f-eio VLf Stev. 51. V Celju, torek dne 6* maja 1924. Poifnlna platana v gotovlnl. Stane letno 84 Din, mesečno 7 Din, za Inozemstvo 240 Din. Oglasi se računajo po tarifu. Pri večkratnem oglašanju popust. L>osameaBjniL& Sfievlllta stane 1 Din. Izhafa vsak torek, čeirteK in soboto. UrednfStvo: Sirossmayerjeva ul. 5t. 1,1. pritličje. Teles. 65. Upravnlštvo: Strossmayerjevau. St. 1, pritličje. Teles. 65. RaČun kr. poštnega čekovnega urada St. 10.666. Roko na srce naj ponižno polo^i gospoda okoli tu- kajšnjega nemškega lističa, ki v citi- ranju novosadskega »Volksblatta« raz- kriva svoje mišljenje in hoče prikrivati svojo hinavščino. Po njihovem mnenju so se mladostni elementi na nemškem zborovanju v Vrbasu vtikali v držav- Ijanske pravice nemških volilcev intako zlorabljali nemško gostoljubnost, ki jim je dovolila prisostvovati zborovanju. Kaj naj rečemo nato? Spomnimo se na čase rajne Avstrije, ko so bili v raznih ponemčenih mestih Štajerske slovenski volilci naravnost v smrtni nevarnosti ob enakih prilikah. Kak liuronski krik so zagnali Nemci in nji- hove poturice, ako so se hoteli SIo- venci, gospodarji svoje zemlje, zbrati in se posvetovati glede na nastop pri volitvah. List se baha, da ti sfanatizirani elementi ne bodo nemške stranke opla- Sili in oslabili, dosegli so ravno obratno. Kar izjavlja novosadski list o vojvo- dinskih Nemcih, to misli »Cillier Ztg.« 0 tukajSnjih Nemcih in renegatih. Mi pa, ki smo gospodarji na lastni zemlji in ' svobodni jugoslovanski državljani, zagotavljamo, da ne bodo nemška in nemčurska drevesca, tako redko na- sajena v naSem obširnem košatem gaju, nikdar dosegala veličastnih kron naSih lip. Dovolj preganjanja je že pretrpel naš rod pred nemško podivjanostjo in terorjem. Trdijo, da so lojalnejši in zvestejSi patriotje, kakor marsikateri drugi. Vlada mora že dobro poznati njihovo ljube- zen do domovine, da je bila prisiljena razpustiti „Kulturbund", v katerem se je gotovo prisrčno in vneto gojil »pa- trijotizem«. Metoda, pravi člankar na- dalje, s palicami, bodali in samokresi učiti Nemce srbskega jezika, se do- ssdaj še v nobeni državi na svetu ni uporabljala. Višek hinavščine! Gospoda, ali se še spominjate na Sulferanjske šole, kjer se je naša mladina s silo potujčevala, trgala od slovensko čutečih mater? Gospoda, ali ste že pozabili na čase, ko Slovenec ni smel na ulici spregovoriti svoje materinskegovorice? Oorje mu, kdor se je tako ojunačil: na tega so padali udarci Žilavke in korobaČa. Hiše zavednih Slovencev so se mazale, v stanovanja so letela gnila jajca in kamenje. In kako »viteško« nadaljujejo ta nasilja Nemci na Ko- roSkem še danes med našimi brati! Tat draguljev. (lz augieMine: A. V.) ^ovoda, morda so je lcstva še en- ltrat rabila in položila na isto mesto nazaj«, je omenil detektiv. >Tega mnenja je bil iudi uradnik Scotland Yarda. Zasledoval je vrtnar- ja neprenehonia, toda naposled je mo- ra pnznati. da je ta popolnoma ne- dolzen. lujca ni bilo nobenoga blizu, ler bi tudi ne bil iako mdanko poučen, da bi zlezel ravno v sobo, kjer se je dan preje nastanila dama — ki je pustila dragocen nakit na mizi, ne da bi ga spravila. Tudi ne bi bil mogel zginiti tako brez sledu. Radi toga so bili osum- ¦Ijeni vsi prebivalcL gradu zaporedoma. Služinčad je takoj zahtevala, da njih «tvai-i prciSčejo, kar se je tudi zgodilo. Ako bi bil sain okraden, ne bi bil pri- Wustil, da bi bila stvar prisla tako da- lec; toda okraden je bil moj gost in zato je bila zadeva zelo neprijctna. To je žalibog vse, kar Vam zamorem po- >edati o tern slučaju. Zdclo se mi je, da, je '.laposled policijski uradnik osu- roil celo mene samega. Tatvina se pa Je ni poja.snila. Vam jo sedaj to jasno?« . „ »Gotovo; nekaj vprašanj bo'naj- Oblecite spokorno obleko, kesajte se svojih grehov in spreobrnite se, dokler je čas. Ne bodite kakor volk spokomik, ki i§če prve priložnosti. da pograbi plen in ga požre. Predbacivati hočete vladi in oblastim, da nima volie ali zmožnosti ščititi onih državljanov, ki ne spadajo k vladajočemu narodu, v njihovih državljanskih pravicah. V raju veselja, prostosti in svobode ži- vite, glejte, da ga z vašimi nadutimi in domiSljavimi frazami ne izgubite. Katera vlada v Italiji in v Avstriji je tako popustljiva napram naSim tam- kajšnjim bratom, kakor naša napram vam. Čutite se svobodne in zato go- drnjate in mrmrate, ker mislite, da boste s tern pridobili kake privilegije nad nami, da vas bo zunanji svet po- miloval in častil kot mučenike. Pritožujete se, da hoče nova srbska generacija ovirati delo nemSkih očetov v Vojvodini in jih terorizirati. Kako pa ja bilo na Štajerskem in KoroSkem, kdo je bil preje na tej zemlji, Nemec ali Slovenec? Zgodovina pravi, da Slo- venec, in vendar je hotela nemška oholost vzeti pravim gospodarjem zem- ljo ter jih izpodriniti iz domov, ki so jih postavili častiti predniki. Ako ho- čete živeti z nami v miru in prijatelj- stvu, položite roko na srce, trkajte se na svoja grešna prsa in kličite : no- stra culpa 1 Olavni zbor „Zveze juž- noštajerskih obrtnih zadrug", V jiedeljo, dne 4. tin. se je vržil v lnestni posvetovalnici v Mari bor u V. glovni zbor aZvt'/.o .južnoštajerskih obrtnih zadrug«, ki jc tako po svoji vsebini kakor po ?vojem obsegu in šte- vilu iidoložeucev bil krasna manifesta- cija obrtniške zavcdnosti in obrtniške- ga naprcdovanja. Na zboru se je legi- tiiniralo ?j obrtnikov kot zastopnikov 30 vcIanjoniU obrtniskih zadrug iz okoliša mariborske oblasti in to vkljub temu, da jo ministrstvo .saobračaja od- bilo j)i'osnjo za 50%-ni popust voznine. Zborovanje je vodil zvezni načel- jiik L. Ivan llebek iz Celja, ki je pred- vseni pozdravil navzočt; zastopnike oblasli, uradov in raznih korporacij. Zbor je pocastil s svojo navzočnostjo 8'. veliki žii]>an dr. Ploj, kateri je zbo- vovalco pozdravil s tako lepimi bese- darni iniznanja, kakoršne obrtniStvo brže še treba, seveda na lieu mesta. Kaj se je zgodilo pofemV«. 13aron je nadaljeval: »Druga tat- vina je bila raalenkostna, najbrže bi bil nanjo pozabil, ko ne bi bilo tudi tu neko posebno dejslvo. Toda še danes l'.isoni o tern popolncma prepričan, da bi bilo to dejanje istega tatu. Štiri me- seee po prvem slucajv, — bilo je v fe- bruarjn. tega leta -- nas je posetila gospa Armitage, nilada vdova. Bila je •sosolka moje bceike, cstala je tudi te- dtn dni. Gospa Ai']))i|agc je jako ži- vahna mlada dama. Kömaj je bila pol ure (u, se je že peljala z Evo — mojo ličerko — v vas, da posetita tarn stare znanco. Cdsli ala popoldne, imeli sta pa toliko opravka, dn sta zamudili ce- lo večerjo. Gospa Armitage je hnela majhno, zlato broško, ki ni bila dosti vredna — iiiislim niti sto mark — ka- tero jc vsulej, kadar jo nl iraela na se- bi, zataknila na kako obleko. Pred od- hodom jo je zataknila v blazinico, ki je ležala na toaletni mizi, poleg nje pa je pustila prstan, ki jc bil pac več vjeden kot broška.« ^A^ je ytanovala v isti sobi kot gospa Heath?« jc vpraSal Hewitt. »Ne, stanovala je v drugem delu gradu. Torej; bvo^ka je izginila; tatu par- redkokedaj slihi od tako visokega dostojanstvonika. Pozdravil je obrtni- ški stan kot dr/avot.vorni element prve vrste, kot vclevažen faktor v državni struk'turi, kot odločnega nasprotnika vsak^ akcije, s katero bi si kdorkolü drznil rusiti temelje naše državne in narodne edinstvenosti; izvajal je, da mora biti postopanje clobre admini- stnicije napram obrtništvu pošteno, l)la^oliotno in točno, da so s previsoki- mi'^lavoninii bremeni ne sine ubijati .stanu, ki daje državi innogo bogastva, tpr je zagotovil obrtništvu, da bode Miiatral odlocno podpiranje obrtniskih zahtov kot svojo častno nalogo. JS pri- srCnimi boscnlanii je pozdravil zbor tu- di župan mariborske obeine g. Grcar, ki vicli v >abilu k luleležbi željo obrt- nislva, da preucs?e del borbe za dosego svojih filjev ludi na odloeilne faktor je izven obrtniških krogov, in je izjavil, da hoče po svojih močeh obrtniške tež- nje vsikdar pedpirati. Imenom Trgov- ske in o\>rtniško zbornice je zbor po- zdravil S- Fi'anc'hetti kot zbornični svetnik in predsednik Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani, inienom oddelka ministrstva trgovine in industrije v Ljubljani pa obrlnozadružni nadzor- nIk g. Založnik. Poi'ocilo o zveznem delovanju od zadnjega glavnega zbora, ki se je vršil v Slow Bistrici dne 0. julija 1921, ka- kor tudi poročilo o gmotnem stanju zveze je prcgledno podal g. Založnik, ker so so zaradi pomanjkanja primer- no tajniške moči in .sredstov za honori- j'anje tajniške^a po.s'ovonja zvezni po- ,sli vr.šili v obrtno-pospesevalnem ura- du. Porooilo kaiie na. precej živahno delovanje z\ bodoce naeel- stvo baviti, predvseru z izvedbo moj- sterskih preizkušenj in gospodarskega sveta. Kako so posli zveze naraščali od leta do leta, se vicli iz izkaznih poslov- nih številk. katerih je bilo skoz prvih B let skupno 510, v nadaljnih 3 letih 617; a v tekocem letu jo stevila že v prvih A mescih prekoracilo 330. Zveza, ki se je imela boriti osobito prva leta V' volikanskiuii tezkoeami, je imela do se je rnoralo silno muditi, kajti pri po- vratku je gospa Armitage opazila, da je bila broška odtrgana od blazinice, manjkal je košcek blaga na nji. Kar je pa na celi stvari najbolj eudno, je to, da je ostal prstan, ki je najinanj toliko vreden, kot ct-1 ducat brosk, na svojem inestu. Gospa Armitage se ni mogla spomniti, je-li zaklenila vrata pri od- liodu ali ne, Pri povratku jih je našla zaklenjona. Tudi moja nečakinja, ki bo je spomnila, da blizu omen jene sobe popravlja delavec napeljavo plina, je Ma ])o^ledat, so-H vrata zaklenjena ali ne. Tvsdi delavec, ki je napravil vtis poštenega oloveka, je potem izjavil, da ves čas svojega dela ni opazil nikogar pri vraiih razen moje nečakinje. Kar se tiče okna, se je ravno isto jutro odtrgala vrvica — to je veliko, prernikajoce se okno. Gospa Armitage ,;e podstavila pod žipo nekaj knjig, zgoraj pa je odprtino xamasila s zave- so, ostala je le kc kot glava velika luk- nja. Tega pac :ii treba omeniti, kako težavno bi hilo tatu, vse to razdreti in zopet nazaj uapraviti, in sieer brez žuma. Meni se zdi to nemogoče.« To je res! Toda je sigurno, da je broška izginila. se ni morda založila?« * Gotovo. iskulo se je po vsej sobi, ZAOUEBSKA WnZA v ponde- Ijfk, dne 5. maja: Dunajt 0.1125 do 0.1145; Milan: 3.5920—3.0220; Lon- don: 351.75 -354.75; Newyork: 79.875 do 80.875; Pariz: ii.125--5.175; Pra- pa: 2.355 -2.385; Cnrih: 14.30—14.40; Ddnice Lj. kreditne bavke: 240. Za- tjreh danpA v (jnrilm: 7.025. kon&i leta J023. tedaj skupno za deset let, na Olanarinaii dohodkov komaj 2.215.75 Din, kjjul; teinv; pa zaključuje na dan glavnega zbora račune s pre- bitkom 2.103 60 Din. ])anes šteje zveza ¦ 55 clanic s 3.387 zadružniki. ProraČun za leto 1924, ki je zclo .skroinno sestav- Ijen, izkazujo pctiubsoin 32.000 Din. Vsa porocila so se soglasno odo- brila in je glavni zbor sklenil predpi- sati za tekoče leto včlanjeniin zadru- gaiu letno doklaclo v iznosu 10 Din od vsakega zadruznika. Glavni zbor je po kratki debati v polnem obsegu odobril pravila, glasom katerih se oineji zvezni okoliš na oko- liš mariboi'ske oblasti, oclnosno na. clrugi strani razširi na vse okraje in avtonomne obeine v tej oblasti in uvaja mojstersko prei/kušnjo za vse rokodel- ske stroke v zvezi vclanjenih zadrug, v kolikor ni za mojstersko preizkuänjo preskrb'ijeno v okviru obstoječih oblast- nih all pokrajinskili obrtnih zadrug. Naslov. zveze se odslej glasi glasom pravil »Splosua zveza obrtnih zadrug«» sedež zveze pa se prcuese iz Celja1 v Maribor. V novi odbor so hili izvoljeni go- spodje: Bures Fran jo, Jvumerc Fran jo,- Lorber Ivan, wStrajnko Josip, iz Ma- ribora, Podhraški Karol iz Slov. Bi- strice, Slrupi Franjo iz Celja, Volk Jakob iz Sostanja, Horvat Janko Iz Ljutomera, 8eische»- Vincenc iz Ptuja, Zadravof; Jukol) iz Središca, Kralj Ve- koslav \/, Ueltinc kot odborniki. Dolžan Fraujo iz Celja, Jaixcar Franjo iz G, Radgone, Masten Matija iz Ormoža, Kovačic Alojz iz Tezne, Špes Franja iz Maribora in Zelic Franjo iz Šosta- nja kot namestniki. Djurin Vekoslav in Lešnik Anton iz Maribora kot ra- čunska revizorja. Odbor si je takoj iz- solil za /veznega načelnika g. Franja iiuresa iz Maribora, za njegovega na- mesinika g. I'rana Strupi iz Celja. Zanimiva je bila tudi debata, ki se je razvila v vprašanju strokovne re- organizacije obrtnistva. Načelno se je sklenilo delovati n.i ra/pust obstojeeih a, našlo nicesar.r ^Še eno vpra.sanje, ali se je okno lahko doseglo?« ^To je«, je odvrnil baron. * Ok- no je v prvem nadstropju, ravno na streho, odkoder doJ)i bilardna soba svojo mzsvefljavü. Lahko bi bilo priii iz one strehe do okna.c Toda po krat- keni molku je dostavil: >to pa vendar ni mogoce, kajti ves čas se je igralo bilard in streha je skoraj vsa iz stekla. Ako bi bil kdo šel po njej, bi se ga moralo videti ali slišati. Jaz sam sein bil takrat eno ali (he uri v bilardni sobi.« »Ali ste ka] ukronili v pojasnilo te zadove?« »Zaslišali smo posic, toda izvedeli ničesar. Vsa slvar pa jc bila tako ma- lonkostna, da gospa Armitage nikakor ni hotela prjvoliti, da bi se slučaj na- znanil na polieiji, dasi sem bil jaz pre- prican, da je tat mod služabniki. Kajti ravno posel bi Jahko vzel neznatnejšo broško in misül dragocenejši- prstan, da- bi bilo pozneje manj hrupa.« >])a — ako je tat novinee, potem hi bilo mogoče, da je v razburjenosti kar odfcrgal broško od blazinice. Toda ne zdi se mi Aorjctno. Iz česa ste skle- pali, da jt; v obeh slueajiii isti tat?« ^ . ', - - - ¦¦ ¦ ¦•¦ -- ¦- -•-¦¦. _ ¦ ' '" ' _'___________________________________,_____________________________________________________[_____________' ' ____________________________________________________\____________________________________________________________________________________ =>tran 2. »NOVA DOBAi S'ev. 51. Pravo prihrani čas in denar. Zadpstuje, ako s „Schichtovim" milom samo enkrat po perilu potegnete, tam kjer mo- rate z navadnim milom trikrat. Schichf kolektivnih zadrug in ustanavljanje strokovnih in fcorocmo-slrokovnih za- drng v v.st'h slučajih, v katerih se za tako zadrugo dosežo vsaj slcvilo 50 clanov. Tstanavljanje strokovnih za- drug za celo pokrajino se priporoea nacelno lo za one stroke, katere no sto- jejo najmanj IPO chinov; drugaee je snovati oblastne zad.ruge. Koneno se je sprejela. So spomeni- v,\, v kateri se zahteva eimprejsnjo uveljavljonje novega zaseilnega carin- skoga zakona eventuelno tudi po voli.1- ni vladi. Ob zakljiičkii jo krasne pri- znalne be.sede spregovoril g. Zadra- vec na adreso velezaskižnega dosed a- njega zveznega nuuelnika g. Ivana Re- beka, ki je z innoghn delom pom a gal zvezo listivAoviti in je v njej deloval z izredno po/rtvovalnostjo od njenega poceika naprej. Po deseiih letih. Veem, ki so bili konfinirani in internirani. Deset let bo kmalu minilo od dne, ko so korakali v senci bajonetov prvi izmed nas v avstrijske ječe in jetniška taborišča. Tem prvim so sledili drug! in kmalu je ni bilo več temnice pod habsburškim žezlom, v kateri ne bi trpela jugosiovenska duša in jugoslo- vensko telo za našo pričakovano svo- bodo. Pomni nas ljubljanski Grad, pomni nas tabor smrti v Thalerhofu, pomnijo nas Lipnica in Hainburg in Raschalla pri Oberhollabrunnu, Mitter- grabern, Sitzendorf in Weyerburg in še toliko drugih mest nesrečnega imena. Vse tc kužne staje, v katerih je hotela Avstrija udušiti našo vero, pa ne pomnijo samo trpljenfa, ki smo ga prebili. One svedočijo tudi o bratstvu, ki je vladalo med nami v tistih ne- skončnih dneh, o nadah, ki smo jih vzajemno gojili, ospoznanjih, skaterimi smo bogatili drug drugega in o zve- stobi, ki nas veže do danaSnjega dne. Bratje in sestre ! Časi, ki smo jih preživeli v avstrijski nevolji, ostanejo do groba na5 najgrenkejši a tudi naš najponosnejši spomin. Zato je prav, da jih obudimo v duhu in se sestanemo ob desetletnici svoje Kalvariie. Zberimo se, da proslavimo svoje tovarištvo in stvar, za katem smo trpcli ter si po- vemo, da je nezmanjšano živa naša vera in da vroče gori naša ljubezen do Jugoslavije, kakor je gorela tiste dni; da ne klonemo, kakor nismo klonili in ne bomo klonili nikoli. Treba je, da dobi naše spominsko slavje čim slovesnejši in pomembnejSi značaj. Zato prosimo vse tovariše in tovarišice, naj nam čimpreje javijo svoj sedanji naslov in kraj svojega jetni- »Spočetka tega nJsem mislil —- yec mesecev. Naspvotno: tatvine so bi- le popolnoma razlicne. Tod a pred enim meseecm seni srečal v Londonu gospo Armitage, govoriia sva med drugim tudi o prvi tatvini, o zapestnici gospe Heath. Opisal sem ji vse podrobnosti in ko sem opomnil vžigalico, je vz- kliknila: Kako čudno! Moj tat je isto- tako pustil vžigalico na mizici, ko Je vzel mojo malo broško.« Hewitt je pokimaJ. -Da«, je rekel. »Rabljena vžigalica, ee se ne motim?« »Gotovo, seveda.« Vžigalica je le- žala prav blizu blazinice. Cudno se ml je zdelo, da je tat v obeh slucajih rabil vzigalico, rojtel sen» to tudi Lloydu, ki mi je pritrdil.« »Prav posebno to ravno ni, das! te okolščine ne smemo prezreti, kajti v torni rabi vsakdo vžigalice:« »Meni &e je zdelo to tako važno, ker sem upal vojidar še prvi tatvint priti na sled. Kadi tega sem dal policiji natančni popis broške s prošnjo, naj se pa7i, ako jo kdo v Lonclonu proda.« »Čisto prav. In v.speh?« »Broska se je nasla, Neka žena jo je prodala v Londonu — v trgovini v CheJ.sii. Bilo je od tega že precej dolgo in trgove« .se in več r.atanko spominjal štva. Konštituirati hučerno pripravlialni odbor. Naše nacijonalne organizacije, predvsem Organizacijo Jugoslovenskih Dobrovoljcev, Organizacijo Jugosloven- skih Nacionalistov in Jugoslovenski Sokolski Savez pa prosimo že sedaj, da se bratski odzovejo našemu vabilu in nam pripomorejo dati naSemu zboru popolni sijaj velike manifestacije za jugoslovensko idejo. V Ljubljani, dne 4. maja 1924. Dr. Vladimir Knafllč, Vladimir Levstlk, Rasto PustosleniSek, dr. I. Lah. Prijave in dopisi naj se blagovo- lijo poslati na naslov: Dr. Vladimir Knaflič, odvetnik, Ljubljana. — Kdor se je prijavil že Orjuni, se v sporazumu z njenim predsedstvom obvešča, da se bo jegova prijava odstopila priprav- ljalnemu odboru. JDS. Srezka organizaclja JDS za Mo- zlrje-Gorujlgrad je priredüa v nedeljo 4. maja enodnevni politično-poučni tečaj za svoje članstvo. Tečaj je bil vsled neugodnega vremena Številčno sicer v manjšem obsegu, kakor je bilo name- ravano, dosegel pa je v polnem obscgu svoj namen. Kot pr«davatelja sta se tečaja, ki ga je vodil predsednik srezke organizacije g. dr. Goričar, udeležila predsednik oblastne organizacije gosp. dr. Franio Lipold iz Maribora in gosp. Ivan Prekoršek iz Celja. Podobni eno- dnevni politično-poučni tečaji bi bili povsod v večjth krajih, zlasti 5e na sedežih srezkih organixocij, nujno po- trebni. Gledališče. Repertoar: Torek, 6. maja ob 20. uri: »Nioba«. B. Četrtek, 8. maja: Zaprto! Sobota, 10. msja ob 16. uri: »Snegul- čka«. Mladinska predstava. Opozarjanio obcinslvo, da se bo igrala »NIOBA« vsled priprav za ope- reto »Fvi treli mhuleukah« samo dva- kraL in aieer oljakrat v abonmanu. Ker je v A in tudi v I> abonmanu še nekaj lož in sedežev na lazpolago, naj si neabonirano obcinstvo preskrbi vsiopnice v pi'edprodaji, ako želi vide- ii to sanjsko vcseloigro. V glavnih vlo- gah nastopajo: kot Nioba (kip) gdö. il. Miniikovji, ]iadalje go. dr. Jvalano- va, Založnikova in gdč. rJ. Mirnikova. Gospodje: Janko, Pfeifer, Zorman in dr. Predstava konča okrog pol 11. ure. kakšjia je bila zwiska. Povedala jc si- cer iine in naslov, 3, bilo je izmišljeno. Tako se je koncal drugi slučaj.« »Ali ste med casom tatvine in na- kupa odslovili kakega posla?« »Ne*. »Datum ima trgovec vendar vknji- žen ?« »Gotovo.« ,>So bili vsi Važi posli ta dan clo- iuay<: »Gotovo. Bognal sem to sam.« »Prav dobro. In kaj se je zgodilo potem?« »Vceraj - - in to je povod, da sem Vas povabii semkaj. Minuli torek je ])i'išla sestra raoje ranjke žene. Dall smo ji sobo, kjer jc zgubila gospa Heath svojo zapeslnico. Imela je staro broško, ki je vsebovala miniaturno sli- ko njenega occta in ki je bila okrasena s tremi zelo finimi briljanti in več cluugimi dragjmi kameni. — Toda se- daj smo na mestu — nadaljujeni v gradu na lieu meftta.« Hewitt je položil svojo roko na ramo barona. y.Ne, stojto še, Sir Ja- mes«, je rekel. >Peljiva se še nekoliko daljcw ,^Jr ,t$ü (Dalje prili.) Politicne vesfi. HAUlOEVSKI MANIFEST jo \z- ncI danc.s v >Sloboduem domu«. Jav- nost ga je z czirom na znana zavlaco- van ja že z riiipetostjo pvicakovala. P01.ITIO.NO DELO radi pravcr- .slavnc-tfa praznika počiva in v najbliž- jih dneh ni piieakovati velikih odlo- čitev. PARLALIENTARNA KR1ZA bo po vsoj priliki rešena ta teden, morda že do srede. Nasprotstva. med opozici- jo postajajo, jiosebno v^led zadržanja ]-ladičevcs-nr, vsak clan večja. V feKRIPCllT. ¦Parlamenlarna kriza je dosegla svöj višek. Splosno mnenje je, da mora vsaka Radicevska izjava ubiti ali Davidovica ali Radiča. Baje ima jo Radieevci pripravljena dva proglasa. Prvi je ^estavljen v lo- jalnem torm za slučaj, da pride blok na krmilo, drug! pa zav/oma za ,sln- caj, da dobi sedanja vladfi volilni man- dat, nepomirijivo ,s tali see. Bloku so je zaenkrat posrečilo zadržati objavo ra- dicevskega ;oi'ogtasa. Toda razpolože- nje med opozicijo je deprimirano, Jeer jim ni povsein uspclo doseci pri- niernih koi'ektur v prop.lasu. Vse z ra- dovednostjo čaka na objavo radicev- skega niai.nfesta. Črnci dobs svoje sole, Slovani ne. Tržaške »Novica z dne 1. tm. pri- našajo vest: »Pretečeni teden je bil objavljen kr. nkaz, s katerim se odo- brava žolska uredba za italijanski ko- loniji Tripolitanijo in Cirenatko. Ta ukaz pravi, da se lahko v ttli kolo- nijah, obljudenih z napol divjimi črnci ustanavljajo sole po italijanskem vzorcu za vse državljane in arabske sole za libijske državljane musliman- ske vere. — Prišli smo torej tako da- Ieč da lahko zavidarno usodo napol divjim plemenom v afriSkih kolonijah. Za slovanske državljane Italije je nam- reč §e v^dno v veljavi kr. ukaz, s ka- terim se je odobrila Gentilejeva re- forma za poitalijančenje naših Sol. Otroci črncev se bodo lahko učil prve črke v materinem jeziku, otrokom sloven- skih in hrvatskih mater ie ta pravica s kr. ukazom odvzeta.« Mi pa pristav- Ijamo, korajža vedno zmaga. Arabec zavpije nad Italijanom : »Ana Arab I Jaz sem Arabec!« Italijan pa zbeži. Tako morajo storiti tudi naše bratje tam preko in bo boljše. Madžarske kulturne orgatiizacje se razpuste» Na seji vlade 3. tm. se je sklenilo prepovedati nedeljsko zbo- rovanje Madžarov v Velikem Bečkereku. Vlada namerava razpustiti vse politicne in kulturne madžarske organizacije, kajti potom teh organizacij ustvarjajo Madžari v naši državi svojo iredento. 1T4LLIANSK0 "POSOJILO, ki bi ga dobila Jngoslavija, bi znaaalo dve do tri mil i jar do dinarjev. Del posojila bi bil namenjen mestu Beogradu, del pa za gradnjo ždeznic in ostala javna dela. Po Mussolinijevi želji sta sklenili oskrbeti posojilo italijai-ska visoksi in srednja finaiua, ki. sta dobro fundi- rani. 1)AV1T)C)\1Č;EV KLUB je na svo- ji seji ugotovil, da zaniore računati sa- mo na pristaše iz Srbije in Orne gore in še tam ne popohioma. Vsi ostali kraji so na strani Svetozarja Pribi- čevitia. RAD1ÖEVC1 HOČEJO, da jih kralj sam pozove iia dvor, ne pa, da se sami oficijelno .iavijo vladarju za avdijenco. Kraljev poziv bi smatrali Radiccvei kot r-jc-govo kapitulacijo pred Radičem. Siln.o konsternacijo v opozicijskem bloku je povzročilo poro- cilo, da je Radic v protislovju: z zad- njimi zagrebškimi sklt-pi objavil ma- nifest na Dunaju. PARLAMENT ZOPET ODGO- DEN. Na seji naroüne skupščine 3. tin. je prodsednik Ljuha Jovanovič preči- tal pismo ministrskega predsednika Pašiča, v katerem jo obvestil skupšči- iio, da jo kraljeva vlada v demisiji in ne more priso.si\ovati .sojani, dokler kriza :ii rcšona. Po piečilanju tega pisma j<.» izjavil Jovanovic, da se seja ne more nadaljevati. V klopeh po.slan- cev je nastal veJik limp, posebno gla- sen je bil poskmec Lazic. Razburje- nost se jo kimilii polegin, poslam-i p:i so so začeli pof-asi ra/hajati. TRC'CKU ]'RER0KUJE SVK- TOVNO IlEVOLIM ILK). Na proslavi !. inaj:i je na.siopil v Moskvi kot slav- nostiii govoriiik Tj'ockij. Razpravljal jo o mzmerah v Nemc'iji in j^ovdarjal, da je Evj.'opa razkosana po inejah, usivarjenih po zdru/^eiiili moceh grdo- be in kretinizma. Pvi uslvarjanju tega gnnsnega reda so ddovali socijalni demokrati l^vrope. Zmagovila revolu- cija evropskega pvoieiarijata bo pre- uredila ^emljevid Evroi^e. NOVI DAN SKI MINISTRSKI ITiEPSEDNIK. Sedanji danski mini- strski predsednik >Staunings je sestavil prvo .sooJja.'Jisiicno vlado na Danskein. V svoj kabinet j^ sj)rejel tudi gospc/ Nino Bang, ki je prevzela prosvetno ministrstvo in jo prvi zc-nski minister v zapadni Evropi. VOLITVE V NEMCTJI. V NeiiH-i- ji se bori za mandate nio. manj kakor 75 strank, ki so postavilv skupno 5300 kandidatov. Mesto Berlin je poplavlje- no z volilniini oklici in plakati. Izid volitev se pricakuje v Franciji z naj- veejo napetostjo. ANCILEÄK1 1-ARLAMENT je od- klonil u\edbo proporcnega. volilnega sisloma, ki so jo predlagali liberalci. Pri glasovanju jc prodlog liberalcev, ki so s tem uvujali parlamenlaricen in strank in boj, z 238 proti J44 glasovom propadcl. S tem se jo zbornica izrekla za. dosedanji vclilni sistom, ki se ji zdi prikladnejsi in prakticnejši. JNCIDENTI S SOVJETI. V Ber- lin u je ruska delegacija skrila nekega osumljenega komunista in proprečila, da bi ga kriminalni uradniki dalje za- sledovali. Ruska delegacija v Rimu ima tajne sesianko s komunističnimi. poslanci. Celjske novice* Seja mestnega obč. sveta se vrši v pondeljek, 5. tm. ob 1/219. uri. Občinske volitve za okoHco Celja so bile razpisane v soboto, 3. tm. za dan 16. junija 1.1. Ga. Pavla Lovšetova, priznana koncertna in operna pevka, katera je ne le v na5i domovini, marveČ tudi drugod, kakor lansko leto v Haliji, žela sijajne uspehe, koncertira v nedeljo 11. tm. ob pol 11. uri dopoldne pri IV. m 1 a d i n s k e m k o n ce r t u G1 a s- bene Matice v Celju in sicer v veliki dvorani Narodnega Doma. Pris- top ima tudi širše občinstvo proti vstopnini 5 Din. — Za goience Glasb. Matice in dijake drugih šol je pa obi- čajna vstopnina 3 Din za osebo. Pred- prodaja vstopnic je v »Glasbeni Ma- tici«, nasproti župne cerkve. — Natan- čen spored še objavimo. Izlet obrtniških vajenk Iz Celja v Ljubljano. V nedeljo so pohitele obrtniške vajenke iz Celja v našo mctropolo, v belo Ljubljano. Da se je izlet omogočil tudi revnejšim vajenkam, so prispevali premožnejši Celjani z denarnimi prispevki in jim tako pri- pomogli do brezplačne vožnje in iz- datne prehrane. Zelo velike važnostl jekulturna vzgoja mladine in da spozna vse na5e kulturne inštitucije ter naro- dne zbirke, ki reprezentirajo v Ljubljani milijonske vrednosti. Sicer je dež ne- koliko motil izlet, vendar se je program izvrSil z malimi spremembami prav povoljno, o čemur bomo prinesli na- tančno že poročilo v eni prüiodnjih številk. Tem potom bodi izrečena najiskrenejSa zahvala vsem darovalcem, kakor tudi železniSki upravi radi velike naklonjenosti napram izletnikom. Zlasti bodi izrfiCna zahvala celjskemu gosp. postajenačelniku, ki je s popustom vozninske pristojbine olajSal izlet. Izlet je vodil krojaSki mojster in strokovni učitelj Ivan Bizjak, kateremu se je učenka Skale v imenu vseh izletnic v prisrCnih besedah zahvalila ter povdar- jala osebno požrtvovalnost voditelja, ki ss žrtvuje ukaželjni mladini. Sokolsko društvo v Ceiju priredi v nedeljo, 11. maja pešizlet v Griže. Zbirališče v mestnem vrtu pred vre- mensko higico. Odhod ob 12. uri 15 min. Sokolsko druätvo v Celju vabi članstvo na sestanek, ki se vrši v to- Štev. 51 NOVA DORA« Stran 3. rek, 6. maja ob 8. uri zvečer v gostil- niSki dvorani Narodnega doma. šOKGLbKO imiJ&TVO V CE- LJH vabi na članski sestanek, ki se n\si v torck 6. maja ob 20. uri v go- stilniških pro>lorib Narodnega doma. JSa sporeclu je razgovcr o letošnjib so- kolskih prircditvah. POUČNl 1ZLET GOSTILNIÖAR- SKE STROKOYNE ŠOLE V QE1JV. Uconei go-Uihiiearske strokovne sole, pod spretnim vodstvom ravnatelja de- ske inešOanske solo t-. Bena Serajnika, so prirodili v petek poueni izlot v La- Lko.'Foueni izlet so vodili vodja gostil- niearsko strokovne sole ravnatelj Bono Serajnik, naeolnik zveze gostilničar- skin zadrug Jočko Božič in hotelir Mi- lan Martinovii:. Foleg cznaeenih osob so se udolezili pončnega izleta bg učitelj Kran jo, hotel ir Bernardi. restavrater Majdič in gostilnicar Robek ter neko- liko povabljenih Rostov. Gostilniearski vajenci so si ogledali najprej laško del- niško pivovarno, kjcr jc ravnalolj del- niske pivovarne pozdvavil prislece in izrazil voselje. da :e zelo vzhičen nad pozornostjo gost.il nk'arskih vajencev, da si zele pridobiti kolikor mogoce po- polno znanjo v svoji stroki. Načelnik Zvozg Joško Boiič se jo zahvalil laska- vini beseuam ravnatelja in za prijazen sprejem. V gostilni rostavraterja Hen- ke ja je prirodilo ravnateljstvo pivo- varno izborno kosilo. Na podlagi besed ravnatelja je hotel ir Milan Martinovic povdarjal, da slodijo vajenci z veseljem naukom svojih licitelj'ev in izjavil, da je temoljni kamen za izobrazbo gostil- niearskega nam&čaja polužen, opozar- ja le svoje stnnovsko kok-gc, naj niknr ne zan.emarjajo nadaljni razvoj stav- bo. temvee morajo krepko naprej zi- dati. Nato'so se podali izlotniki v naiše lasko radiotennalno kopalisee, kjcr so pi ogledali ondotne naprave in se tudi poslužiii njegovega l)lagodejnega uein- ka. Vsi kopalci so bili prišli iz kopoli kakor pornlajeni in prerojeni. Yolik ¦dokaz, da jc kopališce, o katerein piso- jo že i'imski pisci, zelo zdravo in poživ- ljajoče. Zakusek v kopališki restavra- ciji jc bil prvovrslon in dela z izborno vinsko kapljico vso cast kopaliski upravi. Po luvprisiljom zabavi so se iz- leiniki vesele dnso. pcmlajoni po ra- dioternialni kopeli, radosino razšli z vskliki: Kadi pvidemo tja, kjer se naša dnsa in na.še tolo v kopoli zdrave vode in v prijotni družhi vazvedri. NOCNO LEKARNIŠKO SLUŽBO ima ta teden le.ko.rna . Pvi Križu-. Cankarjovr?; ccsla. HIM EN. Porocili so so g. dr. med. Franjo Bonedičie z gdC. Miro Kladni- kovo in g. 3jeo Višnoi' v. gdč. Marico Tiros^i. Čestiamo: 8AMUMVR V ŽALCV. V hipni yrnedonosli se je uslrolil ä. Im. v Žalen na železniški postaji Maks Exler, 25- letni posla.jni odpraMrik državne žc- Icznico, ro.ioii v Kanmiku. Nevarno ra- njenega so prepcljali v celjsko javno bolnico, kjer je 3 tin. nmi-1. A RET i RAN A DETEM0R1LKA. V Bre/icali so arotivali te dni 24-letno sam.sko Alarjjo Čornelio iz Malega vr- ha3 ki je povila 17. aprjla. v gozdn dele ženskega spola in ga zagvebla v neki inlaki. Po doJgolrajneiri iskanju ga je izsiodii orožnik vSiepaiicir. Privcdli so lo"v'celjske ?.a.pore. JJREVJE JWST1 in nctjL' poganja z V80 silo na dan. Tra\niki in gozdovi >;o se zaoeli kincati z prelestnimi venci pomladanskih rveik; letos pozneje ka- kor drugace. Kljnb neprostaneinu de- ževju ne more; prikrivali sadno drevje svojega deviykoga pomladanskega kin- Oa, zadiiji toden r.as jo razveselilo belo cvetje s svojo dovifcko Leloto in svcziin parfumojn. Upamo, da bo preveliko deževJG že knialu lirenehalo, ker dru- gace nas obisoo zcpol povodenj. Savi- nja in njeni dotoki rapid.no narascajo; če bo še en dan tafco dexevalo kakor daries, proslopijo svpje bicgove. SViNJSKI ŠPJM V CEtJU; V «oboto, fine S. tm. jc bilo pripeljanih na t.ujtaJKiiji .svinj^ki sejem 230 koma- ^ov vsakovrstnih plemenskih svinj. l;e«o ho bil(-, siedece: Od f) do 7 tednov '^Y1 PrašiČi po 125 200 Din; od 7 do :VqTv slari Prawp.i 200-300 Din; oa J do 12 tednov 800-400 Din; 3 do irP^e('G;Stari S'P*--425 Din; 5 do G Is": S»U'' ^>-600 Din; 7 do 8 le L iri 75(!--SOCl «in. Svinje so k ^ iP %Wne- in »mo plemenske, Ä Je,bl^^ni«.. cene padajo po malcin, v.led toga bi bilo priporočlji- vo, da bi posetili. tndi tuji kupci svinj- ske sejme v Celju, ker se jiin nudi pri- ložnost, nabavit.i si za rejo vsakovrsl- ne plemenske svinje. Toliko svinj ka- kor v sol)oio, se še ni pripeJjalo dosedaj nikdar. Škrlatlca v Celju Kakor se nam poroča, so bi!i zadnje dni zopet kon- gtatirani 3 novi slučaji Skrlatice v me- stu Celju. Otroci so bili oddani v tu- kaj?njo javno bolnico. Dijaška kubinja v Celju je pre- jela od 1. do 30. aprüa razun že ob- javljenili daril še sledeče prispevke: po 3500 Din: Zvezna tiskarna v Celju za leto 1921 in 1922; po 1000 Din: Okrajni zastop v Rogatcu; po 500 Din: Posojilnica v Gornji Radgoni; po 300 Din: občinski zastop v Laškem; po 250 Din: tvrdka GoriCar & Leskovžek, knjigarna v Celju; po 200 Din: Sa- vinjska posojilnica v Žalcu in Fr. Strupi, trgovec v Celju; po 50 Din: Fr. Exel, nadučitelj v p. v Celju, dr. Karol Gel- lingsheim, kaz. zagovornik v Kozjem iz kazenske poravnave in Jovan Marko- vič, carinik v Celju; po 41 Din: uči- teljstvo mestne dekliSke osnovne Sole v Celju (reclni prispevek za april); po 30 Dinr.učiteljstvo mestno deške os- novne Sale v Celju (redni prispevek za april), po 25 Din: Fort. Turk, strok. učitelj meŠč. sole v Celju; Fran Voglar, naduč. okol. os. žole v Celju; po 20 Din: Ivan Prekoršek, npravitelj javne bolnice v Celju, Josip Majdič, restavrater na kolodvorui Celje.Gorinšek Anton, davčni uradnik v. p. v Celju; po 15 Din: dr. Juro HraSovec, župan v Celiu (meseč- ni prispevek), Fr. Spindler, župnik pri Sv. Jurju ob Pesnici, po 10 Din: Ivan Razbornik, župnik na Kebelju. — Vod- stvo dijaSke kuhinjo se vsem prijate- ljem mladine iskreno zahvaljuje, prosi pa Se :-letni teža.k Josip Budin in 28-letna sluzkinja iVIarija Skoberne, rodoin Za- gvebčanka, s.ta ttanovala v Rojanu. S])ocetka sta se ljubimc-a dobro raz- umela. pozneje pa se je Budin spremo- uil, udal se .]e vinu in začel zanemar- jati druzico, jo pretepal ter jo spodil z doma. Pred par dnevi jo je povabil domov. Ko je Sla 1. tin. Skobernetova iz mesta proti domu, jo je Budin na- padel z britvijo in mocno rani I na ro- kah in na obrazu. Bndina so aretirali. — Na konjwkeni dirkaližču v Monte- bellu so cnli cuvaji 1. maja zvecer voC revolverskib strelov. Ko so prihitelina lice mesta, so nasli čuvaja Ivana Her- vatina na tleh v lu?i krvi. V neki tri- buni je bilo spravljene več posode, pri- pravljene za luifet. T'oizvedbe so do- gnale, da so udrli v tribuno tatovi,- Hervatin jim je šel nusproti in lopovi so ga smrtno ranili. Iz naSega državljanstva Je \z- stopU z privoljenjem ministrstva za notranje zadeve Anton Aček, krojač v Višnjem brodu na Češkem, pristojen v Bezino pri Konjicah in sprejel češ> koslovaško državljanstvo ter Josip Stojan, delavec pri Južnih železnicah v Breitenauu, pristojen v Brezno pri Slovenjgradcu, zaradi sprejema avstrij- skega državljanstva. Spopadi med Srbi In Nemcl v Vojvodini. V selih Lazf.revo m Mar- St ran \.____________________________________________________* NOV A DOB A «________________________________Stev. 51. Pupilapnovaren in javnokorisf en denapni zavod celjskega mesta Mestna hranilnica celiska .' iBAA n. m Y lastni palači ppi kolodvoru. n „ . , Ustanov/fena leta 1864. — Pod n ^ m Vrednost rezervnih zakladov trainim državnim nadiorstvow. HI V«I hrantlničnl posli ae Izvršujejo naJKnlanlneje, Iiliro In ioč- I n«J ttron 25.OOO.OOO- u no. Ugodno obrestovanje. Pojasnlla In nnsveti brezplačno, IU vv -.. ¦¦ j& ¦ Za hranilne vloge jamci mesto Celje s celim svojim premozenjem in z vso svojo davcno mocjc. tinci je prišlo 2. tm. med nemSkimi veleposestnikiinnašimiagrarnimi reflek- tanti do krvavega spopada. Več nem- Skih veleposestnikov je bilo težko ranjenih. Nemški listi poročajo, da je 600 nemških družin iz omenjenih vasi kupilo od neke madžarske banke okoli 2300 jutrov zemlje. To zemljo jim je vzelo ministrstvo agrarne reforme in jo razdelilo med agrarne interesente, Srbe iz Velikega Bečkereka. Nemci so se obrnili na sodišče, ki je njim y prilog razsodilo. Agrarni interesenti pa so se sklicevali na podporo ministrstva no- tranjih del in tako je prišlo do ome- njenih spopadov. PKYI MA.JNiK ,30 pol ekel v Av- striji brez incidentov. V Nemčiji so se kljiib prepovedi vršila javna zborova- nja in jo prislo v. večjih mestih do kr- vuvih incidentov. V Fmnciji je bilo, izvzemsi malih prask med konmnisti in poiicijo, mirno. Londonski neodvis- ni socijalisti so v .svojih majniskih na- ¦govorih oMtali vUuü, da jo premalo ra- dikalna. ftlavnosli v lUdiji se je ude- iežilo .samo okrog 20 odetotkov delav- stva. V Orciji je policija z brizgalnami preprečila izgrede mod komunisticni- jrni delavci. Odgovorni urednik: Lie. Edv. Simnic. Izdaja in tiska: Zvezna tiskarna, Celje. Svarilo! Proti vsakemu (brez izjeme), ki Siri neutemeljeno govorico Riede moje bolezni, se bo sodnijsko strogo po- stopalo. Interesentom leže na razpolago dokazi na pol. oddelku. Anica Deršek, hči držav. cestarja v Gaberju pri Celju. Odda se lepa soba solidnemu gospodu. Parket, elekt. raz- svetljava event, uporaba kopalnice. Strossmayerjeva ulica 1, II. nadst. levo. Razglas. Pri komaudi Celj.sk og vojnog ok ruga (v starein okroznem sodiščiO se bo vrsila dne 16. maja tek. leta ob 10. uri predpoldne javna ofertalna li- citacija za podiranje ßtare bolniške vo- ¦jasnioe na Ljubljanski cesti v Gelju. I*oduzetniki, kaleri se želijo ude- ležiti to licitacije, morajo položiti pri blagajni komande Celjskog vojnog okruga kavcijo, in sicer: podaniki 'Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca 3000 Din, a inozemci 6000 Din. Natančni iozadevni pogoji (Opšti uslovi) so na vpogled pri komandi Celjskog vojnog okruga, in sicer vsak dan razven nedelje od pol 8. do 12. ure. ! KOMANDA CELJSKOG VOJNOG OKRUGA. H o m ti N « n 9 B 5f H O 0 Ja moja ljuba gospa, tako je, kakor sem Vam že večkrat povedal, da ku- pite najboljše in najcenejše čevlje za dame, gospode in otroke edino v ve- letrgovini R. STERMECKI, Celje, ker vsakdanje čevlje izdeluje sam po do- mačih čevljarjih, fine pa dobavlja v ve- likih množinah iz najboljših tu- in ino- zemskih tovarn. Trgovci engros cene. Zaradi opustitve trgovine mešanega blaga v Celju, Glavnl trg fit. 9 TRG0V5H9 DPHctUfl, obstoječa iz stelaž brez predalov, pu- delnov, okrog 200 kartonov (Lager- kartone), 1 velikega zrcala, 3 steklenih omar, 1 kompletne nikelnaste nove opreme za veliko izložbeno okno ter raznega kratkega blaga, čipk, vezenin in ročnega dela itd. Naj se ne zamudi te ugodne prilike! Samo do 1. junija 1.1. Mizarstvo. Naznanjam cenj. občinstvu Celja in oko- lice, da sem otvoril mizarsko de- lavnico na Lavi št. 2lf v hi&i gosp. Kai*lovSek« Prevzemam vsa v to stroko spadajoča dela, katera iz- vršujem eksaktno in po zmernih cenah. Se priporočam za naklonjenost. JOSIP BALOH, mizarski mojster, LAVA St. 21. 3—3 UUUt-jo VUZltKü proste koSare do najfinejSih, po vzorcu Brenaücr ter otroCje stoiiee po siajiiiJjili tovarni2kih cenah jmata vedno v zalogi 20 Kramar & Mislej K (preje Prica & Kramar), Celje, Kralja Petra cesta Hišnikovo stanovanje obstoječe iz 1 sobe in kuhinje, se XBm menja za privatno stanovanje. VpraSa se Strossmayerjeva 3, podstrešje, KoSič. Hišnlk omo2en, iše mesta, Naslov v upravi »Nove Dobe«. lupiinosiioiolirosloiprp 15X15/25 2'40 m dolgih. Ponudbe obvezne na naslov: Josip Osolin, lesna trgovina, Laško. 3_2 Suho svinjsko me so 5 kg (vrsta po želji)...........Din 185'— 5 » suhe glave in nog.........* 110 — 5 » suhe slanine............» ' 180*— 5 » salame..............» 160 — Vse franko poStnina po povzetju razpoSilja JOSIP DUCHAČ, Pakrac, Slavonija. LEO VI5NER AAR1CA GROSS foroCena celje, 4. a\aja 1924 DR AED. FRANJO BENEDlClC /niRA D& BENEDICIC-eva roj. KLADNIK FOROCENA nARlBOR 4. MAJA 1924 CELJE LASTNIDOM regtstrmwut kreditna in staftk ««druy« i omejttno uv«zo spr«Jcma hranlln« fi