as. številna. f »Mlini, t pinMjck, H. febraapja 1916. XCIX. leto. .Slovenski Narod" velja v Ljubila nI na flom dostavljen: celo leto naprej .... K 24*— pol Jeta......12-- cetrt leta 9 .....6*- sa mesec u • . . . ■ 2*— v upravništvu preje man: ce!o leto aaprej . t . . K 22*— pol leta „ ..... n._ četrt leta . . . • . . 5-50 na mesec . • t • t • Ml Dopisi na} se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo, uredništvo: KnaCova ulica št. 5 (v pritličju levo,) telefon st 34. Izhaja vsak daa cvačer Izvzemal nedalfe in prednike« Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po U vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 via Pri večjih insercijali po dogovoru. Upiavništvu naj ic pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. t d, to je administrativne stvari. —— FosameiM številka veifa 10 vinarjev. —-—— Na pismena naročila brez istodobne vpostatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna-4 telefon st. 85. .Slovenski Narod*' velfa pO poifls za Avstro-Ogrskos . - Nemčijo': celo Teto skupaj naprej « K 25-— I celo leto naprej . . • 1\ 00-—. &Hets : : :: r li-io I na mesec . • • • • 2*30 1 celo leto naprej , • i a X 35.— Vprašanjem plede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica alt znamka* Vpravnlštvo [spodaj, dvorišče levo), Hn kilava n!!ce st 5, ielelan »i NAŠA LETALA NAD RAVENO, CODRKIOM IN CAVANELLO. Dunaj, 13. februarja. (Kor. ur.) Uradno se poroča: Dogodki na morju. Dne 32. februarja popoldne le neka tleuiia hldronlanov razdejala v Raveni 2 skladišči na kolodvoru, težko poškodovala kolodvorsko poslopje, tovarno za žveplo in sladkorno tovarno ter provzročila nekaj požarov. Obrambna baterija v pristanišču Cor?ini je letala živahno obstreljevala. Neka druga zrakoplov-sko flotilja je v črpalnicah v Codrigu in Cavanellu večkrat zadela s težkimi bombami. Vsa letala so se vrnila nepoškodovana. Brodovno poveljstvo. ZAVRNJEN ITALIJANSKI NAPAD. Dunaj, 13. februarja. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: Italijansko bojišče. Nočen napad Italijanov na pozicijo v bližini Rcmbona. k? smo io vzeli, smo zavrnili. Ponekod je bilo sovražno artiljerijsko delovanje živahno. Tudi Gorica j2 dobila, kakor skoro vsak dftn, nekaj granat. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H o f e r, fml. SOBOTNO AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 12. februarja. (Kor. ur.) Uradno S2 razglaša: Italijansko bojišče. Na primorski fronti se vrše že kaj dni zopet živahnejši artiljerijski boji. Pri Bovcu so osvojile naše čete u^nes zjutraj neko sovražno pozi-Ijo v ozem!ju Rombona, vplenHo 3 strojne puške in vjele 73 alpincev. Namestnik načelnika generalnega štaba PL fiofer, fml. ITALIJANSKO URADNO POROČILO. 9. februarja. Artiljerijsko delovanje vzdolž vse fronte, ob Soči z zvišano ljutostjo. Naša artiljerija je dosegla danes uspehe s svojim ognjem, naperjenim na pozicije in v ozadje vodeče poti sovražnika proti kolonam čet in trena. Zločin u Orcittalu. francoski spisal E. Gaborian. (Dalje.) Ko so izpili kavo in popušili ci-rete, se je naenkrat zganil Lecoq in je dejal: ;Prcdno se lotim spisovanja svojega poročila, bi se rad dogovoril z vami gospod mirovni sodnik.^ Kar smo doslej videli in dognali, to še ne jasnjuje zločina, ki se je zgodil. Od naše spretnosti je pa odvisna usoda nekaterih; po mojem mnenju nedolžnih ljudi. Mi imamo svoj sistem, preiskovalni sodnik pa ima svoj. Razloček je ta, da ima preiskovalni sodnik za svoje mnenje nekaj dejanske podlage, mi pa sodimo le po čustvih.« »Ne samo po čustvih, gospod Lecog,« se je oglasil oče Plantat. »Vse prav,« je menil zdravnik, toda treba je jasnih dokazov.« »Jaz jih dobinv< je živahno vzkliknil detektiv. »Slučaj je težak 10. februarja. V Cevc daljem odseku je nadlegoval sovražnik v noči na 9. febr. z živahnim streljanjem iz pušk naše straže pri Caparmi Cedeh, prizadjal pa jim ni nikake škode. V Lagarinsk? dolini je MI dne 7. februarja navadni mali napad na naše pozicije severno Mori zavrnjen. V Tofanskem masrvm, gorenja dolina Boite, je poskušal v noči na 9. febr. sovražni oddelek povzpeli sc na. prvi vrli. bil pa je odbit in je padel v prepad. Ob Soči sta megla in dež včeraj ovirala topovsko delovanje. 17.000 socijalnih demokratov padlo v vojni. Iz Miiana se poroča: Od S_\nt>0 pod orožje pozvanih članov socialističnih organizacij jih je padlo, ka-kor naznanjeno, do januarja 17.040, torej več kot petina. Iz tega se da soditi, kako velike morajo biti izgube na sploh. Zopet govori. Rim, 12. februarja. V francoskem poslaništvu se je vršil obed. Ministrski predsednik Briand je imel ta-le govor: Posebno sem srečen, da morem voditelja in člane kraljevske vlade sprejeti v tej francoski hiši, v kateri se je tolikokrat potrdila skupnost interesov in bratstvo obeh naših narodov. Čestitam sebi in svojim tovarišem radi prilike, ki nam jo nudijo sedanji težki časi, da ž njimi izmenjavamo svoje nazore in spravljamo v soglasje med seboj svoje sklepe, da podamo na vseh poljih svojim skupnim naporom popoln učinek. Vslcd sveze, ki postaja ožja od dne do dne, se raznovrstnost naših vojaških podjetij in naš gospodarski boj proti sovražnikom v vseh stadijih ized ijuje v postopanju, kar je gotovo jamstva za zmago. Dvigam Čašo na zdravje kraljevske dvojice italijanske, 1—alji-ce - matere in članov kralj, /ske rodbine in prosim Vašo ekscelenco, da sprejmete za se in za člane vlade izraz žeiia, ki nas navdušujejo za veličino Italije in slavo njene hrabre armade. Ministrski predsednik S a 1 a n -d r a je odgovoril: Z živo zadovoljnostjo ponavljam zagotovilo, da izmenjavanje misli z Vašo ekscelenco in odličnimi člani Vašega spremstva od včeraj dalje ne zgreši približevanja k bistvenemu cilju, da dosežemo neobhodno potrebno edinost v postopanju aliiranih vlad. Naša naloga je olajšana zlasti vsled dejstva, da prevladuje prijateljski duh v odnošajih med obema našima deželama, ki sta pripravljeni za vse žrtve, med tem ko utrjujeta pod težkimi razmerami vezi slavcpolnega rodu. in sta združili svoje nabore na poti, ki vodi do zrnate. Salandra je pil na zdravje predsednika Poincareja, ministrskega predsednika Briarda in njegovih spremljevalcev, kakor tudi na veličino Francije in slavo njene armade. Na K a p i t o 1 u. Lugano, 12. februarja. Včeraj se ie izvršil na Kapitolu v čast francoskih ministrov sprejem s strani rimskega župana Colonna. Za županom ie govoril Briand, izražajoč željo, da naj bo zveza latinskih narodov trajna. Pri sprejemu zastopnikov italijanskega časopisja in inozemskih časnikarskih zvez je imel oredsednik čipkarskega društva poslanec Tone kratek govor, na katerega :e Briand odgovoril, da je naloga italijanskega časopisja vtrjeva-ti edinost, v kateri smeri je že obilo storilo. NTato je bila pred francoskim poslaništvom manifestacija.Briand je govoril z okna in izrazil svoje simpatije za Italijo, množica ga je akla-mirala. Zvečer fe bila oficijelna no-iedmn. pri kateri sla govorila Briand in Salandra. Oba sta poveličevala zvezo obeli narodov in sta izjavila, da se vse žrtvnic, samo da se doseže zrna < a. Briand v itafifa^skem glavnem stanu. Kakor je poročal - Secolo«- v soboto, je najbrže včeraj dospel Briand s svojim spremstvom v italijanski glavni stan ter sc Tveeer vrnil s po-sebrrirn i Takom v Francijo. Us^eh B^andove^a potovanja. »Daffy Telegraptn poroča iz Milana: Briandova misija doseže, da pošljejo Italijani en zbor svojih čet v Solun, da se ustanovi skupni diploma t;čni svet zaveznikov s sedežem v Parizu in da se bo Italija udeleževala izdelovanja mnmcne. Napoved vojne Nemčiji? »Fcho de Paris< piše, da po vtiskih političnih in diplomatičnih krogov se da soditi, da bodo sledile Briandovemu potovanju važne odločitve. Te pokažejo, da postopanje Italije ni podrejeno nikakim utesnitvam in da se Italija bojuje s celim avstro - ogn;kim blokom, Briund in Mercier. »Sccclo« poroča, da sta se srečala Briand in kardinal Mercier v Rimu pri skupnih prijateljih ter sta imela med seboj prav presrčen pogovor. Sonnino in ne Salandra. Švicarsko časopisje pravi, da ;e simptomatično, da je govoril zdra- vico na Brianda Sonnino in ne Salandra. Vsebina govora je bila prav hladna in se ie gibala le v najkonven-cionelncjših izrazih. Salandra in GioiittL »Avanti« poroča, da se Salandra vedno bolj približuje Giolittijevi skupini in trdi, da bo približevanje v kratkem izvršeno dejstvo. »Secolo« poroča, da je imel Giolitti v Turinu dolg pogovor z markijem Garroni-jem. prejšnjim poslanikom v Carigradu, ki je nalašč za to prišel iz Genove NEDELJSKO AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 13. februarja. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: Jugovzhodno bojišče. Ničesar posebnega se m pripetilo. Namestnik načemika generalnega štaba 0L Hole r, fml, SOBOTNO AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 12. februarja. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: Jugovzhodno bojišče. Zapadno TIraus so poskušale italijanske sile polastiti se od nas zavzetih pozicij na višinah. Naše čete so odbile vse napade. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H o f e r, fml. • NEDELJSKO NEMŠKO URADNO POROČILO. Berolin, 13. februarja. (Kor. ur.) Wo]ffov urad poroča: Veliki glavni stan dne 13. februarja. Balkansko bojišče. Ničesar novega. Vrhovno armadno vodstvo. SOBOTNO NEMŠKO URADNO POROČILO. Berolin, 12. februarja. (Kor. ur.) Veliki glavni stan dne 12. februarja. Balkansko bojišče. Položaj ie neizpremenjen. Vrhovno armadno vodstvo. Izjave črnogorskega ministrskega predsednika Mijuškoviča. Ministrski predsednik Mijuško-vič razširja potom Agence Havas uradno sporočilo, ki pravi: Res je Črna gora prosila za premirje in ko je bilo to odklonjeno, pričela mirovna pogajanja, pa le v namenu, da omogoči gotovim delom armade, da pridejo ogroženi fronti na pomoč. Avstrijske pogoje je vlada odločno zavrnila. Kraljeva rodbina in vlada sta nato zapustili deželo, da ne prideta sovražnikom v roke. Pri armadi pa je pustil kralj princa Mirka in tri ministre, da bi jo bodrili k skrajnemu odporu. Ko je prispel kralj Ni-Mta dne 20. januarja v Italijo, je poveljniku črnogorske armade, generalu Janku Vukotiču brzojavno ukazal: 1. Armada naj se sovražniku energično zoperstavlia: 2. umika naj se v smeri na srbsko armado; 3. nikdo ne sme pričeti mirovnih pogajanj; 4. princ in vlada naj sledita armadi; 5. francoska vlada bo skrbela za črnogorske, na njene stroške na Krf spravljene čete ravnotako, kakor za Srbe. Deposediran kakor belgijski in srbski kralj, izroča kralj Nikolaj usodo svoje države svojim zaveznikom, prepričan o srečnem izidu vojne. Sporočilo končno poudarja, da kralj in zakonita vlada nista odgovorna za ukrepe, ki so se morda izvršili po 20. januarju v Črni gori pod pritiskom osvojitelja. K temu sporočilu se na Dunaju oficijozno pripominja: Znova bodi konstatirano, da se je dne 14. j a -nuarja obrnil kralj Niki ta brzojavno na cesarja Franca Jožefa, njegova vlada pa na avstrijsko ministr- in zamotan, a prav za to me veseli. Jaz ljubim težke slučaje, jaz ljubim ovire in težave, da jih premagam in s tem pokažem svojo moč.« Plantat in zdravnik sta se kar čudila, kako sc je detektiv naenkrat premenil. »Ene stvari si ne morem razložiti,« je nadaljeval Lecoq. »Ali je mogoče, da je bilo grofu Tremorelu jako mnogo ležeče na tem, da dobi v roke kako pihanje ali kaj takega, o čemer je zanesljivo vedel, da je v rokah njegove žene in skrito v njenem gradu.« »To ie mogoče,« je odgovoril Plantat. »Prepričan sem, da bi bil grof makar celo grajščino razdejal, samo da bi dobil tisto pisanje, ki je je hranila grofica in ki sem je tudi faz nekoč imel v rokah.« Lecoq si je poravnal vlasuljo, pogledal sliko na svoji roženi škat-Ijici m potem mirno in stvarno razložil svoje misli. »Zaloigra se je tako-le zgodila: Ko sem vstopil v grajščino, me je najbolj presenetil veliki nered v vseh sobah. Kakor vi, sem tudi jaz takoj mislil, da je ta nerdd nalašč narejen. Morilec je vse razbit da Hi v hiši vse izgledalo tako, kakor da je v njej razsajala tolpa pijanih in besnih divjakov. A vzlic temu sem kmalu izsledil, da je imel morilec pri tem poseben namen. Ne enega kotička ni prezrl, kjer bi bilo moglo biti skrito kako pisanje ali tudi le kako pisemce. Vse miznice so bile odprte in izpraznjene, vse knjige premetane in vsi mehki stoli razrezani. Najprej sem si rekel: Zločinci so iskali denar, ki pa ni bil skrit, brez dvoma so bili morilci torej ljudje, ki niso bili dobro znani s hišnimi razmerami.« »No. meni se zdi, da je človek lahko prav dobro znan v kaki hiši, pa vendar ne ve. kje imajo domači ljudje skrit svoj denarje je pripomnil zdravnik. »Hm... O tem bom pozneje razložil svoje nazore, če bo treba. Za sedaj naj povem le to, da sem po končanem preiskovanju bil mnenja, da je mogel grofico umoriti samo človek, ki je bil z njo jako dobro znan. Bil sem mnenja, da jo je umoril njen ljubimec ali pa njen mož.« »A kakega mnenja ste zdaj?« »Zdaj, ko je mogoče, da morilec ni iskal ravno denarja, nego lahko kaj drugega, zdaj sem prepričan, da je grof Hektor Tremorel sam umoril svojo ženo.« Zdravnik in Plantat sta pač pričakovala, da slišita to ime, a nobeden izmed njiju ni imel dovolj poguma, da bi bil jasno izrazil svoj sum. »Preiščimo sedaj,« je nadaljeval detektiv, »če kažejo tudi razmere na to, da je grof svojo ženo umoril.« V tem hipu je zdravnik skočil s stola in je stopil k oknu. »Nekdo je na vrtu.« je zašepe-tal, na kar sta tudi Plantat in Lecoq pohitela k oknu in se skrbno ozirala po vrtu. Ker nista nič sumljivega zapazila, je družba zopet sedla za mizo. »Gotova znamenja,« je povze! zopet detektiv, »opravičujejo sum, da je bil grof že pred nekaj časom sklenil, se iznebiti svoje žene. Čim se je bil odločil, da stori hudodelstvo, je že tudi mislil, kako naj je izvrši, da ne bi nanj padel sum. Odločil se je za umor, ker se je bal, da bi nekaj zanj nevarnega prišlo na dan. tudi če bi grofica naravne smrti umrla.« Tako je,« je pritrdil oče Plantat in videlo se mu je, da ve še kaj več, kakor je doslej povedal detektiv. »Pojdimo torej dalje,« je zopet rekel detektiv. »Čim je grof Tremorel svojo ženo z nožem umoril, je takoj začel pripravljati vse, kar treba, da bi odvrnil vsak sum od sebe. Hotel je vzbuditi mnenje, da je bil tudi on sam umorjen. Na vsak način je poskusil, da bi na koga drugega zvrnil vse sume. OČividno je, da je bil že naprej odločen pobegniti in izginiti ter v v drugem kraju živeti pod tujim imenom. 2e te okolščine zadostujejo za pojasnilo nekaterih, sicer neumljivih dejstev. To tudi pojasnjuje, zakaj je v noči umora imel v hiši celo premoženje v gotovem denarju. Vsak človek skriva svoj denar in ne pove nikomur, da ga ima doma. Grof Tremorel pa je poskrbel, da je vsa hiša izvedela, kako premoženje ima v rokah. In še več. Razglasil je to prav tisti dan, ko je vsa soseščina vedela, da bosta tisto noč sama z grofico v hiši. Celo sam je odločil, da naj bo poroka njegove kuharice ravno ta dan. plačal je vse stroške zanjo in nekako prisilil svoje posle, da so šli na to svatbo. Sicer pa pojdemo jutri k grofovemu bankirju in slišali boste sami, da mu je grof izrecno naročil, naj mu pošlje ravno dne 8. julija denar. (Dalje prihodnjič.) Stran 2. .SLOVKNSXI NAROD*, dne 14. februarja 1916. 35. Štev. štvo s prošnjo za mir. Dne 16. januarja je akceptirala Cma gora v noti, katero je podpisal sam Mijušković, kapitulacijo svoje armade. Mirovnih pogojev monarhija Črni gori sploh Še nI naznanila, torej jih ni mogel nikdo odklo-niti.Ukazi, ki jih je kralj Nikita dne 20. januarja baje poslal vrhovnemu poveljniku Vukotiću, so imeli očivid-no skrajno slab uspeh, kajti dne 22. januarja so se pričela v Cetinju pogajanja o izvršitvi kapitulacije, ki so se končala dne 25. januarja. PRIPRAVE NA BOJ ZA SOLUN. Pariz, 12. februarja. (Kor. ur.) »Petrt Parisien« javlja iz Soluna: Včeraj so prekoračile francoske čete reko Vardar ter so se ustalile na desnem bregu v okol. Jenidže ter ob Vairdarju, ob železnici, ki drži v Bitolj. »Journal« javlja iz Soluna: Francoske čete so prekoračile Vardar pri Topčinu ter so prodirale v dveh kolonah v raznih smereh. Takoj so si izgradile novo 12 kilometrov dolgo obrambno črto. London, 12. februarja. (Kor. ur.) Reuter poroča iz Soluna: Jenidže in Verie rrtsta bila zasedena. Gre le za izvidne pohode kavalerije. Naše čete proti Solunu. »Idea Nazionale« javlja: Avstro-ogrske čete. ki so uspešno končale svoje operacije v Črni gori, so se napotile preko Novega Pazarja v Staro Srbijo, da se pridružijo ekspe-dicijski armadi proti Solunu. Fnten-ta hoče poslati v Solun kar najhitreje nova ojačenfa. Solun naj bode srbski? »Lokalanreiger* si da iz Bukarešte poročati, da ie angleški poslanik izjavil romunski vladi, da namerava ententa prepustiti Solun po vojni Srbiji. Srbija pa da bo dovolila Romunom v Solunu enake pravice, kakor jih je sama uživala pred evropsko vofno v grškem Solunu. ITALIJANSKO OROŽNlSTVO NA KRFU. Bera, 12. T^bruarja. (Kor. urad.) »Bund« objavila naslednje sporočilo: Italijanski poslanik v Atenah je ministrskemu predsedniku Sk iludi^u sporočil, da se bo na Krfu izkrcalo italijansko orožništvo, ki naj sodeluje pri reorganizaciji Črnogorcev in Srbov. Ministrski predsednik Skulu-dis je v svojem odgovoru izrazil začudenje nad tem ukrepom, ker se na Krfu ne nahaja več nobeden Črnogorec, za reorganizacijo Srbov pa zadostujejo dosedanja sredstva zaveznikov. Razburjenje na Grškem v sled tega koraka je tako veliko, da mora vlada ž njim računati in odkloniti odgovornost za vse posledice, ki bi mogle izvirati iz tega ukrepa Italijanske vlade. Grška vlada je poslala protest tudi direktno italijanskemu kabinetu. Krafj Peter na Krfu. Iz Aten poročajo: Srbski kralj Peter je dospel na Krf. V pristanišču so ga pozdravih prestolonaslednik Aleksander, srbski ministri ter srbski in francoski generali. Kralj je še vedno Jako slab. »Vossische Zeitung« javlja iz Aten: Po sporočilu srbskega poslaništva, se nahaja na Krfu 64.000, v Solunu pa 3800 nanovo oboroženih fn opremljenih Srbov. Fsad paša razpolaga baje z 20.000 možmi. Iz Pariza javljajo, da je ententa zahtevala od grške vlade odstranitev sovražnih konzulov s Krf a. Niti enega glasu za četverozvezo. »Daily News« poroča iz grške zbornice: Ministrski predsednik Skuludis ie govoril o zunanjem pritisku, ki postaja Grški vedno bolj nevaren. Protestiral je proti zasede-nju Krfa in Karaburna. Pritisk bo morda trajal, toda odločnost naroda bo Grško neomajno prepričala, da te (sc. ententne) države nikdar ne bodo mogle odvrniti Grške od politike, ki ustreza narodnim interesom. Guna-ris je odločno izjavil, da Grška svoj« armade no bo demobilizirala, »Daily News poudarjajo, da izjave ministrskega predsednika Sku-ludisa in ministra Gunarisa v grški zbornici pač ne bodo izboljšale od-nošajev med Grško in četverozvezo. V zbornici se ni dvignil niti en glas V prilog ententi. Zastopniki centralnih držav zapuščajo Grško? Bern, 12. februarja. »Echo de Pariš« javlja iz Aten: Nemški, avstrijski, bolgarski in turški poslanik so spravili svoje arhive v Lariso in od tam v Bitolj. Vsi konzuli in njihove rodbine se pripravljajo na odhod iz Aten (?). ŠpIJonaža v grški armadi. Iz Aten poročajo: Vojaške oblasti so aretirale bivšega poslanca iz Drame, Triandafilu, ker je podkupil nekega častnika generalnega štaba, ki naj bi mu izdal gotove tajnosti o gibanju grških ter nemško-bolgarskih čet. Zaprtih je radi špi-jonaže tudi že več atenskih mestnih uradnikov, ki so vsi Venizelisti. Ruske obljube Romuniji. Sofijska »Balkanska Pošta« javlja: Ruski, francoski in angleški poslanik so intervenirali sredi januarja pri Bratianu. Rusija obljublja Romuniji svobodo cerkve in šole v Bes-arabiji,Francija in Anglija pa prevzameta garancijo za to obljubo, dano pod pogojem, da se Romunija pridruži ententi, čim se prične ofenziva centralnih armad proti Solunu. Kakor pristavlja »B. P.«, je Bratianu odgovoril, da je vojni položaj za centralne države povsem ugoden in da tudi solunska zadeva ne obeta ententi nič dobrega. Ruski konji za Romunijo. Iz Bukarešte poročajo: V četrtek se je vrnila romunska vojaška komisija, ki je nakupovala konje v Rusiji, člani komisije so baje oduševljeni vsled ljubeznjivega sprejema, katerega so bili povsod na Ruskem deležni Komisija je nakupila na Ruskem 14.000 konj za romunsko armado. Romunija si ni izpo«odila angleškega denarja. »Univerzul« poroča iz uradnega vira: Vesti, da je Romunija najela na Angleškem 9 milijonov funtov posojila, so neresnične. Zato je tudi neresnično, da je dala za to posojilo svoje žito v zastavo. Vojna z Rusijo. NEDELJSKO AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 13. februarja. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: Rusko bojišče. Ničesar posebnega se ni pripetilo. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H (i f c r fm? SOBOTNO AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 12. februarja. (Kor. ur.) Uradno se razelaša: Rusko bojišče. Včeraj so bili zopet zavrnjeni številni ruski izvidni oddelki. Prišlo je tudi do močnejših topovskih bojev. V popoldanskih urah je bilo treba zapustiti že večkrat imenovani okop sprednr.h straž, severo - zapadno Tarnonola vsled sovražnikovega najtežjega nrtiljeriiske*7a ognja. Rus? so se vstalili v zapuščeni poziciji, fcUi pa so ponoči s protinapadom iz okopa zopet ven vrženi. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H o f e r, fml. ■ NEDELJSKO NEMŠKO URADNO POROČILO. Berolin, 13. februarja. (Kor. ur.) Wolff-iv -rs-i no*-oči: Veliki giavni stan dne 13. februarja. Vzhodno bojišče. Položaj je v splošnem nespremenjen. Vzhodno Paranovičev smo zajurišali dve eksponirani utrdbi, ki so jih Rus« držali še na zapadnem bregu Sčare. Vrhovno armadno vodstvo. SOBOTNO NEMŠKO URADNO POROČILO. BeroU??. 12. februarja. (Ker. ur.) VVoiffov urad poroča: Veliki glavni stan dne 12. februarja. Vzhodno bojišče. Sunki ruskih patrulj in manjših oddelkov so bili zavrnjeni na raznih mestih fronte. Vrhovno armadno vodstvo, » RUSKO URADNO POROČILO. 9. februarja. Na levem krilu v odseku pri Rigi živahen ogenj. Na več krajih je razpršila naša artiljerija delajoče nemške oddelke ter provzročila močno eksplozijo v so-\rjžnih ;"'tah v okolici Bakiona (16 kilometrov jugozapadno od Ikski-la). V odseku ob Dvini med Liven-hofom in Cargradom, med Jakobsta-tom in Dvinskem živahen ogenj pušk s sodelovanjem težke artiljerije, zlasti na obeh straneh železnice Ponjevjec. V Galiciji je streljal sovražnik proti odseku filadki - Voro-bijovska (16 km severozapa^no od Tarnopola) velike mine. Severo-zapa-dno od Zaleščikov smo zasedli Ušječko. Naše čete so prestopile na zapadni breg Dnjestra. Jugozapadno od Samučana ob Dnjestru, od Zaleščikov oh reki navzdol (24 km vzhodno) je sovražnik nerodno vrgel oblak dima. V sovražnih vrstah ie nastala eksplozija, ki je zasula del jarkov. Jugovzhodno od Zaleščikov ;e padel propovednik Jasloveckij kot žrtev svoie dolžnosti, ko je s križem v rok' dviea! mrtve in ranjene ob sovražnih žičnih ovirah. Ofenziva proti Rusiji? Iz Petrograda poročajo v živahnejšem delovanju nemške artiljerije ob ruski fronti med Jakobstatom in Ikskilom. Nemcem se je posrečilo nostaviti svoje tope v dobre pozicije in obstre'jevati Piksno, 10 km vzhodno od Pu'tuska, s kroglami velikega kalibra ter na ta način pričeti napad na trdnjavo Ovinsk. Ruska ofenziva. Z ruske fronte poročajo: Ruske akcije ob severovzhodni fronti se tudi 10. t. m. niso razvile v velikopotezno operacijo. Samo ob fronti armade nadvojvode Josipa Ferdinanda so Rusi ponovno brezuspešno napadali, dočim je vladal v centrumu in na južnem krilu razmeroma mir. Treba ie počakati ali se bo razvila iz teh napadov močna ofenziva. Mogoče je tudi, da gre samo za demonstracije. Preko Romunske poročajo, da se Rusi silno boje naših »vražjih voinih iznajdb-, žičnih ovir, skozi katere gre električni tok več tisoč volt. naših vrlikokah'brskih topov in naših ognjenih pramenov iz briz-galnic. Nasprotno priznavajo naši vojni poročevalci, da imajo Rusi izborno organizirano špijonažo in da so v zadnjem času tudi v poizvedovanju originalni. Za opazovanje naših črt namreč rabijo zadnji čas 12 do 14-letne dečke, ki so nalašč za to službo izvežhani. oboroženi z revolverjem n bodalom, oblečeni v nmazano-ravo uniformo, da jih od okolice ni ra7Točiti. in urni in spretni, kakor mačke. S seboj imajo tudi belo haljo ra snežne pokrajine. Jedi imajo s sevoi za več dni, v tem oziru pa so, kakor vse kaže. prav malo izbirčni. Po ce e dni teh snretnih dečkov ni bilo mogoče izslediti. Ti dečki se navadno nočeio pod nobrnim pogo-'-m udati in streM.a?o celo ranjeni. fVinn, kar ostane. Je, da jih trstrefi-^o, še ra^em <;e bralno z bodali. Rit*i še mkdar niso bili tako agilni, kakor sedaj, zdi se, da se boje prese-netenj. General R»:-k?j. Iz Londona poročalo, da bo general Ruskij koncem februarja že eooet zdrav, nakar bo prevze1 po-veljHštvo nad delom ruske fronte pri Rigi. Rusija ir? Švedska. Finski generalni gubernator je bil brzojavno pozvan v Petrograd, da se udeleži posvetovanj ministrstva o novih predlogah za narodno obrambo. Zapadno boj šče, BOJI NA ZAPADNI FRONTI POSTAJAJO VEDNO ŽIVAHNEJŠI. Berolin, 13. februarja. (Kor. ur.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan dne 13. februarja. Zapadno bojišče. Na Flanderskem so po živahnih artiljerijskih bojih vdrle patrulje in močni izvidni oddelki v sovražne pozicije. Izvršili so učinkovito raz-strelitev ter so vjeli jugo - vzhodno od Boesinghe 40 Angležev. Angleška artiljerija je obstreljevala včeraj in predvčerajšnjim mesto Vlile s dobrim stvarnim rezultatom. Izgub j ali vojaške škode pa nam ni povzročila. Na naši fronti med kanalom La Bassee In Arrasom ter južno od Somme Je trpelo bojevanje vsled meglenega vremena. V bojih v okolišu severo - zapadno od Vinny do 9. februarja smo vjeli vsega skupaj 9 častnikov in 682 mož. Celotni plen znaša 35 strojnih pušk, 2 ir.etalca min In drugo orodje. Naša artiljerija Je ljuto obstreljevala sovražne pozicije med Oiso in Reimsom. Patrulje so konstatirale dober učinek v sovražnih Jarkih. V Champagni smo zajurišali južno od St. Marie de Py francosko pozicijo v širini 700 metrov ter vjeli 4 častnike in 202 moža. Severo - zapadno od Masslges sta se ponesrečila dva ttata sovražna napada. Ob onem delu naših Jarkov vzhodno od Malson de Champagne, ki so ga Francozi predvčerajšnjim zasedli, trajajo neprestano boji z ročnimi granatami. Med Maso In Mozelo smo s 5 velikimi razstrelitvami popolnoma razbili sprednje sovražne jarke po 30 do 40 metrov na široko. V Lotaringiji in v Vogezih živahni artiljerijski boji. Južno od Lusse, vzhodno od Saint Dieu je vdrl nemški oddelek v eksponiran del francoske pozicije ter je vjel nad 30 lovcev. Nase letalske flotilje so izdatno bombardirale sovražne etape in železniške naorave v Lapanne in Po-peringhe. Napad sovražnih letalcev na Ghistelle«, južno od Ostende, ni povzročil nobene škode. Vrhovno armadno vodstvo. SOBOTNO NEMŠKO URADNO POROČILO. Berolin. 12. februarja. (Kor. ur.) VVoiffov urad poroča: Veliki glavni stan dne 12. februarja. Zapadno bojišče. Po ljutem ognju na velikem delu na>e fronte v Champagni so napadli Francozi zvečer vzhodno pristave Maison de Champagne severo - zapadno Masslges in so vdrli v širini še ne 200 metrov v našo pozicijo. Na v!šini Combres smo zasedli rob vdrtine, ki so jo razstrelili Francozi pred našimi jarki. Vrhovno armadno vodstvo. * FRANCOSKO URADNO POROČILO. 10. februarja popoldne. V Artoisu je trajal artiljerijski boj od višine 119 do ceste Neuville - The-!us. Boj z ročnimi granatami nam je dovolil vreči sovražnika iz več jarkov, ki jih je imel zasedene zapadno od La Folie. Ko je napočila noč, so izvršili Nemci močen napad na naše pozicije ob cesti Neuville - La Folie, ki smo ga pa odbili. Sovražnik se je mogel ustaliti samo v eni vdrtini, ki smo mu jo bili prej vzeli južno od Dimma. 10. februarja zvečer. V Artoisu smo čez dan še napredovali v zveznih jarkih zapadno od La Folie. Dva nemška napada na naše pozicije zapadno od višine 140 smo popolnoma zavrnili. Severno od poti Neu-vil'e - Thclus so Nemci zažgali mino. Mi smo zasedli vdrtino. Južno od Sonarre je vrgel naš zaporni ogenj neki nemški pehotni oddelek, ki je poskusil zapustiti jarke, nazaj v strelske jarke. V okolici Beuveraig-r>esa ie naša artiljerija razdejala neko stražnico ter obstreljevala neko sovražno taborišče. V Champagni je dosege1 naš razdeialni ogenj na neki nemški napravi pri višini Le Mesnil dober uspeh. V Voevru smo v gozdu Mortrmre živahno obstreljevali neko rks^rm>**«o sovražno črto. Otreni je nrovrročil v nekem municijskem skladišču eksplozijo. Panes so vrgli *JemcI zopet 2 prra»ati velikega kalibra v srn-*-' na Rcffort. Befg-jsko poročilo. 10. februarja. Precej močna artiljerijska delavnost v odseku Pixmuiden - Noordshoote in pri brodari bVi. Boj z ročnimi granatam! nri Strrrfstraatu. Vojni svet v Londonu. Preko Rotterdama poročajo, da je bil zadnji ententni vojni svet v Londonu do sedaj največji ter so se ga udeležili tudi sir Edvard Grev, Frcnch in admiral Jackscn. S francosko - švicarske meje. Od zadnjega ponedeljka je francosko - švicarska meja na celi črti za vsak promet zaprta. Celo doseda-nh" mali obmejni promet je ustavljen. Francozi so te dni zanustili kraje na front' ob Sundgavu. Prebivalstvo so vojaške oblasti spravile v Gvro-maugrv. 2e več dni je slišati v Baslu v smeri iz Belforta zdaj pa zdaj grmenje težkih topov. Nemčija In mirovni predlogi. London, 12. februarja. (Kor. ur.) Belgijsko poslaništvo sporoča, da so vesti, da bi bila Nemčija pred kratkim ponudba Belgiji mir, popolnoma neosnovane. Angleška brambna dolžnost. Dne 10. t. m. je stopil angleški brambni zakon v veljavo. Neoženjeni od 19. do 30. leta so bili pozvani, da se zglase do 17. marca. Več sto vojnim obvezancem ni bilo mogoče dostaviti vpoklicov, ker se nahajajo »na potovanju«. Zbežali so baje na Trsko. Boji na morju. NEMŠKI PODMORSKI ČOLN JE POTOPIL VELIKO FRANCOSKO VOJNO LADJO. Berolin, 12. februarja. (Kor. ur.) VVoiffov urad poročat Veliki glavni stan dne 12. februarja. Dogodki na morju« Neki nemški podmorski čoln je potopil dne 8. februarja na sirijski obali južno Beiruta francosko linijsko ladjo »Sufren«. Ladja se je potopila v dveh minutah. Sef mornariškega admiralskega štaba. »Suffren«. Francoska ladja »Suffrenc je oklopnica prve kategorije francoskega operativnega brodovja, zgrajena leta 1899, dolga 126 m, široka 21 m in globoka pod vodo 8*4. Imela je prostora za 12.729 ton ter je vozila 17 milj na uro. Stroji so imeli 1£>.500 konjskih sil. Posadka je štela 661 mož ter je bila oklopnica oborožena s 4 topovi kalibra 30*5 cm, 10 topovi kalibra 16 cm, 8 topovi kalibra 10 cm in 22 topovi kalibra 4*7 cm. Torpedirana hniiska ladja »Suffren« se je bila tudi udeležila akcije pred Dar-danelami ter je bila tam že dvakrat težko poškodovana. Prvič je bila poškodovana 17. marca in drugič 28. decembra 1915. Zadeta je bila od turških granat in tako težko poškodovana, da so jo morali popraviti. Od takrat so vporabljali oklopnico za sbjžbo ob sirski obali. Iz Carigrada poročajo, da je bila angleška križarka »Suffren« dne 8. februarja v Beirutu torpedirana od nemškega podmorskega čolna ter da se ^e r^topna tekom dveh minut. Nad 800 mož posadke je vtonilo. UNIČENJE ANGLEŠKE KRlZAR- KE »ARABIS«. Berolin, 12. februarja. VVoiffov urad poroča: Uradnemu poročilu z dne 11. fehruaria o uničenju angleške križarke »Arabis« s strani naših torpedovk je dostaviti- da se je poto-*~*na. kakor se ?e za gotovo pozneje do?:n*?!o tudi drusra angleška ladja, ki ie bi!a zadeta od toroeda. Nadalje se je dotrna'o, da so MU od »Arabia« rešeni pcvelmik, lad'jskl zdravnik, 1 častnik, ! krovni častnik in 27 mož. Od teh so za posledicami potapljanja 7dravmk in 3 možje umrli. Sef admiralskega štaba mornarice. London, 12. februarja. (Kor. ur.) Adnr'raliteta konstatira z ozirom na poročilo nemškega admiralskega štaba o bitki ob Ooggerbanku. da so bile v berlinskem poročilu omenjene križarke, v resnici štirje iskalci min, od katerih so se trije vrnili nepoškodovani. SE ENA FRANCOSKA KRIŽARKA POTOPLJENA. \r Berob'na: Iz Lugana poročajo: Francoska oklopna križarka »DupleK« (7700 ton) je zadela v Sredozemskem morju ob mino in se potopila. Posadka je utonila. Ladja je imela 504 može posadke. »Dupleix«. Oklopna križarka »Pupleix« je bila zrrajena leta 1900, dolga 130 m, široka 18 m in ie seeala 7*4 m pod vodo. Obsegala ie 7710 ton ter so ime'i stroji 17.800 konjskih sil in gnali lad'o s hitrostjo 20 milj na uro. Oborožena ie bila z 8 topovi kalibra 16 cm 4 tonovi kalibra 10 cm in 10 topovi kab'bra 4*7 cm. Odločitev na morju. »Eclair« zahteva, da dobe brodovja Anglije, Francoske in Italije energično vrhovno poveliništvo, ker avstro - ogrsko vojno brodovje vedno bolj ogroža pozicije entente v Jonskem moriu. Kontreadmiral De-gny pravi v »Petit Journalu«, da mora priti do odločilne Domorske bitke v Vzhodnem morju, ker hi bila blokada Nemčiie brez sodelovanja Angleške v »Home fleetu« (domačem kanalu) brezuspešna. Pcgnv je mnenja, da so oborožili Nemci 6 svojih dreadno--ghtov s topovi kalibra 420 funtov. Se večja je nevarnost s strani nemških podmorskih čolnov, ori čemer so Nemci dosegli res velike uspehe. Kdo Je gospodar na Adrljl? Pariški »Tcmps« piše: Mi se čudimo, da se preskrbuje avstro-ogr-sko kolono, na obali proti Draču pro-dirajočo, s provijantom po morski poti. Tako torej italijansko brodovje s pomočjo francoske?* in angleskegp ne gospodari v Adriji? Turška vojna. TURŠKO URADNO POROČILO. 12. februarja. Fronta v Iraku. Neki poizvedovalni oddelek, ki smo ga poslali v smeri na Sejk Said, je razdejal sovražne brzojavne zveze Pri Felahiji in Kut el Amari od časa do časa prenehajoči infante-rijski in artiljerijski ogenj. Naši prostovoljski oddelki so napadli 7. februarja sovražno taborišče zapadno od Kome. Boj je trajal v noč. Prisilili smo sovražnika, da je zbežal in pustil na mestu več mrtvih. Violi smo nekaj sovražnikov in vplenili mnogo orožja, municije in živine. — Fronta v K a v k a z i j L Na levem krilu topovski ogenj brez pomena. V centrumu neprestani boji prednjih straž. Sovražnika, ki je imel zasedeno neko našo pozicijo, smo s protinapadom zopet prepodili. Pri tem je imel več mrtvih. V Kavkazljl. Preko Bukarešte poročajo: Zdi se, da veliki uspehi, ki so jih baje Rusi dosegli v Kavkaziji, ne odgovarjalo resnici. Glasom sem dospelega diplomatičnega poročila iz Carigrada se je Rusom pač posrečilo doseči začasno uspehe napram turškim četam na nekaterih točkah fronte, zlasti pri Erzerumu. Med tem pa se je posrečilo Turkom ustaviti rusko ofenzivo ob kavkaski fronti in so sami pričeli s krepkim protisunkom. Rusi so zopet izgubili ono malo zemlje, kar so je bili priborili. Močne turške rezerve prihajajo. V južni Arabiji. Iz Carigrada poročajo, da so Angleži v okolici Adena na več točkah zbežali pred napadi Turkov v območje svojih vojnih ladij. Najhujši boji so se vršili meseca decembra. Mm „luiiMc' in nemSKa nota zeđinjsnlm đržaocm. Zadeva »Lusitanije« je neizpre-menjena. Ameriški republikanki listi napadajo VVilsona, češ, da zastopa mnenje, da obramba časti Zedinjenih držav ni vredna boja. Londonski listi pravijo, da sprejema javnost v Ameriki vesti, da se bo afera »Lusitanije« rešila mirno, prav ravnodušno, dočim se je kazalo prej navdušenje za VVilsonove ukrepe, Kratek izvleček zadnje nemške note Zedinjenim državam se glasi glasom ameriških poročil tako-le: Anglija je od početka vojne kršila mednarodno pravo na odprtem morju. Vsled tega in vsled zaprtega uvoza živil je Nemčija zelo trpela. Anglija pa je končno odrekla mednarodnemu pravu veljavnost zlasti s kraljevo odredbo, ki ima namen podvreči nemško državljanstvo z lakoto. Mednarodno pravo dovoljuje sovražniku v gotovih slučajih zaradi nečloveškega bojevanja maščevanje. Tako je odgovorila Nemčija na trgovski zapor s strani Anglije s tem. da je proglasila vode ekrog Anglije za vojno območje ter naznanila da bo sovražne ladje v teh vodah uničevala. Vsled tega sklepa je bila tudi »Lusitanijav* potopljena. Nemčija živo obžaliuje izgubo Ame-rikancev in ni imela namena storiti Ameriki škodo. Vsled smrti Ameri-kancev je Nemčija takoj izpremenila način boja podmorskih čolnov ter ala ukaze, da se kaj podobnega ne ponovi. Nemčija prizrava, da ;e bilo maščevanie nepravilno, v kolikor zadeva življenje Amerikancev ter je pripravljena pfačati AmeriVi Iškodftino. Pripravljena pa je tudi delovati z Ameriko pri vprašanju Ye^ način, kako nastona predsednik Zedinjenih držav, kaže, da želi pridobiti Ameriki v bodočih mirovnih pogajanjih med evropskmi državami mesto razsodnika. Ententa m Amerika. VVashington, 12. februarja. Di- -matični zastopniki entente so drž. tajniku Lansingu ustmeno razložili iv e ugovore proti ameriškemu memorandumu glede razoroženja trikih ladij Četudi neče drž. de-nartement ničesar razglasiti o vsebini ugovorov, se vendar splošno sodi, da je bil Lansing obveščen, da -nta ne sprejme njegovih predlogov. London, 12. februarja. Mornariški sotrudnik »Times« piše: Ameriška v'ada je s svojo noto z 29. farmarja dala Nemcem izvrstno priliko lobet povod za novo vojno proti mgleškeme trgovskemu brodovju. S trudnik se pritožuje, dase Ame-r!ka ni postav'la na angleško stališče in pravi: Če priznavajo nevtralni, vftevši Združene države nemško ^aziranje, bo oboroženim trgovskim ladjam nemogoče porabljati nevtral-ne pristane in bo trgovini aliirancev 7 revtralci prizadet hud udarec. Hrvatski sabor. V seji dne 12. t. m. je sabor raz-< [jal o poročilu regnikvdarne de-tatfft glede dogovora z ogrsko r< "nikolarno deputacijo v malem :,nem grbu. Dotični za\onski na-"rt doToča, da se sme v nalem rrbu, ki se rabi za označenje sk p-nih naprav vseh kraljevin ogrske krone in drugih deid NJ. Veličan- stva rabiti tak ogrski grb, da bodo v njem vpodobljeni le tista deli grba Dalmacije, Hrvatske in Slavonije, ki obstoje iz srebrnih in rdečih kock in označujejo v ttm slučaju kraljevine Dalmacijo, Hrvatsko in Slavonijo. — Posl. Hrvoj in tovariši so predlagali, naj se poročilo regnikolarne deputacije ne vzame na znanje in predloženi zakon ne sprejme. Razprava se bo še nadaljevala. Ogrski državni zbor. Dne 12. t. m. je zbornica nadaljevala razpravo o izrednih kreditih. Posl. Rakovszky je primerjal denarno gospodarstvo Nemčije z denarnim gospodarstvom Ogrske, rekoč, v Nemčiji se je pokazalo, kaj se da doseči s centralizacijo denarja, dočim zbirajo na Ogrskem velike banke ves denar in ga nič ne izdajo. Tako je lansko jesen neka dežela ponudila Avstro - Ogrski in Nemčiji masti in riža po razmeroma jako nizkih cenah Nemčija je svoj del koj prevzela, tudi Avstrija, Ogrska pa ne, tako da je Še ogrski del prevzela Avstri-ia. To je brezglavo in nerodno postopanje, četudi že ne posledica tega, da je ravno tedaj ogrska kreditna banka zbirala velike množine masti. Ogrska kreditna banka je konjunkturo izrabljala za oderuštvo z živili. Posl grot Mihael K a r o 1 v i je interpeliral zaradi dogodka, ki se je orimeril v Požunu. iiuzarski major Romanul je namreč ukazal odstraniti madžarske zastavice in Jve veliki madžarski zastavi, ki jih je imel za odhod pripravljen eskadron, a nad-poročnik Szinv je dosegel, da smo smeli zastave za eskadronom odpeljati Szinv je zx!aj v preiskavi. — Ministrski predsednik je po'asnil, da ie dovoljeno rabiti narodne zastave, če niso večje od no'kovne zastave. Kaka nesporazumoma se povsod zgode. Kakih predsodkov proti Madžarom ni v armadmh krofih, to priča pismo, v kaferem izreka feldmar-šal nadvojvo/a Friderik svoje občudovanje junaštvu madžarskih vojakov in požrtvovalnosti madžarskega naroda. Tud' cesar sam priznava to in obžaMuje, da se zonet pojavPaio nekaka nes^orazumljenja. — Grof Ka^oha fe i7^az;i svoje veseT'e, da najvišu kron priznavalo junnrtvo in požrtvovalnost Madžarov, fccfl pa, ^a bi se več ne zsfodffa *^,'er,''"» nr^-Zarstre zas*ave in da H se več ne pokazalo, d^ «o rn!v'fY'i arm**^™ faktoru zavzeti za i^e:o cr^k"nr°^t: monarh:le. — W?ffTstrski nreds^^^'1-' ie o^nrc^rio 7'vr:! OČltke Hi Ffl OZn^Čll V°r 'il-'-^r^'to'Mr) rniv-r?"'H+t — 7^orn:'"* vrela fz**vo rninistr-ske^ predsednica na znan*e. Razn? poiiMčn? ve ti. = Bo!^ar?k: kralj na D -na'M Bofgarcki kra'j Ferdinand je dospel ^anes na Dona?, da obišče cesarfa Franca .To*efa. Dunaj je v zastnvrh. = Stalna »n-~ovna INKfferC^ea v S^ockhr-?*T?!i. S^lma mirovna konferenca nevtralnih dr~av «e ie Id. le-hru^a «ec^N ^* Stoc'bn'rnn. K^r zastopniki Vorve^ke. Danske. Ho-binds^e m Švice še niso docr 'i je 7^orovjr:" za enkrat proviz iČno. Tudi Forda pričakmelo v kr 'kern. po^'a^a 73 razprave no p ■• rpva oboroževanja m uve^a mer'- Tod-ne^a p^ava. ki bi hranilo naro :-> in osebe ter um tfafo po'ttie^no, duševno in po^^^^r^ko s^'o^nHo. — Kr'za v w**eff3lrei?n voV^m der»***1e^e*'t,». Tnhv'k voir»e siev. Razne stvori * Začasno ustavljen list Okrajno glavarstvo v Časlavi je za 17 dni ustavilo izdajanje lista .Pravda*. * Prvo ljudsko šolo so otvorili v Belgradu. Vpisanih je 3000 otrok. Pričetek šolskega pouka je znamenje, da se vračajo v Belgrad normalne razmere. * * ^Macharjeva ulica". V praškem predmestju, ki meji ob Kraljevi Gradec, so doslej Kolodvorska ulica imenovano ulico prekrstili na ime pesnika Macharja. Okrajno glavarstvo »je/ dalo že nabite ulične tablice z napisom „Macharjeva ulica* odstraniti. * Nemška prostozidarska loža na bojišču. Iz Varšave poročajo: Nemški častniki, uradniki, zdravniki v varšavski guberniji, ki so člani nemških prostozidarskih lož, so ustanovili sa dobo vojne, posebno »vojaško ložo.- Kakor znano je ustanovitelj nemške prostozidarske lože pruski kralj Friderik Veliki. * Žaloigra budimpeštanske služkinje. Lastnica neke agenture v Budimpešti, gdč. Aezel, je koncem lanskega leta naznanila policiji, da je njena služkinja Marija Herman izginila. Policija je našla služkinjo — obešeno v podstrešni sobi. Gdč. Aezel in ■jena mati sta pri zaslišanju izjavili, da ne vesta, zakaj si je služkinja končala življenje, češ, da sta ravnali z njo, kakor bi z lastno hčerjo. Policiji je prišlo v roke pismo, ki ga je Marija Herman pisala svoji materi in v katerem poroča, da jo gdč. Aezel krivično doiži, da je ukradia večji znesek in ji grozi z ječo, če dotičnega denarja ne odsluži. Stvar je tako prišla v drug tir. Izkazalo se je. da sta Aezlova in njena mati ubogo služkinjo neusmiljeno izkoriščale in jo po krivici dolžile tatvine, samo da bi jima dekle zastonj služila. Posebno zaslugo, da je prišla stvar na dan ima neki časnikar. Ker sta Aezlova in njena mati, ko se je njih služkinja od žalosti že obesila, obnovili obciolžitev glede tatvine, je stvar prišla pred sodišče in sta bili obe ti grdi ženski obsojeni zaradi hudodelstva Vsiljevanja vsaka na šest mesecev ječe. Darila. Za družbo sv. Cirila in Metoda je nabrala c. kr. stražna stotnija št. 5-/97. 39 K 10 v in sicer so darovali: nadporočnik Piša Anton 6 K, poddesetnik, enoletni prostovoljec, Rovan Božidar, 5 K 20 v, pešec Ka-nobel Herman 3 K, poddesetnik Tratnik Levoslav 2 K, pešec Mlekus Josip 2 K, četovodja Ferjančič Ivan 1 krono, pešci: Demšar Vinko 1 K, Legovič Anton 1 K. Skvarča Josip 1 K, poddesetnik Buždon Anton 1 K. pešci: Prinčič Alojzij 30 v, Šfiligoj Rudolf 30 v, Mežnar Franc 20 v, Bucik Henrik 1 K. četovodja Vončina Josip 1 K, poddesetnik Budin Ivan 1 K, pešci: Guštin Ivan 1 K, Ivano-vič Anton 2 K, Kovačič Ivan 2 K, Ho-bik Josip 1 K, Kovačič Franc 1 K, Ovsenk Ivan 1 K, Tratnik Ivan 1 K. Jereb Rudolf 1 K, Kracina Franc 50 v. Raspor Ivan 50 v in V. V. 1 K. Umrl! so v LiubJiani: Dne 9. februarja: Mate Smo-krovič, pešec, v rezervni vojaški bolnici na obrtni šoli. — Stevo Ste-vanović. srbski vjetnik, 50 let. v mestni bolnici za silo. Pokopališka cesta 19. — Avgust Schak, saperski poročnik, v rezervni bolnici v Mari-jan^šču. $anašnj' list obsega 4 stnni. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne« Pri bolečinah v obrazu zaradi prelhajenja, ranitve itd. naj se jemlje Fellerjev bolečine bolečine tolažeči rastlinski esenčni fluid z zn. »Elza-fluid«. 12 steklenic pošlje franko za 6 K lekarnar E. V. Felier, Stubica, Elzatrg št. 238 (Hrvaško). Priporočajo ga v več nego 100.000 zahvalnih pismih, tako pa tudi Fellerjeve odvajalne »Elzakroglice«. (ev) LittnileftiB IBIIO S JOIijl Bergmanna & Ko., Decin na Labi je vedno bolj priljubljeno in razširjeno spričo svojega priznanega učinka proti pegam in nje^a dokazane neprekos-Ijivosti za racionalno gojenje polti in lepote. Na tisoče priznalnih pisem. Mnopo odlikovani. Pozor pri nakupu. Pazite izrecno na označilo »s konjičkom« in na polno firmo! Po 1 K v lekarnah, drogerijah in parfumeri-jah itd. Istotako jc Bergmannova lilijska krema »Manera« (80 h lonček) čudovita za ohranitev nežnih damskih rok. 954 Moj iskrenoljubljeni soprog, gospod Ivan Josip Fabčič bivši posloTodla „•orfske tiskarne", je preminul danes opoldne po dolgem hudem trpljenju. Pogreb nepozabnega se bo vrSil v torek 15. februarja ob 2. uri popoldne izpred hiše žalosti. Rimska cesta st. 6. Sv. male raduSniee se bodo darovale v Četrtek 17., v petek 18., in soboto 19. februarja ob 8. uri zjutraj v cerkvi oo. frančiškanov. V LJUBLJANI, dne 13. februarja 1916. / Žalujoča soproga Bozi Fabfttt. t RMH Bolestnega in globoko užaloščenega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prebridke vest, da je naš preljubi soprog oziroma oče, brat, svak in stric, gospod Karel Golob včeraj 13 t. m. ob 2. ponoči po daljši in mukenolni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 69. letu svoje starosti, izdihnil svojo blago dušo. Pogreb dragega nam pokojnika se vrši v torek, dne 15. t. m. ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo darovala v sredo 16. t. m. ob pol 9. uri zjutraj, v župni cerkvi Sv. Jakoba. Ljubljann, dne 14. svečana 1916. Frančiška Golob« soproga. — rrančiška, Adeia, Franc, Karel, Adolf, Otanar, otroci. Izurjena Večja množina buaovlk 1SQ f > R V se proda, pri Kari Putarla, Sv. Petra cesta Stev. 78, 546 £pi£jp Rodbina brez otrok lite lopo Vajenec v Ljubljano ali okolico strnil vstopiti deček k dobremu kroj. mojstru v pouk. Vprašati je pri: Janko Potoku, 541 trgova« v Trbovljah. ličo so mala 514 s poMItvom, s kuhinjo, 2 sobi s 4 posteljami, želi se, Če m< goče, poraba vrta in bližino gozd*. — Ponudbe do 18. t. m. pod Begunec 538" na upravništvo »Slovensk. Naroda«. 538 žlahtnih kostanjev in hrastov, polena ali hlode do 1 dolg- 490 kupuje na vagone 93 Piehsander Roscnberg, Gradec, Elisabethinerg. 6« trgov pripravna za eno žensko. — Cenjene ponudbe je pos'ati : IH. Mrmii. Relizi: w. 117. LUžljaia. Sprejmem w& oncipijent v svojo odvetniško pisarno. Prednost ima o gospodje, ki imajo sodno in že nekaj odvetniške prakse. Vstop takoj ali po dogovoru. Dr. Fran Tominšek, odvetnik w Ljubljani. Včeraj je velibonsko mojstrsko delo S srcem in dejanjem za domovino! tfa zndniesa hotiao napolnilo deželno gledališče. Samo ena sodba s ta film nadkriljuje vse, kar se je dosedaj videlo! Danes zadnje predstave v Kino Central v deželnem gledališču pnr ob pol 6%, 7, f al 7, pol ». In 10. mrl zvečer. Ma$a]ničarKa M tabel aprefanol Več sepoizve v trgovini IT. 1*116, Lfuellana, Mestni trg St 11. 517 Otrok vajeno neobrezano dekle tali llnzbe, k enemu ali dvema otrokoma. Cenj. ponudbe se prosi nasloviti pod ;naobra-fena'527* na upravn. .Slovenskega Naroda". 527 Trgovci in prekupovalci : Uojm kreme - zrezbl : (Kri ©«i-Ere m e-■ chattten) nepokvarljivo fino pecivo, nudi lep zaslužek 1 karton 38 kosov K 4*-. Razpošilja najmanj 3 kartone po pošti. 3397 Brandt v LJubljani, polita 7. Dobro I zor: en i&ee sinite pri kakem krojaškemu mojstru. Naslov pove uprav. ,Slov. Naroda. 534 Poročenca brez otrok iščeta z dvema posteljema pri mirni stranki za takoj. — Ponudbe na u^rav S'ov. Naroda« pod „Forooouca / 543". Gostilni!!! se takoj odda po prav Poizve se Stadeafovska al. št« SI. L 541 nizki ceni Od osređn'e zveze za na&sip isovtnslsiii ™ predmetov pooblaščena tvrdka — trsoulnu z železnino in stroji u Ljubljani naznanja, da plačuje bovlnasio kuninfsko posodo In kovine po cenatt, določenih od c. kr. vlade. 549 Obenem priporoča trpežno kuhinjsko orodje kot nadomestilo za oddano. Ugodna prilika za prodajo! 1P^~ Kupi se vsaka množina loja, neužitnega olja vsake vrste, tudi pokvarjeno olje (izvzemši mineralno olje), vsaka druga maščoba, ki se rabi samo v tehnične svrhe, kakor pokvarjeno maslo itd. Natančne ponudbe z vzorci in z označbo maščobe naj se naslovijo z navedbo najnižjih cen na 539 Podružnico Ljubljanske kreditne banke u Trstu. Nc 491/96-1, 544 9 Na prostovoljci sodni dražbi se bo prodalo dne 23. februarja 1916 s pričetkom ob 9. ari dopoldne pri hiši št. 84 v Borovnici 14 njiv, 17 travnikov, 7 gozdov In 2 pašnika, lastnika g. Francetu Pefrovčičn, posestnika v Borovnici št. 84. C. kr. okrajno sodišče na Vrhniki odd. L, dne 10. februarja 1916. 544 I ■ V pari prano in brezkaGno posteljno perle od K 1*40 za kg naprej priporoča trgovina s posteljnim perjem in puhom C. J. HAM AN H Ljubljana, Mestni trg štev. 8. Ustanovljena 1866. FOIOftl LVeroolna konkaroaca prinaša na trg sa nizko mm napal ali nit ooistoao Masa. Toga por! a so đržo paffoito ostanki mom ln aoMagn, ki zvišajo toto tor MstroM prlponMi-o, i« m rasvljojo liM&ko in molji.