Leto XX. TRGOVSKI LIST ■emstvo: 210 din. — Pia- * . • ... - _ Ca ln tod se v Ljubljani Časopis za trgovino, industrijo Številka Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din, za ■/• leta #0 din, za */* leta 48 din, mesečno 15 din; za ino- Urednlžtvo ln upravnlMv« Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. *T“ Rokopisov ne vračamo. — Račun prt pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. - TeL St. 25-52. I.fiaia vsak ponedeljek, fZflcriCZ sredo ln petek Llubliana, ponedeljek 26. iuilia 1937 ViCriCf jtevUkl din ■ Žalostne izkušnie V živem spominu je še velika akcija za modernizacijo ljubljanske bolnišnice. Vsa slovenska javnost je v popolni slogi podprla to akcijo in cela vrsta izjav najbolj uglednih mož je dala tej akciji tako močno moralno oporo, da ni mogel nihče tajiti globoke upravičenosti te akcije. In uspeh? V kolikor se je lotila banovina dela, da poveča bolnišnico, v toliko je akcija uspela. Iz centrale pa ni bilo nobene pomoči in v tem oziru se je akcija popolnpma ponesrečila. Podoben primer smo doživeli s cesto Ljubljana—Sušak. Tudi za to cesto so govorili tako očitni in tehtni gospodarski razlogi, da ni bilo mogoče nujnosti te ceste ugovarjati. Sklenjena je zato bila graditev te ceste, a stroške za gradnjo moTate nositi dravska in savska banovina. Zopet je od vsega naroda podprta akcija naletela v centrali dejansko na neuspeh. Podobnih neuspehov bi mogli navesti še celo vrsto. Tako najhujši neuspeh glede zahteve po železniški zvezi Slovenije z morjem. Niti to ni pomagalo, da je bila ta proga uzakonjena, niti to ni pripomoglo k uspehu, da je bilo za to progo že najeto posojilo, kljub temu je ostala ta proga še prav tako na papirju kakor je bila 1. 1920., ko se je prvič javno zahtevala njena zgraditev. Od vse te dolgoletne in vroče borbe za to prepotrebno progo ni ostalo nič drugega, ko prevrnjeni Petričevi vagončki v »Avtonomistu«. Tudi zahteva po sanaciji slovenskih denarnih zavodov ni doživela bolj srečne usode. Oficialno se sicer priznava upravičenost te zahteve, toda ko je treba za izvedbo te zahteve šteti denar, je centrala gluha. In tako si morajo pomagati slovenski denarni zavodi sami, kakor si znajo in vejo. In če si ne' morejo, so pač prepuščeni likvidaciji. Vendar pa moramo priznati, da so bile nekatere akcije tudi uspešne. Tako je zahteva po zgraditvi železnice Št. Janž—Sevnica vendarle doživela uresničenje, dasi-ravno tudi ni šlo čisto brez razočaranja. Dosegli smo tudi graditev univerzitetne knjižnice, čeprav moramo tudi tu pripomniti, da najbrŽe niti tu ne bi dosegli uspeha, če ne bi dalo teh 7 milijonov za, ljubljansko univerzo tako lepo priliko, da se še trikrat toliko izda za beograjsko. Toda tudi te redke in niti lOOod-stotno dosežene zahteve dokazujejo, da uspeh akcij vendarle ni izključen, Če so te akcije dovolj splošne in podprte z dovolj trdno voljo. In ko začenjamo sedaj novo akcijo za rešitev ljubljanskega kolodvorskega vprašanja, je treba, da dobro uporabimo tako vse slabe ko tudi vse dobre izkušnje. Nikakor pa se ne sme zgoditi, da bi tudi kolodvorsko vprašanje postalo — nova brezuspešna akcija. In to bomo preprečili predvsem s tem, če bomo v,tem vprašanju v resnici složni. Res nismo tako velik narod, da bi se smeli vedno le med seboj prepirati. Tudi je napačna mišel, da se bodp baš pri nas v Sloveniji odločila vda ona velika idejna vprašanja, ki razburjajo svet. Mnogo koristnejše bi zato bilo, če bi pri vsej zvestobi do načel in do idej vendarle bolj mislili tudi na to, kar nam je j vsem Slovencem brez izjeme enako potrebno in kar bo vsem nam olajšalo življenje. Zaradi idejnih nasprotij vendar ni treba opustiti skrbi za vsakdanji kruh. To naše složno delo pa ne sme biti le v tem, da podajamo vsi enake akademične izjave o potrebnosti te ali one stvari, temveč moramo v resnici vsi složno delati z k uresničenje te stvari. Vkako akcijo mora voditi odbor delavnih ljudi, ki skrbe, da akcija nikdar ne zaspi in da se tudi vsaka malenkost izkoristi v njen prid. Priporočljivo je seveda, da vodijo to akcijo ljudje, ki so izven kroga najbolj odkritih strankarjev, da morejo delati za cilj brez ozira na vsa notranja politična trenja. Ne samo akcijske odbore za najbolj potrebne zadeve Slovenije, temveč resničen narodni svet bi potrebovali, da bi na vsej črti nastopili z organiziranim delom, s sistematično akcijo za' dvig gospodarskega stanja Slovenije. Le na ta način si bomo prihranili nova razočaranja, le na ta način bomo rešeni žalostnih izkušenj. 7 u/i kapital tudi v žitni Žitno trgovino ogrožalo in Bunge Neštetokrat je že nacionalna javnost protestirala proti favoriziranju tujega velekapitala v Jugoslaviji, toda dosedaj so bili še vedno vsi ti protesti zaman. In tako smo prišli do tega, da je vedno več panog našega gospodarstva, ki so že absolutno pod vplivom tujega velekapitala. Zlasti v rudarstvu raste moč tujega kapitala stalno. V zadnjem času pa se opaža, da se je lotil tuji kapital tudi naše domače in vseskozi nacionalne trgovine. Na vse zadnje to niti ni tako čudno, saj je dobival pri nas dovolj vzpodbude za nastop proti domači trgovini. Tako so predvsem naši konsumni zadružniki-videli naloge zadružnega dela predvsem v tem, da so hujskali proti trgovcem, kot onim dobičkarjem, ki kar neusmiljeno izkoriščajo konsumente. Zvesto njim ob strani so pomagali hujskati proti trgovcem razni levičarski agitatorji, ki so itak bili od nekdaj mojstri demagogije. A tudi z oficialnih mest se je ob vsaki priliki pokazalo nerazpoloženje do domačih trgovcev in zato ni čudo, če je dobil tuji velekapital pogum in začel posegati tudi na našo domačo trgovino, ki je bila dosedaj še čisto v domačih nacionalnih rokah. Zgodovina bojev trgovstva proti »Bati«, »Ta-ti«, raznim industrijskim prodajalnam itd. jasno dokazuje, kako so tuja podjetja imela na oficialnih mestih več zaslombe kakor pa domača nacionalna trgovina, če .so mogle biti uspešne te tuje firme, potem pač ni čuda, da je bil tuji kapital prepričan, da je mogoč uspeh tudi drugod. Seveda pa se tuji kapital zanima le za posle, ki v resnici nekaj nesejo. Kateri posel pa naj nese več ko‘ žitna trgovina? Saj bere časopisni bralec vsak dan, koliko tisoč in tisoč vagonov pšenice izvažamo v tujino. Kje je posel, ki bi bil tako velik kakor je žitna izvozna trgovina. Tuji kapital je zato postal ha njo pozoreh. Ta trgovina pa ima še to veliko prednost, da je monopolizirana, da je v enih rokah in da torej ni treba sklepati bogzna koliko dogovorov, Z enim se 'doseže tudi laže pogodba. In tuji velekapital se je te trgovine tudi lotil, in kakor pišejo zadnje »Trgovačke NoVine«, dosegel tudi pri tem popoln uspeh. Tako je od 21.364 vagonov pšenice, kolikor so jih od lanske žetve izvozile zasebne tvrdke, odpadlo na domače trgovce le nekaj stotin vagonov. , Kako se je to zgodilo? Na to vprašanje odgovarjajo. »Trgovačke Novine« naslednje: »Izvoz velikih kontingentov, iz-, vršen s posredovanjem in mono- polskim odkupom direktno pri prodajalcu, dan tujim firmam in agentom v obliki monopola na škodo domače nacionalne trgovine, je izven znanega monopola (danega »Prizadu«), ki je preveč blagohotno razpoložen do tujega kapitala in njegovim zastopnikom ter agentom — tuje krvi.« »Prizad«, kot gospodarska ustanova, je bil ustanovljen iz stiske ter z nalogo, da intervenira na trgu samo takrat, kadar so zaradi nizkih cen ogroženi interesi kme-tovalccv-proizvajalcev. V pretekli in letošnji kampanji pa je zaradi visokih cen izgubil svoj rSison dAtre. Toda pod vplivom nekih tujih elementov je bil ustvarjen izvozni sistem, da bi se iz »Prizada« napravil instrument za špekulativno politiko tujega kapitala in njegovih agentov z očitno namero, da. se z monopolizacijo gospodarstva popolnoma pritisne ob zid domači kapital ter izroči domače nacionalno gospodarstvo na milost in nemilost tujega kapitala in njegovih anacionalnih agentov, ki so že nekaj naših domačih trgovcev ponižali v obliki komisionarjev v v čisto navadne sluge tujega kapitala.« »Trgovačke Novine« navajajo dalje, da ustanavljajo agenti tega tujega kapitala med kmetovalci posebne organizacije, list jih imenuje naravnost »kolhose«, da bi prodajali žito le direktno »Prizadu« in odklonili vsako posredništvo domačih trgovcev. Seveda se pa ti kmetovalci ne zavedajo, da tudi s tem ne bodo še prodajali direktno potrošnikom v tujini, temveč da bodo ubili domačega trgovca le zato, da bi še dobiček domačega trgovca spravil v svoj žep oni veliki tuji posrednik. Ko pa bo domači trgovec izločen, potem bo šele naš kmet popolnoma v oblasti tujega posrednika. Samo kratkovidna politika je zato, če se favorizira tuji kapital v notranji trgovini s tem, da se mu odstopa odkupni monopol in da se javno poudarja pomen tvrdk Drei-fuss in Bunge, domača trgovina pa izločuje iz izvozne žitne trgovine. Dvanajsta ura je že, da se temu napravi konec! Odveč je vsako poudarjanje, kako je pri nas tuji kapital postal že nadmočen in kako nujno potrebno je, da z združenimi močmi branimo, da bi si osvojili še nove gospodarske panoge. Zato pa tudi pričakujemo, da bo opomin »Trgovač-kih Novin« zalegel in da bo vsaj žitna trgovina ostala v rokah nacionalne trgovine. Obenem pa naj bo vse to v resen opomin vsem onim, ki mislijo, da delajo nacionalno delo, če pomagajo uničevati domačo trgovino. Zgodovina uči, da je trgovina živela vedno in da je ni mogoče eliminirati. Zato tudi uničenja trgovine ne bodo dosegli, pač pa morejo doseči to, da bo namesto j domačih trgovcev in ljudi naše krvi živel tuji trgovec. Ali je morda to njih namera? Ni. Sv. patriarh umrl V soboto ob pol enih zjutraj je umrl v Beogradu Nj. Sv. patriarh Varnava. Njegova smrt pomeni težko izgubo za vso pravoslavno cerkev, ne samo srbsiko, temveč tudi rusko saj je baš pokojni Varnava mnogo delal ža napredek ruske pravoslavne cerkve. A tudi za Jugoslavijo ije njegOva sriirt težka izguba, ker je bil patriarh Varnava vedno vnet nacionalni delavec, kar je zlasti dokazal v težkih pred- in medvojnih časih, še posebej pa je treba tudi omeniti njegovo resnično udanost jugoslovanski misli, žbog česar je bil tudi patriarh Varnava vedno versko strpen, da vergke razlike ne bi mogle škodovati politični in gospodarski sili jugoslovanskega naroda'. . Velijc človek, plemenit značaj in vedno zanesljiv rodoljub je bil po+, kojni patriarh in zato ,ga bodo ohranili v hvaležnem spominu • ne sanjo naši bratje pravoslavne vere, temveč vsi Jugoslovani. Večna slava spominu patriarha Var na ve! *■ Petar Rosič, kakor je bilo pravo ime patriarha Varnave, je bil rojen 29. avgusta 1880 v Plevlju v Sandžaku. Bogoslovno šolb je dovršil v Prizrenu, bogoslovno akademijo pa v Petrogradu. Za meniha je bil posvečeii 1905. in takrat je dobil ime Varnava1. Najprej je služil v Carigradu; 1. 1910. pa je postal vikami škof debansko-veleške škofije, kmalu nato pa je bil imenovan, za škofa z naslovom škof Glavinički. Že takrat se je izkazal v, boju med turškim režimom in krščanskim elementom kot pravi nacionalni borec. Po balkanski vojni jo postal skopljanski škof. L. 1916, ga je po-,slaJa vlada v Rusijo, 'kjer je silno mnogo storij- za srbski narod. Po ruski revoluciji je prišel na Krf, od tu pa je spremljal srbsko vojsko v Solim. Na čelu vojske je pri- šel tudi v Ohrid in Skoplje. Leta 1920. je bil imenovan za metropolita v .Skopi ju, 1. 1930. pa ga je kralj Aleksander med tremi kandidati izbral za patriarha'. Kot patriarh je opravičil vse nade, ki so jih stavili vanj. * Pogreb patriarha Varnave bo v četrtek. Ali bomo ottali brez bl Tako vzklikajo železninarji »Jugoslavenski Gvoždjar« piše, da prejema stalno od železninar-jev iz vse države pritožbe, ker da so ostali brez blaga te ali one vrste, od domačih tvomic pa blaga ne morejo dobiti, ker dobavljajo te blago šele po treh ali šestih mesecih. Železninarji nas sprašujejo, kaj da naj ukrenejo. Razburjenje naših železninarjev je upravičeno, vendar pa se krivda za pomanjkanje blaga ne sme valiti na naše domače tvornice. Niso namreč te krive, če je nastalo na vsem svetu pomanjkanje surovin ter da je zaradi tega nastala tudi pri nas doma velika potreba po blagu. V tujih državah niso razmere prav nič boljše kakor pri nas. Tudi tam znaša rok dobave šest mesecev, pa tudi več. Zato je tudi brezpredmeten predlog, da bi se za nekatere predmete znižala carina in ti dobavili potem v tujini, ker jih v tujini tudi nič prej ne bi dobili. Zlasti so pa napačni taki predlogi danes, ko je znano, da nekatere države sploh več ne dobavljajo razne pločevine in raznega železa v tuje države, ker so mnogo preveč zaposlene s svojim oboroževanjem. Če pa vseeno dobavljajo v druge države, potem dobavni rok ne znaša samo 6 mesecev, temveč dostikrat tudi celo leto. Na našem trgu vlada veliko pomanjkanje; pločevine, zlasti pocinkane. Tvornice so določile nabavni rok 20 tednov. Razlog velikega pomanjkanja je pri nas v pomanjkanju surovin, poleg tega pa tvornica Sartid sedaj povečuje svoje naprave in zato ne sprejema novih naročil. Tudi glede jtotaza so se v zadnjem času razmere iznenada poslabšale!' Tvornice dobavljajo železo na & do 5 mesečne roke-. Zaradi velikih nabav države, so naše valjarne zavezane do države proti velikim globam in je v tem eden razlogov, da so naletela naročila trgovcev pri valjarnah na težkoče. Poleg tega pa se kaže tudi tu pomanjkanje siirovin, ker se je potreba po železu skoraj podvojila. Glede drugih predmetov se Taz-ihere zaenkrat niso poslabšale, vsaj kar se tiče dobavnih rokov. Takšen je torej sedaj položaj na železnem trgu. Kakšen bo položaj na jesen, hi danes mogoče reči Vsekakor pa prej slabši ko boljši. To velja tako glede dobave blaga ko glede cen. Zaradi teh razmer bi se v resnici moglo dogoditi, da ostanejo nekateri železninarji brez nekaterih predmetov. Zato priporočamo vsem in vsakomu^ da se že sedaj pobrigajo za blag«, ki ga bodo potrebovali v Jesenski sezoni, da se jim ne bo zgodilo, da bodo na jesen, ko bo sezona na višku, ostali brez najbolj potrebnega blaga. Odpoved trgovin Trgovinski minister je iadal glede postopanja pri odjavi trgovin naslednje navodilo: Kdor odjavi v smislu 81. 171. obrtnega zakona svoj obrat, »nora odjavi priložiti originalno obratno dovoljenje ali originalni koncesijski list odjavljenega oblata. Pristojna upravna oblast mora na originalnem dovoljenju zapisati, da je obrat odjavljen in da je dovoljenje izgubilo svojo veljavo. Naš poziv dijakom in šolnikom ter sploh lastnikom nekdanjih in sedanjih dijaških listov ima tako slab odziv, da moramo ponoviti svojo prošnjo, naj nam brez odlašanja pošljejo najrazličnejše pisane, tiskane in drugače razmnožene dijaške liste. Med temi zanimivimi publikacijami je morda tudi več takih, ki bi jih direktor Drž. študijske knjižnice dr. Janko Šlebinger sprejel v svojo »Bibliografijo slovenskih časnikov in časopisov«, ki izide že 1. septembra ob otvoritvi razstave slovenskega novinarstva na Ljubljanskem velesejmu. Ker je tako za tisk tega velevažnega dela, kakor za ureditev razstave že skrajni čas, spet prosimo lastnike, naj navzlic počitnicam pregledajo knjižnice in predale ter nam posodijo potrebno gradiVo in s tem stopijo v krog sodelavcev razstave, ki naj bo v resnici mogočna manifestacija vseh slojev našega naroda za našo kulturo. Pripravljalni odbor razstave slovenskega novinarstva, Ljubljana, Velesejem. Na VI. Mariborski teden! Velika lovska strelska tekma bo v okviru letošnjega Mariborskega tedna, in sicer v nedeljo, dhe 1. avgusta od) 7. do 18. Ure na vojaškem strelišču v Radvanju (Lovsko društvo v Mariboru). Streljali bodo s kroglo in zrnjem. Razglasitev rezultatov in razdelitev nagrad bo isti dan ob 21. uri v lovski sobi pri >Grlu«. Z ozirom na sedanjo visoko kvaliteto števil nih domačih strelcev in na udeležbo mnogih zunanjih strelskih ko-rifej smemo pričakovati dramatičen potek letošnje lovsko-strelske konkurence. Posebno ostra bo borba za prehodni pokal mesta Mari bora, katefrega brani Robert Vuk tnanič, ki bo to lepo trofejo končnoveljavmo dobil v svojo posest, če bo tudi letos zasede', prvo mesto v tej konkurenci. Tekmovalci se končno opozarjajo na to, da bo nastrelitev pušk in vežba na vse tarče v soboto, 31. t. m. od 15. Ure do mraka. Na dan tekme je mogoča vežba le takrat, če 'bodo posamezne tarče proste. Razstava (»mitološkega observatorija v Ljubljani na VI. Mariborskem tednu Popolnoma nova in zelo zanimiva bo velika razstava ljubljanskega ornitološkega observatorija, ki bo na VI Mariborskem tednu razstavil zanimive podatke o preseljevanju ptic in pernate divjačine ter številne obročke, s katerimi so bile V najrazličnejših krajih sveta obročkane ptice, ki so jih v Ljubljani v ©mitološkem observatoriju ujeli, sneli njihove obročke z različnimi obvestili, nato pa jih z obročki Ljubljanskega observatorija zopet izpustili. Z ozirom na navedeno bo ta razstava, ki je dosegla tudi na nedavni lov tiki razstavi v Zagrebu izredno ve lik uspeh in popolno priznanje, nudila tudi obiskovalcem VI. Mariborskega tedna mnogo zanimivega in za nje popolnoma novega. Ornltološki observatorij v Ljubljani je bil ustanovljen pred 11 leti kot samostojen znanstveni za vod. \ine, obrta in industrije Celja. Razstava bo od 1. do 15. avgusta. Priprave obetajo, da bo letošnja razstava še večja od. lanske. Pa tudi v kvalitetnem oziru bo nudila letošnja razstava zelo mnogo. Pred vsem je treba omeniti razstavo pohištva. A tudi vsi drugi obrtniki bodo razstavili, da bo Letošnja celjska razstava Kakor leta 1935., tako prirede celjski gospodarski ljudje tudi letos v Celju veliko razstavo trgo- d.obil obiskovalec lep pregled o stanju celjskega obrta. Posebnost razstave bo industrijski in trgovinski oddelek. Razstava bo dokazala, da naši domači izdelki prav nič ne zaostajajo za tujimi. Privlačnost razstave bo tudi oddelek za aeronavtiko. Razstavlje- na bosta dva aeroplana, vojaška oblast pa bo ■pokazala, kako se je treba varovati proti plinom in kako je organizirana protiplinska obramba. Seveda pa bo poskrbljen« na razstavi tudi za razvedrilo. Polovična vožnja na železnici je za obiskovalce razstave dovoljena. Napake našega tujskega Upoštevanja vreden češkoslovaški opomin Ni nič tako čudnega, če se opažajo v organizaciji našega tujskega prometa težke napake, ki so krive, da se naš tujski promet še vedno ne razvija v zaželjeni meri. Smo pač še mlad narod, ki bo še precej časa potreboval, da bo dorastel vsem težkim nalogam, ki jih zahteva dobro organizirana tuj-sko-prometna služba. Zato je treba tudi računati s tem, da bo pri nas še treba mnogo kritičnih opominov, preden bomo spravili svo-o tujsko-prometno službo v red. Zato pa je tudi čisto odveč vsaka prevelika občutljivost za te kritike. Ni treba takoj misliti, da izvira vsaka kritika le iz slabih namenov, tudi se ni treba razbur-ati, če vsak napor naših tujsko-prometnih organizacij ne doživi takoj popolnega priznanja, temveč je mnogo bolj pametno, če se kolikor mogoče vse te kritike upoštevajo kot dobrohotni nasveti, po katerih se je treba tudi čim prej ravnati. Je tudi ena posebnost naših razmer, da moramo šele po tem uvodu priti k stvari. Pred kratkim je namreč praški dnevnik »A-Z« objavil članek o vzrokih, zaradi katerih je padel obisk Čehoslovakev v Jugoslaviji. KOt prvi vzrok navaja Člankar, da je zlasti zaradi devalvacije Kč postalo življenje v jugoslovanskih kopališčih in letoviščih predrago. Ta konstatacija praškega dnevnika je precej pravilna. Iz prospektov naših letovišč se vidi, da velja dnevna oskrba v naših letoviščih približno 70—90 din, to pa brez taks in raznih manjših izdatkov. V Italiji so v resnici letovišča cenejša in pri tem navadno tudi bolje opremljena. Ce pa to konstatiramo, nočemo našim letoviškim upravam delati niti najmanjših očitkov, ker so krivi te draginje tudi drugi činitelji. V Italiji se n. pr. država trudi, da pomaga letoviščem ha vse prete-ge in ves državni propagandni apaTht je v delu, da se privabi v letovišča čim več tujcev. Poleg tega Vabi v Italijo dobro cestno omrežje, silni popusti na železnicah in cela vrsta drugih ugodnosti. Kaj pa se stori pri nas za naša letovišča? Menda je vsa skrb v tem, da dobe letovišča vedno nove takse, da se Jim iprav nič ne: pomaga s cenenimi krediti hi da morajo tudi letovišča sama skrbeti za zboljšanje cest v letovišča. Tudi vse zahteve letovišč po davčnih ugodnostih so bile dosedaj zaman. Ni torej čuda, če naša letovišča ne morejo vedno konkurirati s tujimi. V zvezi s tem je tudi druga na paka naših letovišč, ki jo omenja češki list. Naši hoteli niso vedno na višini. Tudi to je res in tudi zaradi tega se ni treba razburjati. Mnogo bolje je, če gledamo raje na to, da nedostatke odpravimo. Pokojni ministrski predsednik Voja Marinkovič je kot praktični gospodarski človek uvidel, da se more hotelsko vprašanje rešiti le z ustanovitvijo velike hotelske družbe, pri kateri bi bila država soudeležena s kapitalom ali kateri bi dala kredit. Takrat se je tudi že govorilo, da se bo ustanovila takšna dTužba s 50 milijohi dim kapitala. Potem pa je zopet vse utihnilo in danes se o ustanovitvi takšne družbe ne govori. In posledica tega je, da hi še niti v Ljubljani hotelsko vprašanje zado- voljivo rešeno. A kako naj bo rešeno v drugih mestih? Kakor na primer v Ptuju, ki je še danes brez vodovoda? Potem navaja praški list celo vrsto manjših nedostatkov, ki ovirajo pri nas razvoj tujskega prometa. Iz Jugoslavije se le zelo težJko telefonira na Češkoslovaško. Kdor je poBkusil telefoničnO govoriti s Prago ali drugim mestom Češkoslovaške, bo temu pritrdil. — V Dubrovniku, tem biseru Jadrana, kamor prihajajo razva-eni tujci, je sredi mesta klavnica. Potovanja po jugoslovanskih cestah so slaba, po jugoslovanskih železnicah le malo ugodna. Tudi temu je treba le pritrditi. Poleg tega pa bi mi mogli navesti še celo vrsto drugih napak. Za danes bi opozorili le na eno in precej težko, katere odprava pa nas ne bi veljala niti dinarja. To je obupna nediscipliniranost na naših cestah. Da vozijo kmetje na levi strani, je vsakdanji po- jav in skoraj so v veliki manjšini oni, ki vozijo pravilno po desni. Skoraj brez izjeme se umikajo ljudje avtomobilom neradi, dostikrat pokažejo pri tem odkrito sovražnost. VrhU vsega pa pride še kolesarska nadloga. Če le mogoče ponagaja kolesar avtomobilistu. In sedaj si predstavljajte tujega avtomobilista, ki so ga spravile v jezo že itak naše slabe ceste, da bi moral prenašati še to nediscipliniranost na naših cestah in tvegati, da doživi za nameček še ka-raimbol. Ni čuda, če pri prvi priliki krene iz Jugoslavije in se od nje poslovi za vedno. To nediscipliniranost na naših cestah bi pač mogli z lahkoto odpraviti. Čisto po načrtu bi se moralo to zgoditi in veljalo nas ne bi prav nič, saj imamo dovolj nameščenih ljudi, ki v svojih uradih nimajo nobenega pravega posla Če bi seveda res imeli voljo, da dvignemo tujski promet! Ali pa to voljo res imamo? Za 400 miliionov din aktNna trg. Obseg zunanje trgovine se povečal za 46 odstotkov Objavljeni so bili podatki o naši zunanji trgovini v juniji) in v prvi polovici letošnjega polletja. Ti podatki dokazujejo, da je letos naša zunanja trgovina zelo narasla, saj se je samo njen volumen povečal za 46%. Povečala pa se je tudi vrednost našega izvoza in (tako smo zaključili prvo polletje z aktivno trgovinsko bilanco v višini 400,4 milijona din. Tako visoke trgovinske bilance nismo dosegli že 6 let v vsem letu, kar je razvidno iz naslednjih -številk o višini aktive naše trg. bilance: leto V .milijonih din 1981 0'6 1932 196 1933 495 1934 304 1935 330 1936 299 Kako je narasla naša zunanja trgovina v primeri z lanskim letom, kažejo naslednja |tevilke; Izvoz v prvih šestih mesecih je znašal V •■■»ZA* mi la ionov d in ti soč Ion 1936 1631 1113 ,1937 2820 2155 Uvoz pa je znašal: milijonov din tisoč ton 1936 2000 479 1937 2420 498 lijonov din, čeprav je tudi v juniju izvoz v primeri z onim v lanskem juniju napredoval. V juniju smo namreč izvozili 374.354 ton blaga v Vrednosti 416 milijonov din, uvozili pa 97.800 ton v vrednosti 433‘2 milijona din. Od naših glavnih izvoznih pred metov smo izvozili: gradbenega lesa (vse v milijonih din) za 79 5, rud za 45-1, koruze za 54, pšenice za 80, surovega bakra za 29, prašičev za 21, goveje živine za 14 -konoplje za 14 milijonov din itd Uvozili pa smo (v milijonih din): bombaža in bombažnih predmetov za 72'8, rastlinskih vlaken za 9'5, železa 58‘5, volne In volnenih izdelkov za 277, svile za 9'03, raznih olj za 9‘8, kože in usnjenih predmetov za 8*6, stekla za 1‘6, premoga za 13'8, strojev in aparatov za 297, elektrotehničnih predmetov za 18,2, prevoznih sredstev za 18’8, zdravil za 8‘2, umetne organske barve za 8'5, tiskovnega papirja za 4'3 ter raznih drugih predmetov zn 118-8 milijona din Iz tega se vidi, da je narastel izvoz po količini za več ko 1 milijon ton, po vrednosti pa za več ko eno milijardo, dočim se je uvoz dvignil le za 420 milijonov din. Izvoz se je tako zelo povečal predvsem zaradi povečanega izvoza čisto agrarnih proizvodov. Tako se je v primeri z lani dvignil izvoz pšenice od 18,8 na 357 milijonov din, drugih žit od 0 8 na 15-7, koruze od 15'2 na 273 6, otrobov od 3 na 20‘4, fižola od 10 na 28'5 in živine ter živalskih proizvodov od 557 na 691 milijonov din. Tudi izvoz drugih predmetov se je povečal. Tako se je dvignil izvoz lesa od 302 na 551 milijonov din, izvoz bakira od 168 na 216‘5 ih rod od 74 na '271*4 milijona din. Mesec junij sam pa se je nehal z deficitom. Pasiva znašajo 17 mi Svetovna trgovina v 1.1936. Informacijski urad Zveze narodov je pravkar objavil pregled svetovne trgovine v letu 1936. Iz tega pregleda je razvidno, da se je zlata vrednost svetovne trgovine v letu 1936. dvignila za približno 8 odstotkov, po obsegu pa za 5 odstotkov in je bilo stanje iz trgovine po obsegu prekoračeno v primeri z 1. 1929. za 14 do 15%. Vendar pa je znašala zlata vrednost svetovne trgovine le 37'3% vrednosti iz 1. 1929. Opaža pa se močen porast zlate vrednosti v prvem četrtletju 1937, ko se je vrednost proti istemu razdobju leta 1Q36 povečala za 18%. Poročilo urada tudi ugotavlja, da so glavne upniške države, namreč Anglija, ZdTužene države Severne Amerike in Francija svbj de-le& na skupnem uvozu povečale njihov delež na izvozu pa se je zmanjšal. V dolžniških državah pa je bfl^procea ravno obraten Neva vlade dr. Hodže ne bo podala nobene deklaracije, temveč bo samo ministrski predsednik dr. Hodža dal listom posebno Izjavo. Titulescu bo nastopil v senatu z elikim govorom proti sedanji vladi, kakor napovedujejo romunski 'isti. Mussolini je objavil v glavnem fašističnem glasilu »Popolo d’Ita- I,.a<. Cisti dobiček te devalvacije znaša 800 milijonov jenov, od državi za 32,7 milijarde frankov predujmov, če bi država izkoristila še onih 15 milijard, za katere je dobila od parlamenta pooblastilo, potem bi se predujmi povišali na 47 milijard, skoraj na višino zlatega zaklada Francoske banke. Po izpremembi pravil Belgijske nacionalne banke se bo. vpliv države na banko povečal. Finančni minister dobi pravico kontrole vseh poslov ter more nanje tudi aktivno vplivati, Banka je dobila pooblastilo, da vodi politiko odprtega trga. Banka bo kupila na trgu za 500 milijonov kratkoročnih in srednjeročnih posojil ter za «10 milijardo državnih rent, da bo mogla vplivati na obseg denarnega trga. Kakor hitro se je zvedelo, da namerava ameriško finančno ministrstvo obdačevati dobičke tujih kapitatov, so se začeli ti umikati iz Amerike. Gre v glavnem za francoske kapitale. Ameriška vlada je hotela uvesti to obdačenje, da prisili v Ameriko pobegli francoski kapital, da se vrne v Francijo. Te namere pa ni dosegla, ker se je francoski kapital mesto v Francijo umaknil v Anglijo. V Ameriki ne bodo več dobivali farmarji posojil po znižani obrestni meri, ker se je njihov položaj zboljšal, poleg tega pa bi nižje obresti preveč obremenjevale državni proračun. Položai na l Dobre posledite sloge med jugoslovanskimi lesnimipodlefll Zadnji zagrebški »Drvotržac« slika položaj na jugoslovanskem lesnem trgu takole: S kontingenti, ki jih je dovolila Italija za naš les, je naša lesna industrija zadovoljna. Čeprav pa pomenijo kontingenti važen del, vendar ne pomenijo celote vseh vprašanj, ki zanimajo naše lesno gospodarstvo v zvezi z jugoslo-vansko-italijanskimi gospodarskimi odnošaji. Ze v prejšnji številki smo omenili, kako bistvene važnosti je vprašanje preferen-cialov in kakšne so želje naših lesnih krogov glede tega vprašanja. Vse kaže, da se na julijskem sestanku mešanega odbora v -Rimu ni to vprašanje meritorno obravnavalo. Naše lesno gospodarstvo, ki polaga na to vprašanje tako veliko važnost, bo moralo počakati na nova pogajanja, ki bodo koncem leta v Zagrebu, ali Beogradu ter bo takrat skušalo sprožiti to vprašanje. Ta zadeva je, kakor rečeno, največje važnosti. Odprto je ostalo tudi vprašanje reškega pristanišča, ki je bilo postavljeno z italijanske strani. Naš izvoz v Italijo se bo sedaj razvijal v okviru povečanih kontingentov, kar se tiče samega poslovanja, pa bo odločilne važnosti, kako se bodo razvijale cene. Zato se tudi opaža v trgovini z Italijo neka vzdržnost, da niti stari kontingenti za nekatere vrste lesa niso v celoti izkoriščeni. Italijanski kupci še nikakor niso pripravljeni, da bi priznali v poslovanju z našo državo svetovno pariteto cen. Potrebno 1bo, da se sčasoma vse uredi tako, da bodo dejanski gospodarski odnošaji popolnoma ustrezali vsem možnostim, ki jih daje gospodarska pogodba in njene posledice. Kar se tiče drugega izvoza, se zdi, da se nemški posel zopet nekoliko popravlja. Devizna dovoljenja se zopet dajejo v večjem obsegu, kar se javlja tudi iz Avstrije. V nekem oziru Be :je izkazalo, da se je preveč računalo z nemškim trgom, namreč kar se tiče črnega bora. Ko se je zahteval v vedno večjih količinah in z vedno večjo nujnostjo, so naša podjetja kupovala čim več tega blaga za izvoz v Nemčijo. Ni pa dolgo trajalo, ko se je to veliko nemško povpraševanje znatno zmanjšalo in nehalo. Posledica tega je, da so ostale drago plačane zaloge ter >da so morala podjetja prodati te zaloge mnogo ceneje, kakor pa so jih kupila. Nastale so tako težke izgube. Stara izkušnja, da more biti konjunktura tudi zelo varljiva. Anglija je še nadalje dober ku- pec našega blaga ter kot taka v vsakem oziru ustreza. Francija je kot kupec precej v ozadju. Gospodarske in finančne razmere Francije niso sedaj ugodne za naš lesni izvoz. Severna Afrika kupuje kakor dosedaj. Dober in pomemben kupec je Argentina. Škoda le, da še vedno nimamo z njo trgovinske pogodbe ter plačilnega dogovora. Zelo potrebno je, da odločujoči pospešijo pripravljalna dela, da bi se mogla čim preje začeti trgovinska pogajanja z Argentino. Posli so torej brez večje izpre-mernbe, vendar pa se ne more govoriti! o neki posebno veliki konjunkturi. Kar se pa tiče stanja na jesen, je pričakovati, da bomo imeK bolj mirno dobo, bo bo treba gledati v prvi vrsti na to, da se ohranijo sedanje cene ter prepreči njih nazadovanje. Zato je predvsem potrebno, da he bodo skandinavske države ter Rusija neugodno vplivale na stanje cen. To velja tudi za srednjo in južno-vzhodno Evropo. Od notranjih vprašanj je še vedno posebno pomembno vprašanje minimalnih mezd. V Beo- gradu je bil sestanek, na katerem je lesna industrija mogla dokazati, da se v lesni stroki ne more opustiti akordni sistemi. V prvi vrsti se to tiče znanih dogodkov v vrbaski banovini. Za to banovino je bila določena minimalna mezda na 2‘75 din, a se je morala kasneje znižati na din 2"—. V avgustu bo v Banjaluki nov sestanek, nato pa glede te zadeve še konferenca v Sarajevu. Nobenega dvoma ni, da je k temu uspehu mnogo pripomogla sloga vseh lesnih podjetij, ki so sedaj organizirana in združena v enotni organizaciji. To je ponovno prišlo do izraza ter se je videlo, da znajo Slovenci, Zagrebčani in Sarajlije složno nastopati. Na koncu se moramo še na kratko dotakniti izrednega razširjenja in povečanja šipada. Dejstvo je, da stopajo državna lesna in gozdna podjetja vedno bolj v tekmo z zasebnimi. Čas in izkušnja bosta v zveži s tem povzročila mnogo vprašanj. Upajmo, da bo spoznanje, kako so zasebna podjetja pozitivne vrednosti za splošne gospodarske interese naroda omogočilo, da ne bodo državna lesna podjetja napredovala ha škodo zasebnih. Povpraševanje po našem blagu vtuilni Les in lesni izdelki: 738 — Denguin (Basaes - Pyre-ndes, Francija): lesni izdelki (škatle raznih oblik), leseni krožniki, pribor za kadilce, razni okrasni predmeti; 739 — Dunaj: orehov les (brez vej, v širini od 20 cm naprej in v dolžino od 1‘20 m naprej), surov, neparjen ter parjen, posušen in neposušen les; 740 — Milan: les jelke, mecesna in smreke v nepredelanem stanju ter v deskath in hlodih; 741 — Berlin-Wilmersdorf: zastopniška tvrdka išče za tamošnje interesente okrogel in žagan hrastov, bukov, borov ih smrekov les; 742 -*> Dunaj: okrogel orehov les; 743 - La Valletta: 40.000 lesenih zabojev, dimenzij 36 om X 48 cm X 25 cm. Deželni pridelki: 744 — Livorno: suha povrtnina (fižol); 745 — Rickmansworth (Hert-fordshire, Anglija): soja, fižol; 746 Bruselj: otrobi; 747 — Oslo: moka za živalsko krmo. Proizvodi Sadjarstva: 748 — Hamburg: malinov sok; 749 — Duisburg (Nemčija): vina za proizvajanje ijesiha in žga nja; 750 — Berlin: sadni soki (ja god, malin, marelic), jabolka. Proizvodi živinoreje, perutninarstva in ribarstva: ■ 751 — Amsterdam: volna; 752 — Berlin: živa in zaklana perutnina; 753 — Praga: živalska dlaka Industrijski izdelki: 764 —-Hajfa: vrvi iz konoplje in lana; 755 — Hflversum (Nizozemska): klobuki; 756 — Amsterdam:.,šali; 757 — Praga: krtače in čopiči; 758 — Milan: klej in želatina; 759 — Praga: ferosilicij. Razno; 760 — Genova: ponuja Be za stopnik za raznp predmete; 761 — Milan: laneno olje, goveji in ovčji loj, aceton, parafin, toluol, lanolin, svinec v prahu; 762 Alger: zastopniška firma išče zvezo 2 našimi izvozniki emaj- lirane posode, porcelanske posode, steklarskega blaga, kmetskega orodja, surbve konoplje, vrvarskitt izdelkov, vreč iz konoplje, mila in suhe povrtnine. Opombe: Št. 1. — Jena: neka tvrdka išče zvezo z uvozniki kože tjuljnov. Št. 2. Hamburg: neka tvrdka se zanima za jugoslovanske uvoznike: steklenega, porcelanastemu in kristalnega blag«, garnitur za britje z zrcalom, doz za puder, r«-dio-aparatov, soJingenskega blaga (Škarij, nožev, klinj za britje, jedilnih priborov). Št. 3. — Rim: išče se zveza z našimi uvozniki farmacevtskih predmetov. Št. 4. — Boston (Massach, USA): neka tvrdka se zanima za jugoslovanske uvoznike igrač. St. 5. — Genova: išče se zveza našimi trgovci športnih potrebščin, da bi se te uvažale v Jugoslavijo. * Izvozniki, ki se zanimajo za eno od navedenih ponudb ali povpraševanj, naj se obrnejo na Zavod za pospeševanje zunanje trgovine Beograd, Ratnički dom, ter naj pri tem navedejo: J. številko, pod katero je blago navedeno, 2. točno označbo vrste blaga, 3. način embalaže z ozirom na tržne uzance, 4. količino razpoložljivega blaga, 5. ceno, franko naša meja ali cif pristanišče države, kamor naj pride blago, 6. plačilne pogoje in 7. rok dobave. Za boniteto tujih tvrdk Zavod ne jamči. Dobave - licitacije Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 28. julija ponudbe za dobavo železnih plošč, vodovodnega in električnega materiala, strojnih vijakov, pocinkane pločevine, jermenov, bukovih hlodov, jelove skorje, strojnega olja, električnih žarnic, železne žice in navadnih žebljev, rolet ter lesenih delov za vozove; do 4. avgusta aa dobavo kisika, klinger - aparatov, 400 kg saxola ter električne sirene. LICITACIJE: Dne 26. julija se vrši v pisarni inženjerije štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za oddajo popravila poda in stopnic v vojašnici v Ljubljani in dne 28. julija za oddajo popravila vojnega objekta na Pečovniku pri Celju. Dne 30. julija za oddajo popravila vojnega objekta v Mariboru, dne 31. julija za popravilo objekta v Slov. Bistrici, dne 2. in 3. avgusta za popravilo objekta v Mariboru, dne 4. avgusta Za popravilo vojnega objekta v Ljubljani, dne 7. avgusta za napravo konjušnice v Mariboru in dne 8. avgusta za generalno popravilo zgradbe mariborskega okruga v Mariboru. Dne 27. Julija se vrši pri Upravi vojno-tehničnega zavoda v Kragujevcu licitacija za dobavo ribjega olja in govejega loja, dne 28. julija za dobavo natri um hidrooksida, dne 31. julija za dobavo steklenic in dne 3. avgusta aa dobavo kontrolnega stroja. Dne 30. julija se vrši pri štabu mornarice kfaljevine Jugoslavije v Zemunu licitacija za nabavo 15.000 kilogramov testenin. Dne Sl. julija Se viši pri bkrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Osijeku licitacija za oddajo ključavničarskih del in del iz umetnega kamna za novo zgradbo v Osijeku. % Dne 30. julija se vrti pri ekonomskem odelenju gen. direkcije drž. železnic v Beogradu licitacija za dobavo raznih Specialnih olj za mazanje, dne 4. avgusta za dobavo Vulkanskega in cllinderskega THja, She 9. avgusta ža dobavo vl-jačnih spenjačev, dne 13. avgusta za dobavo dveh tehtnic in tiM 14. avgusta za dobavo 3 parnih valonskih dvigal. Prodaja: Dne 28. JUltJa prodi na ustni licitaciji Garnizonska uPčava v 'Ljubljani "teč j o množino konjskega gnoja. —j. —— Že barva, pletite U* v 24 erah tuoftno (Uiti obleke, klobuke itd. flkrobl in ivetlollka ■rajee, ovratnike in itianiete. Petre, »ull, monga tu lika domaie perilo tovarna JO S. REICH Poljanski nasip 4-6. Selenbnrgovs ni. 8 Telefon it. 32-73. Opozarjamo na današnje predavanje inž. Dimnika o nujni preureditvi ljubljanskega kolodvora. Predavanje bo ob 8. zvečer v Trgovskem domu. Zunanja trgovina nalizaciji premogovnikov. Vsa nacionalizacija bo veljala okoli 66,45 milijona funtov. Nemška proizvodnja jekla se je v enem letu povečala od 41.378 ton na 43.475 ton na dan. Indeks zaposlitve je znašal v posameznih državah (zaposlitev leta 1929. = 100%) v juniju mesecu: v Belgiji 88,3 (v marcu 83), v Združenih državah Sev. Amerike 97,5 (v aprilu 85,1), v Franciji 76,8 (v aprilu 72,9), v Angliji 111,7 (v maju 106,9), na Nizozemskem 74,9 (v marcu 70,2) in v Švici 75,5 (v mar- Pasivna trgovinska bilanca Poljske Po pravkar objavljenih podatkih je znašal v juniju poljski izvoz 91'19 milijona zlotov, uvoz pa 108'73 milijona, pasivni saldo znaša torej 17'55 milijona. Proti mesecu maju se je uvoz povečal za 14'27, izvoz pa le za 0'26 milijona zlotov. Ze vse drugo četrtletje tega leta izkazuje poljska zunanja trgovina pasivno bilanco. V aprilu je znašal pasivni saldo 10*8 milijona, v maju 3*5 milijona in je zrastel v juniju na višino 17*5 milijona, torej skupno 31*8 milijona zlotov. V prvem četrtletju letošnjega leta je znašal izvozni presežek še 19*6 milijona zlotov, tako da je dosegel pasivni saldo v prvem polletju 11.2 milijona zlotov. Ta rezultat poljske zunanje trgovine je vzbudil v poljskih gospodarskih krogih vznemirjenje, čeprav so vzroki pasivnosti poljske trgovinske bilance le deloma v resnici neugodni, kajti narašča joči uvoz kaže poživitev industrijske . delavnosti. Poslabšanje trgpviftske bilanoe pa bi moglo privesti do tega, da bo vlada v jeseni za nekompenzacijske posle znoVa zmanjšala devizne dodelitve. Zunanja trgovina Madžar ske S 3Q. junijem je bilo zaključeno madžarsko gospodarsko L 1936/37, ki kaže naslednjo sliko: Uvoz je znašal 433'6 milijona pengov, to je za 11*2 milijona ali za 2*5% manj kakpr v prejšnjem gospodarskem letu, izvoz pa 587*3 milijona, t. j. za 104*9 milijona, ali; za 21*7% več ko lani. Aktivnost madžarske trgovinske bilan ce še je zvišala na 153*8 milijona, proti 37*6 v lanskem letu. Med izvoznimi predmeti se je zlasti povečal izvoz živine, ki je znašal 118*8 milijopa in pa izvoz rastlinskih proizvpdov, ki so jih izvozili za 221*3 milijona. Industrijskih izdelkov je bilo izvoženih za 89*5 milijona in samih tekstilnih izr delkoV ža 13 milijonov pengov. cu 68,8). Kakor se vidi iz teh številk, je zaposlitev v vseh državah narasla. »Službeni list« kr. banske uprave dravske banovine z dne 24. julija objavlja: Zvrstitev katastrskih občin in iz-premembe območja katastrskih in davčnih uprav dravske finančne direkcije — Pojasnilo o pobiranju banovinske trošarine na kokosovo olje — Odločba, da dvolastnikom posestev vzdolž madžarske in avstrijske meje ni treba potrdil o zavarovanju valute za''izvoz letošnje letine — Oprostitev pridelkov z dvolastniških posestev od uvoznih in carinskih davščin — Odločbo o določitvi zaščitnega rajona za Dolenjske Toplice — Razne razglase sodišč in uradov ter razne druge objave. Kitaiska in Japonska Kakšne so gospodarske moti Razglašen je konkurz o premoženju stojničarja-sejmarja Janka Goleša v.'Novem mestu. Konkurz-ni sodnik Meršol, upravnik mase odvetnik dr, Bučar. Prvi zbor upnikov dne 2. avgusta ob 10. uri, oglasitveni rok dc( ]30. avgusta, ugotovitveni narok pri sodišču v Novem mestu dne 13. septembra ob 10.15. Tržna poročila Dodatno k svojemu prejšnjemu članku bi navedli še nekatere podrobnosti o razmerju gospodarskih moči obeh dalnjovzhodnih držav. Že v prvem članku smo omenili, kako se je sila Kitajske v zadnjih letih zelo dvignila in da današnja Kitajska ni več Kitajska iz 1. 1931., ko je bila še tako slabotna, da je morala sprejeti vse zahteve in vse diktate Japonske. Tako notranje, ko tudi vojaško in gospodarsko se je Kitajska od takrat silno utrdila. Ta napredek je zasluga velikanskega patriotizma, ki preveva zla-stkkitajsko mladino. Seveda pa je Kitajski v krepko podporo tudi pomoč od vseh velesil, katerih gospodarske in politične interese vedno bolj ogroža japonski iihpe-rializem. Velesile zahtevajo, da vlada na Kitajskem politika odprtih vrat, Japonci pa so že izpre-menili Mandžurijo v čisto japonsko interesno ozemlje in sedaj hočejo doseči isti eksploatacijah! monopol tudi v vsej severni Kitajski. Iz vseh teh razlogov se je torej Kitajska gospodarsko v zadnjih letih tako okrepila, da so njeni viri za primer vojne vse drugačni kot pa so bili pred petimi leti. Seveda je’ tudi Japonska od tedaj zgradila gospodarski Sistem, ki bi ga najbolj« označili s stalno fin ančho mobilizacijo. Zanimiva je že primerjava državnih proračunov obeh držav za leto 1937/38.: Japonska Državni proračun 2872 milijonov jenov (164 milijonov funtov); Vojaški izdatki 2068 milijonov jenov (120 miljonov funtov). Deficit 965 milijonov jenov. Kitajska Državni proračun 1000 milijonov jiianov (60 milijonov funtov). Vojaški izdatki 392 milijonov, jenov, (120 milijonov funtov). Državni proračun je uravnovešen. • ............................... Vojaški izdatki japonske Ženih državah Severne Amerike zlato (t. j. zamenjuje ga za srebro), Japonska pa že več mPsecev izvaža zlato v Združene države; z drugimi besedami se pravi to, da kupuje Japonska surovine in vojaške potrebščine v Združenih državah. To se kaže tudi v trgovinski bilanci Japonske: 1935 1936 jan.-maj 1937 v milijonih jenov uvoz 2499 2855 1836 izvoz 2480 2721 1305 pasivnost 19 134 531 Trgovinska bilanca Kitajske pa nasprotno kaže v 1. 1936. močuo izboljšanje v primeri z letoPi 1935 (y, milijonih juanov ali srebrnih dolarjev): uvoz izvoz pasivnost 1935 919 595 324 1936 940 706 234 V japonskem gospodarstvu se od februarja t. 1. čuti poostren kurz .^dirigiranega« gospodarstva, medtem ko Kitajska uspešno uravnava svoje gospodarstvo po načrtu, čeprav je tempo mnogo počasnejši kot na Japonskem. Kitajsko gospodarstvo bi potrebovalo še par let mirnega razvoja, da bi prišlo do polnega razmaha. To pa utegne preprečiti eventualna vojna z Japonsko. Naraščajoča kitajska moč je menda tudi vzrok, da silUJapon-ska k vojni. Doma in po svetu Bolgarsko kmetijsko ministrstvo je odredilo, da se mora letos ž lanom zasejati 8.620 ha. Dejansko bo zasejana .površina večja, a se bo del lanu porabil za seme. Brezposelnost na Poljskem se manjša. Letos je naraslo število, zaposlenih delavcev za 150.000. Romunija je prepovedala izvoz koruze letošnje žetve. Nemčija je v zadnjih šestih mesecih uvozila desetkrat več pšenice kakor v prvih šestih mesecih lani. Nizozemska vlada je dovolila Švici iste uvozne olajšave kakor vsem državam, ki so sklenile znani sporazum v Oslu. Angleška vlada je sklenila, da bo začela ižvajati zakon o nacio- zna- Konkordat je bil V'petek zvečer v skupščini sprejet v načelu s 167 proti 129 glasovom. Nato je takoj sledila podrobna razprava o konkordatu, a se ni noben poslanec prijavil k besedi. Borbenost gospodov poslancev torej ni bila prevelika. Nato je bil sprejet konkordat še v podrobnostih, nakar je bilo še zaključno glasovanje. S tem je bil kcnkordao od skupščine definitivno sprejet. V klubu poslancev JRZ je imel ministrski predsednik dr. Stojadi-novič velik, govor o konkordatu. Zahvalil se je poslancem, da so glasovali za konkordat ter za zaupanje, ki so mu ga s tem izrekli. Predsednik dr. Stojadinovič je v svojem nadaljnjem govoru poudarjal, da jim je bil boj vsiljen, da pa je stranka boj sprejela ter v boju tudi zmagala ter s tem dokazala, da je dorasla svojim nalogam in da lahko vodi državno po litiko. Ta zmaga je tem boli pomembna, ker je bila borba 'nad vse ostra. Nato je govoril še o vzrokih, ki so zahtevali, da se konkordat sprejme ter je nato napovedal, da zaenkrat konkordata ne bo predložil senatu, ker hoče še enkrat poskusiti, da doseže sporazum s pravoslavno cerkvijo. Govor predsednika vlade Je bil sprejet od poslancev JRZ z velikim odobrava njem. jskem pa gre za. v« jaške izdatke le 39%. Japonštei'državni proračun, ki je predvideval v 1. 1937/38. 3038 milijonov jenov, je bil šele po dolgotrajni in krvavi vladni krizi v februarju t. 1. znižan na 2872 milijonov in je v primeri s proračunom v 1. 1936/37. (2278 milijonov) še vedno zelo visok. Kitajska pa je v letošnjem državnem proračunp, ki je 26, proračun od ustanovitve republike, prvič uravnovesila svoj državni proračun. Glede valutame politike obeh držav naletimo tu čuden primer, da n. pr. Kitajska kupuje v Zdru- JESENIKI UPtKI SEJEM 1937 od 29. avgusta 60% popusta ha. nemških železnicah/ ..k n a t n i popasti v drugih državah. Vsa pojasnila dajejo: ^ Zvanični hiro iajpciškog sajma, Beograd — Kne? do 2. septembra in častni zastopniki; Ing. G.TČNNIES, Ljubljana, Tyrševa c. 33 Tel. 27-62 in Jos. Bezjak -1- Maribor Gosposka ulica 25. Tel. 20-97. kordatO. Med drugimi tudi oba poslanca Sokiča in dr. Janjiča, skupno 18 poslancev. Bariče viče v Jugoslovanski klub je izključil poslanca dr. Novačana, ker. da je kršil -disciplino s tem, da se je vzdržal glasovanja proti konkordatu. Senat je sprejel V' načelu in v podrobnostih zakon o gospodarskih zadrugah ter nato odšel na počitnice. V splošni' bolnišnici v Ljubljani je umrl dr. Jože Puntar, odlični slovenski znanstvenik ter zaslužni slovenski kulturni delavec. Znan je bil zlasti po svojih izvrstno pisanih esejih ter političnih člankih, a tudi po svojem neizčrpnem idealizmu. Dr. Puntar je bil eden, prvih katoliških publicistov, ki je odločno nastopil med vojno za jugoslovansko orientacijo slovenske politike Slava njegovemu spominu! Na zadnji seji. vlade je ministrski predsednik najprej počastil spomin umrlega patriarhi Vanmve ter predlagal, da se pokoplje na državne stroske. .Nato je vlada odobrila načrt pravosodnega ministrstva o ustanovitvi novih okraj nih in okrožnih sodišč; Med_ dru igim se ustanovi okrožno sodišče Murski Soboti. Nadalje je dovolil ministrski svet 30 milijonov din kredita za normalizacijo proge Kraljevo—čačak in 30 milijonov dinarjev za zgraditev proge Matkovič—-Ploče. ' Na predlog trgovinskega mini strstva je vlada odobrila uredbo intervenciji na pšeničnem trgu letu 1937/38, da se ohranijo sedanje cene. Ministrstvo za gozdove in rude e sklenilo, da bo začelo pogozdovati povsod, kjer je leteči pesek, Jugoslovansko-bolgarska meja je bila za tri dni zaprta v bližini Knjaževca, ker se je tamošnje obmejno prebivalstvo bratilo in si pri tem brez carine medsebojno prodajalo razne predmete. Spor zaradi velildh gozdov med kamniško občino in meščansko korporacijo je končan ter je sodišče odločilo, da se vpiše v zemljiško knjigo kot lastnica teh gozdov meščanska korporacija. Tudi letos bo v St. Vidu pri Ljubljani obrtna razstava. Slovesna otvoritev razstave bo 1. avgusta. Otvori jo njen pokrovitelj ban dr. Natlačen. Slovenska esperantska zveza je bila ustanovljena v nedeljo v Ljubljani, Predsednik zveze- je Anton Sterle, tajnik pa Damjan Vahen. Ustanovila se je nova katastrska uprava za okraj Škofja Loka s sedežem v Škofji Loki. Velika razstava konj bo dne 12. septembra v Beogradu na dirkališču pri Carevi čuprlji. Na razstavi, ki se priredi pod pokroviteljstvom kneza-namestnika; bodo raz stavljeni konji iz vse države. Slovenski letalec Križaj, ki je pred leti pobegnil z letalom iz Italije v Jugoslavijo/ se je boril kot letalec v vrstah madridske vlade proti četam gert. Franca. Njegovo letalo je bilo zadeto-od protiletalskega tojpa. a se je sam s padalom rešil. Sedaj je bil zamenjan za letalca, ki je bil ujet od republikanskih čet, Križaj se v kratkem vme v Slovenijo. Romunski kralj Karol je prišel iz Londona v Bruselj. Potuje in-cognito. 1' Vojvoda Kentski s soprogo ob išče Poljsko. Nastanil se bo na gradu grofov Potočkih v bližini Gdanska. Za češkoslovaškega poslanika na Kitajskem je imenovan dr. šeba ki je bil pred tem poslanik v Bukarešti, še pred tem P0- v Beogradu številne aretacije komunistov so bile na Poljskem. Pri aretirancih so našli mnogo propagandnega materiala, a tudi dokumentov, ki dokazujejo, da so se bavili s špionažo. V španske vode je odplulo več angleških vojnih ladij zaradi zaplembe angleške trgovske ladje. Število rojstev je v Italiji padlo v prvem letošnjem polletju (v primeri z lanskim) za 3159, število smrti pa je naraslo za 27.956. Odstotek ljudskega prirastka je zato padel od 9*5 na » tisočink. V Združenih državah Sev. Ame rike so začeli jabolka predelovati na poseben način. Jabolka zrežejo na tenke zrezke, ki Jih poSuše in stisnejo, s posebnim postopanjem pa nato dosežejo, da so ti zrezki raskavi. Tako predelana jabolka se uživajo pri zajtrku. Trije iskalci zlata, en Francoz, en Nemec in en Amerikanec, so našli v Panami še iz odkritja Amerike zakopani zaklad. Našli so 120 kosov čistega zlata v skupni teži 3000 kg. Zaklad je vreden '3 milijone dolarjev. Koukurzi - poravnave Naše sadje na tujih trgih Zavod za pospeševanje zunanje trgovine sporoča: Na dan 21. julija je prišel na Dunaj drugi vagon naših svežih češpelj, ki so se prodajale povprečno po 25 grošev za kilogram. V Prago ni danes prišel niti en vagon svežih češpelj. Od prejšnjih pošiljk so se prodajale češplje po 200 do 250 Kč za 100 kg. Naše zgodnje češplje prihajajo v Prago v slabem stanju, ker ne vzdrže transporta. Sveža jabolka so se prodajala na Dunaju povprečno po 50 grošev kg. V Pragi pa so se prodajala povprečno po 280 do 300 Kč za 100 kg. Isti dan je prišel na Dunaj iz Jugoslavije tudi vagon svežih paradižnikov. Na veliko so se povprečno prodajali paradižniki po 20 grošev. Zaradi velikega dovoza bolgarskih paradižnikov, ki se prodajajo mnogo ceneje, je pričakovati, da se bo dovoz naših paradižnikov na dunajski trg ustavil. Drugi naši proizvodi na tujih trgih Zavod za pospeševanje zunanje trgovine je disponiral za 27. julij: za Dunaj 2062 Špeharjev, 80 pršu-tarjev in 65 glav goveje živine. Za Gradec: 48 prašičev, za Wiener Neustadt 350 prašičev, izven kontingenta pa za Dunaj še 150 in za Wiener Neustadt 200 prešičev. Položaj je na dunajskem svinjskem trgu neizpremenjen. Na zadnjem trgu je znašal dogon: 11.239 prešičev, od teh 2114 Špeharjev iz Jugoslavije in 90 pršutarjev. Na dunajskem govejem trgu je položaj bil bolj ugoden. Cene so se gibale od —'70 do 1*48 šilinga za kg po kakovosti. Jajca: Na domačem trgu je položaj neizpremenjen. Od tujih trgov je italijanski bolj čvrst za 5 lir. V Italiji so se' prodajali 52/53 kilogramski zaboji (težko blago) po 385 lir. Na drugih trgih je tendenca izpremenljiva. Z Nemčijo in Češkoslovaško ni bilo sklenjenih nič zaključkov. Po zadnjih vesteh iz Londona so cene masti skočile ter se je mast prodajala po 52 do 54 šilingov. Torek, dne 27. julija. 12.00: Operetni venčki (plošče) — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, spored, obvestila — 13.15: Pesmice ljubav-ne, pesmice zabavne (Jožek in Ježek) — 14: Vreme, borza — 19.00: čas, vreme, poročila, spored — 19.30: Nac. ura: O pravi poeziji (Siniša Kordič) — 19.50: 10 minut zabave — 20.00: R. Wagner: Koračnica iz glasbene drame »Somrak bogov«, beri. sinf. ork. — plošče — 20.10: Sredstva pri vzgoji vaj enškega naraščaja (arh. Rado Kregar) — 20.30: Vesele in zdravice poje Slov. vokalni kvintet, vmes orig. švicarska godba (bratje Malenšek) — ,22.00: Čas, vreme, poročila, spored — 22.15: Plošče. ' Sreda, dne 28. julija. 12.00: Ci-traški koncert (plošče) — 12.45: Vreme, poročila r- 13.00: čas, spored— 13.15: Narodni napevi v raznih priredbah (frlošče) — 14.00: Vreme, borza — 19.00: čas, vreme, poročila, spored — 19.30: Nac. ura: Glasbena kultura v slovenski pedagogiki (Dragotin Cvetko) — 19.50: šah — 20.00: Balalajke (plošče). — 20.10: Mladinska ura: Počitnice doma- (g. Miroslav Zor) 20.30: Prenos sinfoničnega koncerta iz Rogaške Slatine — 22.00: čas, vreme, poročila, 'spored — 22.15: Citre solo (Emil Mezgolits). Izdajatelj »KoriordlJ Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.