biologijo na Biotehnični fakulteti. Po diplomi sem se zaposlil v Savapro- jektu Krško, kjer sem delal na podrocju urbanizma. Od leta 1989 sem di- rektor tega podjetja. Sem poročen in oče treh sinov. Z družino živimo v Krškem. I Ukvarjam se tudi s če- I belarstvom, ribolo- I vom, športom (pred- I vsem nogometom) in I motociklizmom. Zakaj kandidiram za župana? Za župana kandidiram, ker želim poskrbeti za lepšo prihodnost naše občine. Prepričan sem, da imam ogromno znanja, volje in energije, da za svoje občane že danes naredim veliko koristnega. S skupnimi mocmi moramo ustvariti lepšo prihodnost naših otrok. Ustva- riti jim moramo pogoje, da se bodo odločali za življenje in delo do ma. Kaj lahko storim za svoj kraj? Ob podpori pravih ljudi in strokovnjakov lahko poskrbim za lepšo prihodnost občine. Skupaj lahko našo občino naredimo pomembno in lepo, saj si njeni ljudje to zaslužijo. Kaj bo moja prva poteza ob izvolitvi? Najprej bom svojega največjega tekmeca povabil k sode- lovanju. Proucil bom finančno stanje in s sodelavci nemudoma začel pripravljati strategijo razvoja. Optimi- ziral bom tudi delo občinske up rave. Kot kandidat za župana se sprašujem, kaj občina potrebuje, in odgovarjam: UREDITEV razmer, ki so nujne za napredek gospodarskega, družbenega in socialnega življenja. RAZVOJNI NAČRT, ki bo zavrl narašcanje brezposelnosti, povečal možnosti mladih za vključitev v perspektivne progra- me in onemogočil bohotenje občinske uprave. SOCIALNISKLAO, ki bo z načeli -enakosti, varnosti in solida- V_________________________________________________ rnosti obnovil vrednote socialnega varstva. Posebna pozor- nost bo usmerjena k programom, ki so namenjeni doizo- braževanju kot povecevanju možnosti za zaposlitev. STANOVANJSKI SKLAD, ki bo končno uresničil opredelitev, da pravica do stanovanja spada med ölovekove osnovne soci- alne pravice. Cilj stanovanjskega sklada bo zagotovitev različ- nih stanovanj, tako neprofitnih kot socialnih, še posebej za mlade družine. Sklad bo pospeševal samograditeljstvo. ŠTIPENDUSKI SKLAD, ki bo aktivno reševal problematiko štipendij, hkrati pa povezoval dijake in študente z gospodar- skimi družbami. MLADINSKI CENTER, ki bo vzpodbujal vključevanje mladih v odlocanje o pomembnih mladinskih in družbenih vprašanjih in uresničeval aktivno politiko zaposlovanja mladih. KOMUNAIiNO INFRASTRUKTURO, ki bo zagotovila boljšo povezanost ljudi, zmanjševala posledice naravnih nesreč in posodobila obstoječo mrežo regionalnih in lokalnih cest. Hkra- ti bomo usposobili učinkovitega nosilca komunalne dejavnosti, ki bo sposoben najbolje ustreči potrebam ljudi in realizirati najvecje projekte na tern podrocju: vodooskrbo, odlaganje odpadkov in čiščenje odpadnih voda. PODJETNIŠTVO IN OBRT, ki temeljita na znanju in ki sta v marsičem pomagala naši občini preživeti leta tranzicije. Zato je potrebno okrepiti sklad za razvoj malega gospodarstva. KMETUSTVO, ki mora v razvojnem skladu prevzeti eno od pomembnejših vlog. V Občini Krško želimo ohraniti kmetijske površine ter poseljenost podeželja in kulturo krajine kot del narodove identitete. Podeželje vidimo kot prostor, kjer pre- težno gospodari kmetijstvo, vendar je hkrati odprto tudi za razvoj drugih dejavnosti, kot je turizem. LOKALNO SAMOUPRAVO, ki mora postati sistem dogo- varjanja, sporazumevanja in strpnega strokovnega dialoga. Zato bomo povečali strokovnost in učinkovitost občinske uprave ter okrepili vlogo krajevnih skupnosti. S tern bomo zagotovili enakomerno porazdelitev socialne moči in možnosti odločanja. REOIONALIZEM, ki bo usmerjen v pospeševanje medobčin- skega sodelovanja ter v krepitev gospodarskega in kulturnega razvoja celotne posavske regije in vsake njene občine. nuVESTICIJE, s katerimi bomo povezali in strokovno uspo- sobili gradbeno in ostalo operativo za prevzem vecjih projek- tov in vključevanje v razvojne načrte občine. KULTURNO POLITIKO, ki bo približala kulturne stvaritve čim- več ljudem, omogočila raznolikost in pestrost kulturnega do- gajanja ter varovala naša kulturna bogastva. PRORAČUN, ki bo razvojno naravnan ter hkrati sposoben zagotavljati realizacijo posameznih in skupnih potreb. Venn, kje je moj dom! 16 15. november 1998 LPS —(^Liberalna demokracija Slovenije 1. VOLILNA ENOTA KS Senovo in KS Koprivnica PROGRAM: Aktivno vključevanje v vse dejavnosti. Rudnika Senovo v zapiranju in to v smislu pridobivanja novih delovnih mest ter smotrne ekološke sanacije vseh posledic rudarjenja.Vzpostavitev osnovnih elementov za realizacijo celotnega programa BOHOR, ki ga je sprejel občinski svet Občine Krško v letu 1997.PH komunalni infrastrukturi pristopiti k zagotavljanju enotnega standarda za posamezne zaselke, vasi in večja urbana središča v KS Senovo in KS Koprivnica (za ustvarjanje boljših pogojev življenja). Ustvariti optimalne pogoje za vse oblike družbenih dejavnosti na območju Senovega in Koprivnice. Ob tern vzpodbuditi vzpostavitev ustrezne oblike organiziranosti na področju športa in rekreacije. KANDIDATI: Janko Mlakar. roj. 29.10.1949, Senovo, Titova 116, strojni tehnik, tehnični vodja strojne službe rudnika Senovo v zapiranju: Po vojni je bil Rudnik osnovni nosi- lec vseh dogajanj na Senovem in sir- šem oko^u. Danes se mu življenje izteka. Storil bom vse, kar bo v moji moči, da se bodo posledice rudarje- nja sanirale na način, ki bo zadovoljil krajane. Prav tako bom v okviru programa Rudnika v zapiranju vzpostavljal trdnejšo vez z občino s ciljem pridobivanja no- vih delovnih mest. Skupaj s krajevno skupnostjo bom deloval za lepši izgled kraja. VidkoBudna, roj. 12.OS. 1934, Senovo, Kajuhova 2, višji stomatolog, upokojenec: Zavzemal se bom za enakomeren razvoj zaselkov, vasi in urbanih sre- dišč v KS Senovo in KS Koprivnica pri ustvarjanju boljših pogojev življenja in temu prilagoditev vlaganj v komunalno infra- strukturo. Kot eden nosilcev pro- grama BOHOR bom deloval za vzpostavitev osnovnih elementov za njegovo realizacijo. Torej celotno ' dolino izpod Bohorja od Koprivnice do Brestanice. Vemo, kje je naš dorn! Petra Novak, roj. 21.10.1970, Senovo, Rudarska cesta 2 A, dipl. sociolog, izobraževalni center Krka Novo mesto. Tudi mi mladi spremljamo vsa dogajanja v naši družbi. Naši predlogi pa nimajo adekvatne teže. Nerešeni problemi prav na tern podrocju silijo mlado generacijo tudi na dejanja, ki niso najbolj primerna tako zanje kot za širšo družbo. Zato se bom zavze- mala. da problemi mladih dobijo ve- dno mesto in konkretne opredelitve tako na krajevnem kot občinskem nivoju. ErnestSimončič, roj. 10.08.1955, Koprivnica 34, profesor telesne vzgoje v SŠ Krško: Že sama poklicna opredelitev me vodi v sfero družbenih dejavnosti na področju telesne kulture. Na tern področju želim tudi za KS Senovo in KS Koprivnica vzpostaviti T'rae opredelitve s trdnejšo organizacijsko osnovo. Prav tako bom prisluhnil vsem potrebam mlade generacije pri njenih ciljih za napredek. Tomaž Žveglič, roj. 06.01.1965, Senovo, Rudarska cesta 9, dipl. ing. strojnistva, cenilec pri Zavarovalnici Triglav: V družbena dogajanja sem družinsko vpet, zato bom na tern podrocju delo- val za uveljavitev te dejavnosti - prvenstveno kulture. Prav tako bom spremljal tudi vsa druga dogajanja in se aktivno vključeval v vse programe krajevnih skupnosti. 15. november 1998 17 LDS Liberalna demokracija SlovenijtT) 2. VOLILNA E N O T A KS Brestanica, KS Rožno-Presladol, KS Zdole, KS Dolenja rautnELAM: nadaljevanje izgradnje komunalne insrastrukture; priprava pogojev in programov za razvoj podjetnistva in obrti; vključevanje v strateško usmeritev kmetijstva in ustvarjanje možnosti za usklajen razvoj podeželja; plinisikacija Brestanice; varovanje in revitalizacija kulturne dediščine znotraj varovanega območja Brestanice; podpora stanovanjski gradnji oz. reševanju stanovanjske problematike; ustvarjanje pogojev za reševanje problematike mladine in otrok; učvrstitev lokalne samouprave (tesno sodelovanje z flMnftftWrtftWvo). Bojan Cizel, r o j 10.11. 1962, Brestanica, Ce- sta na ribnik 14, absolvent Fakultete za pomorstvo in promet, vodja izmene carine - izpostava Obre- žje: Mladih ne zanimajo razprtije iz preteklosti. Za njih sta pomembna sedanjost in prihodnost. Dajmojim možnost, da jo oblikujejo po sodobnih civilizacijskih normah. Cveto Bahč, 20.02. 1962, Zdole 2,elektro- tehnik-energe- tik, vodja sekto- rja vzdrževanja in čistilnih del v Kostaku: S pametno poli- tiko in razvojno usmerjenim programom, ki ga LDS v Krškem v tern trenutku ima, bomo ; poskušali v čim krajšem času vKrške- m ustvariti močan regijski center in dobre gospodarske rezultate, kar bo osnova za dvig kvalitete življenja oz. transparenten razvoj podeželja in s tern tudi mojega kraja, ki v tern trenutku potrebuje mnogo več kot asfaltne stezice. Mirko Avsenak, 17.05.1 934, Brestanica, Cesta na ribnik 7, strojni delo- vodja, upoko- jenec: Ob temeljitem po- znavanju proble- mov domačega okolja, življe- njskih izkušnjah in predanostjo svojemu kraju, uspehi ne morejo izostati. Vemo, kjeje naš doml Marjan Abram, 17.07.1 953, Rožno 37, elek- trotehnik, podje- tnik: ObčinaKrškoje, v casu najhujše gospodarske krize, zaposta- vljala svoje pre- ' živetie z inten- zivnim razvoj em obrti in podjetnistva. Zato moramo tern dejavnostim omogo- čiti še dodaten razvoj in predvsem okrepiti sklad za razvoj malega gospodarstva. Tomo Malgaj, 17.07. 1963, Bre- stanica, Elektra- rniška cesta 26, inženir strojni- štva, vodja obrato- vanja TE Bresta- nica: Z novitni investi- cjjami v vrhu- nske tennologije, ki ne obremenjujejo okolja, je potrebno slediti evropskim gospodarskim tokovom. Ob tern je potrebno odpiranje novih delovnih mest, predvsem za domače kcwiL'tT! 5. VOLILNA ENOTA KS Krško in KS Gora PROGRAM: ohraniti delovna mesta v podjetjih, ki so bila do sedaj nosilci razvoja in jim omogočiti nadaljnji razvoj; zagotoviti možnosti za večji razvoj malega gospodarstva in podjetnistva; zgraditi novo srednjo šolo v Krškem s sočasno izgradnjo nove osnovne sole Krško II; izgraditi sodobno kanalizacijsko omrežje, ki ga zaključujejo čistilne naprave; posodobiti prometno infrastrukturo; urediti staro mestno jedro in ga obogatiti z vsebino; nadaljevati z. organizacijo mreže socialne pomoči ter pomoči starejšim občanom na domu; zagotoviti nova delovna mesta za mlade; zagotoviti zdravo, čisto in urejeno okolje. 18 1 5. november 1998 LPS —("Liberalna demokracija Slovenije Peter Žigante, roj. 16.05. 1953, dipl. biolog, direktor Savaprojekta Krško: V določene stvari trdno verjamem. Verjamem v kraj, kjer živim in ver- jamem v ljudi, s katerimi si La de- lim; zato sem prepričan, da Krško lahko skupaj spremenimo v občino, v kateri bo lepo in prijetno živeti. Damjan Lah, roj. 10. 09. 1961, diplomi- ran obramboslovec, Uprave za obrambo Krško: Ker imam rad mesto, v katerem živim, in ljudi, ki v tern prostoru sobivajo z menoj, bom posebno po- zornost posvetil temu, da bo Ob- čina Krško gos- podarsko učin- kovita, politično stabilna, da bomo v niei živeli varno ter odločali korektno in demokra- tično. Politika je odgovorno delo, občanke in občani, ki so in ki bodo volili LDS, nam s tern izražajo posebno zaupanje, nala- gajo nam posebno odgovornost in vsi tis- ti, ki so pripravljeni to sprejeti, s tistimi sem pripravljen opravljati to pomembno in zahtevno delo. MetkaUršič, roj. 28. 09. 1979, Krško, študentka Pedagoške fakultete v Maribo- ru: Občina Krško nu- jno potrebuje iz- delan koncept mladinske poli- tike z opredelje- nimi konkretnimi vsebinami. Ne gre samo za druženje šolarjev in študentov, ampak za vso mladinsko populacijo, ki si želi rezultate svojega ustvarjanja razgrniti širši javnosti. Mladi si ne želimo samo denarja, ampak prvenstveno predvsem primerne prostore, učinkovito mentor - sko delo in kvalitetne informadje. Ivan Petrišič, roj. 3. 01. 1938, organi- V zator dela, upokojenec: Svoia Drizadevania kot svetnik v občini jvrsKo Dom usmerjal v mobi- lizacijo vseh raz- položljivih mate- rialnih, predvsem pa kadrovskih po- tencialov (stroke) za vsesplošni na- predek občine, krajev, ki naj bodo prijaznejši in var- nejši za slehernega občana. Zavzemal se bom za načrtno delo, ki naj bo objektivno zasnovano in v svojih ciyih absolutno dosegljivo. JozicaMikulanc, roj. 03. 02 1953, socialna delavka, direktorica DSO Krško: Kot svetnica bom korektno podpirala programe, ki bodo občini Krško prine- sli novo kvaliteto, nova delovna me- sta in razvoj. Na svojem podrocju bom sledila tren- dom razvoja, tako pri skrbi za starejso populacijo, kot pri povezovanju I mladih. Starejši populaciji je nujno potrebno približati strokovno nego in pomoč na domu v vse KS in občini Krško, z namenom, da bi lahko čim dlje ostali v domačem okolju. Zavzemala se bom, da v občini Krško med prvimi v Sloveniji pridemo do varovanih stanovanj za stare nad 65 let - le ta pa morajo biti v bližini našega zavoda. DragoFabjan, mag. ekonomije, direktor TE Brestanica: Vključevanje Slovenije v Evropsko unyo pomeni tekmovati predvsem na področju znanja (storitve, visoka tehnologija) za vse ostalo smo predragi in bo Evropa uvažala od drugod (Azija). Slovenci in Posavci nismo nic manj pametni od povprečnih Evropejcev, le priloznost je potrebno data razumu, znanju in hotenju po uspehu. AvgustMlakar, roj. 05. 12. 1953, Krško, poklicni gasilec, poveljnik OGZ Krško: Prizadeval Si bom za. mm Viitnwfii ra-nrni gospodarstva občin in s tern povezano stopnjo zaposlenosti ter za revitalizacijo starega mest- nega jedra. Glede na to, da občina Krško spada med najbolj ogrožena obmo- čja v Sloveniji, bo m o j e prizadevanje usmerjeno v čim boljšo požarno varnost Z nabavo boljše in kva- litetnejše opreme bomo lažje skrbeli za varnost svojih obcanov. Rudi Povhe, roj. 06.03.1960, Krško, Narpel 52, komer cialni t e h n i k , poslovodja v Mercatorju: Gospodarstvo, obrt in podjetni- štvo so temeljni elementi razvoja vsake družbe. Občina Krško mora ustvariti pogoje za njihov nadaljnji razvoj in s tern zagotoviti realne možnostd zaposlitve in vracanja mladih strokovnjakov. NikoZibret, 27.09.1938, Krsko, Lapajne- tova ulica 18, profesor telesne vzgoje, upokojenec: Podpiram kandidaturo gosDoda Petra Žiganteja za I župana občine Kr- sko. Zato bom vse svoje znanje, energijo in ustvar- jena strokovna in p o 1 i t i č n a znanstva v Ljjubljani namenil izvedbi njegovega volilnega prog- rama. Sam si bom | predvsem prizadeval za napredek občine Krško in regije Posavje. Prizadeval si bom za dokončanje investicij v šolski prostor, kot so: izgradnja nove srednje sole v Krškem, dograditev Osnovne sole Senovo, obnovitev šolske stavbe na Hočevarjevem trgu in ustanovitev Centra za mlade v stavbi D\jaškega doma. Posebno pozornost bom namenil (nadaljevanje na strani 16), 15. november 1998 19 LPS —(Liberalna demokracija Slovenije) 4. VOLILNA ENOTA KS Leskovec, KS Senuše, KS Veliki Trn, KS Raka, KS Veliki Podlog, KS Krško polje PROGRAM; 1. GOSPODARSTVO: Prizadevali si bomo za gospodarski razvoj v občini, tako v javnem kot zasebnem sektoiju, ker smo prepričani, da le razvita in gospodarsko oziroma ekonomsko močna baza zagotavlja močno lokalno skupnost. Posledica tega pa je ugodna socialna blaginja prebivalcev naše občine. 2. KOMUNALNA H7FRASTRUKTURA: Prizadevali si bomo za aktivno sodelovanje na tern podrocju, tako pri pripravi posameznih dokumentov, kakor tudi pri sprejemanju odločitev za gradnjo konkretnih infrastrukturnih objektov in naprav. Predvsem bomo zagovarjali in z našim delom vplivali na enakomeren razvoj komunalne infrastrukture na celotnem obmoqju občine, pri tern seveda mislimo, da urbana središča naše občine ne bodo imela prednosti pred podeželjem oziroma primestnimi naselji. 3. OKOLJE IN PROSTOR: Zavzemali se bomo za takšno razvojno strategijo varstva okolja, ki bo zagotavljala sanacijo obstoječih ekoloških problemov CICEC, farma Pristava; onesnaženost pitne vode na krškem polju) in preprečevanje nastajanja novih. Zavzemali se bomo budi za izgradnjo regijske deponije odpadkov. Zaradi ekološke sanacije pa seveda ne bi smela biti ogrožena produkcijska sposobnost gospodarsko pomembnih programov. 4. ROMSKA PROBLEMATIKA: Ena izmed značilnosti območja naše volilne enote je tudi poseljenost nekaterih krajevnih skupnosti z Romi. V dosedanjem delu občinske uprave in tudi občinskega sveta nismo zasledili veliko aktivnosti za reševanje te problematike, ki bi koristila tako Romom kot ostalim prebivalcem. 8. MLADINSKA POLTTIKA: Zavzemali se bomo za celovit razvoj mladinske politike, to pa pomeni odpravljanje socialne, ekonomske, kulturne in politične obrobnosti mladih. Ta cilj bomo zagotovili z izgradnjo stanovanj, odpiranjem novih delovnih mest, še prej pa je potrebno poskrbeti za ustrezen način štipendiranja dijakov in študentov, kar bo pomenilo dodatno stimulacijo mladim ljudem pri vkljucevanju v delo in življenje v domačem oko^u. KANDIDATI: Branko Jane, roj. 26.04.1956, Leskovec pri Krskem, Grebenceva cesta 5 A, ing. organizacije dela, poslanec vDZRS : Dolgoletno delo v politiki me je naučilo opažati probleme, jih preučiti in nato - skupaj z ljudmi, ki imajo voljo, znanje in prave pristojnosti - tudi odpraviti. Vemo, kje je naš dom! Vojko Sotoiek, roj 12.01.1955, Velika vas pri Krskem 63, dipl. politolog, Inspektor RS za okolje in prostor: izgradnja pomembnih infrastrukturnih objektov in naprav na podeželju, dokon- čna ureditev širitve pokopališča v Leskovcu in gradnja nove mrliške vežice, pridobivanje ustreznih zemljišč za razvoj drobnega gospodarstva in podjetnistva, spremembe pogojev za pridobivanje dovoljenj pri gradnjah gospodarskih objektov, ki sluzijo predvsem kmetijstvu, gradnje zidanic, kakor tudi možnost gradnje počitniških objektov, seveda ob upoštevanju varovanja najboljših kmetijskih površin. NADALJEVANJE S STRANI 18 . . . izgradnji in razvodu gospodinjskega plina v občini Krško,, saj smo ena redkih vecjih občin v Republiki Sloveniji, ki še ni izvedla plinifikacije. Prav tako si bom prizadeval za ustvarjanje novih delovnih mest, ki se ponujajo ob velikih razvojnih programih v Posavju, predvsem na i podrocju energetike in infrastriiskture. Franci Žibert, roj. 24.06.1964, Brege 56, frezalec, varnostnik v NE Krško: Sprememba družbenega plana - prostorskih vidikov, ki bi omogočili oživitev podeželja v smislu širitev naselij na Krskem polju in drugje, kar pomeni tudi zagotavljanje eksistenčnih pogojev mladih družin pri razvoju kmetijstva, odločna zaščita podtalnice na Krškem polju kot pomembne naravne dobrine, pospešiti reševanje romske problematike, tako v smislu varovanja okolja, živjjenjskih pogojev Romov, kakor tudi varnosti ostalih prebivalcev Krškega polja NikoSomrak, roj. 25.05.1956, Leskovec pri Krškem, Ulica Anke Salmičeve 55, gradbeni tehnik, strokovni sodelavec v oddelku za gospodarsko infrastrukturo občine i----------------------------1 Krško: Ob komunalnih vsebinah, ki imajo pri nalogah občine eno od vodilnih nalog, je potrebno posebej poudariti dokončno ureditev pokopališča v Leskovcu. Pomembno je, da bomo naše delo usmerjali v enakomeren razvoj komunalne infrastrukture in ne bomo dovolili favoriziranja posameznih območij AlojzLekše, 7.08.1938, Senuše 10 A, poklicni gasilec, upokojenec: Pospešiti gradnjo komunalne infra- strukture (dokončanje posodobitve cestnega omrežja, vodovoda in javne razsvetljave), angažiranje za celostni in enakomeren razvoj krajevne skupnosti 20 15. november 1998 -(^Liberalna demokracija Slovenije) JustinaMolan, roj. 20.03.1947, Raka 19, učiteljica, ravnateljica 0Š Raka: Šolstvo se v tem trenutku nahaja pred velikimi spremembami. Devetletna..., nove prostorske možnosti in ... kadrovsko politdko Moje delo bo usme- rjeno na zagotavljanje in uveljavljanje novih standardov in normativov. Franc Žičkar, roj 23.03.1940, Veliki Podlog 62, strojni tehnik-planer, upokojenec: OdpravitizapostavljenostiKS in posa meznih naselij, ki se kaže v premajhni angažiranosti sedanje občinske uprave, predvsem pri reševanju negativruh vpli- vov na okolje, zavzemanje za takšno programsko usmeritev občine, ki bo omogočila enakomeren razvoj primes- tnihnaseüj 5. VOLILNA ENOTA KS Kostanjevica na Krki in KS Podbočje PROGRAM: program izrabe termalne vode, razvoj zimsko-letnega rekreacijskega centra Planina, izgradnja obrtnih oz. podjetniških con, programi malega gospodarstva in kmetijstva s poudarkom na odpiranju novih delovnih mest, zaščita zaščita in razvoj blagovne znamke "cviček", razvoj kmečkega turizma, lova in ribolova, programi razvoja podeželja, izgradnja komunalne infrastrukture in čistilnih naprav, program očiščenja reke Krke, saniranje divjih odlagališč smeti in odpadkov, posodobitev cestnih povezav, javna razsvetljava vasi, programi financiranja in razvoja društvenih aktivnosti, organizacija širše akcije razvoja športa in rekreacije, ureditev mesta Kostanjevica na Krki ob praznovanju 750 letnice mesta II. faza, programi vključevanja mladih v razne aktivnosti (prosti čas, turizem, kultura, sport, humanitarne dejavnosti) KANDJDATI: Andrej Božič, roj. 25.09.1961, Kostanjevica na Krki, Ulica talcev 20, pravnik, pravnik pri rudniku Senovo-v zapiraniu: Za prihodnje mandatno obdobje smo s programom konkretno opredelili cilje, ki bodo krepili naši krajevni skupnosti na področju infrastrukture, gospodarstva - kmetijstva, družbenib dejavnosti. Eden najpomembnejših ciljev pa vidimo v ustvarjanju pogojev za razvoj turizma in vinogradništva, ki pa hkrati pomeni tudi nolice.ntriče.n rarvni nhrine. Krško. lato bo flfttfl<^JS(^$jL,V^o,l kj&ie^äs pomen. Razvita dežela je prijetna, pot do razvitostije težka, želimjo uresničiti. Vemo, kje je naš dorn! Silvester Miklavz, roj. 12.12.1952, Velike Vodenice 4, lesarski tehnik, podjetnik: Gospodarstvo - njegov razvoj mi daje I osnovni moto, da skupaj postavimo strategijo za drobno gospodarstvo - podjetja, ki niso v zavidljivem položaju. Tako mi bo cilj, da si gospodarstveniki , ki ustvarijo dohodek občine, lahko aktivno vključujejo v njen razvoj, da se prične z izvedbo novih obrtnih con - gradnjo poslovnih prostorov ter tudi s tem ustvarijo pogoji za razvoj drobnega gospodarstva in s tem odpiranje novih delovnih mest. Franc Curhalek, roj. 25.06.1956, Kostanjevica na Krki, Resljeva cesta 9, pravnik, podjetnik: Prizadeval si born za uresničevanje vseh aktivnosti, ki pomenijo celovit in enakomeren razvoj KS Kostanjevica na Krki in KS Podbočje. Posebno pa se born zavzel za uresmcevanje programov za odpiranje novih delovnih mest in I socialnih programov. Predlagal born široko podporo mladim pri uresničevanju njibovih aktivnosti (Sport, kultura, prosti čas, izobraže- vanie). Ivan Urbane, roj. 23.07.195 7, Pod- boeje 33 A, avtomehanik, podjetnik: Še naprej si born prizadeval, da bi sku- paj z vsemi, ki to želijo, spreminjal sedanjost v lepšo prihodnost. LDS kot resna in odgovorna stranka pa mi I daje priložnost in možnost, da z novim I županom Petrom Žigantejem to tu- I di storim. I 15. november 1998 ZDRUŽENA LlSTA socialnih demokratov Spoštovane občanke in občani! V predvolilnem času, ko delamo obračun za nazaj in načrtujemo delo za naprej, je tudi naša stranka, ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV ocenila preteklo mandatno obdobje in na podlagi tega naredila program, kako delati v prihodnje. Ugotavljamo, da je v zadnjih nekaj letih naša občina nazadovala v vseh pogledih. Nam ni vseeno, kaj se bo dogajalo v prihodnjih štirih letih, zato na naših listah, v vseh petih volilnih enotah, za člane Občinskega sveta kandidirajo sposobni in izkušeni ljudje, imamo pa tudi odločnega, izkusenega in preudarnega kandidata za župana naše občine. V Krškem potrebujemo novo vrsto oblasti! Priporočamo vam, drage občanke in občani, da nam na bližnjih volitvah zaupate vaše glasove, saj bomo le z vašo pomocjo uresničili naš program za skupno boljšo prihodnost vseh prebivalcev občine Krško. Pridružite se nam. da s skupnimi močmi ODPREMO TA PROSTOR! Maksimilijan Babič, predsednik obtnočne organizacije ZLSD Krško POROČILO O DELÜ SVETNIŠRE SRÜPINE ZLSD V OBČINSREM SVETU KRŠKO V MANDATU 1995 -1998. Od 7)] svetnikov je imela ZIJSI) v občinskem svet.u ~~> svetnikov: Silva (iorenca - vodja skupine, Martina Kolana - Brestanica, Ivana Kozoleta - Krško, Franca l.apuha - Senovo, Jožeta Zagorca Kostanjevica. Osnovne značilnosti dela občinskega svcta 1. Občinski svet se je že na prvi seji po nalogu župana Siterja razdelil na t.i. "pomladni del", ki je tedaj stel 1 7 članov (SKD. SLS in SDSS) ter na levosredinski del, ki sta ga sestavljali svetniški skupini LDS in ZI^SI) ter občasno svetnik DS-SNI). Prva skupina je na konstitutivni seji z navadno večino sprejela začasni poslovnik in začasni statutarni akt, čeprav je za tak sprejem predpisana 2//) večina. Na ostro nasprotovanje ZLSD in LDS ter dokazovanje o nezakonitosti postopka se ni ozirala. To protipravno dejanje združene desnice je povzročilo razkol v občinskem svetu. Najkreativnejša polovica svetnikov je bila uYnetno odrinjena v opozicijo, kljub temu da je bila v začetku pripravljena konstruktivno sodelovati. V vodstvo občinske uprave je župan vključil številne nestrokovne sodelavce. in jim v t.i. "županovem uradu zagotovil vodilna mesta. 2. Za odnose med občinskim svetom m županom je značilna skoraj popolna nekooperativnost. Večino sklepov občinskega sveta župan ni realiziral. Svoj odnos do občinskega sveta je župan pokazal tudi z neudeležbo na sejah sveta, še posebej, ko so se obravnavale pomembne zadeve. V celotni mandatni dobi ni niti enkrat nastopii pred občinskim svetom z analizo o stanju občine in o problemih, ki jih je treba reševati. 7). Gradiva.ki jih je svet prejemal v obravnavo, so bila praviloma slabo, nestrokovno in nepravočasno pripravljena. Krivi za to so župan in njegovi nestrokovni sodelavci v občinski upravi. Strokovnim načel- nikom in referentom je odvzel župan vsa pooblastila in jih prevzel sam, ali pa jih prenesel na posa- meznike v županovem uradu. Zaradi tega so bila gradiva pogosto zavračana, kar je povzročalo velike časovne zamude pri sprejemanju aktov. Napaka je bila, da sekretar občinskega sveta ni bil odgovoren občinskemu svetu, ampak županu. Zupan je tako preko njega kontro- liral občinski svet ter onemogočal kontrolo izvajanja sklepov. 4. Zaradi županovega neuspešnega vodenja občine je skupina 1 7 svetnikov (ZL.LDS. bivsa SDSS, DS-SND in en svetnik SLS) na izredni seji spomladi 1997 pozvala zupana naj ocJstopi. Zahtevala je tudi zamenjavo tajnika, nadzornega odbora in sekretarja sveta. Zamenjan je bil le nadzorni odbor, ker ni opravljal kontrolne funkcije. 15. Izredno težko stanje v svetu je povzročalo županovo nezakonito gospodarjenje z občinskimi finan- cami. Zupan je svoja pooblastila o razpolaganju z občinskim proraču- nom razumel kot privatni interes. Samovoljno je spreminjal postavke v že sprejetem proračunu, plačeval stroske, ki niso bili predvideni, opuščal izvedbo projektov, ki so bili načrtovani ter z malomarnim poslo- vanjem povzročal občinskemu premoženju velike dodatne stroške. S kršitvijo omejitvenih predpisov v Odloku o proračunu je ustvaril v teh letih za več kot 30 % letnega proračuna dolgov in nepokritih obveznosti za prihodnja leta. Vrsta podatkov kaže na velike izgube občinskega denarja v raznih sumljivih poslih. Novi nadzorni odbor je začel bolj temeljito kontrolirati finančno poslovanje, vendar je naletel na hud odpor pri županovih uradnikih. Onemogočali so vpogled v dokumente in solidno kontrolo. Delovanje svetniške skupine ZLSD v občinskem svetu Svetniška skupina je aktivno sodelo-.va|a v vseh obravnavah, dajala koristne predloge in pobude, zavračala škodljive in nesmiselne predloge, polemizirala o napačnih odločitvah in vplivno sodelovala pri oblikovanju stališč in sklepov občinskega sveta. 1. Na področju gospodarstva je sku- pina dala vrsto pobud, vezanih na njegov razvoj. Zahtevali smo, naj občina pripravi razvojni načrt, ki bi bil podlaga za vsakoletno delovanje občinskega sveta in župana. S predlogom nismo uspeli, ker so župan in takratna večina svetnikov zavrnili tak predlog. Župan je izjavil, da občina razvojnega načrta ne potrebuje.. SvetniSka skupina se je zavzemala za aktivno reševanje problematike Rudnika Senovo v zapiranju, kjer bi morali poleg kadrovsko socialnih problemov kolektiva in tehnične ureditve zapiranja rudnika posftrbe- ti predvsem za odpiranje novih kvalitetnih delovnih mest kot pogoj za nov razvojni ciklus Senovega in 22 15. november 1998 senovske doline. Preko posel)nr de- lovne skupine občinskega svcta smo predlagali vrsto sklepov in ukrcpov. ki pa žal niso bili realizirani, ker za to vobčinskem vodstyu ni bilo prave voljc in sposobnosti. Svetniška skupina se je zavzemala za to, da se pravočasno uredi status podjetja Videm, predvsem v iskanju možnosti, da ostane podjetje v vc- činski lasti slovenskega gospodar- stva. Tudi tu je bila iniciativa občin- skega vodstva nezadostna. Svetniška skupina se je aktivno vključila v reševanje problematike Metalne Scnovo; zahtevala je, da se občinski svet opredeli do njenih problemov. V torn je vsaj deloma uspela. Predlagali smo. da občina ob obnovitvi JEK sklene s firmo oziroma z RS pogodbo o trajnih od- nosih med občino in JKK o tern, da je potrebno zagotoviti tekoče pla- čevanje prispevka za stavbno zemljišče. o potrebi izgradnje novega indust rijskega most a v žadovinku za prevoz novcfta parogeneratorja ter. da se v novi slovensko-hrvaski sporazum o JhK vnese tudi posebno določilo o odnosih z matično občino. Navedena stališča so bila na občinskem svetu sprejeta, vendar jih ol>činska uprava ni realizirala Svetniška skupina je predlagala organizirano delovanje vseh treh posavskih občin glede izgradnje savskih hidroelektrarn s posebnim ozirom na zaščiti interesov občanov Posavja in vkljutitvi posavskega gospodarstva v ta velik projekt de- sellctij. Pri vsakolelni obravnavi predloga proračuna smo se zavzemali za večji delež vlaganj v neposredni razvoj gospodarstva, za urejanje lokacij, za stimuliranje podjetnikov. ki želijo razvijati proiz\podnjo in odpirati no- va delovna mesta ter s tern zmanj- ševati brezposelnost. Se danes nimamo urejenih zemljisč za proizvodne lokacije, postopki za pridobitev potrebnih dokumentov so predolgi. V proračunu z letnim obsegom okoli 7> milijarde tolarjev je borih ;10 do 1 00 milijonov. 2. Na področju družbenih dejavnosti je svetniška skupina ZI^SI) aktivno sodelovala zlasti pri reševanju temeljnih problemov zdravstva, šol- stva. sociale, kulture in sport a. Na področju zdravstva smo predlagali ureditev zdravstvene službe v neka- terih krajevnih skupnostih (Raka, Kostanjevica). izgradnjo novega zdravstvenega doma v Krškem in ureditev odnosov z zasebnimi ambu- lantami. Pri osnovnem šolsivu smo se zavze- mali za takojšnjo uveljavljavitev pro- jekta za prehod na 9-letno šolanje. ki je povezan z investicijskimi ter kadrovskimi in drugimi problemi. Občinski svet je sprejel potrebne sklepe, zacetek priprav pa je nera- zumno odložen v prihodnje leto. Skupina je vztrajala tudi pri tern, da se že do konca leta 1WM5 izvedejo vse potrebne priprave za začetek izgradnje srednješolskega centra v Krškem. vključno s športno dvora- no. Predlog takih sklepov ni bil spre- jet. izgradnja pa se še sedaj ni zače- la.(V Brežicah so v tern času že zgra- dili in odprli novo ekonomsko sred- njo solo!). Na podnxju socialnega skrbstva je skupina podprla reševanje ustrezne naselitve Romov, zagotavljanja sistema socialnih dajatev in varstva ljudi s posebnimi potrebami. Zavzemali smo se za čimprejšnje dokončanje doma starejših občanov, ki se je nerazumljivo dolgo zavlačevaJo. Stroški gradnje so se zaradi nadvse slabe investitorske in kontrolne funkcije občine bistveno pc>- vecali. Na področju kulture smo z našo ri">m uspelo uveljaviti primeren status krajevnih skupnosti kot pravnih subjektov Posebej je to pomembno za velike krajevne skupnosti (Krško, Kostanjevica. Brestanica in Senovo). kjer gre za posebne prisiojnosti glede na njihov položaj. Zal te. v statutu zapisane pristojnosti, niso v tern mandatu uveljavljene zaradi nerazumevanja olxHnskega vcxjstva. 4.Bili smo pc)budniki za ustanavljanje posavske pokrajine in soavtorji ustanovitve začasnega vcxistva te po- krajine. Zahtevali smo močnejši> ak- tivnost vodstev posavskih občin pri afirmaciji pc->krajine, saj ni cutiti us- treznih reakcij pri namerah države o ukinjanju nekaterih državnih institu- cij na tern območju. pa tudi ne us- trt^znih aktivnostih pri skupnih pn->- jektih (npr. avtocesti). Svetniška skupina je ostro nasproto- vala ekstenzivnemu širjenju občinske uprave z nestrokovnimi kadri. trošenju denarja za nepotrebne zadeve zlasti pod naslovom "promocije občine. bogati reprezentanci, ki ne odgovarja finančnemu položaju občine. Clani svetniške skupine smo sodelo- vali tudi v stevilnih odl>orih in komi- sijah občinskega sveta. V vseh orga- nih smo se zavzemali za stališča, ki smo jih utemeljevali na sejah ol>čin- skega sveia. Potrebno je poudariti tudi akt ivnost občinskih svetnikov v lastnih krajev- nih skupnostih, kjer so sodelovali pri reševanju skupnih problemov in jih prenašali na občinski nivo. Kljub aktivnemu delovanju svetnikov ZLS1) pa nismo mogli zagotoviti ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov ustreznih uctnkov v obcini. Cetudi je bilo veliko število naših predlogov sprejetih na ravni občinskega sveta. taki sklepi niso bili s strani ol)činskega vodstva realizirani f^azlogov zato je več. Izrazita ideološka enousmerjenast župana in njegove stranke je onemogocala izvrševanje sklepov, ki so jih predlagali svetniki ZJ.SI). Nekaterih sklepov sedanja vodilna občinska struktura ni mogla reaJizirati tudi zato. ker za to ni bila sptisobna. Značilno za to ekipc» je dejstvo. da je odklanjala vsako odprto sodelovanje strokovnjakov za posamezna podroqa in se navezovala na strokovno nes- posobne ljudi iste politične naravnanosli. Zanimivo je dejstvo. da se župan v dveh svojih mandatih ni niti enkrat sestal z vodilnimi gospodarstveniki nase občine niti s strokovnimi in vodilnimi ekipami iz drugih področij ( šolstvo. kultura, kmetijstvo, obrt itd). Občina je v tern času skoraj popolnoma opustila vse potrebne stike z državnimi organi. ministrstvi, instituti in z drugimi drzavnimi ustanovami. V kolikor so taki stiki izjemoma obstojali, so bili sestanki nepripravljeni in vodeni amatersko. V ožji županov krog interesov je spadala t.i. promouja" občine. potovanja po tujini in trošenja občinskih sredstev za nepomembne zadeve. Ne glede na povedano pa svet niška sku- pina ZLSD ocenjuje, da je v okviru realnih pogojev, v katerih je delovala s skupno aktivnostjo vseh njenih članov, uresničevala svoje svetniske naloge v občinskem svetu tega lztekajočega se mandata. F*repričani smo, da bo novemu občinskcmu svetu pod druga- čnim občinskinrv vodstvom mogočc boljc delovati v korist naših občanov. Svetniška skupina ZLSD \U0CiDAAnto Aa/ pAvstox / ^wm 15. november 1998 23 ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov 1. VOULNA ENOTA: Senovo-Koprivnica RANDIDATI: Ana Breznikar, Stojan Šibila, Marjarv Simončič, Franc Lapuh, Vitomir Rozolc Ugotavljamo, da je bilo območje, ki ga pokriva naša volilna enota, v prete- klem obdobju, predvsem pa še v zadnjih štirih letih, MOCNO ZAPO- STAVLJRNO. Se posebej smo to občutili ob zapiranju našega premogovni- ka, ko ni bilo volje niti znanja, da bi izgubljena delovna mesta nadomestili z novimi Naši Ijudje še vedno pijejo najbolj oporečno vodo v občini. Za drugimi predeli smo capljali tudi pri posodobitvi intrastrukture. predvsem na območju Bohorja... V NAŠ PROGRAM VRLJUČUJEMO: skrb za NOV RAZVOJM CIKLl S SENOVEdA s pridobitvijo novih, kakovostnejših delovnih mest, z odpravo nekontroliranega trošenja za to namenjenih finančnih sredstev, zaščito območij vodnih zajetij ter zamenjavo škodljivih azbestnih vodovodnih cevi, pospešeno A5FALTIRANJE CBST: Srebotno-Plešivica, Ložce-Zalog- Stranje ter vseh tistih, ki so že načrtovane, a za njih še ni izdelanih potrebnih projektnih dokumentov, vzpodbujanje in pospeševanje živinoreje ter usmeritev dela kmetijske pridelave v bio hrano ter vnovično uvajanje kategorizacije višinskih kmetij, ki jih na našem območju ni tako male, zagotovitev izvedbe in uveljavitve načrta za prehod na devetletno osnovno šolo, povečanje zmogljivosti senovskega otroškega vrtca ter večji proračun- ski tolar za dejavnost naše amaterske kulture in še posebej senovskega pihalnega orkestra SMO ZA NAŠE SOBIVANJE V KRŠKI OBČINI, RI MORA BITI PO MERI VSEH LJUDI IN VSEH NJENIH DELOV. PROMOVIRAJMO JO Z NAPREDROM GOSPODARSTVA, TURIZMA, RÜLTURE... NE PONAVLJAJMO NAPAR TUDI V NOVEM OBČINSREM SVETU IN Z NOVIM ŽUPANOM. PREPRIČANA SEM, DA NASA STRANRA TO ZAGOTAVLJA IN TO ZMORE! Ana Breznikar za kandidatno listo ZLSI), volilna enota 1 . 2. VOLILNA ENOTA (Brestanica, Rožno, Zdolc, Dolenja vas) Oživitev sedanjih gospodarskih aktivnosti in odpiranje novih je nedvomno zahteva celotnega območja moje volilne enote. Za njen napredek so eden izmed osnovnih pogojev KADRI, KI OSTAJAJO DO,\4/\ in se izpopolnjujejo povezano z domačimi problemi, ki jih poznajo in ki so jih pripravljeni reševati! Da bi to tudi zagotovili, si bo naša skupina kandidatov za občinske svetnike še posebej prizadevala za: pospeševanje stanovanjske gradnje in se posebej stanovanj za mlade družine, specializacijo kmetijstva v vinogradništvo, sadjarstvo, živinorejo ter vrtnarstva, za kar imamo najboljse naravne pogoje, večjo vlogo krajevnih skupnosti pri uresničevanju vseh načrtov, ki jih zadevajo neposredno in vplivajo na življenjske pogoje njihovih prebivalcev OB IZVOLITVI V OBČINSRI SVET PA SI BOM SE POSEBEJ PRIZADEVAL: za zagotovitev kakovostne pitne vode na obmocju Brestanice, za sodobne cestne povezave s hribovitim zaledjem in ureditev vseh problemov na cestnih odsekih, kjer promet najhitreje narašča, za odpravo vseh smetisc in ureditev sodobnih sanitarnih deponij. RANDIDATI: Stefan Marjetič, Martin Rcnk, Ernest Terpinc, Martin Kolan, Edvard Godler 1 VA\ : posodobitev poslovnih in stanovanjskih objektov, trgov, obrtniških in trgovskih središč ter tradicionalnih sejemskih dejavnosti. ustvarjanje vsestranskih pogojev za oživitev in razvoj turizma. ori cemer mislim na kulturne in druge orireditve. varovanje kulturne dedisčine in ohranjanje krajinskih vrednot in še posebej na rnuzej na brestaniškom gradu, ki n<\\ dobi status nacionalne ustanove. Stefan Marjetič, za kandidatno lislo ZI^SIX volilna enota 2. 3. VOLILNA ENOTA (RS Ktško in Gora) RANDIDATI: Jože Habinc, Silvester Gorenc, Pavel Rroselj, Danijela Strnad, Andrej Bizjak, Marjan Urbane, Maksimilijan Babič, Janko Hrovat, Ivan Rozole ZA MODERNO MESTO RRŠRO! Krajevna skupnost mesta Krško je specifična glede na svoje sredisčne politi- cne, upravne, gospodarske in kulturno-zgodovinske funkeije. Tako kot druge K5 v nasi občini je v nezavidljivem položaju, ker dosedanja občinska oblast ni uresničila statutarnih določil o položaju KS v naši oVjčini. Namesto nosilcev razvoja v svojem kraju so vloge KS zreducirane na neke pomožne tvorbe, preko katerih, ali mimo njih, obeinska oblast ureja (običajno slabo) vse zadeve. Zaradi tega bomo kandidati za občinske svetnike ZLSD iz RS 24 15. november 1998 ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov RHŠRO in GORA skupno z mestnimi svetniki uveljavljali naslednje: 1. Krško mora zopet post at i v okviru občine mesto z vsemi svojimi mestnimi funkcijami, ki jih bo opravljala Krajevna skupnost; 2. Zato bomo dosledno izvedli statutarna določila glede stvarnih in materialnih pristojnosti; 3. Mešča- ni bodo odločilno vplivali na mestno urbanistično, komunalno in razvojno politiko; 4. Mesto mora postati urejeno, čisto in lepo za domačine in tujce. üb lastni komunalni nadzorni službi in sodclovanju mcščanov bomo to dosegli; 5. Ureditev celotnega mestnega in tranzitnega prometa s parkirišči, mestnimi ulicami, pešpotmi, pločniki in kolesarskimi stezami; 6. Ureditev mestnih zelenih in rekreacijsko športnih površin in ureditev mestnih parkov; 7. Prostorska in prometna ureditev tržnice: 8. Dokončna ureditev pokopališča; 9. Izvedba plinit'ikacije mesta; 10. Dokončna oživitev starega mestnega jedra z ohranitvijo kulturno-zgodo- vinske dediščine. kot sta Valvasorjeva in Mendngerjeva hiša ter Hočevarjev park z alejo zaslužnih mož itd. 11. Ureditev lastništva za plavalni bazen in stari hotel v športne in glasbene namene; 12. l Teditev pogojev za prehod na devetletno šolo s prostorskimi in kadrov.skimi rešitvami; 13. Ureditev režima poslovanja trgovin in gostinskih lokalov; 14. Ureditev lokacij za poslovne in stanovanjske objekte; 15. Izgradnja industrijskega mostu, ki bo preusmeril tovorni in tranzitni promet mimo mestnega središča ter dokončno rešil vprašanje transporta za Videm in JEK. in v povezavi z bodočo avtocesto; 16. Zagotoviti prebivalcem mesta neoporečno pitno vodo: 17. Aktivno sodelovati z občino in državnimi organi pri čimprejšnjem začetku izgradnje srednješolskega centra in športne dvorane ter začetka izgradnje zdravstvenega doma. Ureditev Doma mlaclih in omogociti normalno dclovanje mladini. Za urcsničitcv teh zahtevnih ciljev, ki bodo temeljito spremenili naše mesto, potrcbujcmo, dragi volilci, vašo podporo! rlože Habinc, za kandidatno listo ZLSI), volilna enota 7>. 4. VOLILNA ENOTA (KS Leskovec, Krško Polje, Raka, Veliki Podlog, Veliki Trn in Senuše) KANDIDATI: Mirko Bcvc, Tomaž Žnideršič, Stanislav Bajc, Vinko Volčanjk, Gorazd Gorjup, Vladimir Herakovič, Edvard Šribar Smo volilna enota, ki obsega NAJVEČJI DEL OBČINSKEGA OZEMLJA ki je najbolj razgibana, z največjim deležem kmetijskih površin ter problemi. ki ostajajo že vrsto let nerešeni. ki samo še stopnjujejo neenakomerno razvitost krške občine. V Združeni listi socialnih demokratov te razmere dobro poznamo. Z IZVOLITVIJO NAŠIH KANDIDATOV ZA OBČ1N5KE .SVE'1 NIKE IN Žl 1PANA se homo z njimi odgovorno spopadli in jih poskušali postopno. a rim hitreje reševati. Zato stopamo prcd vas, VOLIVCI, v želji, da bi nas tokrat v največji meri podprli! To je tnorda zadnja priložnost, da nam bo Občina končno postala mati in ne bo nikdar več tnačeha. Vemo. da vam ni vseeno, kje in kako živite, vemo pa tudi . da ste pnpravljeni poprijeti za delo v lasten in skupen prid ZAVEDAMO SE, da bomo morali na območju naše volilneenote POSKRBETI ZAOBILOSTVARI, da bomodrugače najteže občutili približevanje in vključevanje v Evropo, kamor tudi sodimo! Gospodarska struktura predelov. ki jih v večini uvrščamo med podeželska. mora postati bolj ugodna. V prvi vrsti moramo podpreti kmetijstvo. ki se mora specializirati, mu zagotoviti državna in tuja vlaganja, daseboz lastnimi blagovnimi znamkami lazje uveljavil na trgu I)opolnje\ati ga moramo z drugimi dejavnostmi. ki bodo kmečkim gospodarstvom zagoto\ila dodatne vire zaslužka. Tako bomo ohranjali našo identiteto. zagotavljali starejšim in mladini uveljavitev njihovih interesov. Izboljšanje prometnih povezav. reševanje vseh komunalnih problemov /. javnimi financami. zagotovite\ vaških in krajevnih prostorov za družbene in društvene dejavnosti. NISO SAMO NAČELNE OPHEDELITVE v programu ZLSD, s katcrimi stopatno prcd vas, volivci. Mi sc bomo za to potrudili in interese vseh ljudi našc volilnc cnotc USPEŠNO ZASTOPALI! Mirko Be« . za kandidatno listo ZLSD. volilna enota 4. 5. VOLILNA ENOTA (KS Kostanjevica na Krki in Podbočje) RANDIDATI: Jožc Zagorc, Viljcm Punčuh, Ana Barič, Andrcj Zupančič, Dragica Stanič Imamo IZRIIDNE N/XR/WML DANCXS'H. ki jih je trel» le medselxijno uskladiti in Ijowzati. Svel ob reki lirki naj pweze napredno kmetijstvo na ravninskih in hribovitih pnilelih. okolju primemo podjetniško in obrtrHi dejavnost. zgodoviasko in kultumo dedišc ino ter turizem. Zato V N/VS [»RCXjR/Wl VKIvJl K I HEM začetek izkoriščanja termalne vtxle. ki nei- zkorišcena odteka v sosednjo obcino; v Kostanjevici uredite\ javTiega kopališta, gradnjo obrtne rone, čistilnih naprav gradnjo š[X>rtno-rekreaajskega snxlisca. obnovo kultumega doma in prireditw v njem: \ Rxftxx'ju revitalizacijo naselja in njegovih povezav z agramo okolico. zagotoviti nova delovna mesta vmanjših proizvodnih cSbratih in dtxlatnega zasliižka s kmečkim turizmom in do|xilnilno delo na kmeujah. PRF^PRIČ/\N SEM, da lahko kot občinski svetnik prispevam k skupnim prizadevanjem olx-h krajevnih skupnosti za prijazno in boljše živijenje njihovih prebivakev1! Tu živijo pridru ljudje, ki so skozi leta dokazali. da so pripravijeni združevati swje znanje. delovne roke in denar za uresničitev načrtov za skupno in njihovo lastno dobro. To pripravijenost moramo poskušati otjuditi. a je to možno samo z večjim sodelwanjem CJbčine. Ta mora dokonoio spoznati. da je prav nAŠe območje ena njenih še neizkoriščenih razviijnih možnosti Naša skupna želja je. da postane naše območje VODILNO TURLSTIČNO PODROGJE z vsemi dejavnostmi. ki služijo neposredno in [xnsn-dno: od gostinstva. uslužnostnih d)rtnih dejavnosti. pridelave hrane. turističnih kmetij. kultumih in drugih prireditev TO JEMOJA VIZIJA UMMUA OBMOCVJA VOI JIM: IINOTC. Jože Zagorv. /a kandidatno listo ZLS1). volilna enota 5. 15. november 1998 25 ZDRUŽENA LISTA RF1S socialnih demokratov m.~ Zl JOZE HABINC: ODPRIMO TA PROSTOR TUDIV KRSKEM! Sem rojen Krčan, poznam svojo občino, vse naše kraje, imam veliko prijateljev in znancev, druži nas naše skupno dosedanje delo. medsebojno spoštovanje in želja za boljšo prihodnost nasih občanov. Za kandidaturo za župana sem se odločil, ker: - ne morem sprejeti životarjenja v nasi občini in njenega stopicanja na mestu kot trajni način življenja; - se ne strinjam s kalimerovskimi tožbami. da v Krškem ni možno ničesar narediti, ker nas nihče ne mara in nam nihče noče pomagati pri nasih željah po napredku; - sem prepričan v znanje in sposobnost nasih Ijudi, zlasti mlade generacije strokovnjakov in dclavcev, ki pričakujejo možnosti za uveljavitev ciljev: - verjamem, da lahko uveljavimo v občini politiko skladnega razvoja vseh krajevnih skupnosti ne glede na njihovo velikost in specifičnost in to na osnovi skupaj dogovorjenega razvoj nega načrta; - sem trdno prepričan, da je takšne smotre možno uveljaviti z odprto politiko, povezovanjem vseh ljudi dobre volje, ki si želijo napredkn, z zavračanjem ideološke in strankarske razce- pljenosti in z načelom: odprimo ta prostor vsem, ki resnično želijo spremeniti sedanje stanje. Zato bom kot vaš župan: Vodil odločno in agresivno razvojno politiko na področju gospodarstva, izkoriščajoč vse nase kadrovske in materialne potenciale, za razvoj podjetništva, drobnega gospodarstva. kmetijstva, turizma. Zavzel se bom za hitro ureditev lokacij ža nove objekte s komunalno opremljenostjo, s sofinanciranjem in drugimi materialnimi ugodnostmi bom podprl nove in tr/.no zanimive programe, ki bodo odpirali nova delovna mesta. Zavzel se bam, da bqmo izkpristili možnusti,,ki nam ]ih ponujajb f.i. veliUi ODjekti, ki pomenijo vehk izziv za nov razvojni ciklus (Rudnik Senovo, celotno področje energetike, ki na.s razvojno postavlja v največji slovenski energetski kompleks, izgradnja avtoceste, izgradnja hitrih zeleznic, prcdnosti mejnega področja s Hrvasko, ureditev odnosov z NLK, vključno s trajno pogodbo o medsebojnih odnosih, varnim obratovanjem, odškodninskimi zahtevami, ureditev hranjenja radioaktivnih odpadkov in lzgradnjo industrijskega mostu preko Save). Pravilna ih pravocasna vključitev v te velike projekte pomeni bistveni pogoj za oživitev gospodarstva. Pri novih projektih bodo imeli prednosti tisli /. visoko lehnologijo, ki bc.do zagotavijali konkurcnčno poslovanje in zaposlovanje tudi visoko kvalificiranih kadrov. V kmetijstvu bom podpiral programc celostnt-ga razvoja podeželja s posebnim poudarkom na dejavnostih, ki predstavljajo tradicijo za nasc okolje: proizvodnja vina, sadja in mesa, pa tudi programe na področju proizvodnje zck-njave Vsi cilji so usmerjeni k večjemu zaposlovanju. izobraževanju ljudi v dtrmačem prostoru. Aktivnosti, ki so večkrat vključene v predvolilne obljube, kot so: asialtiranje lokalnih cest, javna razsvetljava, urejanje okolja in so se izvajale v okviru proračuna, bom prenesel na krajevne skupnosti, saj so le-te veliko bolj gospodarne pri trošenju sredstev, pa še krajane znajo pritegniti k izvajanju del. Fina izmed značilnosti obcine Krško so velike krajevne skupnosti (Kostanjevica. -Senovo, Brestanica, Leskovec), le-te so vecje od polovice občin v Sloveniji. Razvoj teh krajevnih skupnosti naj bi šel v naslednjih smereh: Kostanjevica v kulturno in turistično središče, Senovo kot potencialno središče dela Kozjanskega z aktivnim programom novih dejavnosti ob zapiranju rudnika, Brestanica z nalogami, ki izhajajo iz položaja urbanega naselja z realnimi razvojnimi možnostmi energetike, gospodarstva in turizma, Leskovec z nadaljnjim raz\ijanjem gospodarstva, kmetijstva in turizma, prav tako tudi Podbočje, Raka, Koprivnica in oslale KS. Vse programe bomo razvijali ne glede na bodoči status krajevnih skupnosti. Moji cilji in rvaloge: - vzpostavitev novega razvojnega ciklusa - oživljanje zaposlovanja - angažiranje domačih kadrov na novih razvojnih projektih ter zaustaviti odhod kadrov iz našega okolja - takoj pričeti s postavljanjem pogojev za razvoj podjetnistva in obrti ter s proračunom in z drugimi sovlaganji omogočiti iinanciranje dejavnosti - posebni in konkretni programi ob zapiranju rudnika rjavega premoga -Senovo so prioriteta takoj po končanih volitvah -razvijati sistem komunalnih dejavnosti predvsem na področju neoporečne pitne vode, predelava odpadkov - deponija, komunalne cistilne naprave in ekološke razvojne investicijc - razvoj blagovnih znamk na področju kmetijstva s posebnim poudarkom na področju sadjarstva. proizvodnje vina in ostalih kmctijskih dejavnosti ob učinkovitem razvoju lurizma - na področju šolstva se bom zavzel za izgradnjo šolskega centra, zagotavljanje pogojev za devet- letno osnovno solo ter za pridobitev ustreznih pro- storov za glasbeno solo - vzpostavitev ugodnih pogojev za ucinkovito zclravstvo in socialno varstvo - v sportu moramo dati enake možnosti amater- skemu in profesionalnemu športu, urediti bo po- Irebno lastniske in skrbniške odnose nad sportni- mi objekti, vključno s plavalnim bazenom v Krškem - posebej se bom zavzemal za amatersko kulturo ob istočasnem zagotavljanju pogojev dela profesionalnih kulturnih ustanov - poseben poudarek born dal razvoju in pogojem za delovanje društev in klubov ter zagotovil prostorske pogoje za delovanje mladih - posebno skrb bom posvetil protesionalnirn in prostovoljnim gasilskim drustvom in ostalim dejavnostim, ki prispevajo k varstvu premoženja občanov Seveda pa pričakujem, da se občinski svetniki no bodo opredeljevali po strankah. ampak, da bomo delali celovito z obcutkom odgovornosti do vseh problemov. Nalogc na področju stratcškcga razvoja: - nadaljevanje prizadevanj za nstvarjanje pogojev za ustanovitev pokrajine in ohranitev dosedanjih posavskih institucij ter pridobitev novih dejavnosti, ki so vezane s strateskim razvojem Posavja - rekonstrukcija Nuklearne elektrarne Krsko ter ucinkovita vzpostavitev infrastrukture - nova investicija v lermoelektrarni Brestanica -izgradnja savskih elektrarn -izgradnja avtoceste Bregana - Ljubljana - izgradnja razdelilne transformatorske postaje Krsko - namakalni sistem na Krske.ni polju AH bom zmogcl? Aii imam znanjc? AH imam izkušnje? Zavedam se. da je potrebno za vodenje občine v tern času in položaju, v katerem se nahaja, veliko znanja, izkušenj in poguma. Moje znanje in izkušnje bom povezal z domačimi kadri, ne glede na njihovo politično prepričanje. Vključevanje uspešnih, izkušenih, predvsem pa mladih kadrov. bo dragocena pomoč pri uresničevanju programov. Torej, če bomo izkoristili vse naše znanje, izkušnje in voljo. bomo skupno, drage občanke in obcani, prav gotovo uspeli. Jožc Habinc, kandidat za župana 26 15. november 1998 JOŽE AVŠIČ, WKKKKM kandidat za žtipana občine Brežice Sedanji župan brežiške občine je med zadnjimi najavil svojo kandidaturo, čeprav je bilo pričakovati, da se bo težko odločil drugače. Tudi sam je na novinarski konferenci potrdil nekatere dileme, vendar je po njegovem za občino Brežice dobro, da kandidira. Zaveda se očitkov zaradi dvojne funkcije, ki jo opravlja (poslanec - župan), ta tema je kar nekakšno orožje v rokah ostalih kandidatov. Prepričan je, da je taka povezava za občino ko- ristna, za njega pa nekoliko manj. V naslednjem mandatu si namerava pomagati s še boljšo organiziranostjo m občinske uprave in tudi s podžupanom, ki ga bo po novem možno izbrati izmed občinskih svetnikov. Čeprav je član stranke LDS, ki jo zastopa tudi v državnem zboru, bo na volitvah nastopil samostojno. Tak način je za občino po njegovem najkoristnejši, saj bo lahko sam iskal podporo za posamezne pro- jekte in ne bo zavezan strankarskim obljubam. Pričakuje sicer podporo stranke LDS, predvsem pa Liste občine za razvoj krajevnih skupnosti, v kateri sodelujejo ljudje, s katerimi je v pretek- lih štirih letih veliko in dobro sodeloval. Med najpomembnejšimi cilji za novi mandat Jože Avšič izpostavlja naloge v zvezi z enakomernim razvojem kra- jevnih skupnosti, naloge na področju turizma z zastavljenima vinskima cestama, ustvarjanje infrastrukturnih pogojev za hitrejši gospodarski razvoj, posebno pozornost pa namerava narneniti mestu Brežice, ki bo moralo še bolj kot doslej zadovoljevati širše potrebe prebivalcev občine. Pričakuje, da se bodo nekatere krajevne skupnos ti tudi v bodoče poskušale in tudi uspe- le osamosvojiti, vendar pa naj bi Brežice ostale tudi v tem primeru središče tega obmocja, ki pa bo skušalo ohraniti pokrajino Posavje. (S.M.) loŽE BLAŽINČ, "i kandidat za župana občine Brežice D^_3 Demokrati Slovenije KANDIDATI na listah Demokratske stranke za občinski svet občine Brežice: Volilna enota 1: Pavlin Andrej, Župančič Vilma, Bergant Florijan, Hrastovšek Janko, Lapuh Ivan, Sečen Ivan, Bertoncelj Franc, Škofljanec Vinko, Toše Jože. Volilna enota 2: Deržič Vlado, Hedl Franc, Poldan Ivan, Horžen Jože. Volilna enota 3: Bogovič Branko, Pšeničnik Darko, Škof Stanko. Volilna enota 4: Vučajnk Marjan, Krulc Jože, Šekoranja Marjan, Jelčič Franc - Branko. VOLITVE 98 Vlado Deržič, kandidat za župana občine Brežice Moje delo v vlogi župana bo usmerjeno v dinamičen razvoj občine in krajevnih skupnosti, saj sedaj pogrešam dobro razvojno strategijo občine in zdravo profesionalno jedro, ki bi skrbelo zanjo. Po mojem mnenju sedanje razmerje med storitvenimi dejavnostmi in proizvodnjo v občini ni najboljše, saj proizvodnjo, temelječo na znanju in tehnologiji, preveč zapostavljamo. Zgolj usmeritev v turizem in trgovino, ki ju seveda še kako podpiram, bo Brežičane lahko drago stala, ko si bo bližnje milijonsko mesto prej ali slej izboljšalo standard in oskrbo. Prizadeval si bom, da odločanje občine ne bo odvisno od države in od strankarskih interesov ter da bodo v ospredju resnično interesi in potrebe občanov brežiške občine. Ker smo v občini Brežice premalo pozornosti posvetili nepravilnostim in slabostim v gospodarstvu, je propadlo kar nekaj uspešnih podjetij. Zato se bom zavzemal za ugodnejša posojila za podjetnike, obrtnike in kmete, pri tem pa bomo vzpodbujali programe, ki odpirajo nova delovna mesta, še posebno za mlade. Iz bogatih izkušenj na različnih področjih društvene dejavnosti dobro vem, da je prostovoljno delo naših občanov zelo dragoceno, zato ga bomo v bodoče še bolj razvijali in podpirali. Vsekakor pa se nameravam zavzeti in delati naprej v smeri ustanovitve pokrajine Posavje, ki naj se oblikuje na osnovi volje in potreb občin in njenih prebivalcev. Z bogatimi izkušnjami, poštenjem in znanjem, Vlado Deržič 15. rrovember 1998 27 Kronika ObzorniK O delu UNZ Krško v devetih mesecih letošnjega leta KRIMINAL V POSAVJU HITRO NARAŠČA 27. oktobra je v prostorih Uprave za notranje zadeve v Krškem potekala tiskovna konferenca, na kateri so Miha Molan, v.d. načelnika UNZ Krško, Zlatko Pirš, v.d. načelnika inšpektorata polic- ije, Sašo Jejčič, načelnik kriminalističnega urada in Dušan Ficko, načelnik OKC, zadolžen za stike z javnostjo, poročali o delu uprave in njenih služb ter o dogodkih in pojavih, ki so jih obravnavali v obdobju devetih mesecev letošnjega leta na območju UNZ Krško. Po besedah Zlatka Pirša so v obravna- vanem obdobju zasegli 22 avtomobilov, za katere je bil podan sum, da izhajajo iz kaznivih dejanj. Z dobrim sodelovan- jem z bavarsko mejno policijo, preko katere imajo dostop do schengenskega informacijskega sistema in preko katere dobivajo podatke za ukradena vozila na območju teh držav, beležijo boljše re- zultate pri odkrivanju tovrstnih vozil. V devetih mesecih se je v Posavju pripeti- lo 763 prometnih nesreč, kar pomeni, v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta 3-odstotno povečanje (lani 741 nesreč). Največ se jih je pripetilo v naselju z uličnim sistemom - 219, najhujše na magistralnih cestah - 129, ki so terjale 3 smrtne žrtve, 3 smrtne žrtve beležijo tudi v naseljih brez uličnega sistema v 188 nesrečah, na re- gionalnih cestah se je pripetilo 177 nesreč, najmanj pa na lokalnih cestah - 50 nesreč. Največ nesreč se je pripetilo ob sobotah (lani ob petkih), najpogoste- je v popoldanskih urah, med 12. in 18. uro. Otroci in mladoletniki so bili udeleženi v 52 nesrečah, na srečo pa te niso terjale smrtnih žrtev. Od vseh nesreč je 11 nesreč ostalo neraziskanih, to je nesreč s pobegom s kraja nezgode. Pirš je povedal, da bodo zaradi povečanja števila prometnih nesreč do konca Ietošnjega leta izvedli še 11 poos- trenih nadzorov, od tega bodo v petih poostrenih nadzorih ugotavljali psiho- fizično stanje voznikov, v petih nadzorih bodo ugotavljali ncupoštevanje omejitev hitrosti, enkrat pa bodo ugotavljali in ¦P Vprvih devetih mesecih je državno mejo prestopilo 9.081.843 potnik- ov (v enakem obdobju lani 7.899.655), v cestnem prometu prevozilo 2.648.302 vozil (lani 2.273.391), državno mejo pa je prevozilo tudi 10.079 vlakov, od tega je bilo 7.782 potniških vlakov. preverjali tehnično ustreznost vozil. Tudi na področju javnega reda in miru je opaziti trend naraščanja. Porast beležijo na območju Krškega in Brežic, na območju Sevnice pa beležijo 16 % padec. Največ kršitev je motenja nočnega miru, nato prekrški prepiranja in vpitja, sledijo prekrški nedostojnega vedenja do uradne osebe in prekrški pre- tepov in žaljivega vedenja. Od 1300 obravnavanih kršiteljev javnega reda in miru, je bilo 42 mladoletnih oseb. Najvecji skok so na UNZ Krško zabeležili 26. oktobra 1998 je v. d. načelnika UNZ Krško Miha Molan podelil znak Hrabro dejanje policistu Policijske postaje Krško, Kump Romanu, ki je s hrabrim in požrtvovalnim dejanjem 18. julija letos preprečil hujše posledice, saj je z upo- rabo fizične sile obvladal oboroženega napadalca, ki je ogrožal varnost ljudi in premoženja s streljanjem iz dveh pušk.. Policist Roman Kump, ki je bil v tistem času prost in se je slučajno nahajal v bližini dogajanja. na področju kriminalitete, in sicer kar za 102,31 odstotkov, kar pomeni, da je bilo v devetih mesecih obravnavanih 1228 dejanj, v letu 97 pa 607 dejanj. Pri tem je potrebno opozoriti, da je to največja rast med UNZ-ji v Sloveniji. Po raziskanosti pa so s 70,36% na tretjem mestu v Sloveniji. Sašo Jejčič je ob tem povedal, da na območju Brežic beležijo večje število ponarejanja listin (mejni prehodi), sploh pa visoko porast števila tatvin po pro dajalnah (lani 52, letos 207), med ostal- imi pa tudi goljufije, vlome, lahke tel- esne poškodbe in poškodovanje tujih stvari. Visoko porast tatvin beležijo tudi na PP Krško - 130 tatvin (lani 61), prav tako pa se je število kaznivih dejanj ve- like tatvine povečalo na območju PP Sevnica, od lanskih 19 na 55. Raziskali so vsa težja kazniva dejanja: umor, posebno huda telesna poškodba, posil- stvo, manj kot polovica pa je raziskanih tatvin, velikih tatvin, ponarejanje denar- ja, kar pa povezujejo s pritiskom tujcev, posebno še na območje Brežic (vlomi v vikende, kraja in vlomi v avtomobile, prodajalne itd.). Ovadenih je bilo 1002 oseb, kar je skoraj 100% povečanje pro- ti lanskem letu, ko jih je bilo ovadenih 537 . Pri strukturi osumljencev je manj povratnikov, tudi na račun predlagalnih deliktov, med 105 ovadenimi mladolet- niki, pa je bilo 10 otrok. Mamila: podanih je bilo 16 kazenskih ovadb. Zasegli so največ heroina in kokaina, Jejčič pa je izpostavil dve pri- jetji storilcev s heroinom, in sicer na obmocju Senovega in Dobove. V obeh primerih je slo za organizatorja z območja Senovega. Mladoletniška kriminaliteta je v po rastu v vseh treh občinah, predvsem izs- topajo poškodovanje tujih stvari, pon- arejanje listin in tatvine, kljub temu pa je med najmanjšimi v Sloveniji. Največ jih je na območju PP Brežic. Kazniva dejanja, ukrepi in dogodki: Letos so beležili in obravnavali porast hudih telesnih poškodb (letos 15, lani 6), lahkih telesnih poškodb (letos 78, lani 32), vlomov in velikih tatvin (letos že 119, lani 75, prav tako pa se je povečal spolni napad na osebo mlajšo od 14 let, pri tem pa so na UNZ Krško povedali, da gre verjetneje za še večje število, ki pa 28 15. november 1998 ObzorniK jih zaradi različnih razlogov žrtve ne prijavijo. Število samomorov je bilo v letošnjem letu 24, v letu 97 pa 28. Na UNZ Krško so letos prejeli 54 pritožb zoper postopke policistov, od tega je bilo 7 pritožb utemeljenih, pa čeprav ni šlo za težje kršitve predpisov ali zlorab pooblastil in so bila policistom izrečena le opozorila. Največ pritožb izhaja iz postopkov na področju zagotavljanja prometne varnosti (po sprejetju novega zakona o varnosti cestnega prometa). Na številko 113: je dnevno poklicalo približno 125 ljudi oz. v obdobju prvih devetih mesecev 4800 ljudi (v lanskem letu pa v enakem obdobju 4706). B.Mavsar 1.11. 1998. ob 14. 20 uri je v Slovenijo na mejni prehod Slovenska vas kot voznik osebnega avtomobila vstopal državljan Hrvaške. Pri pregledu vozila je policist našel 38 nabojev cal. 9 mm. 2. 11. 1998 je občan Šentjurja na Polju okrog devete ure na policijsko postajo Sevnica sporočil, da je pred nekaj dnevi na obrežju reke Save našel minometno mino. Pirotehnik je ugotovil, da gre za minometno mino cal. 120 mm in izvira iz H. svetovne vojne. Y 3. 11. 1998 ob 11. 30 sta z osebnim av- tomobilom na mejnem prehodu Obrežje v Slovenijo vstopala dva državljana Hrvaške. Carinik MMP Obrežje je v vozi- lu pod tapeto vrat prtljažnika našel 5 pišto! različnih znamk in kalibrov, 10 ročnih bomb in 169 nabojev različnega kalibra. Obema je bila odvzeta prostost in se bosta zagovarjala na sodišču. 4. 11.1998 je okrog dvanajste ure na tel- efonsko številko 113 poklica! občan S. M. in povedal, da se na parkirnem prostoru pred restavracijo Pacifik v Krškem nahaja sumljiv predmet. Na kraj so odšli poli- cisti, ki so območje ustrezno zavarovali in uredili obvoz. Zaradi suma, da gre za eksplozivno telo, so prišli strokovnjaki MNZ, ki so ob 16. 30 uri eksplozivno telo deaktivirali oz. ga onesposobili. Policisti • in kriminalisti še zbirajo pödatke. I 4. 11. 1998 je okoli 19. ure državljan Romunije s kolesom ilegalno, med reko Savo in mejnim prehodom Obrežje, vs- topil v Slovenijo. Pot je nadaljeval proti naselju Ribnica na Dolenjskem, kjer so ga ustavili prometni policisti, ker se je vozil po hitri cesti. Po končanem postop- ku je moral državljan Romunije nazaj na Hrvaško. 15. november 1998 MLADI DOPISNIKI POMERJANJE OBLEK LE ZASPI Te hlače mi niso všeč, ta majčka mi je premajhna, tale pulover je preširok, te nogavice so črne, to je preširoki kroj. O - joj, tako je pri nas, kadar kupujemo oblačila zame. Mami se jezi, Nina tečnari, a jaz godrnjam. In zato, ker se mami ne more in ne more prilagoditi meni. Le zaspi in si očke trudne odpočij, da zjutraj lahko boš vstala in se spet igrala. Le zaspi, le zaspi in si očke trudne odpočij, ti moja mala sestrica. Uspavanko ti born zapela, da imela mile sanje boš, kakor jaz imam jih malokdaj. Eva Planinc, 4. b Oš Jurija Dalmatina Krško AKCIJA ZBIRANJA STAREGA PAPIRJA USPELA NINAM*? Učenci Osnovne sole Jurija Dalmatina Krško smo letošnje šolsko leto name- nili večjo pozornost okoljski vzgoji. Zastavili smo si obsežen načrt dejavnosti pod geslom Nl NAM VSEENO. V okviru tega načrta smo v mesecu oktobru izvedli akcijo zbiranja starega papirja. Njen namen je bil seznaniti učence z možnostjo predelave nekaterih odpadkov in navajanje na razvrščanje le teh. V akciji so sodelovale vse oddelčne skupnosti. Zbrali smo skoraj 9 ton stare- ga papirja. Pri izvedbi so nam pomagali delavci Kostaka, Ekope in Savapro- jekta. Zahvaljujemo se jim, prav tako pa tudi vsem krajanom, ki so pripravili papir. Spomladi bomo akcijo v takem obsegu spet ponovili, da bi »pospravj- li« star papir, ki se bo nabrai v kleteh in shrambah čez zimo. Pozivamo vas, da se nam ponovno pridružite. Jesenska in spomladanska akcija naj bi post- ali stalni. Potrudili se bomo, da bosta dobro izpeljani v naše zadovoljstvo in v zadovoljstvo vseh krajanov. NI NAM VSEENO NAJ NE BO TUDI VAM! Ekoosnovnošolci Jurija Dalmatina Krško 29 Fredstavitev ObzorniK KAKO NAPREJ S PROSTOVOLJNIM ZDRAVSTVENIM ZAVAROVANJEM V SLOVEN III Ihutd V nekaterih delovnih okoljih in glasilih smo v zadnjem času zasle- dili aktivnosti in prispevke, ki so zelo netočno in zavajajoče opi- sovale spremembe, ki se obetajo na področju prostovoljnega . zdravstvenega zavarovanja. Takšna mnenja in trditve so lahko izraz ali velike neiformiranosti in nevednosti avtorjev prispevkov ali pa tendencioznih interesov in tržnih prizadevanj po pridobitvi zavarovancev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Za boljšo obveščenost zato objavljamo nekaj osnovnih dejstev o novostih na področju prostovoljnega zavarovanja, za kakšne spremembe gre in kako k spremembam pristopa Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Vsebina zakonskih «tprememh Prostovoljno zdravstveno zavarovanje poznamo pri nas že od leta 1993. Doslej sta takšno zavarovanje izvajala le Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, pri katerem je zavarovanih prek 1, 1 milijona prebivalcev Slovenije, in Adriatic, d. d. Spom- ladi letos pa je Drzavni zbor sprejel spremembe in dopoln- itve zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki se nanašajo prav na to področje. Zakon določa, da morajo vse zavarovalnice, ki izvajajo zavarovanje za doplačila do polne cene zdravstvenih storitev, to organizirati kot dolgoročna zavarovanja in oblikovati zavarovalno tehnične rezervacije za starost. Prav tako nalaga Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju Zavod), da za izvajanje tega zavarovanja ustanovi specializirano zavarovalnico v obliki vzajemne družbe. ll«5tanavljanjg vzajemne družbe Ta družba naj bi bila ustanovljena do konca letošnjega leta. Kljub intenzivnim pripravam pa še niso izpolnjeni vsi pogoji, da bi zaživela že z novim Ictom. Bo pa vsekakor ustanovljena naj- pozneje do jeseni naslednjega leta. Ves ta čas bodo vse osebe, prostovoljno zavarovane pri Zavodu, imele zagotovljene pri njem vse pravice na način, kot so sklenili zavarovalne pogodbe. Zato so strahovi in določena namigovanja, da bi utegnili z novim letom ostati brez kritja, povsem neutemeljeni. Po ustanovitvi nove vzajemne družbe ni pričakovati, da bi se pravice in položaj zavarovancev poslabšal. V bistvu gre za pravno formalno in organizacijsko spremembo, po kateri bo prišlo do še večje razmejitve nalog pri izvajanju obveznega in prosto- voljnega zavarovanja v Zavodu. Ta ne bo vplivala na varnost oseb, ki so že zavarovane pri Zavodu in ki bodo prenešene na novo družbo. V tej družbi lahko celo pričakujejo nekatere ugod- nosti, ki jih v sedanji ureditvi ni bilo mogoče povsem zagotoviti. Nova družba, ki jo ustanavlja Zavod, bo delovala na načelih vza- jemnosti in ji bo v ospredju zadovoljevanje interesov članov - zavarovancev. Po tej svoji naravnanosti se bo bistveno razlikovala od drugih zavarovalnic, ki so organizirane kot delniške družbe, katerih cilj je ustvarjanje dobička. Pristop, ki temelji na vzajem- nostnih odnosih na področju zdravstvenega zavarovanja, je značilen za večino evropskih držav. Prva prednost, ki izhaja iz te oblike neprofitnih zavarovanj, je dolgoročna naravnanost, kar onemogoča špekulativnost pri cenovnih politikah. Ugotavlja- jo namreč, da bolezen in njeno zdravljenje ne moreta biti pred- met zgolj dobička delničarjev. To v realnosti pomeni praviloma postavljanje kratkoročnih zavarovanj in izvajanje posebnih pogo- jev oziroma zavračanje ljudi z večjimi zdravstvenimi tveganji (bol- ni, starejši). Druga prednost takšne ureditve je v dejstvu, da so njeni člani istočasno zavarovanci in lastniki ter upravljalci družbe in si tako sami določajo pravila pri uresničevanju skupnih interesov. Tako za vzajemna zavarovanja velja pravilo, da se v njej tudi morebitni prcsežki prihodkov nad stroški na- menjajo članom oz. zavarovancem in za izboljšanje njihovih bon- itet. Dolgoročna varnost prostovoljnih zavarovanj Novost, ki izhaja iz zakona in bo uresničena z ustanovitvijo Za- vodove družbe, je tudi uvedba zavarovalno tehničnih rezervacij za starost. To bodo posebna sredstva, ki jih bodo mlajsi zavarovanci vplačevali in varčevali za svoja starejsa leta, ko so stroški za zdravljenje v povprečju 3 in večkrat višji kot v mladosti. Te rezervacije so poroštvo, da bo družba zagotav- ljala zdravstveno varnost svojim članom praktično dosmrtno. To je eno izmed pomembnih dejstev in novosti, po katerem se bo družba po vscj vcrjctnosti razlikovala od drugih zavarovalnic, ki ne izvajajo tch zavarovanj na načelih vzajem- nosti. V novo leto torej z normalnim izvajanjgm prostovoljnih za- varovanj Na koncu velja tako še enkrat poudariti, da se ob novem letu za zavarovance Zavoda ne bo zgodilo nič usodnega in da jim ni treba sprejemati kakšnih novih odločitev o svojem zavarovanju. Sklenjene večTetne pogodbe so namreč veljavne in zavezujejo oba partnerja, zavarovance in Zavod. K normalnemu izvajanju ob- veznosti brez pretresov za zavarovance pri uvajanju sprememb zavezuje Zavod tudi zakon. Vendar bi tudi brez zakonskega določila Zavod v celoti izpolnil svoje obveznosti, kot jih je že doslej v zadnjih 6 letih. Zato ni razlogov za zaskrbljenost in še manj za nasedattje neka- terim netočnim informacijam, po katerih naj bi Zavod z novim letom celo prenehal izvajati prostovoljna zavarovanja in zago- tavljati pravice iz sklenjenih pogodb. 0 vseh pomembnih aktivnostih za ustanovitev nove vzajemne družbe in vseh novostih na podroqu izvajanja prostovoljnega zavarovanja bo Zavod pravočasno in sprotno obveščal celotno javnost in svoje zavarovance. ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE OBMOČNA ENOTA KRŠKO 30 15. november 1998 OhzörniK ALI BO LOKALNI CASOPIS PRVI IN EDINI KRIVEC ZA PROPADANJE PISATELJEVE DEDIŠČINE? Dedinji pisatelja Mencingerja sta vložili odškodninski zahtevek in tožbo zoper Kulturno društvo Obzorje zaradi prispevka, ki smo ga objavili v aprilski številki, da bi opozorili javnost na propadanje kulturne dediščine sredi Krškega. Zdaj smo postavljeni pred dejstva in ne moremo več molčati. Kmalu po izidu aprilske, skupno pa šele pete številke Posavskega obzornika, je uredništvo obiskal kriminalist iz UNZ Krško in glavnega ter odgo- vornega uredriika obvestil, da je de- dinja pokojnega pisatelja Janeza Mencingerja, ki živi v Ljubljani, najavila prijavo zoper naša sodela- vca, ki sta za aprilsko številko pripravila reportažo o dogajanju na kompleksu nekdanjega domovanja enega od pomembnejših slovenskih pisateljev s konca prejšnjega sto- letja. Po dogovoru s kriminalistom je odgovorni urednik najmanj dvakrat telefonsko poskušal vzpostaviti stik z gospo Jeleno Mencinger, da bi se dogovoril za sestanek v Ljubljani in poskušal pojasniti namen objave članka. Poskus je bil neuspešen in do pogovora sploh ni prišlo, saj se je končal z odloženo slušalko in brez pojasnil. Danes je zadeva mnogo bolj resna, a tudi mnogo bolj jasna. Opravičilo, ki smo ga bili pripravljeni izreči in tudi objaviti, kljub temu da smo ob objavi pravzaprav pričakovali zahvalo za skrb za pisateljevo zapuščino, ki je bila brez dvoma izražena v prispevku, očitno ni bilo zaželjeno. V začetku jeseni smo mo rali na krški policijski postaji prestati nekakšno zaslišanje, saj je gospa Mencingerjeva čez poletje vložila napovedano prijavo zaradi nezakonitega vstopa v tuje prostore. Sledilo je vabilo na sodišče k javnemu tožilcu, ki bo odločil o nadaljnjem postopku. Doslej niti na šim bralcem nismo hoteli objavljati informacij v zvezi s primerom, da bi vendarle dali možnost, da se za- deve uredijo brez hujših posledic. Kolikor nam je znano, so vprašanje Mencingerjeve hiše sprožili tudi na občinskem svetu v Krškem, vendar se kaj konkretnejšega ni zgodilo, za naše težave pa so se začeli zanimati drugi mediji, katerim pa vse doslej nismo hoteli dajati informacij. V upanju, da se bo zadeva pomirila, smo utihnili. Te dni pa je na naslov izdajatelja časopisa KD Obzorje prišla tožba za plačilo visoke odškodnine za pretrpljene psihične bolečine. Ob- javljenemu člankii tožeči stranki med drugim očitata, da je napisan "v izrazito avanturističnem slogu", ki je " izrazito nenaklonjen do last- nikov te hiše" in "potencira prihod drugih nepovabljenih obiskovalcev ter je tudi drugače napisan v obliki, ki je v nasprotju s pravili novinarske stroke." Te in tudi druge navedbe v obra- zložitvi tožbe in zahtevka po veliki denarni odškodnini (tudi nesmiselno visoki v primerjavi z drugimi mediji, ki so v tern primeru očitno služili kot zgled) po mnenju uredništva ne držijo. Članek je bil napisan predvsem kot še eno opozorilo vsem odgovornim na neustrezen odnos do kulturne dediščine v mestu (Valvasorjeva hiša itd.) Predvsem pa avtorica v članku niti ne omenja kaj šele obtožuje dedičev, pač pa se le sprašuje, kje so lastniki oziroma, kdo bo v resnici rešil objekt in poskrbel, da ne bomo v mestu dobili še ene kulturno- zgodovinske sramote. Če si takšno pisanje in opozarja- nje na probleme namesto pohval zasluži celo kazen, potem je ne- kaj hudo narobe - z našo demo- kracijo in svobodo tiska. Zanima nas, ali se bo po vsem tern ven- darle kdo zganil, sicer ostaja bojazen, da bo lokalni časopis postal prvi in edini krivec za pro- padanje starega poslopja sredi mesta!? Uredništvo 15. november 1998 31 ObzorniK Ivo Antič ANTKÖKRONIKA VOLI-TV-E Že sma beseda dovoljjasno pove, da nobene voliTVe niso brez volov in TV. VOLILNI SI STEM Proporcionalno ali večinsko? Da le ni banalno ali pa svinjsko... VOLOKRACIJA je prav volilski volilci ali volivski volivci? Vseeno, saj so oboji lahko volovski naivci. BIG BOSS Vol je takole modroval: "Ah, tele volitve bile bi sanjske izpolnitve, čejaz bi bik postal..." SPREMEMBA Nova metla navadno res malo bolje pometa, a v glavnem le paradno z not raj is teg a dometa. "FARBANJE" Rdeča, bela in črna zmešane dajo sivo, tranzicijskih artistov prikritje "ljubeznivo". Ob Jconcu mandata občinskih svetnikov LESNJAK EDINI NA VSEH SEJAH Pred štirimi leti, 23. decembra 1994, so se na prvi seji občinskega sveta sestali člani in članice občinskega sveta, katerim smo mi, volilci, zaupali svoje glasove in jih "pooblastili", da se odločajo v našem imenu. Tako so ti v svojem štiriletnem mandatu 37- krat zasedali v občinski sejni sobi na rednih sejah občinskega sveta in 13-krat na izrednih sejah občinskega sveta. Sicer bi težko ovrednotili, ali so bili svetniki in svetnici "naš glas, naša volja", opazili pa smo, da se glas ljudstva kaj hitro porazgubi, ko na- stopijo strankarski interesi. Ponovno bomo šli na volišča. In prav je tako, če hočemo karkoli spremeniti, kar pa z odsotnostjo z volišč ne bomo dosegli ali pa bodo na ta račun zmagali tisti, ki jim ne zaupamo. Kolikokrat sc dosedanji člani občinskega sveta opravičeno ali neopravičeno izostali na dosedanjih sejah, pa ka- žejo nacedeni podatki, ki pa kljub temu ne povedo, kolikokrat je bil kdo izmed njih "dober ali slab", konstruktiven ali ravno obratno.... JUSTINA MO LAN (od 11.5.95 do 4.9.97) 12 x opraviceno, 1 x neopravičeno odsotna MARICA žIVIč: 7 x opraviceno odsotna, JANEZ ABRAM: 2 x opraviceno, 12 x neopravičeno odsoten MARJAN ABRAM: 6 x opraviceno, 21 x neopravičeno odsoten DUŠAN ARH: (od 23.10.97 dalje) 14 x neopravičeno odsoten FRANCI BOGOVIČ: 4 x opraviceno, 1 x neopravičeno odsoten VIDKO BUDNA: 3 x opraviceno,lx neopravičeno odsoten JOŽE CEMIČ: 11 x opraviceno,13 x neopravičeno odsoten, STANISLAV DVORšEK:l x opraviceno, 1 x neopravičeno odsoten DRAGO FABIJAN: 8 x opraviceno, 18 x neopravičeno odsoten SILVESTER GORENC: 3 x opraviceno, 5 x neopravičeno odsoten BRANKO JANC: 13 x opraviceno odsoten, 22 x neopravičeno odsoten ALOJZ KERIN ( od 11.5.95 dalje): 12 x opraviceno, 4 x neopravičeno odsoten, ROBERT KERIN: 3 x opraviceno, 16 x neopravičeno odsoten MARTIN KODRIČ: 1 x opraviceno odsoten MARTIN KOLAN: 13 x opraviceno, 14 x neopravičeno odsoten IVAN KOZOLE: 5 x opraviceno, 14 x neopravičeno odsoten FRANC LAPUH: 2 x opraviceno, 14 x neopravičeno odsoten MARTIN LEŠNJAK: prisoten na vseh sejah EMIL MOšKON: 6 x opraviceno, 3 x neopravičeno odsoten DAMJAN OBRADOVIč: 15 x opraviceno odsoten, IVAN RIMC (od 11.5.95 dalje): 15 x opraviceno, 17 x neopravičeno odsoten MIHAEL SENICA: 12 x opraviceno, 1 x neopravičeno odsoten ANTON ŠERBEC: 11 x opraviceno, 5 x neopravičeno odsoten FRANC ŠTOKAR: lx opraviceno odsoten JOžE TOMAŽIN: (od 11.5.95 dalje) 8 x opraviceno, 3 x neopravičeno odsoten IVAN URBANČ: 4 x opraviceno, 7 x neopravičeno odsoten BRANIMIR VODOPIVC: 2 x opraviceno, 6 x neopravičeno odsoten, JOŽE ZAGORC: 7 x neopravičeno odsoten JOžE ŽABKAR: 10 x opraviceno, 2 x neopravičeno odsoten, JANEZ ŽAREN: 2 x opraviceno, 4 x neopravičeno odsoten, PETER ŽIGANTE: 6 x opraviceno, 5 x neopravičeno odsoten «. 32 15. november 1998 ObzorniK Aipinizem VRNITEV PLEZALNE ODPRAVE Z MADAGASKARJA Konec oktobra sta se s plezalne odprave na Madagaskar vrnila Andrej Sotelšek, clan Posavskega alpinističnega kluba, in Andrej Grmovšek, član Alpinističnega odseka Kozjak. Obiskala sta gorovje Andringitra, ki leži sto kilometrov južno od Finarantsue, drugega največjega mesta, in se dviga do 2800 metrov nadmorske višine nad osrednjo planoto. V tem pogorju se nahaja veliko sten, visokih do 900 metrov in zanimivih predvsem za prosto plezanje. Večina smeri poteka po odlično razčlenjenih granitnih ploščah. Zadovoljivo varovanje je praviloma možno namestiti le s svedrci, saj so pod zelo redke in še te zaraščene. Pod steno sta prvič prišla 13. septembra 1998 in najprej ponovila smeri "Ebola" (6c+, 250 m) in "Out of Africa" (7a, 650 m), ki ju je letos poleti preplezal znani Michel Piola. čez nekaj dni sta se podala v najvišjo steno masiva, Tsaranoro, in sicer najtežjo smer na otoku: Gondwanaland. Ključ te 900 metrov dolge smeri je zadnji 19. raztežaj z oceno 9- , ki je tudi najtežji. Smer je predvsem vzdržljivostni problem, saj je v njej kar devet raztežajev osme, trije pa spodnje devete stopnje. Prosto sta jo preplezala v dveh dneh, z bivakom na skalni polici sredi stene. Po uspešnem vzponu sta se preselila v sosednjo dolino in v štirih dneh preplezala in opremila prvo smer čez 400 metrov visoko steno Dunde. Te stene ni pred njima preplezal še nihče. S svedrovci sta opremila varovališča in gladke plošče, večinoma pa sta uporabljala "cisto" varovanje, kar pomeni, da sta v skalne razčlembe nameščala varovalne pripomočke (vrvne zanke, metulje, zatiče). Smer je zelo zahtevna, saj je v njej potrebno nekajkrat odplezati desetmetrske odstavke sedme stopnje brez možnosti nameščanja varovanja. Smer sta na koncu preplezala še prosto, ocene posameznih raztežajev pa so: 9-, 8-, 7-, 7-, 8, 9-, 7, 6+, 5, 3. Smer se imenuje "Salama vazaha!" (pozdravljena, bela gospoda!). Tako so ju vsako jutro pozdravljali otroci iz črnske vasi pod steno. Za pomoč pri odpravi se Andrej Sotelšek iskreno zahvaljuje Avtocentru Radanovič, Fordu Paič, Obdni Krško, Savaprojektu Krško, T&T AOP Servisu, QTehni. Vse, ki bi radi izvedeli kaj več o alpinizmu, Madagaskarju in o plezanju nasploh, Andrej Sotelšek vabi na predavanje ob diapozitivih, ki bo v sredo 25. 11. 1998 ob 19 uri v mali dvorani Kulturnega doma v Krškem. (PAK) SREČAKJE S ZOISOVIMI ŠTIPENDISTI V sredo, 28. oktobra 1998, je bilo izredno zanimivo srečanje novih Zoisovih štipendistov ob prisotnosti njihovih staršev ter članov Rotary kluba in drugih vidnih gospodarstvenikov. Pozornost, ki jo zagotovo zaslužijo nadarjeni in hkrati prizadevni mladi Posavčani, je bila poudarjena tudi s prisotnostjo gostov, državne sekretarke Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve mag. Zdenke Kovač, direktorja Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje Jožeta Glazerja ter poslancev Jožeta Avšiča in Branka Janca ter županov oz. predstavnikov vseh treh občin v Posavju. Direktor Območne enote Sevnica Toni Koren je v pozdravnem nagovoru poudaril pomen nadarjenosti mladih za njihov osebni razvoj in razvoj kraja ter odgovornosti okolja, da se vanj vračajo mladi perspektivni strokovnjaki. V osrednjem govoru je državna sekretarka mag. Zdenka Kovač izpostavila prizadevanja države pri podpori nadarjenim, ki se mora kazati ne samo v obliki štipendiranja, ampak mora blti prisotna vse od vrtca dalje. Direktor Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje Jože Glazer, ki je vsem novim . Zoisovim Štipendistom podelil certifikate, je med drugim izpostavil, da si bo Zavod tudi v bodoče prizadeval opravljati pomembno poslanstvo dela z nadarjenimi. župan Občine Brežice Jože Avšič pa je poudaril vse večje zanimanje delovnih okolij za sposobne mlade strokovnjake. Za vse prisotne so pripravili mladi "umetniki", sicer Zoisovi štipendisti, lep kulturno umetniški program, vključno s predstavitvijo letošnje poletne sole za Zoisove štipendiste "Posavje - skupno ognjišče", katere predstavitev je pripravila vodja poletne šole Alenka Žuraj._____________________________________________ Plavanje MEDNARODNI MITINC MLADOST - ZAGREB 7. in 8. novembra je v Zagrebu potekal plavalni miting, na kate- rem so sodelovali plavalci iz Av- strije, Bosne in Hercegovine, Madžarske, Hrvaške in Slovenije. Tekmovanje je potekalo v treh ka- tegorijah: mladinci, kadeti ter dečki-deklice. Sodelovalo je tudi 27 plavalcev in plavalk Celulo- zarja. Glede na številne težave z bazeni, pa tudi glede na močno konkurenco, so bili doseženi re- zultati zelo dobri. Posebej se je izkazala Dolores Žičkar, ki je v disciplini 200 prsno z rezultatom 3:06,88 v kategoriji deklic, starih dvanajst let, osvojila tretje mesto. Sara Hojskidl let)je visti kategoriji osvojila tretje mesto v disciplini 100 delfin z rezultatom 1:24,74. V kategoriji kadetov do 16 letje Rok Kerin dosegel četrto mesto v disciplini 200 me- šano z rezultatom 2:21,31 in peto mesto v disciplini 200 hrbtno s časom 2:22,96. Jaka Marušič je v isti kategoriji v disci- plini 100 prsno z rezultatom 1:12,30 dosegel četrto mesto in v disciplini 200 prsno z rezultatom 2:41,82 šesto mesto. Peto mesto so osvojili Nina Pirc v disci- plini 50 prosto s časom 32, 89 in Peter Rostohar v disciplini 100 delfin z rezulta- tom 1:26,20. šesto mesto so osvojili Nika Jevnik, 100 delfin, čas 1:14,57 (kadetinja), Tanja Tomič, 200 hrbtno, čas 2:58,24 (deklica), Jaro Kovačič, 200 delfin, čas 2:26,69 (kadet), Dolores žičkar, 100prsno 1:31,00 (deklica). (Pripravil: Silvo Potočnik) 15. REGATA OKOLI OTOKA V sklopu praznovanja praznika KS Kostanjevica na Krki je ŠD Krka iz Ko- stanjevice na Krki v nedeljo, 25. oktobra 1998 organizirala že 15. tradicionalno Regato okoli kostanjeviškega otoka. Kljub slabemu vremenu se je regate udeležilo okoli petdeset tekmovalcev iz različnih kiubov širom Slovenije. Od domačih tekmovalcev so se najbolje odrezali: v kategoriji KI - Turist - Jordan Andrej - ŠD Kostanjevica in v C2 - Mešani pari - 1. mesto - Blatnik - Repar - ŠD Kostanjevica M.Z. 15. november 1998 v 33 KAM V POSAVJU SEVNICA Občina Sevnica praznuje in vabi: 17.11. ob 17.uri v Krmelju: Zdrava prehrana našega otroka (okrogla miza) 25.11. ob 15.uri v Kulturni dvorani Sevnica: Kviz "Mladi in gibanje Rdečega križa" 28.11. ob 2O.uri na Razborju: Ko zaznamuje bolezen in smrt - dr.Metka Klevišar; razstavlja Gvido Borin BREŽICE Knjižnica Brežice: 17.11. ob 17.uri, ura pravljic: KAKO JE PAVLIHA KUKCA PRODAL 19.11. ob 19.uri, predstavitev knjige Franjo Trojnar: VIZIJA USPEHA 24.11. ob 17.uri, ura pravljic: LONČEK-BALONČEK KRŠKO 25.11.1998 - ob 19. uri v KD Krško - Odprava na Madagaskar (predavanje Andreja Sotelška) "SREČANJE NA TA MALEM PLAC" Turistično društvo in Krajevna skupnost Kostanjevica na Krki sta tudi letos, že drugič organizirala prijetno druženje kra janov. Prireditev je letos potekala na kopališču Otok zaradi ureditvenih del na ta malem plac, v soboto, dne 17.10.1998. Vse sodelujoče vasi so nastopale s svojimi ekipami v veslanju in vlečenju vrvi. Posebej je treba poudariti da so letos v vlečenju vrvi sodelovale tudi tri žen- ske ekipe. Tekmovanja so potekala v na petem vzdušju. Za prve tri ekipe v posameznih panogah je organizator pripravil nagrade. Rezultati tekmovanj: Veslanje: 1. mesto: Dobe, 2. Kostanjevica- celina, 3. Globočice; Vlečenje vrvi-moški: 1.mesto: Globočice, 2. Prekopa, 3. Kostanjevica-celina; Vlečenje vrvi ženske: 1. mesto: Malence, 2. Prekopa, 3. Dobe. UREDNIŠTVO V NOVIH PROSTORIH Bralce, naročnike, sodelavce in organizatorje različnih programov ter prireditev obveščamo, da se uredništvo Posavskega obzornika od 1. novembra nahaja na novi lokaciji. Obiščete nas lahko na Valvasorjevem nabrežju št. 5 v Krškem, poleg Galerije Krško, ob cesti Krško - Brestanica. NAROCILNICA P.P. 288,8270 Krško slh^nrtiiK' Ime in priimek Naslov Pošta Naročam 12 številk časopisa Fösavski Ofa.ZQfn.ik po naročniški ceni z 20% popustom -1.920 SIT, V ceno sta všteta prometni davek in poštnina, Datum: Podpis; Naročnino bom poravnal-a v 8 dneh po prejemu računa, ObznrniK SESTANKI Z REPUBLIŠKIMI ŠTIPENDISTI Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje posveča veliko pozornost mladim s ciljem primerne vključitve v nadaljnje poklicno izobraževanje oz. zaposlitev. Dolgoletno in pomembno delo se izvaja tudi v obliki podeljevanja republiških štipendij. V letošnjem letu je upravičenih do štipendije 1556 posavskih srednješolcev, od teh je 533 novih štipendistov. Prav s slednjimi so bili opravljeni sestanki. Prisotnim so župani posameznih občin predstavili dosežene rezultate, predvsem pa razvojne namere v okolju, skratka vse tisto, kar je za mlade zagotovo zanimivo. Predstavniki Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje pa so spregovorili o nalogah in vlogi mladih pri osebnem izobraževanju oz. pripravi za uspešno zaposlitev. Zelo konkretno je bil predstavljen tudi potek obravnave vlog in podelitve štipendij. Prisotnost preko 500 mladih štipendistov potrjuje pravilnost in nujnost takih srečanj z mladimi Posavčani tudi v bodoče. UREDNIŠTVO SPOROČA Na podlagi Zakona o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1 994, si uredništvo v skladu z uredniško politiko in prostorskimi zmožnostmi pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja prispevkov bralcev. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon v tretjem členu. Avtorje pisem, mnenj, pripomb, pobud, pohval, odgovorov in popravkov informacij opozarjamo, da zahtevamo spoštovanje predpisane dolžine največ 45 tipkanih vrstic, prekoračitev pa je mogoča le s posebnim dovoljenjem uredništva. Uredništvo si pridržuje pravico, da vse daljše prispevke avtomatično zavrne ali skrajša. Vsi prispevki, v obliki tipkopisa ali na računalniški disketi v programu Word • for Windows, morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom, po možnosti tudi telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Pisem bralcev ne honoriramo. 34 15. november 1998 TRGOVINa2| *> KRSKO BOHORICEVA 5 TEL:0608/21-389 CKZ35 TEL: 0608/22-199 ZAKAJSMO ~ mAT mam """"¦äHT """/-% 1. ZATO KER IMAMO NAJVEČJO PONUDBO OBLAČIL ZA VSE GENERACIJE IN ZA VSAKO PRILOŽNOST 2. ZATO, KER SO PRI NAS OBLAČILA MODNA, LEPA, KVALITETNA IN KAR JE NAJVAŽNEJŠE - PO ZELO UGODNIH CENAH 3. ZATO KER NAM Nl VSEENO KAKO SE BOSTE POČUTILI TUDI PO NAKUPU. PREPRIČAJTE SE - Jig ZAVAS T B A II A T U O 5^^O>{|| CENTER TA-BU KE5KO I TRGOVCI! / Najvecji trgovsko poslovni center v Krškem "PC TA-BU KRSKO. Na voljo so lokali in pisarae* Prednosti: izjemna lega, velike parkirne površine, bližina Hrvaške.« % LEASING VOZIL, OPREME IN NEPREMIČNIN NAJSTAREJŠA SLOVENSKA LEASING HIŠA, PRVA S CERTIFIKATOM KAKOVOSTI ^ . i SI@J "(¦- ^ •'-•\ ISO 9001 1 TArBU, 1JUBIJANA, ROŽNA DOLINA C- V/16, TEL^ 061 123 16 17, 266 02L FAX: 061 123 31 68