18 monografije cpa Magdalenska gora Vetrolom v letu 2013 grafika v ozadju mmxxii 18 monografije cpa Magdalenska gora Vetrolom v letu 2013 Monika Arh, Tadeja Mulh, Mija Černe, Maja Lavrič, Gašper Rutar mmxxii Monografije CPA 18 Magdalenska gora. Vetrolom v letu 2013 avtorji prevod v angleščino Monika Arh, Tadeja Mulh, Mija Černe, Maja Lavrič, Maja Sužnik Gašper Rutar oblikovanje in prelom izdajatelj Nives Zupančič Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije Poljanska cesta 40, SI-1000 Ljubljana izris najdb http://www.zvkds.si Samo Ohman uredniški odbor vektoriziranje risb gradiva Barbara Nadbath, odgovorna urednica Nataša Svenšek Tadeja Mulh, glavna urednica Nives Zupančič, oblikovalka zbirke in likovna urednica terenske fotografije in fotografije najdb Vanja Celin, tehnična urednica Maja Lavrič, Davorin Ciglar Milosavljević Nika Čremošnik, članica izdelava načrtov in risb (preseki, tlorisi) najdišča recenzentka Gašper Rutar Martina Blečič Kavur Spletna izdaja lektoriranje slovenskega besedila Nina Krajnc Vse edicije zbirke Monografije CPA so brezplačne. Najdete jih na povezavah: lektoriranje angleškega besedila http://www.zvkds.si/sl/kategorija-publikacije/e-knjige Fiona Thompson https://www.dlib.si/ © 2022 Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije Vse pravice pridržane. ISSN 2630-208X Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 149616131 ISBN 978-961-7169-45-4 (PDF) Vsebina 5 1 Uvod 6 2 Historična analiza in opis prostora Mija Černe, Maja Lavrič, Tadeja Mulh, Gašper Rutar 10 3 Arheološko dokumentiranje uničenja po vetrolomu leta 2013 Mija Černe, Maja Lavrič, Tadeja Mulh 18 4 Analiza in interpretacija odkritega gradiva Monika Arh 18 Starejša železna doba 18 Mlajša železna doba 23 Poznosrednjeveško in novoveško gradivo 25 5 Zaključek Tadeja Mulh, Monika Arh, Mija Černe, Maja Lavrič 26 6 Magdalenska gora Tadeja Mulh, Monika Arh, Mija Černe, Maja Lavrič 27 7 Viri in literatura 29 Spletni viri 30 8 Katalog stratigrafskih enot 31 9 Katalog gradiva Monika Arh Magdalenska gora 1 Uvod Na območju Magdalenske gore so bile leta 2013 zaradi uničujočega neurja, ki je znotraj območja va- rovanega arheološkega najdišča Zgornja Slivnica – Arheološko najdišče Magdalenska gora (EŠD 880) izruvalo več dreves, izvedene predhodne arheološke raziskave ( sl. 1). Slika 1 Lokacija predhodnih arheoloških raziskav (vir: Atlas okolja, http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile. aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso). 5 Monografije CPA 18 1 Historična analiza in opis prostora Mija Černe, Maja Lavrič, Tadeja Mulh, Gašper Rutar Območje, uničeno ob neurju, leži znotraj arheolo- mimo Hrastja in Cikave potoček, ki se vije ob jugo- škega najdišča, registriranega kot Zgornja Slivnica – Ar-vzhodnem vznožju Magdalenske gore, njegovo kori- heološko najdišče Magdalenska gora (EŠD 880).1 Za praz-to pa se napolni le ob visokih vodah. Vodno zajetje godovinsko naselje je bila izbrana naravno zavarovana je tudi na severni strani tik pod vrhom Magdalenske vzpetina (504 m) na vzhodnem obrobju Šmarske do-gore. To področje ima vlažno zmernocelinsko pod- line, ki predstavlja nadaljevanje Grosupeljske kotline. nebje. Večino Dolenjskega podolja prekrivajo pokar-Obkrožajo jo Ljubljansko barje, Posavsko hribovje in bonatne prsti, ki se širijo v 5−l0 km širokem pasu od nizki dolenjski kras. Pokrajino prepredajo mnogi pre- Šmarja do Novega mesta. Neposredno na dolomitu lomi, med katerimi največji z dinarske smeri poteka po ležijo rdečerjave gline, znane tudi kot plodna kraška Šmarski dolini proti Ljubljanskem barju in je meja med rdeča prst, ki se je največ ohranilo prav na območju Posavskimi gubami in severozahodno Dolenjsko. Pri Šmarske doline in predstavlja ugodna tla za agrarno Šmarju - Sapu je obod Grosupeljske kotline najnižji. izrabo. Z reliefnimi in vodnimi razmerami je tesno Tamkajšnji preval med Velikim Vehom in Razdrtim, ki povezano tudi rastje. Polovico površin danes pokriva leži zahodno od Magdalenske gore, je imel vedno ve-gozd. V Grosupeljski kotlini so za obdelovanje in po- lik pomen za prehod iz Ljubljanske kotline v osrednjo selitev najugodnejši rahlo dvignjeni robni deli kotline, Dolenjsko. Pobočje se na tem mestu položno spušča kjer dolomit pokrivajo debeli nanosi rdečerjave ilovice. proti 50 m nižjemu Ljubljanskem barju. Na vzhodu pa Pelodne analize vzorcev iz Grosupeljščice so pokazale grosupeljski fluviokraški ravnik od šentviškega ločuje na prisotnost človekovega delovanja v preteklosti. Re-višnjegorski klanec. V pokrajini se stikajo različne tek- lativno dobri travniki, primerni za govedorejo, se tod tonske in kamninske enote. Geološko podlago tvori širijo tudi danes ( sl. 2).2 pretežno triadni dolomit, nanj pa je bila z višjega sveta Magdalenskogorski kompleks, ki ga sestavljajo halštat-nanesena debela plast pliocenske rjavordeče gline, ki sko- in latenskodobno utrjeno gradišče z več obramb-je nastala pri preperevanju mezozojskih karbonatnih nimi nasipi in gomilnimi ter planimi grobišči v njego-kamenin. V tej rjavordeči glini so okrogle limonitne konkrecije, ki so nastale kot sekundarna tvorba v glini in so bile nekoč primaren vir za pridobivanje železa. V skupino svinčevo-cinkovih rudišč licijske antiklinale sodijo tudi rudišča v zaledju Magdalenske gore: Pleše, Paradišče in Podlipoglav, imenovano tudi Javorje. Na nepropustnih starotriasnih kamninah okrog Šmarja je razvejena mreža potočkov, ki imajo na okoliškem do- lomitu mnoge dotoke v obliki kraških izvirkov v dnu dolin ali na bližnjih pobočjih. Južno od Šmarja - Sapa se iz več izvirkov mokrotne Šmarske doline poraja Slika 2 Geološka karta območja (vir: Geološka karta potok Mali breg. Izpod Zgornje Slivnice priteka vanj Slovenije, merilo 1 : 25000, Ribnica). 1 RKD. 2 Tecco Hvala, Dular, Kocuvan 2004, 9−11. 6 Magdalenska gora vi okolici, je bil poseljen od pozne bronaste dobe do ši vicus ob poti, v katerem so bili naseljeni staroselci.7 mlajše železne dobe (sl. 3). Gre za pomembnejše naj-Rimske najdbe, ki zaznamujejo potek ceste, se v sta- dišče starejše železne dobe v vzhodnih Alpah. Največji rejši literaturi omenjajo strnjeno od vasi Tlake ( Tlake razmah je Magdalenska gora glede na številne pokope – Arheološko območje, EŠD 11886, sl. 4: 14) in Razdrtega doživela v 5. in 4. stoletju pr. n. št. V tem času je za- ( Šmarje -Sap – Arheološko najdišče Razdrto, EŠD 11900, vzemala eno ključnih mest v dolenjski železnodob-sl. 4: 12) preko Šmarja, ob Farovškem hribu in na poti ni skupnosti. Takrat je cvetela kovinarska obrt, ki se v Podgorico ter skozi Sap ( Šmarje - Sap – Cerkev sv. Kri-odraža v izjemnih rokodelskih izdelkih, med katerimi ža, EŠD 2534, sl. 4: 13), dalje do Paradišča ( Paradišče – so zastopani številni predmeti situlske umetnosti. Po- Arheološko najdišče, EŠD 11874, sl. 4: 9) in Sel pri Šmarju membno vlogo je odigrala tudi v trgovinski menjavi, ( Sela pri Šmarju – Arheološko območje, EŠD 11881, sl. 4: kar dokazujejo dragocene uvožene grobne najdbe, kot 8).8 Od Šmarja oziroma Cikave se je stranska pot od-so importi iz italskih delavnic, konji s skitskega obmo- cepila naravnost proti jugu in vodila mimo železniške čja, jantar itd.3 Naselje na Magdalenski gori sodi med postaje v Grosupljem, kjer so ob koncu 19. stoletja od večja prazgodovinska gradišča, kar jih poznamo na gradnji železniške postaje dokumentirali starejšežele-Dolenjskem . znodobno in rimskodobno grobišče ( Grosuplje – Arhe- Grobišče v okolici, ki se uvršča med večje halštatske ološko najdišče ob železnici, EŠD 11867, sl. 4: 9). Z arhe-nekropole Dolenjske, obsega 36 gomil, od katerih je ološkimi raziskavami leta 2011 so bili odkriti sledovi bila večina v preteklosti prekopana ali vsaj načeta z izrabe prostora od srednje do pozne bronaste dobe in vkopi.4 Največ gomil sta konec 19. in na začetku 20. v rimski dobi.9 Prazgodovinske in rimskodobne nase-stoletja prekopala starinokop Jernej Pečnik in vojvo- litvene ostaline so bile odkrite tudi ob cerkvi sv. Miha- dinja Mecklenburška.5 Bogate grobne najdbe hranijo ela v Grosupljem ( Grosuplje – Arheološko najdišče ob cerkvi Narodni muzej Slovenije, Naravoslovni muzej na Du-sv. Mihaela, EŠD 11866, sl. 4: 8) (RKD). Zahodno od naju, Muzej za prazgodovino v Berlinu in v Cambrid-Magdalenske gore sta locirana delno odkrita antična geu, Massachussets, ZDA.6 nekropola ( Velika Stara vas – Nekropola, EŠD 11893, V okolici območja obdelave je registriranih več praz-sl. 4: 5) ter prazgodovinsko in rimsko najdišče ( Perovo – godovinskih najdišč, kot so Vrh pri Šmarju – Arheološko Arheološko območje, EŠD 11877, sl. 4: 6) s sledovi rimske območje Vrhovka (EŠD 11873, sl. 4: 1), Veliki Lipoglav ceste, ob kateri leži rimskodobno grobišče (RKD). Z – Prazgodovinsko grobišče Roje (EŠD 18793, sl. 4: 2), Mali območja Perovega se v starejših virih omenja najdba Lipograv – Gradišče Mrdiž (EŠD 18794, sl. 4: 3), Pance – plavutaste sekire.10 Arheološko najdišče pri Koritu (EŠD 16741, sl. 4: 4), Grosu-Od pozne antike do poznejših obdobij srednjega veka plje – Arheološko območje Brinjski hrib (EŠD 11865, sl. 4: je imel za šmarski prostor v smislu kontinuitete pro-7) in Šmarje - Sap – Arheološko najdišče Farovški hrib (EŠD metnih tokov izjemno vlogo rimski cestni sistem, kar 11878). V zgodnjerimskem času so bila po raziskavah dokazujejo imena naselij Tlake („tlakovana cesta“) in sodeč gradišča že opuščena in življenje se je preselilo Razdrto („ruševine rimskega imperija“), ki sta nastali v šmarsko nižino, ob rimsko državno cesto Emona– ob pomembni antični prometnici Emona–Siscija.11 Siscija, ki je potekala ob vznožju Magdalenske gore. Verjetno je po tej cesti potekalo tudi koloniziranje Upravni in administrativni center je za nadaljnja štiri Slovanov v 7. in 8. stoletju.12 Iz tega časa izvirajoče stoletja postala bližnja Emona, nova naselbina v dolini naselbine so gručastega tipa, s poljsko razdelitvijo na pod Magdalensko goro pa je bila najverjetneje le manj-prvotne grude. Mreža prafar v zgodnjem srednjem 3 Tecco Hvala, Dular, Kocuvan 2004; Tecco Hvala 2007; 72−72; Teržan 2007, 81-90; Dular 2021, 34. 7 Štibernik 2007, 91−105. 4 RKD; ANSl, 200−201; Guštin, Dular 1974; Tecco Hvala, 8 ANSl, 202; Štibernik 2007, 93−105. Dular, Kocuvan 2004, 15−16, 97−98; Tecco Hvala 2012: Dular 9 RKD; ANSl, 202; Predan 2011. 2021, 34. 10 ANSl, 179. 5 Dular 2003, 71−72. 11 Kosi 1998, 10−12. 6 Splet 1. 12 Bricelj 2010, 82. 7 Monografije CPA 18 Slika 3 Naselje in gomile na Magdalenski gori (Tecco Hvala, Dular, Kocuvan 2004, sl. 4). 8 Magdalenska gora Slika 4 Arheološka najdišča v okolici Magdalenske gore (dopolnjeno po GISKD – http://giskds.situla.org/giskd). veku je dokaz za tedanjo gosto poselitev ozemlja in že dva rimska nagrobnika, in cerkev device Marije v na-zastavljeno fevdalno organizacijo.13 V fevdalni dobi so selju Šmarje - Sap (EŠD 749), ki je bila v času turških imeli tod velika posestva Ortenburžani, Turjačani in vpadov obzidana s taborskim obzidjem, od katerega Višnjegorci, kasneje tudi stiški samostan.14 Nastanek se je ohranil okrogel obrambni stolp, imenovan Tu-prvih naselij je na območju obdelave izpričan od 13. renček.17 Cerkev sv. Mohorja in Fortunata v Selah pri stoletja dalje.15 V času visokega in poznega srednjega Šmarju (EŠD 2533) se imenuje po oglejskem škofu veka so bile zgrajene številne cerkve, ki so bile v po-Mohorju in njegovem pomočniku Fortunatu, ki sta znejšem času večkrat prenovljene oziroma predelane. oznanjala krščanstvo in bila okoli leta 70 usmrčena. Ko Na Magdalenski gori stoji cerkev sv. Marije Magdalene so leta 2004 menjavali cerkveni tlak, so odkrili najsta- (Zgornja Slivnica – Cerkev sv. Marije Magdalene na rejšo fazo iz časa pozne romanike oz. 13. stoletja; pod Magdalenski gori, EŠD 2530) iz 15. stoletja.16 V visoki današnjim baročnim prezbiterijem sta bila starejši tlak srednji vek sodi nastanek cerkev sv. Križa (imenovane in polkrožna apsida, sredi nje pa oltar.18 tudi sv. Helene) v Tlakah (EŠD 2534), kjer sta danes 13 Perko, Orožen Adamič 2001, 467. 14 Savnik 1971, 116. 17 RKD; Štibernik 2007, 93−94; Peskar 2007, 251−270; Fister 15 Müller et. al. 1995, 196−198. 2007, 285−292. 16 RKD. 18 Struna, 2005. 9 Monografije CPA 18 2 Arheološko dokumentiranje uničenja po vetrolomu leta 2013 Mija Černe, Maja Lavrič, Tadeja Mulh Naselje na Magdalenski je dolgo nekoliko več kot del naselja je bil na jugovzhodnem koncu, kjer je v 800 metrov, njegova največja širina pa je 220 metrov. obzidju vrzel, ki jo obdajajo naravne skale.19 Obsega precejšen del podolgovatega grebena, ki po- Neurje, ki je zajelo območje Magdalenske gore, je teka v smeri severozahod−jugovzhod. V isti smeri izruvalo več dreves, ležečih večinoma na prvi terasi se postopoma spušča tudi teren, vendar pa je naklon severovzhodno od cerkve sv. Marije Magdalene. Raz-razmeroma blag, zato je bilo v naselju veliko ravne- iskave so na tem območju potekale v obliki arheo- ga prostora. Naselje na Magdalenski gori se deli na loškega dokumentiranja poškodovane površine ob zgornji del ob poznogotski cerkvi sv. Marije Magda-izruvanju drevesnih panjev. Skupno smo dokumen- lene in spodnji del, ki obsega ostali del grebena. tirali 38 izruvanih drevesnih panjev ali njihovih skup- Zgornji del naselja je bil posebej utrjen. Potek nek- kov. Na terasastem pobočju, poraščenem z gozdom, danjega obzidja je dobro viden in ga je mogoče sle- severovzhodno od cerkve sv. Marije Magdalene, smo diti po celi dolžini. Ohranil se je kot rob razmeroma jih dokumentirali 29 (od št. 1 do 29), jugozahodno od močne ježe (široke do 12 metrov), za katero je nas-omenjene cerkve pa še 9 (od št. 30 do 38). tala nagnjena terasa. Terasa se je najlepše ohranila na Drevesni panji so bili, kjer je bilo to z vidika varnosti južni in severovzhodni strani naselja, saj so na teh na terenu mogoče, umeščeni v državni koordinatni območjih obzidje skoraj v celoti prilagodili konfi-sistem – D48/GK z laserskim tahimetrom. Preseke guraciji terena. Na južni strani obzidje ni sklenjeno, posameznih izruvanih drevesnih panjev ali njihovih ampak poteka v značilnem zamiku, skozi katerega je skupkov smo očistili ter dokumentirali s fotografija-proti vrhu speljan današnji kolovoz. Na tem mestu je mi in opisno. Po stratigrafskih enotah so bile pobrane bil skoraj gotovo tudi prazgodovinski vhod v zgor-vse najdbe, ki so bile na površini in med koreninami nji del naselja. Po zahodnem pobočju se pod obzid- izruvanih drevesnih panjev. Drevesne panje št. 36 jem zgornjega dela naselja vleče nekaj teras. Njihov (uničena površina: 1,82 m × 1,03 m × 0,30 m), 37 potek ni najbolj jasen, saj se praviloma nadaljujejo v (uničena površina: 1,8 m × 1 m × 0,32 m) in 38 (uni-ježe tamkajšnjih njiv oziroma travnikov. Terase so čena površina: 1,7 m × 1,08 m × 0,53 m), ki so se razmeroma ozke, zato na njih ni bilo veliko prosto-nahajali na robu pobočja in kjer ni bilo ugotovljenih ra. Ne glede na to pa je zelo verjetno, da so nastale arheoloških struktur ali najdb, zaradi slabe dostop- že v prazgodovinskem času. Notranjost zgornjega nosti nismo mogli v celoti dokumentirati. dela naselja je spremenjena, predvsem zaradi gradnje Glede na to, da notranjost gradišča do zdaj še ni bila cerkve, cerkvenega dvorišča in najverjetneje pesko-raziskana, smo z dokumentiranjem uničenja pridobili kopov. Bolje so ohranjeni predeli tik za zidom, ob prve podatke o stratigrafiji naselbine. Stratigrafija naj-katerem se vlečejo razmeroma lepe terase. dišča, ki se je pokazala v poškodovanih površinah, je Utrjen je bil tudi spodnji del naselja. Tu je obzidje bila relativno preprosta. Zgornja plast je bila sestavlje-nekoliko slabše ohranjeno, kar še zlasti velja za ju-na iz humusne zemljine, preperevajočega listja in kore- gozahodni rob gradišča, ki je v razdalji 200 metrov v nin (SE 1). Pod njo je bila plast temno sivorjavega ilov-celoti uničen. Kljub temu pa je obod jasen. Stik spo- natega melja (SE 2), ki je prekrivala plast preperelega dnjega obzidja z zgornjim ni ohranjen, saj se ježa na obeh krakih izteče v pobočjih hriba. Vhod v spodnji 19 Dular 2021, 34. 10 Magdalenska gora Slika 6 Slika 7 Slika 5 Pregledni načrt naselja in gomilnih grobišč na Magdalenski gori na vizualizaciji ZLS. Merilo 1 : 7000. 11 Monografije CPA 18 Slika 6 Podrobnejši načrt lokacije dokumentiranih panjev na vizualizaciji ZLS. Merilo 1 : 500. 12 Magdalenska gora Slika 7 Podrobnejši načrt lokacije dokumentiranih panjev na vizualizaciji ZLS. Merilo 1 : 500. 13 Monografije CPA 18 apnenčastega kamenja (SE 3). To kamenje je zgornji 7 (več kot 900 odlomkov) in 20 (več kot 20 odlom-sloj preperele geološke apnenčaste žive skale (SE 4). kov), med koreninami drevesnih panjev in v presekih Pri drevesnih panjih 7 (sl. 10), 19 in 20 je bila nad pla-poškodovanih površin pa v večjem številu še pri dre- stjo preperevajočega apnenčastega kamenja (SE 3) vesnih panjih št. 8 (20 odlomkov), 14 (več kot 100 plast rdečerumenega ilovnatega peska, spojenega s odlomkov), 17 (več kot 60 odlomkov) in 35 (skoraj hišnim lepom (SE 5). Pri drevesnem panju 19 smo 200 odlomkov). Na podlagi distribucije hišnega lepa dokumentirali peščeno plast, ki jo je sestavljalo več vo-in najdb glinenih uteži, žrmelj ter žlindre (drevesni doravnih pasov; prvi pas je sestavljal grob rdečerumen panji 1, 7, 14, 17, 21, 26 in 35) bi lahko sklepali o ilovnati pesek, ki je bil naložen na svetlo rdeč fin pe-lokacijah prazgodovinskih objektov, vendar pa le te sek, pod katerim se je ponovno pojavil grob rdečeru- niso bile potrjene z arheološkimi strukturami. men ilovnati pesek (sl. 11). Peščena plast je imela jasno Pri izruvanih drevesnih panjih jugozahodno od cerkve linearno linijo, ki je bila vidna tako v profilu kot na dnu sv. Marije Magdalene najdb lončenine ali delov hišne-uničene površine izruvanega drevesnega panja. ga lepa, z izjemo drevesnega panja 35 (sl. 16), nismo V linearnih pasovih je bil hišni lep odkrit tudi pri odkrili. Stratigrafsko je bil na tem območju sloj zemlji-drevesnih panjih 1 (sl. 15) (več kot 500 odlomkov), ne (SE 2) bistveno tanjši oziroma ga sploh ni bilo. Slika 8 Dokumentirano uničenje drevesnega panja 3, v Slika 10 Dokumentirano uničenje drevesnega panja 7, v preseku vidne SE 1, SE 2 in SE 3. preseku vidne SE 1, SE 2, SE 5, SE 3 in SE 4. Slika 11 Horizontalni peščeni pasovi SE 5 pri drevesnem panju 19. Slika 9 Dokumentirano uničenje drevesnega panja 9, v preseku vidne SE 1, SE 2, SE 3 in SE 4. 14 Magdalenska gora Distribucija najdb po panjih Prazgodovinska lončenina Hišni omet Srednjeveška lončenina Slika 12 Pregledni načrt izruvanih dreves (panjev) s predstavitvijo distribucije odkritih najdb, in sicer prazgodovinske in srednjeveške lončenine ter hišnega ometa. Merilo 1 : 500. 15 Monografije CPA 18 Distribucija najdb po panjih Prazgodovinska lončenina Hišni omet Srednjeveška lončenina Slika 13 Pregledni načrt izruvanih dreves (panjev) s predstavitvijo distribucije odkritih najdb, in sicer prazgodovinske in srednjeveške lončenine ter hišnega ometa. Merilo 1 : 500. 16 Magdalenska gora Žrmlje Žlindra Utež Slika 13 Pregledni načrt izruvanih dreves (panjev) s predstavitvijo distribucije odkritih najdb, in sicer prazgodovinske in srednjeveške lončenine ter hišnega ometa. Merilo 1 : 1000. 17 Monografije CPA 18 3 Analiza in interpretacija odkritega gradiva Monika Arh V izkopanih plasteh je bilo skupaj odkritih nekaj manj dobe,22 prisotno tudi na robovih pokrovk in pekev.23 kot 3000 drobnih najdb, od tega kar 912 odlomkov V mlajši železni dobi se ta način okraševanja načelo-lončenine in 1867 odlomkov hišnega lepa. Med gra- ma ne uporablja, kot tudi ne okras v obliki horizon- divom se pojavljajo tudi redki odlomki keramičnih talnih linij, na katere so pripete poševne linije ( kat. uteži, kosi kamnitih žrmlj, kosi žlindre in živalske št. 48). Ga pa poznamo v času starejše železne dobe kosti, odkrita pa sta bila tudi del peresovine in del iz najdišč Cvinger nad Virom pri Stični24 in Poštela.25 noge bronaste fibule. Na podlagi pregleda drobnih najdb je bilo ugotovljeno, da večina drobnega gradi- va, z izjemo redkih odlomkov poznosrednjeveške in Mlajša železna doba novoveške lončenine, sodi v prazgodovinsko obdobje, pri čemer velika večina odlomkov datira v obdobje Najštevilčneje je zastopano gradivo, ki smo ga na mlajše železne dobe, nekaj odlomkov pa domnevno podlagi primerjav z ostalimi najdišči datirali v čas sodi v halštatsko obdobje. Prazgodovinske najdbe mlajše železne dobe. Med mlajšeželeznodobnim gra-kažejo tipičen naselbinski značaj najdišča. divom se najpogosteje pojavljajo odlomki lončenine, Časovno pripadnost prazgodovinskega gradiva smo redki so odlomki keramičnih uteži in odlomki hišne-določili na podlagi odlomkov različnih posod, ki smo ga lepa ter žrmlj. jim lahko določili tipološko obliko, ter okrašenih od- Najpogostejša oblika lončenine na najdišču je lonec, lomkov. Odlomki lončenine so večinoma ohranjeni pojavljajo se tudi sklede, visoke posode z ozkim vra-fragmentarno, površina je pogosto poškodovana. tom ali t. i. glinenke, pekve in miniaturne posodice. Prevladuje prostoročno izdelano posodje, za katero so značilni nepopolno oksidacijsko žganje in rumeno Starejša železna doba rdečkasti in rjavkasti barvni odtenki. Posodje je bilo večinoma izdelano iz drobnozrnatih lončarskih mas, V obdobje starejše železne dobe domnevno sodi ne- manjši odstotek tudi iz finozrnatih lončarskih mas, kaj odlomkov, ki se od preostalega gradiva ločijo gle- ki poleg drobcev kremena in sljude večinoma vsebu- de na tehnoloških značilnosti20 ali okras. Mednje sodi jejo večje količine apnenčastih kamenčkov. Površina odlomek prenosnega ognjišča z deloma ohranjenim, je pogosto porozna, kar pa je posledica tega, da se navzdol orientiranim držajem ( kat. št. 102). Predmet je apnenec na površini izlužil skozi čas. Razlog za to iz Gradišča pri Valični vasi s podobno oblikovanim trditev je dejstvo, da so pri vseh posodah s poroz-držajem sodi v pozni halštat.21 no površino v notranjosti oziroma na svežih prelo- V ta čas sodi tudi odlomek pokrova, ki je na robu mih vidne primesi apnenca. Groba lončenina obsega okrašen z vtisi ( kat. št. 64). Okraševanje robov posod oblike, kot so lonci, pekve in nekatere oblike skled. z vtisi je namreč priljubljen način okraševanja pred- vsem v času pozne bronaste in tudi starejše železne 22 Teržan 1990; Dular 2013; Dular, Tomanič-Jevremov 2010, ipd. 23 Grajski grič na Ptuju (Dular 2013, t. 36: 2), Ormož (Dular, Tomanič-Jevremov 2010, t. 1: 4, t. 48: 4, t. 52: 13, t. 54: 6, t. 110: 20 Manjše količine dodanega apnenca in bolj gladka površina 10, 11). pri grobi keramiki. 24 Grahek 2013b, t. 40: 6. 21 Dular, Breščak 1996, t. 3: 1. 25 Teržan 1990, t. 1: 5. 18 Magdalenska gora Večinoma so se ohranili odlomki ostenj različnih po- ščih, in sicer v Forminu,36 Brežicah37 itd. Poznani so sod, nekaj je odlomkov ustij, dnov, ročajev in držajev, tudi iz sosednje Avstrije38 itd. Med te oblike loncev prisoten je tudi okras. lahko prištevamo še en odlomek odebeljenega ustja Na vretenu izdelano posodje je brez izjeme iz zelo lonca iz drevesnega panja 1 ( kat. št. 18). finozrnatih lončarskih mas in ima v večini primerov Lonca L2 z izvihanim zaobljenim ustjem, izjemno temno – sivo ali črno površino, pojavljajo pa se tudi kratkim vratom in stožčastimi rameni ( kat. št. 3, 108) svetli barvni odtenki. Med fino lončenino sodijo od-imata analogije med gradivom najdišč Cvinger nad lomki visokih posod z ozkim vratom ( kat. št. 5, 61, Virom pri Stični,39 Gradišče pri Suhadolah,40 Pod-71), odlomek ostenja sklede ( kat. št. 16), odlomek bočje41 in Kotare – Krogi pri Murski Soboti,42 med-lonca ( kat. št. 15) in odlomki različnih posod ( kat. št. tem ko so bili številni odkriti na avstrijskem najdišču 17, 54, 69, 70, 96). Lethkogel.43 Najštevilčnejša oblika so lonci, ki smo jih razdelili na Odkriti so bili tudi štirje trebušasti lonci L3 z izviha-pet skupin (sl. 17). Medtem ko lonci skupin L1 do L4 nim ustjem in kratkim vratom, ki prehaja v zaobljeno sodijo med prostoročno izdelano posodje, je lonec rame in široko odprtino ( kat. št. 39, 65–67). Dva sta L5 izdelan na lončarskem vretenu in sodi med fino okrašena s horizontalnimi žlebovi na prehodu iz vra-keramiko. tu v rame ter z dvojno oziroma trojno žlebljeno va- Eden od značilnih latenskih odlomkov je keramični lovnico pod njimi ( kat. št. 65, 66), medtem ko sta dva lonec L1 z zaobljenim odebeljenim ustjem, okrašen neokrašena ( kat. št. 39, 67). Glede na obliko imajo s horizontalno kaneluro in navpičnim glavničenjem primerjave med latenskim gradivom najdišč Cvinger ( kat. št. 2). Lonci z odebeljenim ustjem so na splošno nad Virom pri Stični,44 Kostanjevec nad Tihabojem,45 pogosto izdelani iz grafitne keramike, na njih je po- Libna46 in Gradišče pri Valični vasi.47 Tudi tam je pri gosto prisotno glavničenje ali metličenje, včasih na loncih pogosto prisotno metličenje ali glavničenje. ramenu, zamejenem s kaneluro. Pogosti so predvsem Analogije imajo tudi med gradivom Lethkogla.48 v poznem latenu, pojavljajo pa se od srednjega latena V naslednjo skupino L4 uvrščamo lonce z izvihanim dalje.26 Lonec z najdišča Magdalenska gora je izdelan ustjem in blago trebušasto obliko ( kat. št. 13, 14, 68, iz lončarske mase, kateri pa grafit ni bil dodan. Ome-107). Podobni lonci so bili odkriti na najdišču Cvin-njene oblike loncev, izdelane iz grafitne keramike ali ger nad Virom pri Stični,49 Trnavi50 ter avstrijskem keramike brez vsebnosti grafita, z okrasom ali brez, Frauenbergu.51 se pojavljajo predvsem na mlajšeželeznodobnih na- Med značilne oblike poznega latena sodi tudi odlo- selbinskih najdiščih, kot so Cvinger nad Virom pri mek lonca L5 z ravnim robom ustja, izdelan na vre-Stični,27 Stari grad nad Podbočjem,28 Trnava,29 Or- tenu iz zelo finozrnate lončarske mase ( kat. št. 15). mož,30 Pod Kotom – sever pri Krogu,31 Kotare – Baza pri Murski Soboti,32 Kotare – Krogi pri Murski 36 Pahič 1966, t. 12: 8. 37 Černe, Arh, Mulh 2017, kat. št. 20. Soboti,33 Nova Tabla pri Murski Soboti34 in Spodnja 38 Frauenberg pri Lipnici (Tiefengraber 1997, Taf. 3: 7, 8, Taf. Hajdina pri Ptuju,35 odkriti pa so bili tudi na grobi- 4: 1, 2, Taf. 6: 3, 5, Taf. 9: 1–4, Taf. 10: 6, 7, Taf. 11: 5–7 ipd.); Lethkogel pri Stainzu (Baur 2009, Taf. 1-4 ipd. ). 39 Grahek 2013b, t. 19: 10, 14, t. 72: 14, t. 94: 18. 40 Dular, Pavlin, Tecco Hvala 2003, t. 1: 1, 4. 41 Guštin, Cunja, Predovnik 1993, sl. 8: 27. 26 Pahič 1966, 292. 42 Kerman 2011c, G438–G441. 27 Grahek 2013a, 82–86, sl. 48: L35c, L36a, sl. 49: L37a, L37b, 43 Baur 2009, Taf. 3: 1, 2, Taf. 14: 3, Taf. 18: 5, Taf. 19: 2, 3. L38, L39a, L39b, L40, L40a, L41a, L41b. 44 Grahek 2013b, t. 11: 5, t. 49: 19, t. 50: 1, t. 79: 7, t. 92: 3, t. 28 Guštin, Cunja, Predovnik 1993, sl. 10: 14, 15, sl. 11: 1–3. 93: 15, t. 94: 8, 20. 29 Novšak 2006, G22–G26,G29–G31, G50, G52, G83, G84. 45 Dular, Pavlin, Tecco Hvala 2003, t. 20: 2. 30 Pahič 1966, t. 13: 3; Dular, Tomanič-Jevremov 2009, t. 1:10, 46 Guštin 1976, t. 89: 7. t. 4, t. 5, t. 6, t. 7. 47 Dular, Breščak 1996, t. 4: 8. 31 Kerman 2011a, sl. 32: 1, 2. 48 Baur 2009, 19-21, Taf. 14: 2, Taf. 18: 1, 2. 32 Kerman 2011b, sl. 29: 2, 3. 49 Grahek 2013b, t. 70: 4, t. 71: 11, t. 79: 9, t. 91: 1, 2, t. 92: 2, 33 Kerman 2011c, sl. 32: 1, 2. t. 94: 5, 16, 21. 34 Guštin et al. 2017, 102, sl. 54: L2. 50 Novšak 2006, G38, G39, G102. 35 Tomanič-Jevremov, Gušin 1996, sl. 6: 3, 9, 11, sl. 7: 1–3, 12. 51 Tiefengraber 1997, Taf. 13: 1. 19 Monografije CPA 18 Lonci L1 L2 L3 L4 L5 Slika 17 Mlajšeželeznodobni lonci iz Magdalenske gore. Merilo 1 : 10. Po obliki je podoben pitosom, ki se pojavljajo na ši- vane tudi flašaste posode ali glinenke ( kat. št. 5, 61, rokem prostoru od spodnjega toka Donave pa vse do 71), sodijo med prepoznavne oblike poznega latena, Avstrije in Slovaške, uporabljali pa naj bi se za shra-v uporabi pa ostanejo še tudi po rimski zasedbi na- njevanje živil.52 V Sloveniji so bili v večjem številu ših krajev.58 Pojavljajo se tako na grobiščih kot tudi odkriti v Ormožu, in sicer z ravnimi oziroma nažleb-v naselbinah. V dveh primerih so bili ohranjeni od- ljenimi ustji,53 prisotni so tudi na Cvingerju nad Vi- lomki ostenj, okrašeni s horizontalnimi žlebovi ( kat. rom pri Stični54 in Cvingerju nad Koriti.55 Pogosti so št. 5, 71), v enem primeru odlomek ustja in vratu z na avstrijskih naselbinskih najdiščih Frauenberg pri ohranjeno luknjo ( kat. št. 61). Glinenke so poznane Lipnici56 in Lethkogel pri Stainzu.57 iz številnih najdišč, in sicer Cvinger nad Virom pri Vse ostalo oblike lončenine se redkeje pojavljajo Stični,59 Gradišče pri Suhadolah,60 Cvinger nad Ko- (sl. 18). Visoke bikonične posode z ozkim vratom riti,61 Križni vrh nad Belim Gričem,62 Stari grad nad in izvihanim ustjem, izdelane na vretenu, imeno-Podbočjem,63 Beletov vrt v Novem mestu,64 Roje pri 52 Dular, Tomanič-Jevremov 2009, 171. 58 Dular, Tomanič-Jevremov 2009, 171. 53 Dular, Tomanič-Jevremov 2009, t. 3. 59 Grahek 2013a, 91−94, sl. 51. 54 Grahek 2013a, 66, sl. 41: Pi 3. 60 Dular, Pavlin, Tecco Hvala 2003, t. 1: 8, 9. 55 Dular et al. 1995, t. 15: 2, t. 16: 14. 61 Dular et al. 1995, t. 14: 3–7, t. 16: 5. 56 Tiefengraber 1997, 687–688, Taf. 6/1, 2, Taf. 11/5, Taf. 62 Dular et al. 1991, t. 47: 1, 10, 11. 12/8, Taf. 14/5, 6, Taf. 16/5, Taf. 20/1, Taf. 21/7, Taf. 22/1. 63 Guštin, Cunja, Predovnik 1993, sl. 8: 19, 20, 22. 57 Baur 2009, 19–21, 27, Taf. 8, Taf. 9, Taf. 16: 1, 2. 64 Knez 1992, t. 17: 5, t. 22: 1, t. 34: 2, t. 39: 7 ipd. 20 Magdalenska gora Moravčah,65 Ormož,66 Poštela67 itd. Odkrite so bile dobne sklede so bile odkrite na najdišču Nova Tabla tudi v sosednji Avstriji68 in drugod.69 pri Murski Soboti85 in Pri Muri pri Lendavi.86 Nekaj odlomkov je pripadalo skledam, pojavljajo se Pogosti so odlomki pekev ( kat. št. 40, 51–53, 75–78, trije različni tipi skled. Dva odlomka ostenja sta pri-92, 93), na katerih je pogosto prisotno metličenje padala skledam S1 s t. i. S-profilom ( kat. št. 16, 88), ( kat. št. 40, 78). Podobne pekve so bile odkrite v ki so zelo pogoste na mlajšeželeznodobnih najdiščih. Lethkoglu.87 Poleg pekev je bil odkrit tudi odlomek Pojavljajo se tako med naselbinskim kot tudi grobišč- pokrova ( kat. št. 103). Vse pekve in pokrovi sodijo nim gradivom. Odkrite so bile na najdiščih Cvinger med prostoročno izdelano posodje. nad Virom pri Stični,70 Kostanjevec nad Tihabojem,71 Odlomke nizkih posod večjih dimenzij zaobljene ob-Roje pri Moravčah,72 Ormož,73 Pod Kotom – se- like smo interpretirali kot odlomke pladnjev ( kat. št. ver pri Krogu,74 Kotare – Baza pri Murski Soboti,75 24–26). Morda so služili kot pekači, vendar dokazov Kotare – Krogi pri Murski Soboti,76 Nova Tabla pri za to nimamo. Murski Soboti,77 Dobova,78 Brežice79 itd. Odkrite so Med prostoročno izdelanim posodjem so tudi dve v bile tudi v sosednji Avstriji, na najdiščih Frauenberg celoti ohranjeni miniaturni skledi ( kat. št. 72, 94) in pri Lipnici80 in Lethkogel pri Stainzu,81 kot tudi na dno minaturne posodice ( kat. št. 95). Domnevno so Hrvaškem na najdišču Zvonimirevo82 in Štrbinci pri te posodice nastopale v funkciji posodic za začimbe Đakovem.83 Zanimiv je predvsem odlomek manjše oziroma sol, lahko pa so tudi produkt otroške igre. sklede s S-profilom ( kat. št. 88). Običajno so sklede s Medtem ko je pri prostoročno izdelanem posodju S-profilom izdelane iz zelo fine gline na lončarskem okras precej raznolik, je fino posodje okrašeno iz-vretenu (glej pri kat. št. 16), ta skledica pa je izdela-ključno s horizontalnimi žlebljenimi linijami ( kat. št. na prostoročno in iz drobnozrnate lončarske mase, 5, 70, 71). poleg tega je prisotno metličenje, ki ni značilno za Najpogostejši način okraševanja prostoročno izdela-te oblike posod. Podobna skledica je bila odkrita na ne lončenine je metličenje, ki se največkrat pojavlja na najdišču Frauenberg pri Lipnici.84 zunanji površini posod ( kat. št. 6, 23, 47, 55, 56, 79, En odlomek je pripadal skledi z zaobljenim ostenjem 80, 82, 88, 89, 104). Zanemarljiv ni niti odstotek po-S2 ( kat. št. 74), medtem ko nekaj odlomkov skled sodja, kjer je metličenje prisotno na obeh površinah sodi med konične sklede S3 ( kat. št. 73, 85, 86). Po- ( kat. št. 1, 41, 43–46, 50, 57, 78, 81, 91), le izjemoma pa se pojavlja samo na notranji površini posode ( kat. št. 40, 42, 65, 97). Pojavlja se tudi glavničen okras v kombinaciji s kaneluro ( kat. št. 2). Med okrasom se na dveh loncih pojavlja tudi kom- 65 Knez 1977, t. 5: 3, 5, 8, t. 6: 8, t. 12: 9 ipd. 66 Dular, Tomanič-Jevremov 2009, t. 2. binacija horizontalnih žlebljenih linij in dvakratne ali 67 Teržan 1990, t. 51: 15−17, 19. večkratne žlebljene valovnice pod njimi ( kat. št. 65, 68 Frauenberg pri Lipnici (Tiefengraber 1997, 688, Taf. 4/4, Taf. 6/6, Taf. 9/7, Taf. 13/2, Taf. 15/7, Taf. 19/1, Taf. 20/7, 10, 66), pri čemer je pri enem od loncev v notranjosti Taf. 21/5,); Lethkogel pri Stainzu (Baur 2009, 21–23, Taf. 10-11). 69 Hrazany (Jansová 1986, Taf. 1/8). prisotno še metličenje ( kat. št. 65). Okras horizon-70 Grahek 2013a, 108, sl. 57: Sk 12. talnih žlebljenih linij se na latenski lončenini poja-71 Dular, Pavlin, Tecco Hvala 2003, t. 17: 4. 72 Knez 1977, t. 1: 2, 12-14, t. 2: 5, t. 3: 11, t. 12: 2, 4, t. 14: 9. vlja pogosteje, medtem ko se okras valovnice poja- 73 Dular, Tomanič-Jevremov 2009, t. 8, 9. 74 Kerman 2011a, sl. 32: 3. vlja redkeje. Poznan je iz poznolatenske naselbine 75 Kerman 2011b, sl. 29: 5. v Ormožu, kjer se valovnica pojavlja v kombinaciji 76 Kerman 2011c, sl. 32: 5. 77 Guštin et al. 2017, sl. 55: S3. z žlebovi ali v kombinaciji z rebrom.88 Valovnica se 78 Guštin 1981, Abb. 3: 1; Guštin 1984, Abb. 19: 23. v kombinaciji z rebri pojavlja med poznolatenskim 79 Jovanović 2006, sl. 23: 7, sl. 24. 6, sl. 25: 13, 14. 80 Tiefengraber 1997, 688, Taf. 17/6. 81 Baur 2009, 23-24, Taf. 12. 85 Guštin et al. 2017, sl. 55: S1. 82 Dizdar 2013a, T. 12: 2, T. 14: 2, T. 30: 1−3, T. 31: 6. 86 Šavel, Sankovič 2011, G180, G188, G382. 83 Dizdar 2013b, T. 1: 3, T. 2: 1, T. 3: 2, T. 5: 1, 3, T. 6: 1, 3 itd. 87 Baur 2009, Taf. 20: 6. 84 Tiefengraber 1997, Taf. 21: 6. 88 Dular, Tomanič Jevremov 2009, t. 1: 1, t. 12: 3. 21 Monografije CPA 18 Visoke posode z ozkim vratom Sklede S1 S2 S3 Pekve Pokrovi Pladnji Miniaturne posode Slika 18 Mlajšeželeznodobno posodje iz Magdalenske gore. Merilo 1 : 8. gradivom Beletovega vrta v Novem mestu,89 medtem najdišču Brijest pri Vinkovcih,91 pogoste pa so kom-ko je na Pošteli prisotna skupaj z žlebovi ali kot sa- binacije teh okrasov tudi na najdišču Damića gradina mostojen ornament.90 Okras žlebljene valovnice, ki v Starih Mikanovcih.92 V Avstriji najdemo valovnico se pojavlja kot samostojen element ali v kombinaciji na avstrijskih poznolatenskih najdiščih Frauenberg z rebrom, žlebovi ali z obojim hkrati, pa je poznan pri Lipnici93 in Södingberg,94 na Madžarskem pa na tudi iz poznolatenskih kontekstov sosednjih dežel. najdišču Gellérthegy-Tában.95 Lonec z izvihanim ustjem in vratom, okrašenim z rebrom in valovnicama, je bil odkrit na hrvaškem 91 Dizdar 2001a, t. 10: 1. 92 Dizdar 2001b, t. 20: 3, t. 39: 6, t. 41: 5, t. 42: 4. 93 Tiefengraber 1997, Taf. 8: 4, Taf. 12: 6, Taf. 17: 1, Taf. 19: 8, Taf. 20: 11, Taf. 21: 1. 89 Guštin 1977, t. 18: 7. 94 Tiefengraber 2009, Abb. 19: 1. 90 Teržan 1990, t. 20: 20, t. 44: 21. 95 Bónis 1969, Taf. 32: 2−6. 22 Magdalenska gora Pojavlja se tudi okras okrogle aplike z vtisom prsta na raznoliko gradivo priča o obstoju naselbine na Mag-zunanji površini odlomka, medtem ko je na notranji dalenski gori v času poznega latena. strani prisotno metličenje ( kat. št. 42). Okras plastič- nih aplik z vtisom prsta se zelo pogosto pojavlja na Kapiteljski njivi, saj ga najdemo pri loncih iz grobov Poznosrednjeveško in novoveško gradivo 121, 131, 144, 151, 155, 57, 158, 161, 178, 188,286, 532, itd.96 Odkrit je bil tudi v Grobu 3 v Brežicah, Redki odlomki sodijo v poznosrednjeveško in novo-na prostoročno izdelanem loncu, na ramenu, okra- veško obdobje ( kat. št. 34–36, 58–60, 62, 63, 83, 102, šenem s tremi plastičnimi aplikami z vtisom prsta.97 106). Prevladuje gradivo, ki ga lahko na podlagi ana-Poleg lončenine so bili odkriti tudi odlomki kera- logij umestimo v čas od 14. do 16. stoletja. mičnih uteži ( kat. št. 8−11, 99, 100) in svitkov ( kat. Odlomek visokega trikotnega ustja lonca ( kat. št. št. 105, 109), ki domnevno sodijo v mlajšo železno 106) ima številne primerjave. Ta oblika je dokaj po-dobo. Eden od odlomkov uteži zagotovo pripada pi- gosta na slovenskih poznosrednjeveških in zgodnje- ramidalni uteži ( kat. št. 100), ki so zelo pogoste tako novoveških najdiščih.101 Na najdišču Polhov Gradec med halštatskim kot tudi latenskodobnim gradivom je ta oblika umeščena v 15. do začetka 16. stoletja.102 Cvingerja nad Virom pri Stični.98 Svitki iz tega časa Na najdišču je bilo odkritih nekaj odlomkov loncev so bili odkriti tudi v latenskih plasteh najdišč Cvinger z večkrat profiliranim robom ustja ( kat. št. 34, 59, nad Virom pri Stični99 in Cvinger nad Koriti.100 60, 62), ki so ena najznačilnejših poznosrednjeveških Zanimivi sta najdbi dveh keramičnih predmetov, in oziroma zgodnjenovoveških oblik. Predovnikova sicer predmeta z ovalno vdolbino ( kat. št. 27), ki je meni, da se visoka, večkrat profilirana ustja pojavlja-morda služil kot nekakšen kalup, in manjše okrogle jo vse od začetka 14. stoletja do 17., morda celo 18. kroglice z vdolbinico ( kat. št. 98), ki se je morda upo-stoletja, medtem ko se nizka, večkrat profilirana ustja rabljala za stabilizacijo kakšnega predmeta. Seveda pa pojavljajo že od 13. stoletja dalje.103 o funkciji le-teh lahko samo domnevamo. Odlomek ostenja s koleščkanim okrasom v obliki Kovinske in kamnite najdbe so redke. Poleg kosov kratkih navpičnih linij ( kat. št. 35) je zagotovo po-kamnitih žrmlj ( kat. št. 12, 110), manjšega predmeta znosrednjeveški. Analogije za ta način okraševanja iz peščenjaka ( kat. št. 112) in nekaj kosov žlindre sta smo zasledili na Prešernovi ulici 6 na Ptuju, kjer na bila odkrita le odlomek noge in odlomek peresovine dveh loncih poleg navpičnih linij nastopajo tudi križci bronaste fibule ( kat. št. 84), katere skromna ohranje-v kombinaciji z žlebovi, Lamut pa gradivo na podlagi nost ne omogoča podrobnejše datacije. analogij iz avstrijskih najdišč umešča v 14. do 15. sto- Poleg zbira lončenine, ostalih keramičnih predmetov letje.104 Podoben okras je odkrit na dvorcu Grinfels105 in žrmlj pa naselbinski značaj najdišča dokazujejo in na najdišču Slovenj Gradec – glasbena šola,106 na tudi večje količine hišnega lepa z odtisi šibja ( kat. št. Graščini pri Polhovem Gradcu pa zasledimo le okras 28–33, 37, 38). navpičnih linij v kombinaciji s križci, ki ga avtorica Mlajšeželeznodobno gradivo z najdišča Magdalenska datira v 15. stoletje.107 gora ima številne primerjave med poznolatenskim naselbinskim gradivom tako v Sloveniji kot tudi v tu- jini. Sicer fragmentarno ohranjeno, vendar številno in 101 Prešernova ulica 6, Ptuj (Lamut 1993, t. 5: 1, 4; Lamut 1997, Sl. 3: 3), Pohorski dvor: lonci variante 6.3. (Mihelič 2016, 56, Tab. 16, kat. št. 207, 269, 272, 308, itd.), Maribor – Piramida (Strmčnik-Gulič 1992, t. 8: 3; Strmčnik - Gulič 1997, Sl. 6: 1), dvorec Grinfels (Djura Jelenko et al. 2016, kat. št. 95), grad Šalek 96 Križ 2001, kat. št. 93, 214, 351, Križ 2005, t. 12: 1/121, t. 18: (Brišnik, Ravnikar 1999, t. 21: 145). 2, t. 27: 1, t. 30: 2/151, t. 36: 2/155, t. 37: 1/157, t. 37: 1/158, t. 102 Železnikar 2002, Tab. 10, t. 6: 4–7, 10. 38: 1/161, t. 49: 1/178, t. 53: 1/188 itd. 103 Predovnik 2006, 187. 97 Černe, Arh, Mulh 2017, kat. št. 19. 104 Lamut 1993, t. 4: 1, 3. 98 Grahek 2013a, 128−129, sl. 64. 105 Djura Jelenko et al. 2016, 91, kat. št. 72, 73, 279. 99 Grahek 2013b, t. 57: 15, t. 66: 7, t. 87: 19, t. 93: 26. 106 Djura Jelenko 2017, 113, kat. št. 370, 374, 414. 100 Dular et al. 1995, t. 16: 2. 107 Železnikar 2002, 327, t. 8: 15, 16. 23 Monografije CPA 18 Na splošno se okraševanje s plastičnim rebrom ( kat. št. 63) relativno pogosto pojavlja na poznosrednjeve- ški in zgodnjenovoveški lončenini. Plastično rebro, razčlenjeno z vtisi prstov, se pojavlja na Prešernovi ulici 6 na Ptuju med gradivom, datiranim od 14. do 16. stoletja,108 na Starem gradu nad Podbočjem pa se takšen okras nahaja v plasteh iz 14. in 15. stoletja.109 V zijalki v Lepi glavi je z rebri okrašen lonec datiran v 16. stoletje.110 Ta način okraševanja je pogost na Pohorskem dvoru111 in med gradivom Župnijskega doma v Šentvidu pri Stični,112 odkrit pa je tudi na ve- čini drugih poznosrednjeveških in zgodnjenovoveš- kih najdišč.113 Iz navedenih primerjav lahko razbere- mo, da je ta način okraševanja najpogosteje v uporabi od poznega 14. do 16. stoletja. Med mlajše kose zagotovo sodita odlomek ustja lončka z močno izvihanim ustjem ( kat. št. 36) in odlomek odebeljenega ustja ter ostenja krožnika z gra- viranim in slikanim okrasom ( kat. št. 101). Podobne oblike krožnikov z graviranim in slikanim okrasom poznamo iz začetka 17. stoletja z najdišča Tolmin – Kozlov rob.114 108 Lamut 1993, 612, t. 12: 3–5. 109 Predovnik 2003, 65–66, kat. št. 260, 341, 408, 418–419. 110 Predovnik 2006, 186, kat. št. 15. 111 Mihelič 2016, kat. št. 42–43, 46, 57, 93, 119, 186, 263. 112 Porenta et al. 2015, t. 3: 41, 44, t. 4: 45, t. 5: 70, t. 6: 71, 73–74, t. 7: 87. 113 dvorec Grinfels (Djura Jelenko et al. 2016, kat. št. 80, 335–337), Slovenj Gradec – glasbena šola (Mihelič 2017b, kat. št. 386, 402, 489), Prešernova ulica v Celju (Guštin, Jezeršek, Prošek 2001, kat. št. 19, 40, 42), Celje – Turška mačka (Guštin, Jezeršek, Prošek 2001, kat. št. 87), Celje – hotel Evropa (Guštin, Jezeršek, Prošek 2001, kat. št. 185, 190), Šalek (Brišnik, Ravnikar 1999, t. 32: 279, T. 33: 288-290), Graščina v Polhovem Gradcu (Železnikar 2002, t. 7: 15, t. 8: 13–14, t. 10: 3, 18, t. 13: 4, 7, t. 16: 12). 114 Žbona-Trkman et al. 1991, kat. št. 68–70. 24 Magdalenska gora 4 Zaključek Tadeja Mulh, Monika Arh, Mija Černe, Maja Lavrič Na območju registrirane enote arheološke dediščine Skupaj je bilo odkritih 2882 drobnih najdb, od tega Zgornja Slivnica – Arheološko najdišče Magdalenska gora kar 912 odlomkov lončenine in 1867 odlomkov hi- (EŠD 880) smo izvedli predhodne arheološke razi- šnega lepa. Med gradivom se pojavljajo tudi redki od- skave v obliki arheološkega dokumentiranja zaradi lomki keramičnih uteži, kosi kamnitih žrmlj, žlindre uničenja najdišča ob neurju. in živalske kosti, odkrit pa je bil tudi del peresovine Na raziskanem območju je bilo uničenje precejšnje. bronaste fibule. Neurje, ki je zajelo območje Magdalenske gore, Redki odlomki lončenine pričajo o obljudenosti Ma-je izruvalo več dreves, ležečih na prvi terasi seve-gdalenske gore že v starejši železni dobi, medtem ko rovzhodno od cerkve sv. Marije Magdalene. Skupno je le-ta dobro izpričana v času mlajše železne dobe. smo dokumentirali 38 izruvanih drevesnih panjev ali Večje količine mlajšeželeznodobnega gradiva so bile njihovih skupkov. Na terasastem pobočju, porašče-odkrite na območju drevesnih panjev 1, 7, 8, 14 in 20, nem z gozdom, smo severovzhodno od cerkve sv. pri čemer izstopata območji drevesnih panjev 1 in 14, Marije Magdalene dokumentirali 29 izruvanih dre-medtem ko so bile manjše količine gradiva odkrite na vesnih panjev ali njihovih skupkov ter jugozahodno območju drevesnih panjev 9, 10, 11, 17, 18, 21, 23, od omenjene cerkve še devet izruvanih drevesnih pa-26, 27 in 35. Gradivo glede na primerjave z ostali- njev. Drevesne panje na robu pobočja (št. 36, 37 in mi sočasnimi najdišči sodi med tipično naselbinsko 38), kjer ni bilo ugotovljenih arheoloških struktur in gradivo in hkrati potrjuje obstoj naselbine na Mag-najdb, zaradi slabe dostopnosti nismo mogli v celo- dalenski gori v času poznega latena. Z redkimi od- ti dokumentirati. Največja količina prazgodovinskih lomki lončenine so določene človeške aktivnosti na najdb je bila odkrita na terasastem pobočju vzhodno Magdalenski gori ponovno izpričane v času poznega od cerkve sv. Marije Magdalene v drevesnih panjih št. srednjega oziroma zgodnjega novega veka, torej nek-1, 7 in 14. je v času od 14. do 16. stoletja, odkriti pa so bili tudi posamezni odlomki iz poznejših obdobij. 25 Monografije CPA 18 5 Magdalenska gora Tadeja Mulh, Monika Arh, Mija Černe, Maja Lavrič In the area of the registered unit of archaeological Rare pottery fragments testify to the dense popu-heritage Zgornja Slivnica – Arheološko najdišče Magdalation of Magdalenska gora in the Early Iron Age, lenska gora (EŠD 880), preliminary archaeological while it is well attested in the time of the Late Iron research was carried out in the form of archaeolog-Age. ical documenting due to destruction of the site by a Greater amounts of Late Iron Age material were dis-storm. covered in the area of tree stumps 1, 7, 8, 14, and 20, The amount of destruction at the researched area with emphasis on the area of tree stumps 1 and 14, was significant. The storm that included the area of while smaller amounts of material were unearthed in Magdalenska gora uprooted several trees lying on the area of tree stumps 9, 10, 11, 17, 18, 21, 23, 26, the first terrace north-east of the church of St Mary 27, and 35. According to comparisons, the material Magdalene. We documented a total of 38 uproot-belongs to the time of the Late La Tène. This is typi- ed tree stumps or their clusters. North-east of the cal settlement material and confirms the existence of church of St Mary Magdalene, on the terraced slope a settlement at Magdalenska gora in the time of the covered with forest, we documented 29 uprooted Late La Tène. tree stumps or their clusters and another nine north- Rare pottery fragments confirm human activities at west and west from the mentioned church. Due to Magdalenska gora again in the time of the Late Mid-poor accessibility, it was not possible to completely dle Ages or Early Modern Era, therefore in the time document tree stumps at the edge of the slope (36, from the 14th to the 16th century, while individual 37, and 38), where there were no determined archae-fragments from later periods were also discovered. ological structures and finds. The greatest amount of prehistoric finds was discovered at the terraced slope, east from the church of St Mary Magdalene in tree stumps 1, 7, and 14. The excavated layers contained a total of 2,882 small finds, of which no fewer than 912 were pottery fragments and 1,867 were pieces of house plaster. The material also includes rare fragments of pottery weights, pieces of stone querns, slag, and animal bones, while a piece of spring of a bronze fibula was also discovered. 26 Magdalenska gora 6 Viri in literatura Arkas. Arheološki kataster Slovenije. http://arkas.zrc-sa- DULAR, J. in M. GUŠTIN 1974, Magdalenska gora. – zu.si/ Varstvo spomenikov 17–19, 102–104. Geološki zavod Slovenije. Osnovna geološka karta Slove- DULAR, J. in D. BREŠČAK 1996, Poznohlštatska hiša na nije. www.geo-zs.si Gradišču pri Valični vasi. – Arheološki vestnik 47, 145–158. Ministrstvo za kulturo, INDOK center, Register kulturne DULAR, J. in M. TOMANIČ-JEVREMOV 2009, Sledovi dediščine, http://giskds.situla.org/giskd poznolatenske poselitve v Ormožu. – Arheološki vestnik 62, Atlas Okolja, Agencija RS za okolje. http://gis.arso.gov.si/ Ljubljana, 159–193. atlasokolja/profile.asp×?id=Atlas_Okolja_A×L@Arso DULAR, J. in M. TOMANIČ-JEVREMOV 2010, Ormož. ANSl 1975, Arheološka najdišča Slovenije. – Ljubljana. Utrjeno naselje iz pozne bronaste in starejše železne dobe. – Opera BAUR, C. 2009, Die latènezeitlichen Funde vom Lethko-Instituti Archaeologici Sloveniae 18. gel bei Stainz, Steiermark. – Innsbruck. DULAR, J., P. PAVLIN in S. TECCO HVALA 2003, Praz- BÓNIS, É. 1969, Die Spátkeltische Siedlung Gellérthegy-Tában godovinska višinska naselja v okolici Dol pri Litiji. – Arhe-in Budapest. – Archaeologica Hungarica 47, Budapest. ološki vestnik 54, 159–224. BRICELJ, M. 2010, Pot kulturne dediščine Šmarje - Sap. DULAR, J., B. KRIŽ, D. SVOLJŠAK in S. TECCO HVA- – Argo 53/2, 82–85. LA 1991, Utrjena prazgodovinska naselja v Mirenski in BRIŠNIK, D. in T. RAVNIKAR 1999, Grad Šalek. – Ve-Temeniški dolini. – Arheološki vestnik 42, 65–198. lenje. DULAR, J., B. KRIŽ, D. SVOLJŠAK in S. TECCO HVA- ČERNE, M., M. ARH in T. MULH 2017, Končno poročilo LA 1995, Prazgodovinska višinska naselja v Suhi krajini. o arheoloških raziskavah na območju predvidene gradnje dostopne – Arheološki vestnik 46, 89–168. ceste do HESS. – ZVKDS, CPA, Ljubljana. FISTER, P. 2007, Turenček – pomen protiturškega tabora DIZDAR, M. 2001a, Nalazišta latenske kulture na vinko- v Šmarju - Sapu. – V: J. Müller (ur.), Šmarska knjiga. Jubi-vačkem području. – Prilozi Instituta za arheologiju u Zagrebu lejna monografija ob 500-letnici šolstva v Šmarju, Šmarje - Sap, 18, 103–134, Zagreb. 285–292. DIZDAR, M. 2001b, Kasnolatenska naselja na Vinkovačkom GRAHEK, L. 2013a, Železnodobno gradišče Cvinger nad Virom području / La Tène Settlements in the Vinkovci region. – Diser-pri Stični. Stratigrafija in tipološko-kronološka analiza naselbinske tacije i monografije 2 / Dissertations et Monographiae 2, keramike. – E-Monographiae Instituti Archaeologici Slove-Arheološki zavod Filozofskog fakulteta Sveučilišta u Za- niae 3/1, Ljubljana. grebu, Zagreb. GRAHEK, L. 2013b, Železnodobno gradišče Cvinger nad Vi-DIZDAR, M. 2013a, Zvonimirovo – Veliko polje. Groblje la-rom pri Stični. Katalog, table in podatkovna baza keramike. – tenske kulture 1. – Monographiae Instituti Archaeologici 8, E-Monographiae Instituti Archaeologici Sloveniae 3/2, Zagreb. Ljubljana. DIZDAR, M. 2013b, Kasnolatensko naselje Skordiska na GUŠTIN, M. 1976, Libna. – Posavski muzej Brežice 3, Štrbincima kod Đakova. - Arheološki radovi i rasprave 17 , Brežice. 123–164. GUŠTIN, M. 1981, Keltische Gräber aus Dobova, Slowe- DJURA JELENKO, S. (ur.), I. SAPAČ, B. TOŠKAN in A. nien. – Arch. Korrespondenzblatt 11, 223–229. MIHELIČ 2016, Dvorec Grinfels. Katalog občasne razstave. – GUŠTIN, M. 1984a, Die Kelten in Jugoslawien. Übersicht Koroški pokrajinski muzej, Slovenj Gradec. über das archäologische Fundgut. – Jahrbuch RGMZ 31 , DJURA JELENKO, S. 2017, Točka v Času, Arheološko najdi-305–363, T. 46–50. šče Slovenj Gradec – glasbena šola 2009/2010, Mednarodni arheo-GUŠTIN, M., R. CUNJA in K. PREDOVNIK 1993, Pod- loški simpozij. – Koroški pokrajinski muzej, Slovenj Gradec. bočje, Stari grad. – Posavski muzej Brežice 9, Brežice. DULAR, J. 2003, Halštatske nekropole Dolenjske. – Opera In-GUŠTIN, M., G. TIEFENGRABER, D. PAVLOVIČ in stituti Archaeologici Sloveniae 6, Ljubljana, 71–72. M. ZORKO 2017, Nova Tabla pri Murski Soboti. – Arheolo-DULAR, J. 2013, Severovzhodna Slovenija v pozni bronasti dobi. gija na avtocestah Slovenije 52/1, Ljubljana. – Opera instituti Archaeologici Sloveniae 27, Ljubljana. 27 Monografije CPA 18 GUŠTIN, M., M. JEZERŠEK in N. PROŠEK 2001, Ka- Stični. Analiza lončenine in živalskih ostankov. – Arheološki talog keramičnih najdb iz Celja. – V: M. Guštin (ur./ed.), vestnik 66, 333–397. Srednjeveško Celje, Archaeologia Historica Slovenica 3, 195– PREDOVNIK, K. 2003, Trdnjava Kostanjevica na Starem 238, Ljubljana. gradu nad Podbočjem. – Archaeologia historica Slovenica 4, JANSOVÁ, L. 1986, Hrazany. Das keltische Oppidum in Ljubljana. Böhmen I. – Praga. PREDOVNIK, K. 2006, Srednjeveška in novoveška lon- JOVANOVIĆ, A. 2006, Kelti u Posavlju – Magistrsko delo, čenina s planin v Kamniško-Savinjskih Alpah. – V: T. Zagreb (tipkopis). Cevc., T. (ur.), Človek v Alpah, 182–208. KERMAN, B. 2011a, Pod Kotom – sever pri Krogu. – Arheo-STRMČNIK-GULIČ, M. 1992, Gornji Maribor v luči ar- logija na avtocestah Slovenije 24, Ljubljana. heoloških raziskovanj. – Časopis za zgodovino in narodopisje KERMAN, B. 2011b, Kotare – Baza pri Murski Soboti I/II. – 63, 1. zvezek, 200–231. Arheologija na avtocestah Slovenije 17, Ljubljana. STRMČNIK-GULIČ, M. 1997, Maribor. Doprinos ma- KERMAN, B. 2011c, K otare – Krogi pri Murski Soboti. – Ar-terialnih virov k historični interpretaciji. – V. M. Guštin heologija na avtocestah Slovenije 20, Ljubljana. in K. Predovnik (ur.), Drobci nekega vsakdana, Archaeologia KNEZ, T. 1977, Keltski grobovi iz Roj pri Moravčah. – V: historica Slovenica 2, Ljubljana, 77–88. M. Guštin (ur.), Keltske študije, Brežice, 105–125. ŠAVEL, I. in S. SANKOVIČ 2011, Pri Muri pri Lendavi. – KNEZ, T. 1992, Novo mesto 2, Keltsko-rimsko grobišče Beletov Arheologija na avtocestah Slovenije 23, Ljubljana. vrt. – Carn. Arch. 2, Novo mesto. SAVNIK, R. 1971, Krajevni leksikon Slovenije. II. knjiga. Jedro KOSI, M. 1998, Potujoči srednji vek. Cesta, popotnik in promet osrednje Slovenije in njen jugovzhodni del, Ljubljana, 115–164. na Slovenskem med antiko in 16. stoletjem. – Ljubljana. STRUNA, V. (ur.), 2005, Sela pri Šmarju, 9. srečanje vasi KRIŽ, B. 2001, Kelti v Novem mestu. Katalog razstave. – Do-Selo – Sela – Sele. – Sela pri Šmarju. lenjski muzej, Novo mesto. ŠTIBERNIK, G. 2007, Magdalenska gora in okolica v KRIŽ, B. 2005, Novo mesto VI, Kapiteljska njiva, Mlajšežele-rimski dobi. – V: J. Müller (ur.), Šmarska knjiga. Jubilejna mo-znodobno grobišče – Dolenjski muzej, Novo mesto. nografija ob 500-letnici šolstva v Šmarju, Šmarje - Sap, 91–110. LAMUT, B. 1993, Poznosrednjeveške in zgodnjenovoveš- TIEFENGRABER, G. 1997, Spätlatènzeitliche Keramik ke najdbe s Ptuja. – P tujski arheološki zbornik ob 100-letnici vom Frauenberg bei Leibnitz aus der Grabung 1987. Vor-muzeja in Muzejskega društva, Ptuj, 601–627. schlag einer Typologie. – Fundberichte aus Österreich 36, 681. LAMUT, B. 1997, K začetkom visokosrednjeveškega Ptuja. TIEFENGRABER, G. 2009, Befestigte mittel- und – V: M. Guštin in K. Predovnik (ur.), Drobci nekega vsakdana. spätlatènzeitliche Flachlandsiedlungen im Südostalpenra-Archaeologia historica Slovenica 3, Ljubljana, 89–106. um. – G. Tiefengraber, B. Kavur in A. Gaspari (ur.), Keltske MIHELIČ, A. 2016, Arheološka izkopavanja na Po- študije II, Studies in Celtic archaeology, Montagnac, 259–282. horskem dvoru v letu 2007 – Diplomsko delo. Oddelek TECCO HVALA, S. 2007, Magdalenska gora v prazgodo-za arheologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, vini. – V: J. Müller (ur.), Šmarska knjiga. Jubilejna monografija Ljubljana. ob 500-letnici šolstva v Šmarju, Šmarje - Sap, 69–80. MIHELIČ, A. 2017, Katalog predmetov. – V: S. Djura Je- TECCO HVALA, S. 2012, Magdalenska gora. Družbena lenko (ur.), Točka v času, Arheološko najdišče Slovenj Gradec – struktura in grobni rituali železnodobne skupnosti. Magdalenska glasbena šola 2009/2010, Mednarodni arheološki simpozij, gora. Social structure and burial rites of the Iron Age commun ity – Slovenj Gradec, 139–193. Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 26, Ljubljana. MÜLLER, J., B. KUHAR, S. PETERLIN in J. MIKLIČ TECCO HVALA, S., J. DULAR in E. KOCUVAN 2004, 1995, Lepote in zanimivosti Grosupljega in okolice. – Grosuplje. Železnodobne gomile na Magdalenski gori. Eisenzeitliche Grabhü- NOVŠAK, M. 2006, Trnava. – Arheologija na avtocestah gel auf der Magdalenska gora. – Katalogi in monografije 36, Slovenije 2, Ljubljana. Ljubljana. PAHIČ, S. 1966, Keltske najdbe v Podravju. – Arheološki TERŽAN, B. 1990, Starejša železna doba na Slovenskem Šta-vestnik 17, Ljubljana, 271–319 jerskem (The early Iron Age in Slovenian Styria). – Katalogi in PERKO, D. in M. OROŽEN ADAMIČ (ur.) 2001, Sloveni-monografije 25, Ljubljana. ja - pokrajina in ljudje. - Ljubljana. TERŽAN, B. 2007, Pripoved situlske umetnosti z Magda- PESKAR, R. 2007, Stavbna zgodovina župnijske cerkve lenske gore. – V: J. Müller (ur.), Šmarska knjiga. Jubilejna mo-Marijinega rojstva v Šmarju - Sapu. – V: J. Müller (ur.), nografija ob 500-letnici šolstva v Šmarju, Šmarje - Sap, 681–90. Šmarska knjiga. Jubilejna monografija ob 500-letnici šolstva v TOMANIČ-JEVREMOV, M. in M. GUŠTIN 1996, Kelt- Šmarju, Šmarje - Sap, 251–270. ska lončarska peč s Spodnje Hajdine pri Ptuju. – Arheološki PORENTA, S., ŠTULAR, B., TOŠKAN, B., MILE-vestnik 47, Ljubljana, 267–278. USNIĆ, Z. in J. DIRJEC 2015, Poznosrednjeveško in zgodnjenovoveško najdišče Župnijski dom v Šentvidu pri 28 Magdalenska gora ŽBONA-TRKMAN, B., A. BAVDEK, V. TOMADIN, M. KOS, J. ŠUBIC PRISLAN, A. SIRK FALUČ, N. ŠTUPAR-ŠUMI, M. VUK in R. CONSTANTINI 1991, Grajska zapuščina, Katalog ob razstavi keramike. 14.–17. stol. – Nova Gorica. ŽELEZNIKAR, J. 2002, Graščina v Polhovem Gradcu. – Arheološki vestnik 53, 301–371. Spletni viri Splet 1: TECCO HVALA, S., Starejšeželeznodobni kom- pleks na Magdalenski gori. Enciklopedija naravne in kul- turne dediščine na Slovenskem. – http://www.dedi.si/dedisci-na/400-starejsezeleznodobni-kompleks-na-magdalenski-gori. 29 Monografije CPA 18 7 Katalog stratigrafskih enot SE 1 oglatega apnenčastega kamna (2–6 mm), 10 % sre- (0–3 cm). Interpretacija: gozdna podrast. dnje velikega skoraj oglatega apnenčastega kamna (6–20 mm) in 5 % velikega oglatega apnenca (20– SE 2 60 mm) – grob pesek. Interpretacija: plast peska, (3–12/53 cm); drobljiv 10YR 4/2 temno sivorjav spojenega s prazgodovinskim hišnim lepom. ilovnat melj s 5 % grobozrnatega skoraj oglatega apnenčastega peska (< 2 mm), 2 % drobnega skoraj oglatega apnenčastega kamna (2–6 mm), 2 % sre- dnje velikega skoraj oglatega apnenčastega kamna (6–20 mm), 2 % velikega skoraj oglatega apnenčaste- ga kamna (20–40 mm). Interpretacija: plast humusa. SE 3 (12/53–16/56 cm); 10YR 4/2 temno sivorjav ilovnat melj s 70 % preperelega oglatega apnenčastega kam- na (2–120 mm). Interpretacija: zgornji sloj preperele geološke osnove. SE 4 (od 16/65 cm); apnenčasta skala. Interpretacija: geo- loška osnova. SE 5 Slika 19 Matrika. (46 cm do globine uničenja oziroma apnenčas- te skale): 7,5YR 6/6 rdečerumen ilovnat pesek s 3 % grobozrnatega apnenčastega peska (< 2 mm), 5 % drobnega skoraj oglatega apnenčastega kam- na (2–6 mm), 0,5 % srednje velikega skoraj oglate- ga apnenčastega kamna (6–20 mm). Ponekod plast sestavlja več horizontalnih pasov; prvi 10 cm de- bel pas je 7,5YR 6/6 rdečerumen ilovnat pesek s 40 % drobnega skoraj oglatega apnenčastega kamna (2–6 m) in 10 % srednje velikega skoraj oglatega apnenčastega kamna (6–20 mm) – grob pesek, drugi 8–10 cm debel pas je 2,5YR 6/8 svetlo rdeč pesek – fin pesek, tretji pas 33 cm debel pas je 7,5YR 6/6 rdečerumen ilovnat pesek s 40 % drobnega skoraj 30 Magdalenska gora 8 Katalog gradiva Monika Arh V katalogu si gradivo sledi glede na drevesne panje Kratice in okrajšave in nato glede na položaj znotraj drevesnega panja (sever, jug in/ali SE). Znotraj drevesnega panja je SE stratigrafska enota gradivo v prvi vrsti predstavljeno kronološko (glede vel. velikost na zgodovinsko obdobje), nato glede na material, iz v. višina katerega so bili predmeti izdelani, tretji kriterij pa za- db. debelina jema tipološke lastnosti. pr. premer Predmeti so prikazani opisno ter v risbi v merilu 1 : 2 u. ustje in 1 : 3. Določeni predmeti so prikazani tudi s foto- d. dno grafijo pri opisu, ki pa ni podana v merilu. r. rob Opis keramičnih predmetov v katalogu zajema po- ost. ostenje datke o načinu izdelave, sestavi lončarske mase, barvi rek. rekonstruirana/-o površine ter opis okrasa in posebnosti. Podani pa so ohr. ohranjen/-a tudi osnovni merski in najdiščni podatki (drevesni odl. odlomek panj, SE). Pri opisu predmetov iz kamna in kovine so navedeni material, iz katerega so izdelani, kratek opis, osnovni merski in najdiščni podatki (drevesni panj, SE). Vsi predmeti v katalogu imajo podano velikost v centimetrih (cm). Za hrambo gradiva je pristojen Muzej in galerije mesta Ljubljana. Gradivo je v začasni hrambi na ZVKDS, CPA, Od- delku za poizkopavalno obdelavo in analizo ter bo predano v stalno hrambo v Muzej in galerije mesta Ljubljana. 31 Monografije CPA 18 1 drevesni panj 1, SE 3 5 drevesni panj 1, severni del, SE 2 Odlomek ostenja posode; prostoročna izdelava; Odlomek ostenja posode; izdelava na vretenu; zelo finozrnata lončarska masa s primesmi kremena, finozrnata lončarska masa s primesjo sljude; rahlo apnenca in sljude; gladki zunanja in notranja povr-hrapavi zunanja in notranja površina zelo svetlo šina rjavi; metličenje na zunanji in notranji površini; rdečkasto rumeni; horizontalna žlebova na ramenu; vel. odl. 2,8 × 2 cm; db. 0,7 cm. vel. odl. A 8,2 × 5,6 cm, vel. odl. B 4,9 × 5,5 cm, db. 0,6−0,8 cm. 2 drevesni panj 1, severni del, SE 2 Odlomek ustja in ostenja lonca; izdelava na vretenu; drobnozrnata lončarska masa s primesjo kremena, apnenca in sljude; rahlo hrapavi zunanja in notranja površina svetlo rumenkasto rjavi do zelo temno sivi; glavničenje in kanelura; rek. pr. u. 35,3 cm; vel. odl. A 7,7 × 10,3 cm, vel. odl. B 5,3 × 7,2 cm, db. 0,5–0,8 cm. 6 drevesni panj 1, severni del, SE 2 Odlomek dna in ostenja posode; prostoročna izdela- va; drobnozrnata lončarska masa s primesmi kreme- na, apnenca in sljude; gladka zunanja površina svetlo rumenkasto rjava do temno sivkasto rjava, gladka notranja površina temno sivkasto rjava; metličenje na zunanji površini; rek. pr. d. 10,8 cm, ohr. v. 5,1 cm, db. 0,6–0,8 cm. 3 drevesni panj 1, severni del, SE 2 Odlomek ustja in ostenja lonca; prostoročna izde- lava; finozrnata lončarska masa s primesjo kremena in sljude; gladka zunanja površina temno siva, gladka notranja povr- 7 drevesni panj 1, severni del, SE 2 šina zelo svetlo rumenkasto rjava; Odlomek dna in ostenja posode; prostoročna izde- rek. pr. u. 16 cm; ohr. v. 4 cm, lava; drobnozrnata lončarska masa s primesmi kre- db. 0,9 cm. mena, apnenca in sljude; rahlo hrapava zunanja po- vršina rdečkasto rjava do temno sivkasto rjava, rahlo 4 drevesni panj 1, severni del, SE 2 hrapava notranja površina rdečkasto rjava; rek. pr. d. Odlomek dna in ostenja posode; prostoročna iz- 12 cm, ohr. v. 3 cm. delava; drobnozrnata lončarska masa s primesmi kremena, apnenca in sljude; rahlo hrapava zunanja površina rumenkasto rjava, rahlo hrapava notranja površina temno sivkasto rjava; vel. odl. 4,2 × 5,1 cm, db. 0,6−0,7 cm. 32 Magdalenska gora 1 2 3 4 5 6 7 PANJ 1, SE 3 (1); sev Tabla 1 Dre erni del, SE 2 (2-7): keramika; M 1:2 (1, 3-7), M 1:3 (2) vesni panj 1: 1 SE 3; 2–7 severni del, SE 2; keramika; 2 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 33 Monografije CPA 18 8 drevesni panj 1, severni del, SE 2 12 drevesni panj 1, SE 2 Odlomek uteži; prostoročna izdelava; zelo finozrnata Del kamnitih žrmlj; vel. odl. 15,8 × 14,2 × 6 cm. lončarska masa s primesjo kremena in sljude; gladka zunanja površina svetlo rdečkasto rumena; ohranjen del luknje; vel. odl. 4,9 × 5,1 cm. 9 drevesni panj 1, severni del, SE 2 Odlomek uteži; prostoročna izdelava; zelo finozrnata lončarska masa s primesjo kremena in sljude; gladka zunanja površina svetlo rjavkasto rumena; ohranjen del luknje; vel. odl. 3,5 × 2,7 cm. 10 drevesni panj 1, severni del, SE 2 Odlomek uteži; prostoročna izdelava; zelo finozrnata lončarska masa s primesjo kremena, apnenca in slju- de; gladka zunanja površina svetlo rdečkasto rumena; vel. odl. 4,4 × 3,6 cm. 11 drevesni panj 1, severni del, SE 2 Odlomek uteži; prostoročna izdelava; zelo finozrnata lončarska masa s primesjo kremena, apnenca in slju- de; gladka zunanja površina svetlo rdečkasto rumena; vel. odl. 3,6 × 2,8 cm. 34 Magdalenska gora 9 8 11 10 12 PANJ 1, severni del, SE 2: keramika (8-11), kamen (12); M 1:2 Tabla 2 Drevesni panj 1: severni del, SE 2; 12 kamen, ostalo keramika; merilo 1 : 2. 35 Monografije CPA 18 13 drevesni panj 1, južni del, SE 2 Odlomki ustja, ostenja in dna lonca; prostoročna iz- delava; drobnozrnata lončarska masa s primesmi kre- mena, apnenca in sljude; gladki zunanja in notranja površina svetlo rjavkasto rumeni; rek. pr. u. 12 cm; rek. pr. d. 12,4 cm; rek. v. 21,2 cm; db. 0,6−1,3 cm. 14 drevesni panj 1, južni del, SE 2 Odlomki ustja, ostenja in dna lonca; prostoročna izdelava; finozrnata lončarska masa s primesmi kre- mena, apnenca in sljude; gladki zunanja in notranja površina svetlo rdečkasto rumeni; rek. pr. u. 13,6 cm; rek. pr. d. 8,7 cm; rek. v. 12 cm; db. 0,7−1,3 cm. 36 Magdalenska gora 13 14 PANJ 1, južni del, SE 2: keramika; M 1:2 Tabla 3 Drevesni panj 1: južni del, SE 2; keramika; merilo 1 : 2. 37 Monografije CPA 18 15 drevesni panj 1, južni del, SE 2 21 drevesni panj 1, južni del, SE 2 Odlomek ustja in ostenja lonca; izdelava na vretenu; Odlomek dna in ostenja posode; prostoročna izdela-zelo finozrnata lončarska masa s primesjo sljude; va; drobnozrnata lončarska masa s primesmi kreme-gladki zunanja in notranja površina sivkasto rjavi; na, apnenca in sljude; gladki zunanja in notranja po-rek. pr. u. 19 cm, ohr. v. 2,9 cm, db. 0,6 cm. vršina sivkasto rjavi; rek. pr. d. 9 cm, ohr. v. 4,1 cm, db. 0,7 cm. 22 drevesni panj 1, južni del, SE 2 16 drevesni panj 1, južni del, SE 2 Odlomek dna in ostenja posode; prostoročna izde- Odlomek ostenja sklede; izdelava na vretenu; zelo lava; finozrnata lončarska masa s primesmi kremena, finozrnata lončarska masa s primesjo sljude; gladki apnenca in sljude; rahlo hrapavi zunanja in notranja zunanja in notranja površina rumenkasto rjavi; vel. površina svetlo rjavi; rek. pr. d. 14 cm, ohr. v. 2,2 cm, odl. 3 × 6,4 cm, db. 0,15−0,3 cm. db. 0,8 cm. 23 drevesni panj 1, SE 2 Odlomek ostenja posode; prostoročna izdelava; drob- 17 drevesni panj 1, južni del, SE 2 nozrnata lončarska masa s primesmi kremena, apnen- Odlomek dna in ostenja sklede; izdelava na vretenu; ca in sljude; hrapavi zunanja in notranja površina rja-zelo finozrnata lončarska masa s primesjo sljude; vi do zelo temno sivkasto rjavi; metličenje; vel. odl. gladki zunanja in notranja površina rdečkasto rume- 6,9 × 7,9 cm; db. 1−1,2 cm. ni; pr. d. 7 cm, ohr. v. 2 cm, db. 0,8−1 cm. 18 drevesni panj 1, južni del, SE 2 Odlomek ustja in ostenja lonca; prostoročna izdela- va; finozrnata lončarska masa s primesmi kremena, apnenca in sljude; gladka površina v celoti prežgana; vel. odl. 2,4 × 4,9 cm, db. 0,8–1,3 cm. 19 drevesni panj 1, južni del, SE 2 Odlomek ustja lonca; prostoročna izdelava; finozrna- ta lončarska masa s primesmi kremena, apnenca in sljude; gladka površina v celoti prežgana; vel. odl. 3,1 × 4,5 cm, db. 0,9–1,2 cm. 20 drevesni panj 1, severni del, SE 2 Odlomek dna in ostenja posode; prostoročna izde- lava; drobnozrnata lončarska masa s primesmi kre- mena, apnenca in sljude; gladki zunanja in notranja površina rjavi do temno sivkasto rjavi; rek. pr. d. 15,8 cm, ohr. v. 2,7 cm, db. 0,5–0,7 cm. 38 Magdalenska gora 15 16 17 18 19 20 21 22 23 PANJ 1, južni del, SE 2: keramika; M 1:2 Tabla 4 Drevesni panj 1: 15–19, 21–22 južni del, SE 2, 20 severni del, SE 2, 23 SE 2; keramika; merilo 1 : 2. 39 Monografije CPA 18 24 drevesni panj 1, južni del, SE 2 28 drevesni panj 1, južni del, SE 2 Odlomek ustja in ostenja pladnja/pekača; prosto- Hišni lep z odtisi šibja; vel. odl. 10,1 × 8 cm, ročna izdelava; zelo finozrnata lončarska masa s pri- db. 1,3–2,9 cm. mesmi kremena in sljude; gladki zunanja in notranja površina rdečkasto rumeni; vel. odl. 3 × 9,8 cm. 25 drevesni panj 1, južni del, SE 2 Odlomek ustja in ostenja pladnja/pekača; prostoroč- na izdelava; zelo finozrnata lončarska masa s prime- smi kremena in sljude; gladki zunanja in notranja po- 29 drevesni panj 1, južni del, SE 2 vršina svetlo rdečkasto rumeni; vel. odl. 4,2 × 5,7 cm. Hišni lep z odtisi šibja; vel. odl. 8,7 × 6,6 cm, db. 0,6–2,3 cm. 26 drevesni panj 1, južni del, SE 2 Odlomek ustja in ostenja pladnja/pekača; prosto- ročna izdelava; zelo finozrnata lončarska masa s pri- mesmi kremena in sljude; gladki zunanja in notranja površina rdečkasto rumeni; vel. odl. 4 × 6,8 cm. 30 drevesni panj 1, južni del, SE 2 Hišni lep z odtisi šibja; vel. odl. 7,7 × 7,4 cm, db. 1,4–3,1 cm. 27 drevesni panj 1, južni del, SE 2 Odlomek keramičnega predmeta (kalup?); prosto- ročna izdelava; zelo finozrnata lončarska masa s pri- mesmi kremena in sljude; hrapavi zunanja in notranja površina rdečkasto rumeni; vel. odl. 7,6 × 6,9 cm; db. 1,2−3,5 cm. 40 Magdalenska gora 24 25 26 27 28 29 30 PANJ 1, južni del, SE 2: keramika (24-27), lep (28-30); M 1:2 Tabla 5 Drevesni panj 1: južni del, SE 2; 24–27 keramika, ostalo lep; merilo 1 : 2. 41 Monografije CPA 18 31 drevesni panj 1, južni del, SE 2 35 drevesni panj 1, južni del, SE 2 Hišni lep z odtisi šibja; vel. odl. 8,7 × 7,4 cm, Odlomek ostenja posode; izdelava na vretenu; zelo db. 1,2–2,6 cm. finozrnata lončarska masa s primesmi kremena in sljude; rahlo hrapavi zunanja in notranja površina rjavi do temno sivkasto rjavi; koleščkanje; vel. odl. 2,4 × 2,1 cm, db. 0,3 cm. 36 drevesni panj 1, južni del, SE 2 32 drevesni panj 1, južni del, SE 2 Odlomek ustja in ostenja lonca; izdelava na vretenu; Hišni lep z odtisi šibja; vel. odl. 7,9 × 7,6 cm, zelo finozrnata lončarska masa s primesmi kremena db. 1,5–2,5 cm. in sljude; rahlo hrapavi zunanja in notranja povr- šina temno sivi; rek. pr. u. 10,8 cm, ohr. v. 1,4 cm, db. 0,4 cm. 33 drevesni panj 1, južni del, SE 2 Hišni lep z odtisi šibja; vel. odl. 7,6 × 6,5 cm, db. 1,2–3,3 cm. 34 drevesni panj 1, južni del, SE 2 Odlomek ustja lonca; izdelava na vretenu; zelo fi- nozrnata lončarska masa s primesmi kremena, apnenca in sljude; gladki zunanja in notranja površina rjavi do temno sivkasto rjavi; rek. pr. u. 18 cm, ohr. v. 2,5 cm, db. 0,5–0,8 cm. 42 Magdalenska gora 31 32 33 34 35 36 PANJ 1, južni del, SE 2: keramika (34-36), lep (31-33); M 1:2 Tabla 6 Drevesni panj 1: južni del, SE 2; 31–33 lep, ostalo keramika; merilo 1 : 2. 43 Monografije CPA 18 37 drevesni panj 1, SE 2 Hišni lep z odtisi šibja; vel. odl. 17,2 × 13,5 cm, db. 1,7–2,8 cm. 38 drevesni panj 1, SE 2 Hišni lep z odtisi šibja; vel. odl. 7,6 × 6,4 cm, db. 1,4–2,5 cm. 44 Magdalenska gora 37 38 PANJ 1, SE 2: lep; M 1:2 Tabla 7 Drevesni panj 1: SE 2; lep; merilo 1 : 2. 45 Monografije CPA 18 39 drevesni panj 7, severni del, SE 5 43 drevesni panj 7, SE 5 Odlomek ustja in ostenja lonca; prostoročna izdela- Odlomek ostenja posode; prostoročna izdelava; va; drobnozrnata lončarska masa s primesmi kreme- drobnozrnata lončarska masa s primesmi kremena, na, apnenca in sljude; gladka zunanja površina rdeč- apnenca in sljude; rahlo hrapava zunanja površina kasto rjava do črna, gladka notranja površina zelo rjava, rahlo hrapava notranja površina temno sivkas-temno sivkasto rjava; rek. pr. u. 15,6 cm, ohr. v. 5 cm, to rjava; metličenje na zunanji in notranji površini; db. 0,5–0,8 cm. vel. odl. 6,5 × 5,4 cm, db. 0,5 cm. 44 drevesni panj 7, SE 5 Odlomek ostenja posode; prostoročna izdelava; finozrnata lončarska masa s primesmi kremena, 40 drevesni panj 7, SE 5 apnenca in sljude; gladka zunanja in notranja povr- Odlomek roba in ostenja pekve; prostoročna izdela- šina temno rjava; metličenje na zunanji in notranji va; drobnozrnata lončarska masa s primesmi kreme- površini; vel. odl. 2,7 × 2,6 cm, db. 0,8 cm. na, apnenca in sljude; gladka zunanja površina temno rdečkasto rjava do črna, rahlo hrapava notranja po- 45 drevesni panj 7, SE 5 vršina črna; metličenje na notranji površini; vel. odl. Odlomek ostenja posode; prostoročna izdelava; 2,8 × 3,3 cm, db. 0,7–1 cm. drobnozrnata lončarska masa s primesmi kreme- na, apnenca in sljude; rahlo hrapava zunanja povr- 41 drevesni panj 7, SE 5 šina rjava, rahlo hrapava notranja površina črna; Odlomek ostenja posode; prostoročna izdelava; metličenje na zunanji in notranji površini; vel. odl. drobnozrnata lončarska masa s primesmi kremena, 5,1 × 3,1 cm, db. 0,6–0,7 cm. apnenca in sljude; rahlo hrapavi zunanja in notranja površina rjavi; metličenje na zunanji in notranji povr- šini; vel. odl. 6 × 2,6 cm, db. 0,5–0,6 cm. 42 drevesni panj 7, SE 5 Odlomek ostenja posode; prostoročna izdelava; drobnozrnata lončarska masa s primesmi kremena, 46 drevesni panj 7, SE 5 apnenca in sljude; gladka zunanja in rahlo hrapava Odlomek ostenja posode; prostoročna izdelava; notranja površina temno sivkasto rjava; ovalna aplika drobnozrnata lončarska masa s primesmi kreme-z vtisom na zunanji površini, metličenje na notranji na, apnenca in sljude; rahlo hrapava zunanja povr-površini; vel. odl. 6,4 × 6,3 cm, db. 0,6–0,7 cm. šina rjava, rahlo hrapava notranja površina črna; metličenje na zunanji in notranji površini; vel. odl. 4,4 × 4,2 cm, db. 0,5–0,7 cm. 46 Magdalenska gora 39 40 41 42 43 44 45 46 PANJ 7, SE 5: keramika; M 1:2 Tabla 8 Drevesni panj 7: SE 5; keramika; merilo 1 : 2. 47 Monografije CPA 18 47 drevesni panj 7, SE 5 50 drevesni panj 7, SE 2 Odlomek ostenja posode; prostoročna izdelava; Odlomek ostenja posode; prostoročna izdelava; drobnozrnata lončarska masa s primesmi kremena, drobnozrnata lončarska masa s primesmi kremena, apnenca in sljude; rahlo hrapava zunanja površina apnenca in sljude; rahlo hrapavi zunanja in notranja svetlo rdečkasto rumena do svetlo rjava, rahlo hra-površina črni; metličenje na zunanji in notranji povr- pava notranja površina svetlo rjava; metličenje na zu- šini; vel. odl. 6,8 × 3,9 cm, db. 0,6–0,7 cm. nanji površini; vel. odl. 5,4 × 5,8 cm, db. 1–1,3 cm. 48 drevesni panj 7, SE 5 Odlomek ostenja posode; prostoročna izdelava; drobnozrnata lončarska masa s primesmi kremena, apnenca in sljude; gladki zunanja in notranja površina svetlo rdečkasto rumeni; žlebljena horizontalna linija in nanjo pripete poševne linije; vel. odl. 3,1 × 3,6 cm, db. 0,7–0,9 cm. 49 drevesni panj 7, SE 5 Odlomek dna in ostenja posode; prostoročna izdela- va; drobnozrnata lončarska masa s primesmi kreme- na, apnenca in sljude; rahlo hrapava zunanja površi- na zelo svetlo rjava, rahlo hrapava notranja površina rjavkasto siva; rek. pr, d. 12,8 cm, ohr. v. 3,5 cm, db. 0,8–1,2 cm. 48 Magdalenska gora 48 47 49 50 PANJ 7, SE 5: keramika (47-49), SE 2: keramika (50); M 1:2 Tabla 9 Drevesni panj 7: 47–49 SE 5, 50 SE 2; keramika; merilo 1 : 2. 49 Monografije CPA 18 51 drevesni panj 8, SE 3 55 drevesni panj 8, SE 3 Odlomka roba in ostenja pekve; prostoročna izde- Odlomek ostenja posode; prostoročna izdelava; lava; drobnozrnata lončarska masa s primesmi kre- drobnozrnata lončarska masa s primesmi kremena, mena, apnenca in sljude; gladki zunanja in notranja apnenca in sljude; rahlo hrapava zunanja površina površina rdečkasto rjavi; vel. odl. A 3,4 × 2,2 cm, vel. rjava, rahlo hrapava notranja površina črna; metliče-odl. B 3,2 × 5,8 cm, db. 1,2−1,8 cm. nje na zunanji površini; vel. odl. 9,6 × 15,8 cm, db. 1,2−1,3 cm. 52 drevesni panj 8, SE 3 Odlomek roba in ostenja pekve; prostoročna izde- lava; drobnozrnata lončarska masa s primesmi kre- mena, apnenca in sljude; gladki zunanja in notranja površina rdečkasto rjavi; vel. odl. 3 × 2,9 cm, db. 0,8−1,1 cm. 56 drevesni panj 8, SE 3 53 drevesni panj 8, SE 3 Odlomek ostenja posode; Odlomek roba in ostenja pekve; prostoročna izde- prostoročna izdelava; drob- lava; drobnozrnata lončarska masa s primesmi kre- nozrnata lončarska masa s pri- mena, apnenca in sljude; gladki zunanja in notranja mesmi kremena, apnenca in površina rdečkasto rjavi; vel. odl. 1,7 × 2,4 cm, db. sljude; rahlo hrapava zunanja 0,6−0,8 cm. površina rdeča, rahlo hrapava notranja površina črna; metli- čenje na zunanji površini; vel. 54 drevesni panj 8, SE 3 odl. 7,8 × 5,8 cm, db. 1,4−1,7 cm. Odlomek ustja posode; izdelava na vretenu; zelo fi- nozrnata lončarska masa s primesjo sljude in kera- 57 drevesni panj 8, SE 3 mike; gladka zunanja površina sivkasto rjava, gladka Odlomek ostenja posode; prostoročna izdelava; notranja površina svetlo rjava; rek. pr. u. 14 cm, ohr. drobnozrnata lončarska masa s primesmi kremena, v. 1 cm, db. 0,6–0,8 cm. apnenca in sljude; rahlo hrapava zunanja površina rdečkasto rumena, rahlo hrapava notranja površina rjava; metličenje na zunanji in notranji površini; vel. odl. 4,8 × 6,3 cm, db. 1,1−1,2 cm. 50 Magdalenska gora 51 52 53 54 55 57 56 PANJ 8, SE 3: keramika; M 1:2 Tabla 10 Drevesni panj 8: SE 3; keramika; merilo 1 : 2. 51 Monografije CPA 18 58 drevesni panj 9, SE 2 63 drevesni panj 11, severni del, SE 2 Odlomek ustja lonca; izdelava na vretenu; zelo fi- Odlomek ostenja posode; izdelava na vretenu; zelo nozrnata lončarska masa s primesmi kremena in finozrnata lončarska masa s primesmi kremena sljude; rahlo hrapavi zunanja in notranja površi-in sljude; gladki zunanja in notranja površina zelo na svetlo rumenkasto rjavi; vel. odl. 2,6 × 2,7 cm, svetlo rjavi; rebro z vtisi topega predmeta; vel. odl. db. 0,3–0,8 cm. 3,2 × 4 cm, db. 0,4 cm. 59 drevesni panj 10, SE 2 Odlomek ustja in ostenja lonca; izdelava na vrete- nu; zelo finozrnata lončarska masa s primesmi kre- mena in sljude; gladki zunanja in notranja površina zelo svetlo rjavi; rek. pr. u. 24 cm, ohr. v. 3,1 cm, db. 0,5–0,8 cm. 60 drevesni panj 10, SE 2 Odlomek ustja in ostenja lonca; izdelava na vretenu; zelo finozrnata lončarska masa s primesmi kreme- na in sljude; rahlo hrapavi zunanja in notranja po- vršina svetlo rjavi; rek. pr. u. 15,9 cm, ohr. v. 3 cm, db. 0,3–0,7 cm. 61 drevesni panj 11, severni del, SE 2 Odlomek ustja in vratu flašaste posode; izdelava na vretenu; zelo finozrnata lončarska masa s primesjo sljude; gladki zunanja in notranja površina svetlo sivi; horizontalno rebro; luknja na vratu; pr. u. 10,9 cm, ohr. v. 2,3 cm, db. 0,4–0,6 cm. 62 drevesni panj 11, severni del, SE 2 Odlomek ustja lonca; izdelava na vretenu; zelo fi- nozrnata lončarska masa s primesmi kremena in slju- de; gladki zunanja in notranja površina zelo svetlo rjavi; rek. pr. u. 18 cm, ohr. v. 2,7 cm, db. 0,6–0,8 cm. 52 Magdalenska gora 58 59 60 61 62 63 PANJ 9, SE 2: keramika (58), PANJ 10, SE 2: keramika (59-60), PANJ 11, severni del, SE 2: keramika (61-63); M 1:2 Tabla 11 58 panj 9: SE 2, 59–60 panj 10: SE 2, 61–63 panj 11: severni del, SE 2; keramika; merilo 1 : 2. 53 Monografije CPA 18 64 drevesni panj 14, južni del, SE 2 66 drevesni panj 14, južni del, SE 2 Odlomki roba in ostenja pokrova; prostoročna izde- Odlomki ustja in ostenja lonca; prostoročna iz- lava; finozrnata lončarska masa s primesmi kreme- delava; drobnozrnata lončarska masa s primesmi na, apnenca in sljude; gladka zunanja površina svetlo kremena, apnenca in sljude; rahlo hrapavi zunanja rumenkasto rjava do siva, gladka notranja površina in notranja površina rjava do temno sivkasto rjavi; svetlo rumenkasto rjava; vtisi prsta na robu; vel. odl. večkratna žlebljena valovnica in horizontalne linije 3,6 × 5,8 cm, db. 1–1,1 cm. na zunanji površini; rek. pr. u. 40 cm; ohr. v. 8,7 cm, db. 0,9–1,2 cm. 65 drevesni panj 14, južni del, SE 2 Odlomki lonca; prostoročna izdelava; drobnozrnata lončarska masa s primesmi kremena, apnenca in slju- de; gladka zunanja površina rjavkasto rdeča do tem- no sivkasto rjava, gladka notranja površina rjava do temno sivkasto rjava; dvakratna žlebljena valovnica in horizontalne linije na zunanji površini, metliče- nje notranji površini; pr. u. 16 cm; rek. pr. d. 7,2 cm, v. 15,3 cm, db. 0,6−1 cm. 67 drevesni panj 14, južni del, SE 2 Odlomek ustja in ostenja lonca; prostoročna izde- lava; drobnozrnata lončarska masa s primesmi kre- mena, apnenca in sljude; hrapavi zunanja in notranja površina rdečkasto rjavi do temno sivkasto rjavi; vel. odl. 8,7 × 11,2 cm, db. 0,7–1,1 cm. 54 Magdalenska gora 64 65 66 67 Tabla 12 Drevesni panj 14: južni del; keramika; 66 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. PANJ 14, južni del: keramika; M 1:2 (64-65, 67), M 1:3 (66) 55 Monografije CPA 18 68 drevesni panj 14, južni del, SE 2 73 drevesni panj 14, južni del, SE 2 Odlomki ustja in ostenja lonca; prostoročna izdela- Odlomek ustja in ostenja sklede; prostoročna izdela- va; drobnozrnata lončarska masa s primesmi kreme- va; drobnozrnata lončarska masa s primesmi kreme- na, apnenca in sljude; gladka zunanja površina rdeča na, apnenca in sljude; hrapava zunanja in rahlo hra-do temno sivkasto rjava, gladka notranja površina pava notranja površina temno rdeči; rek. pr. u. 20 cm, rdečkasto rjava; rek. pr. u. 16 cm; ohr. v. 3,6 cm, ohr. v. 5 cm, vel. odl. 5 × 5,5 cm, db. 0,6–0,7 cm. db. 0,7–0,9 cm. 69 drevesni panj 14, južni del, SE 2 Odlomek ustja in ostenja posode; izdelava na vrete- 74 drevesni panj 14, južni del, SE 2 nu; zelo finozrnata lončarska masa s primesjo sljude; Odlomek ustja in ostenja sklede; prostoročna izde-gladki zunanja in notranja površina zelo temno sivi; lava; drobnozrnata lončarska masa s primesmi kre-rek. pr. u. 7,8 cm, ohr. v. 1,1 cm, db. 0,3–0,4 cm. mena, apnenca in sljude; gladki zunanja in notranja površina rumenkasto rdeči; vel. odl. 6,8 × 5,7 cm, db. 0,7–0,9 cm. 70 drevesni panj 14, južni del, SE 2 Odlomek ostenja lonca; izdelava na vretenu; zelo finozrnata lončarska masa s primesjo sljude; gladki zunanja in notranja površina temno rdečkasto rjavi; horizontalna žlebljena linija; vel. odl. 2,2 × 5,2 cm, db. 0,3–0,5 cm. 75 drevesni panj 14, južni del, SE 2 Odlomki roba in ostenja pekve; prostoročna izdela- 71 drevesni panj 14, južni del, SE 2 va; drobnozrnata lončarska masa s primesmi kreme- Odlomek ostenja posode; izdelava na vretenu; zelo na, apnenca in sljude; gladka zunanja površina temno finozrnata lončarska masa s primesjo sljude; glad-rdečkasto rjava, gladka notranja površina rumenkas- ki zunanja in notranja površina zelo temno sivi; to rjava; vel. odl. 4,8 × 5,2 cm, db. 1,2–1,7 cm. horizontalna žlebljena linija; vel. odl. 3 × 4,6 cm, db. 0,4–0,5 cm. 72 drevesni panj 14, južni del, SE 2 Miniaturna skleda; prostoročna izdelava; zelo fi- nozrnata lončarska masa s primesmi kremena, apnen- ca in sljude; gladka zunanja površina svetlo rdečkasto rumena, notranja površi- na prežgana; pr. u. 3,7 cm, pr. d. 3 cm, v. 1,9 cm, db. db. 0,5–0,9 cm. 56 Magdalenska gora 68 69 70 71 72 73 75 74 PANJ 14, južni del: keramika; M 1:2 Tabla 13 Drevesni panj 14: južni del, SE 2; keramika; merilo 1 : 2. 57 Monografije CPA 18 76 drevesni panj 14, južni del, SE 2 80 drevesni panj 14, južni del, SE 2 Odlomki roba in ostenja pekve; prostoročna iz- Odlomek ostenja posode; prosto- delava; drobnozrnata lončarska masa s primesmi ročna izdelava; drobnozrnata lon-kremena, apnenca in sljude; rahlo hrapava zunanja čarska masa s primesmi kremena, površina rjavkasto rdeča do temno rdečkasto rjava, apnenca in sljude; rahlo hrapava rahlo hrapava notranja površina rdečkasto rjava do zunanja površina rdeča do tem-temno sivkasto rjava; rek. pr. r. 33 cm; ohr. v. 4,8 cm, no rdečkasto rjava, rahlo hrapava db. 1–2 cm. notranja površina zelo temno siv- kasto rjava; metličenje; vel. odl. 6 × 4,1 cm, db. 1–1,2 cm. 81 drevesni panj 14, južni del, SE 2 Odlomek ostenja posode; prostoročna izdelava; 77 drevesni panj 14, južni del, SE 2 drobnozrnata lončarska masa s primesmi kremena, Odlomek roba in ostenja pekve; prostoročna izde- apnenca in sljude; rahlo hrapavi zunanja in notranja lava; finozrnata lončarska masa s primesmi kreme- površina rdečkasto rumeni; metličenje na zunanji in na, apnenca in sljude; rahlo hrapava zunanja povr- notranji površini; vel. odl. 4 × 4,1 cm, db. 1 cm. šina temno rdečkasto rjava, rahlo hrapava notranja površina rumenkasto rjava; vel. odl. 4,3 × 5,1 cm, 82 drevesni panj 14, južni del, SE 2 db. 1–1,3 cm. Odlomek ostenja posode; pro- storočna izdelava; finozrnata lon- 78 drevesni panj 14, južni del, SE 2 čarska masa s primesmi kremena, Odlomek roba in ostenja pekve; prostoročna izdela- apnenca in sljude; rahlo hrapavi va; drobnozrnata lončarska masa s primesmi kreme- zunanja in notranja površina ru- na, apnenca in sljude; rahlo hrapava zunanja povr- menkasto rdeči; metličenje; vel. šina rdeča do temno rdečkasto rjava, rahlo hrapava odl. 3,8 × 3,7 cm, db. 1 cm. notranja površina rumenkasto rdeča; metličenje na zunanji in notranji površini; vel. odl. 4 × 5,2 cm, 83 drevesni panj 14, južni del, SE 2 db. 1–1,1 cm. Odlomek ustja in ostenja lonca; izdelava na vretenu; zelo finozrnata lončarska masa s primesmi kreme- na in sljude; rahlo hrapava zunanja površina tem- no sivkasto rjava, rahlo hrapava notranja površina zelo svetlo rjava do temno sivkasto rjava; rek. pr. u. 79 drevesni panj 14, južni del, SE 2 17,6 cm, ohr. v. 2,4 cm, db. 0,5–0,6 cm. Odlomek ostenja posode; prostoročna izdelava; finozrnata lončarska masa s primesmi kremena, apnenca in sljude; rahlo hrapavi zunanja in notra- nja površina rdečkasto rumeni; metličenje; vel. odl. 3,7 × 5,3 cm, db. 1,3–1,5 cm. 58 Magdalenska gora 76 77 78 79 80 81 82 83 PANJ 14, južni del: keramika; M 1:2 Tabla 14 Drevesni panj 14: južni del, SE 2; keramika; merilo 1 : 2. 59 Monografije CPA 18 84 drevesni panj 14, SE 2 masa s primesmi kremena, apnenca in sljude; rahlo Odlomka noge in peresovine hrapava zunanja površina rdečkasto rumena do ru- bronaste fibule; dl. odl. pere- menkasto rjava, rahlo hrapava notranja površina rja- sovine 0,8 cm, š. peresovine va; metličenje; rek. pr, d. 7,8 cm, ohr. v. 4,4 cm, db. 0,8 cm, v. peresovine 0,8 cm, odl. odl. noge 1,1 cm, 1–1,2 cm. š. noge 0,4 cm. 90 drevesni panj 14, severni del, SE 2 85 drevesni panj 14, severni del, SE 2 Odlomek ustja in ostenja posode; prostoročna izde- Odlomka ustja in ostenja sklede; prostoročna izdela- lava; finozrnata lončarska masa s primesmi kremena, va; drobnozrnata lončarska masa s primesmi kremena, apnenca in sljude; gladki zunanja in notranja površina apnenca in sljude; gladka zunanja površina temno rja-zelo temno sivi; vel. odl. 1,8 × 2,2 cm, db. 0,4–0,5 cm. va, gladka notranja površina rjav- kasto rdeča; rek. pr. u. 15,9 cm, 91 drevesni panj 14, severni del, SE 2 ohr. v. 2,4 cm, db. 1,1 cm. Odlomek ustja in ostenja posode; prostoročna iz- delava; drobnozrnata lončarska masa s primesmi 86 drevesni panj 14, severni del, SE 2 kremena, apnenca in sljude; rahlo hrapava zunanja Odlomek ustja in ostenja sklede; prostoročna izdela- površina rumenkasto rdeča, rahlo hrapava notranja va; finozrnata lončarska masa s primesmi kremena, površina rdečkasto rumena; metličenje na zunanji in apnenca in sljude; gladka zunanja površina rjavkasto notranji površini; vel. odl. 3,2 × 3,6 cm, db. 1,2 cm. rdeča, gladka notranja površina rdečkasto rumena; vel. odl. 3 × 3 cm, db. 0,7–1 cm. 92 drevesni panj 14, severni del, SE 2 Odlomek roba in ostenja pekve; pro- 87 drevesni panj 14, severni del, SE 2 storočna izdelava; finozrnata lončarska Odlomek ustja in ostenja posode; prostoročna izde- masa s primesmi kremena, apnenca in lava; finozrnata lončarska masa s primesmi kremena, sljude; gladka zunanja površina rjavkas-apnenca in sljude; rahlo hrapava zunanja površina to rdeča, gladka notranja površina rdeč- zelo temno sivkasto rjava, rahlo hrapava notranja po- kasto rumena; vel. odl. 3,3 × 3,1 cm, db. vršina črna; horizontalni žlebovi; vel. odl. 2,9 × 2 cm, 0,8−1,2 cm. db. 0,4–0,6 cm. 93 drevesni panj 14, severni del, SE 2 88 drevesni panj 14, severni del, SE 2 Odlomek roba in ostenja pekve; prostoročna izdela- Odlomek ostenja skledice; prostoročna izdelava; va; drobnozrnata lončarska masa s primesmi kreme-drobnozrnata lončarska masa s primesmi kremena, na, apnenca in sljude; rahlo hrapava zunanja površi-apnenca in sljude; rahlo hrapa- na rjavkasto rdeča, rahlo hrapava notranja površina vi zunanja in notranja površina rdečkasto rumena; vel. odl. 3,2 × 5,7 cm, db. 1,2 cm. črni; metličenje na zunanji povr- šini; vel. odl. 3,3 × 4,9 cm, db. 94 drevesni panj 14, severni del, SE 2 0,5–0,6 cm. Odlomek miniaturne sklede; prostoročna izdelava; zelo finozrnata lončarska masa s primesmi kremena, 89 drevesni panj 14, severni apnenca in sljude; rahlo hrapavi zunanja in notranja del, SE 2 površina svetlo rdečkasto Odlomek dna in ostenja rumeni; pr. u. 5 cm, pr. d. posode; prostoročna izdela- 4 cm, v. 1,3 cm, db. 0,4– va; drobnozrnata lončarska 0,5 cm. 60 Magdalenska gora 85 84 86 87 88 89 90 91 92 93 94 95 96 PANJ 14, SE 2: bron (84), PANJ 14, severni del, SE 2: keramika (85-96); M 1:2 Tabla 15 Drevesni panj 14: 84 SE 2, 85–94 severni del, SE 2; 84 bron, ostalo keramika; merilo 1 : 2. 61 Monografije CPA 18 95 drevesni panj 14, severni del, SE 2 100 drevesni panj 14, severni del, SE 2 Odlomek dna posodice?; prostoročna izdelava; fi- Odlomek uteži oglate oblike v preseku; prostoroč- nozrnata lončarska masa s primesmi na izdelava; drobnozrnata lončarska masa s primesjo kremena, apnenca in sljude; gladka kremena, apnenca, sljude in železovih oksidov; rahlo površina temno rdeča; pr. d. 2 cm, hrapava površina rjavkasto siva; ohranjena luknja; ohr. v. 1,6 cm. vel. odl. 7,6 × 6 × 4,9 cm. 96 drevesni panj 14, severni del, SE 2 Odlomek dna posode; izdelava na vretenu; zelo fi- nozrnata lončarska masa s primesjo sljude; gladki zu- nanja in notranja površina zelo temno sivi; rek. pr. d. 3,4 cm, ohr. v. 1,2 cm, db. 0,2−0,4 cm. 101 drevesni panj 14, severni del, SE 2 97 drevesni panj 14, severni del, SE 2 Odlomek ustja in ostenja krožnika; izdelava na vrete- Odlomek ostenja posode; prostoročna izdelava; nu; zelo finozrnata lončarska masa s primesmi sljude finozrnata lončarska masa s primesmi kremena, in keramike; gladka zunanja površina zelo svetlo rdeč- apnenca in sljude; rahlo hrapava zunanja površina kasto rumena, na zunanjem delu ustja rumen lošč, na rumenkasto rjava, rahlo hrapava notranja površina notranji površini ostanki zelenega in rumenega lošča; rdečkasto rumena; metličenje na notranji površini; vrezane linije; rek. pr. u. 26 cm, ohr. v. 2,3 cm. vel. odl. 4,1 × 5,3 cm, db. 0,9−1,1 cm. 98 drevesni panj 14, severni del, SE 2 Keramična predmet – kroglica z luknjo na površini; prostoročna izdelava; finozrnata lončarska masa s primesmi kre- mena, apnenca in sljude; gladka površina rumenkasto rjava do črna; pr. 3,7–4 cm, v. 3 cm. 99 drevesni panj 14, severni del, SE 2 Odlomek uteži zaobljeno oglate oblike v preseku; prostoročna izdelava; drobnozrnata lončarska masa s primesjo kremena, apnenca, sljude in železovih oksi- dov; hrapava površina zelo svetlo rjava do zelo svetlo rdečkasto rumena; vel. odl. 6,1 × 5,8 × 5,8 cm. 62 85 84 86 87 88 89 90 91 92 93 94 Magdalenska gora 95 96 PANJ 14, SE 2: bron (84), PANJ 14, severni del, SE 2: keramika (85-96); M 1:2 97 98 99 100 101 Tabla 16 Drevesni panj 14: severni del, SE 2; keramika; merilo 1 : 2. 63 PANJ 14, severni del, SE 2: keramika; M 1:2 Monografije CPA 18 102 drevesni panj 17, SE 2 106 drevesni panj 17, SE 2 Odlomek prenosnega ognjišča ali pekve; prostoroč- Odlomek ustja in ostenja lonca; izdelava na vretenu; na izdelava; drobnozrnata lončarska masa s primesmi zelo finozrnata lončarska masa s primesmi kremena kremena, apnenca in sljude; hrapava zunanja površi-in sljude; rahlo hrapavi zunanja in notranja površi- na rumenkasto rdeča, rahlo hrapava notranja površi- na sivkasto rjavi; rek. pr. u. 16 cm, ohr. v. 1,9 cm, na temno rjavkasto rdeča; rek. pr. r. 17,8 cm, ohr. v. db. 0,3–0,6 cm. 3,7 cm, db. 1,7–2,3 cm. 107 drevesni panj 20, SE 5 Odlomek ustja in ostenja lonca; prostoročna izdela- 103 drevesni panj 17, SE 2 va; zelo finozrnata lončarska masa s primesmi kre- Odlomek roba in ostenja pokrova; prostoročna izde- mena, apnenca in sljude; gladki zunanja in notranja lava; drobnozrnata lončarska masa s primesmi kre- površina zelo svetlo rjavi; rek. pr. u. 10,9 cm, ohr. v. mena, apnenca in sljude; hrapava zunanja površina 2,3 cm, db. 0,4–0,6 cm. rdečkasto rumena do rjavkasto rumena, hrapava not- ranja rumenkasto rjava; vel. odl. cm, db. 3,2–4,8 cm. 104 drevesni panj 17, SE 2 Odlomek ostenja posode; prostoročna izdelava; 108 drevesni panj 20, SE 5 drobnozrnata lončarska masa s primesmi kremena, Odlomki ustja, ostenja in dna lonca; prostoročna iz-apnenca in sljude; rahlo hrapava zunanja površina delava; drobnozrnata lončarska masa s primesmi kre-rumenkasto rjava do črna, hrapava notranja površina mena, apnenca in sljude; gladka zunanja površina rja- črna; metličenje; vel. odl. 4,2 × 4,4 cm, db. 1–1,3 cm. va do temno sivkasto rjava, gladka notranja površina rumenkasto rjava; rek. pr. u. 23 cm, rek. pr. d. 21 cm, ohr. v. A 11,2 cm, ohr. v. B 2,5 cm, db. 0,8–1,4 cm. 105 drevesni panj 17, SE 2 Odlomek svitka; prostoročna izdelava; finozrnata lončarska masa s primesmi kremena, sljude in žele- zovih oksidov; rahlo hrapava površina svetlo rumen- kasto rjava; ohr. d. 3 cm, š. 2,3−2,7 cm. 64 Magdalenska gora 102 103 104 105 106 107 108 PANJ 17, SE 2: keramika (102-106), PANJ 20, SE 5: keramika (107-108); M 1:2 (102-107), M 1:3 (108) Tabla 17 102–106 panj 17: SE 2, 107–108 panj 20: SE 5; keramika; 108 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 65 Monografije CPA 18 109 drevesni panj 21, SE 2 Odlomek svitka; prostoročna izdelava; finozrnata lončarska masa s primesmi kremena, sljude in žele- zovih oksidov; rahlo hrapava površina rumenkasto rjava; rek. pr. 9 cm, ohr. v. 2,8 cm, š. 2,6 cm. 110 drevesni panj 21, SE 2 Del kamnitih žrmelj; vel. odl. 26,3 × 19,4 × 7,4 cm. 111 drevesni panj 35, SE 3 Odlomek ustja in ostenja posode; prostoročna iz- delava; drobnozrnata lončarska masa s primesmi kremena in sljude; rahlo hrapava zunanja površina rjavkasto rdeča do črna, hrapava notranja površina rjavkasto rdeča; vel. odl. 2,8 × 3,6 cm, db. 1 cm. 112 drevesni panj 35, SE 3 Obdelan peščenjak; ohr. dl. 5,5 cm, š. 1,6 cm. 66 Magdalenska gora 109 110 111 112 PANJ 21, SE 2: keramika (109), kamen(110), PANJ 35, SE 3: keramika (111), kamen (112); M 1:2 (109-110, 112), M 1:3 (111) Tabla 18 109–110 panj 21: SE 2, 111–112 panj 35: SE 3; 109, 111 keramika, ostalo kamen; 111 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 67