f-eio VLf Stev. 51.
V Celju, torek dne 6* maja 1924.
Poifnlna platana v gotovlnl.
Stane letno 84 Din, mesečno 7 Din, za Inozemstvo 240 Din.
Oglasi se računajo po tarifu. Pri večkratnem oglašanju popust.
L>osameaBjniL& Sfievlllta stane 1 Din.
Izhafa
vsak torek, čeirteK in soboto.
UrednfStvo: Sirossmayerjeva ul. 5t. 1,1. pritličje. Teles. 65.
Upravnlštvo: Strossmayerjevau. St. 1, pritličje. Teles. 65.
RaČun kr. poštnega čekovnega urada St. 10.666.
Roko na srce
naj ponižno polo^i gospoda okoli tu-
kajšnjega nemškega lističa, ki v citi-
ranju novosadskega »Volksblatta« raz-
kriva svoje mišljenje in hoče prikrivati
svojo hinavščino. Po njihovem mnenju
so se mladostni elementi na nemškem
zborovanju v Vrbasu vtikali v držav-
Ijanske pravice nemških volilcev intako
zlorabljali nemško gostoljubnost, ki jim
je dovolila prisostvovati zborovanju.
Kaj naj rečemo nato? Spomnimo
se na čase rajne Avstrije, ko so bili
v raznih ponemčenih mestih Štajerske
slovenski volilci naravnost v smrtni
nevarnosti ob enakih prilikah. Kak
liuronski krik so zagnali Nemci in nji-
hove poturice, ako so se hoteli SIo-
venci, gospodarji svoje zemlje, zbrati
in se posvetovati glede na nastop pri
volitvah.
List se baha, da ti sfanatizirani
elementi ne bodo nemške stranke opla-
Sili in oslabili, dosegli so ravno obratno.
Kar izjavlja novosadski list o vojvo-
dinskih Nemcih, to misli »Cillier Ztg.«
0 tukajSnjih Nemcih in renegatih. Mi
pa, ki smo gospodarji na lastni zemlji
in ' svobodni jugoslovanski državljani,
zagotavljamo, da ne bodo nemška in
nemčurska drevesca, tako redko na-
sajena v naSem obširnem košatem gaju,
nikdar dosegala veličastnih kron naSih
lip. Dovolj preganjanja je že pretrpel
naš rod pred nemško podivjanostjo in
terorjem.
Trdijo, da so lojalnejši in zvestejSi
patriotje, kakor marsikateri drugi. Vlada
mora že dobro poznati njihovo ljube-
zen do domovine, da je bila prisiljena
razpustiti „Kulturbund", v katerem se
je gotovo prisrčno in vneto gojil »pa-
trijotizem«. Metoda, pravi člankar na-
dalje, s palicami, bodali in samokresi
učiti Nemce srbskega jezika, se do-
ssdaj še v nobeni državi na svetu ni
uporabljala. Višek hinavščine! Gospoda,
ali se še spominjate na Sulferanjske
šole, kjer se je naša mladina s silo
potujčevala, trgala od slovensko čutečih
mater? Gospoda, ali ste že pozabili na
čase, ko Slovenec ni smel na ulici
spregovoriti svoje materinskegovorice?
Oorje mu, kdor se je tako ojunačil:
na tega so padali udarci Žilavke in
korobaČa. Hiše zavednih Slovencev so
se mazale, v stanovanja so letela gnila
jajca in kamenje. In kako »viteško«
nadaljujejo ta nasilja Nemci na Ko-
roSkem še danes med našimi brati!
Tat draguljev.
(lz augieMine: A. V.)
^ovoda, morda so je lcstva še en-
ltrat rabila in položila na isto mesto
nazaj«, je omenil detektiv.
>Tega mnenja je bil iudi uradnik
Scotland Yarda. Zasledoval je vrtnar-
ja neprenehonia, toda naposled je mo-
ra pnznati. da je ta popolnoma ne-
dolzen. lujca ni bilo nobenoga blizu,
ler bi tudi ne bil iako mdanko poučen,
da bi zlezel ravno v sobo, kjer se je dan
preje nastanila dama — ki je pustila
dragocen nakit na mizi, ne da bi ga
spravila. Tudi ne bi bil mogel zginiti
tako brez sledu. Radi toga so bili osum-
¦Ijeni vsi prebivalcL gradu zaporedoma.
Služinčad je takoj zahtevala, da njih
«tvai-i prciSčejo, kar se je tudi zgodilo.
Ako bi bil sain okraden, ne bi bil pri-
Wustil, da bi bila stvar prisla tako da-
lec; toda okraden je bil moj gost in
zato je bila zadeva zelo neprijctna. To
je žalibog vse, kar Vam zamorem po-
>edati o tern slučaju. Zdclo se mi je,
da, je '.laposled policijski uradnik osu-
roil celo mene samega. Tatvina se pa
Je ni poja.snila. Vam jo sedaj to jasno?«
. „ »Gotovo; nekaj vprašanj bo'naj-
Oblecite spokorno obleko, kesajte
se svojih grehov in spreobrnite se,
dokler je čas. Ne bodite kakor volk
spokomik, ki i§če prve priložnosti. da
pograbi plen in ga požre. Predbacivati
hočete vladi in oblastim, da nima volie
ali zmožnosti ščititi onih državljanov,
ki ne spadajo k vladajočemu narodu,
v njihovih državljanskih pravicah. V
raju veselja, prostosti in svobode ži-
vite, glejte, da ga z vašimi nadutimi
in domiSljavimi frazami ne izgubite.
Katera vlada v Italiji in v Avstriji je
tako popustljiva napram naSim tam-
kajšnjim bratom, kakor naša napram
vam. Čutite se svobodne in zato go-
drnjate in mrmrate, ker mislite, da
boste s tern pridobili kake privilegije
nad nami, da vas bo zunanji svet po-
miloval in častil kot mučenike.
Pritožujete se, da hoče nova srbska
generacija ovirati delo nemSkih očetov
v Vojvodini in jih terorizirati. Kako
pa ja bilo na Štajerskem in KoroSkem,
kdo je bil preje na tej zemlji, Nemec
ali Slovenec? Zgodovina pravi, da Slo-
venec, in vendar je hotela nemška
oholost vzeti pravim gospodarjem zem-
ljo ter jih izpodriniti iz domov, ki so
jih postavili častiti predniki. Ako ho-
čete živeti z nami v miru in prijatelj-
stvu, položite roko na srce, trkajte se
na svoja grešna prsa in kličite : no-
stra culpa 1
Olavni zbor „Zveze juž-
noštajerskih obrtnih
zadrug",
V jiedeljo, dne 4. tin. se je vržil v
lnestni posvetovalnici v Mari bor u V.
glovni zbor aZvt'/.o .južnoštajerskih
obrtnih zadrug«, ki jc tako po svoji
vsebini kakor po ?vojem obsegu in šte-
vilu iidoložeucev bil krasna manifesta-
cija obrtniške zavcdnosti in obrtniške-
ga naprcdovanja. Na zboru se je legi-
tiiniralo ?j obrtnikov kot zastopnikov
30 vcIanjoniU obrtniskih zadrug iz
okoliša mariborske oblasti in to vkljub
temu, da jo ministrstvo .saobračaja od-
bilo j)i'osnjo za 50%-ni popust voznine.
Zborovanje je vodil zvezni načel-
jiik L. Ivan llebek iz Celja, ki je pred-
vseni pozdravil navzočt; zastopnike
oblasli, uradov in raznih korporacij.
Zbor je pocastil s svojo navzočnostjo
8'. veliki žii]>an dr. Ploj, kateri je zbo-
vovalco pozdravil s tako lepimi bese-
darni iniznanja, kakoršne obrtniStvo
brže še treba, seveda na lieu mesta.
Kaj se je zgodilo pofemV«.
13aron je nadaljeval: »Druga tat-
vina je bila raalenkostna, najbrže bi bil
nanjo pozabil, ko ne bi bilo tudi tu
neko posebno dejslvo. Toda še danes
l'.isoni o tern popolncma prepričan, da
bi bilo to dejanje istega tatu. Štiri me-
seee po prvem slucajv, — bilo je v fe-
bruarjn. tega leta -- nas je posetila
gospa Armitage, nilada vdova. Bila je
•sosolka moje bceike, cstala je tudi te-
dtn dni. Gospa Ai']))i|agc je jako ži-
vahna mlada dama. Kömaj je bila pol
ure (u, se je že peljala z Evo — mojo
ličerko — v vas, da posetita tarn stare
znanco. Cdsli ala popoldne, imeli sta
pa toliko opravka, dn sta zamudili ce-
lo večerjo. Gospa Armitage je hnela
majhno, zlato broško, ki ni bila dosti
vredna — iiiislim niti sto mark — ka-
tero jc vsulej, kadar jo nl iraela na se-
bi, zataknila na kako obleko. Pred od-
hodom jo je zataknila v blazinico, ki je
ležala na toaletni mizi, poleg nje pa je
pustila prstan, ki jc bil pac več vjeden
kot broška.«
^A^ je ytanovala v isti sobi kot
gospa Heath?« jc vpraSal Hewitt.
»Ne, stanovala je v drugem delu
gradu. Torej; bvo^ka je izginila; tatu
par- redkokedaj slihi od tako visokega
dostojanstvonika. Pozdravil je obrtni-
ški stan kot dr/avot.vorni element prve
vrste, kot vclevažen faktor v državni
struk'turi, kot odločnega nasprotnika
vsak^ akcije, s katero bi si kdorkolü
drznil rusiti temelje naše državne in
narodne edinstvenosti; izvajal je, da
mora biti postopanje clobre admini-
stnicije napram obrtništvu pošteno,
l)la^oliotno in točno, da so s previsoki-
mi'^lavoninii bremeni ne sine ubijati
.stanu, ki daje državi innogo bogastva,
tpr je zagotovil obrtništvu, da bode
Miiatral odlocno podpiranje obrtniskih
zahtov kot svojo častno nalogo. JS pri-
srCnimi boscnlanii je pozdravil zbor tu-
di župan mariborske obeine g. Grcar,
ki vicli v >abilu k luleležbi željo obrt-
nislva, da preucs?e del borbe za dosego
svojih filjev ludi na odloeilne faktor je
izven obrtniških krogov, in je izjavil,
da hoče po svojih močeh obrtniške tež-
nje vsikdar pedpirati. Imenom Trgov-
ske in o\>rtniško zbornice je zbor po-
zdravil S- Fi'anc'hetti kot zbornični
svetnik in predsednik Zveze obrtnih
zadrug v Ljubljani, inienom oddelka
ministrstva trgovine in industrije v
Ljubljani pa obrlnozadružni nadzor-
nIk g. Založnik.
Poi'ocilo o zveznem delovanju od
zadnjega glavnega zbora, ki se je vršil
v Slow Bistrici dne 0. julija 1921, ka-
kor tudi poročilo o gmotnem stanju
zveze je prcgledno podal g. Založnik,
ker so so zaradi pomanjkanja primer-
no tajniške moči in .sredstov za honori-
j'anje tajniške^a po.s'ovonja zvezni po-
,sli vr.šili v obrtno-pospesevalnem ura-
du. Porooilo kaiie na. precej živahno
delovanje z\ bodoce naeel-
stvo baviti, predvseru z izvedbo moj-
sterskih preizkušenj in gospodarskega
sveta. Kako so posli zveze naraščali od
leta do leta, se vicli iz izkaznih poslov-
nih številk. katerih je bilo skoz prvih
B let skupno 510, v nadaljnih 3 letih
617; a v tekocem letu jo stevila že v
prvih A mescih prekoracilo 330. Zveza,
ki se je imela boriti osobito prva leta
V' volikanskiuii tezkoeami, je imela do
se je rnoralo silno muditi, kajti pri po-
vratku je gospa Armitage opazila, da
je bila broška odtrgana od blazinice,
manjkal je košcek blaga na nji. Kar je
pa na celi stvari najbolj eudno, je to,
da je ostal prstan, ki je najinanj toliko
vreden, kot ct-1 ducat brosk, na svojem
inestu. Gospa Armitage se ni mogla
spomniti, je-li zaklenila vrata pri od-
liodu ali ne, Pri povratku jih je našla
zaklenjona. Tudi moja nečakinja, ki bo
je spomnila, da blizu omen jene sobe
popravlja delavec napeljavo plina, je
Ma ])o^ledat, so-H vrata zaklenjena ali
ne. Tvsdi delavec, ki je napravil vtis
poštenega oloveka, je potem izjavil, da
ves čas svojega dela ni opazil nikogar
pri vraiih razen moje nečakinje.
Kar se tiče okna, se je ravno isto
jutro odtrgala vrvica — to je veliko,
prernikajoce se okno. Gospa Armitage
,;e podstavila pod žipo nekaj knjig,
zgoraj pa je odprtino xamasila s zave-
so, ostala je le kc kot glava velika luk-
nja. Tega pac :ii treba omeniti, kako
težavno bi hilo tatu, vse to razdreti
in zopet nazaj uapraviti, in sieer brez
žuma. Meni se zdi to nemogoče.«
To je res! Toda je sigurno, da je
broška izginila. se ni morda založila?«
* Gotovo. iskulo se je po vsej sobi,
ZAOUEBSKA WnZA v ponde-
Ijfk, dne 5. maja: Dunajt 0.1125 do
0.1145; Milan: 3.5920—3.0220; Lon-
don: 351.75 -354.75; Newyork: 79.875
do 80.875; Pariz: ii.125--5.175; Pra-
pa: 2.355 -2.385; Cnrih: 14.30—14.40;
Ddnice Lj. kreditne bavke: 240. Za-
tjreh danpA v (jnrilm: 7.025.
kon&i leta J023. tedaj skupno za deset
let, na Olanarinaii dohodkov komaj
2.215.75 Din, kjjul; teinv; pa zaključuje
na dan glavnega zbora račune s pre-
bitkom 2.103 60 Din. ])anes šteje zveza
¦ 55 clanic s 3.387 zadružniki. ProraČun
za leto 1924, ki je zclo .skroinno sestav-
Ijen, izkazujo pctiubsoin 32.000 Din.
Vsa porocila so se soglasno odo-
brila in je glavni zbor sklenil predpi-
sati za tekoče leto včlanjeniin zadru-
gaiu letno doklaclo v iznosu 10 Din od
vsakega zadruznika.
Glavni zbor je po kratki debati v
polnem obsegu odobril pravila, glasom
katerih se oineji zvezni okoliš na oko-
liš mariboi'ske oblasti, oclnosno na.
clrugi strani razširi na vse okraje in
avtonomne obeine v tej oblasti in uvaja
mojstersko prei/kušnjo za vse rokodel-
ske stroke v zvezi vclanjenih zadrug,
v kolikor ni za mojstersko preizkuänjo
preskrb'ijeno v okviru obstoječih oblast-
nih all pokrajinskili obrtnih zadrug.
Naslov. zveze se odslej glasi glasom
pravil »Splosua zveza obrtnih zadrug«»
sedež zveze pa se prcuese iz Celja1 v
Maribor.
V novi odbor so hili izvoljeni go-
spodje: Bures Fran jo, Jvumerc Fran jo,-
Lorber Ivan, wStrajnko Josip, iz Ma-
ribora, Podhraški Karol iz Slov. Bi-
strice, Slrupi Franjo iz Celja, Volk
Jakob iz Sostanja, Horvat Janko Iz
Ljutomera, 8eische»- Vincenc iz Ptuja,
Zadravof; Jukol) iz Središca, Kralj Ve-
koslav \/, Ueltinc kot odborniki. Dolžan
Fraujo iz Celja, Jaixcar Franjo iz G,
Radgone, Masten Matija iz Ormoža,
Kovačic Alojz iz Tezne, Špes Franja
iz Maribora in Zelic Franjo iz Šosta-
nja kot namestniki. Djurin Vekoslav
in Lešnik Anton iz Maribora kot ra-
čunska revizorja. Odbor si je takoj iz-
solil za /veznega načelnika g. Franja
iiuresa iz Maribora, za njegovega na-
mesinika g. I'rana Strupi iz Celja.
Zanimiva je bila tudi debata, ki
se je razvila v vprašanju strokovne re-
organizacije obrtnistva. Načelno se je
sklenilo delovati n.i ra/pust obstojeeih
a, našlo nicesar.r
^Še eno vpra.sanje, ali se je okno
lahko doseglo?«
^To je«, je odvrnil baron. * Ok-
no je v prvem nadstropju, ravno na
streho, odkoder doJ)i bilardna soba
svojo mzsvefljavü. Lahko bi bilo priii
iz one strehe do okna.c Toda po krat-
keni molku je dostavil: >to pa vendar
ni mogoce, kajti ves čas se je igralo
bilard in streha je skoraj vsa iz stekla.
Ako bi bil kdo šel po njej, bi se ga
moralo videti ali slišati. Jaz sam sein
bil takrat eno ali (he uri v bilardni
sobi.«
»Ali ste ka] ukronili v pojasnilo
te zadove?«
»Zaslišali smo posic, toda izvedeli
ničesar. Vsa slvar pa jc bila tako ma-
lonkostna, da gospa Armitage nikakor
ni hotela prjvoliti, da bi se slučaj na-
znanil na polieiji, dasi sem bil jaz pre-
prican, da je tat mod služabniki. Kajti
ravno posel bi Jahko vzel neznatnejšo
broško in misül dragocenejši- prstan,
da- bi bilo pozneje manj hrupa.«
>])a — ako je tat novinee, potem
hi bilo mogoče, da je v razburjenosti
kar odfcrgal broško od blazinice. Toda
ne zdi se mi Aorjctno. Iz česa ste skle-
pali, da jt; v obeh slueajiii isti tat?«
^ . ', - - - ¦¦ ¦ ¦•¦ -- ¦- -•-¦¦. _ ¦ ' '" ' _'___________________________________,_____________________________________________________[_____________' ' ____________________________________________________\____________________________________________________________________________________
=>tran 2.
»NOVA DOBAi
S'ev. 51.
Pravo
prihrani čas in denar. Zadpstuje, ako s „Schichtovim"
milom samo enkrat po perilu potegnete, tam kjer mo-
rate z navadnim milom trikrat.
Schichf
kolektivnih zadrug in ustanavljanje
strokovnih in fcorocmo-slrokovnih za-
drng v v.st'h slučajih, v katerih se za
tako zadrugo dosežo vsaj slcvilo 50
clanov. Tstanavljanje strokovnih za-
drug za celo pokrajino se priporoea
nacelno lo za one stroke, katere no sto-
jejo najmanj IPO chinov; drugaee je
snovati oblastne zad.ruge.
Koneno se je sprejela. So spomeni-
v,\, v kateri se zahteva eimprejsnjo
uveljavljonje novega zaseilnega carin-
skoga zakona eventuelno tudi po voli.1-
ni vladi. Ob zakljiičkii jo krasne pri-
znalne be.sede spregovoril g. Zadra-
vec na adreso velezaskižnega dosed a-
njega zveznega nuuelnika g. Ivana Re-
beka, ki je z innoghn delom pom a gal
zvezo listivAoviti in je v njej deloval z
izredno po/rtvovalnostjo od njenega
poceika naprej.
Po deseiih letih.
Veem, ki so bili konfinirani in internirani.
Deset let bo kmalu minilo od dne,
ko so korakali v senci bajonetov prvi
izmed nas v avstrijske ječe in jetniška
taborišča. Tem prvim so sledili drug!
in kmalu je ni bilo več temnice pod
habsburškim žezlom, v kateri ne bi
trpela jugosiovenska duša in jugoslo-
vensko telo za našo pričakovano svo-
bodo. Pomni nas ljubljanski Grad,
pomni nas tabor smrti v Thalerhofu,
pomnijo nas Lipnica in Hainburg in
Raschalla pri Oberhollabrunnu, Mitter-
grabern, Sitzendorf in Weyerburg in še
toliko drugih mest nesrečnega imena.
Vse tc kužne staje, v katerih je
hotela Avstrija udušiti našo vero, pa
ne pomnijo samo trpljenfa, ki smo ga
prebili. One svedočijo tudi o bratstvu,
ki je vladalo med nami v tistih ne-
skončnih dneh, o nadah, ki smo jih
vzajemno gojili, ospoznanjih, skaterimi
smo bogatili drug drugega in o zve-
stobi, ki nas veže do danaSnjega dne.
Bratje in sestre ! Časi, ki smo jih
preživeli v avstrijski nevolji, ostanejo
do groba na5 najgrenkejši a tudi naš
najponosnejši spomin. Zato je prav, da
jih obudimo v duhu in se sestanemo
ob desetletnici svoje Kalvariie. Zberimo
se, da proslavimo svoje tovarištvo in
stvar, za katem smo trpcli ter si po-
vemo, da je nezmanjšano živa naša
vera in da vroče gori naša ljubezen do
Jugoslavije, kakor je gorela tiste dni;
da ne klonemo, kakor nismo klonili
in ne bomo klonili nikoli.
Treba je, da dobi naše spominsko
slavje čim slovesnejši in pomembnejSi
značaj. Zato prosimo vse tovariše in
tovarišice, naj nam čimpreje javijo svoj
sedanji naslov in kraj svojega jetni-
»Spočetka tega nJsem mislil —-
yec mesecev. Naspvotno: tatvine so bi-
le popolnoma razlicne. Tod a pred enim
meseecm seni srečal v Londonu gospo
Armitage, govoriia sva med drugim
tudi o prvi tatvini, o zapestnici gospe
Heath. Opisal sem ji vse podrobnosti
in ko sem opomnil vžigalico, je vz-
kliknila: Kako čudno! Moj tat je isto-
tako pustil vžigalico na mizici, ko Je
vzel mojo malo broško.«
Hewitt je pokimaJ. -Da«, je rekel.
»Rabljena vžigalica, ee se ne motim?«
»Gotovo, seveda.« Vžigalica je le-
žala prav blizu blazinice. Cudno se ml
je zdelo, da je tat v obeh slucajih rabil
vzigalico, rojtel sen» to tudi Lloydu, ki
mi je pritrdil.«
»Prav posebno to ravno ni, das!
te okolščine ne smemo prezreti, kajti
v torni rabi vsakdo vžigalice:«
»Meni &e je zdelo to tako važno,
ker sem upal vojidar še prvi tatvint
priti na sled. Kadi tega sem dal policiji
natančni popis broške s prošnjo, naj
se pa7i, ako jo kdo v Lonclonu proda.«
»Čisto prav. In v.speh?«
»Broska se je nasla, Neka žena jo
je prodala v Londonu — v trgovini v
CheJ.sii. Bilo je od tega že precej dolgo
in trgove« .se in več r.atanko spominjal
štva. Konštituirati hučerno pripravlialni
odbor. Naše nacijonalne organizacije,
predvsem Organizacijo Jugoslovenskih
Dobrovoljcev, Organizacijo Jugosloven-
skih Nacionalistov in Jugoslovenski
Sokolski Savez pa prosimo že sedaj,
da se bratski odzovejo našemu vabilu
in nam pripomorejo dati naSemu zboru
popolni sijaj velike manifestacije za
jugoslovensko idejo.
V Ljubljani, dne 4. maja 1924.
Dr. Vladimir Knafllč, Vladimir Levstlk,
Rasto PustosleniSek, dr. I. Lah.
Prijave in dopisi naj se blagovo-
lijo poslati na naslov: Dr. Vladimir
Knaflič, odvetnik, Ljubljana. — Kdor
se je prijavil že Orjuni, se v sporazumu
z njenim predsedstvom obvešča, da se
bo jegova prijava odstopila priprav-
ljalnemu odboru.
JDS.
Srezka organizaclja JDS za Mo-
zlrje-Gorujlgrad je priredüa v nedeljo
4. maja enodnevni politično-poučni tečaj
za svoje članstvo. Tečaj je bil vsled
neugodnega vremena Številčno sicer v
manjšem obsegu, kakor je bilo name-
ravano, dosegel pa je v polnem obscgu
svoj namen. Kot pr«davatelja sta se
tečaja, ki ga je vodil predsednik srezke
organizacije g. dr. Goričar, udeležila
predsednik oblastne organizacije gosp.
dr. Franio Lipold iz Maribora in gosp.
Ivan Prekoršek iz Celja. Podobni eno-
dnevni politično-poučni tečaji bi bili
povsod v večjth krajih, zlasti 5e na
sedežih srezkih organixocij, nujno po-
trebni.
Gledališče.
Repertoar:
Torek, 6. maja ob 20. uri: »Nioba«. B.
Četrtek, 8. maja: Zaprto!
Sobota, 10. msja ob 16. uri: »Snegul-
čka«. Mladinska predstava.
Opozarjanio obcinslvo, da se bo
igrala »NIOBA« vsled priprav za ope-
reto »Fvi treli mhuleukah« samo dva-
kraL in aieer oljakrat v abonmanu.
Ker je v A in tudi v I> abonmanu še
nekaj lož in sedežev na lazpolago, naj
si neabonirano obcinstvo preskrbi
vsiopnice v pi'edprodaji, ako želi vide-
ii to sanjsko vcseloigro. V glavnih vlo-
gah nastopajo: kot Nioba (kip) gdö.
il. Miniikovji, ]iadalje go. dr. Jvalano-
va, Založnikova in gdč. rJ. Mirnikova.
Gospodje: Janko, Pfeifer, Zorman in
dr. Predstava konča okrog pol 11. ure.
kakšjia je bila zwiska. Povedala jc si-
cer iine in naslov, 3, bilo je izmišljeno.
Tako se je koncal drugi slučaj.«
»Ali ste med casom tatvine in na-
kupa odslovili kakega posla?«
»Ne*.
»Datum ima trgovec vendar vknji-
žen ?«
»Gotovo.«
,>So bili vsi Važi posli ta dan clo-
iuay<:
»Gotovo. Bognal sem to sam.«
»Prav dobro. In kaj se je zgodilo
potem?«
»Vceraj - - in to je povod, da sem
Vas povabii semkaj. Minuli torek je
])i'išla sestra raoje ranjke žene. Dall
smo ji sobo, kjer jc zgubila gospa
Heath svojo zapeslnico. Imela je staro
broško, ki je vsebovala miniaturno sli-
ko njenega occta in ki je bila okrasena
s tremi zelo finimi briljanti in več
cluugimi dragjmi kameni. — Toda se-
daj smo na mestu — nadaljujeni v
gradu na lieu meftta.«
Hewitt je položil svojo roko na
ramo barona. y.Ne, stojto še, Sir Ja-
mes«, je rekel. >Peljiva se še nekoliko
daljcw ,^Jr ,t$ü
(Dalje prili.)
Politicne vesfi.
HAUlOEVSKI MANIFEST jo \z-
ncI danc.s v >Sloboduem domu«. Jav-
nost ga je z czirom na znana zavlaco-
van ja že z riiipetostjo pvicakovala.
P01.ITIO.NO DELO radi pravcr-
.slavnc-tfa praznika počiva in v najbliž-
jih dneh ni piieakovati velikih odlo-
čitev.
PARLALIENTARNA KR1ZA bo
po vsoj priliki rešena ta teden, morda
že do srede. Nasprotstva. med opozici-
jo postajajo, jiosebno v^led zadržanja
]-ladičevcs-nr, vsak clan večja.
V feKRIPCllT. ¦Parlamenlarna
kriza je dosegla svöj višek. Splosno
mnenje je, da mora vsaka Radicevska
izjava ubiti ali Davidovica ali Radiča.
Baje ima jo Radieevci pripravljena
dva proglasa. Prvi je ^estavljen v lo-
jalnem torm za slučaj, da pride blok
na krmilo, drug! pa zav/oma za ,sln-
caj, da dobi sedanja vladfi volilni man-
dat, nepomirijivo ,s tali see. Bloku so je
zaenkrat posrečilo zadržati objavo ra-
dicevskega ;oi'ogtasa. Toda razpolože-
nje med opozicijo je deprimirano, Jeer
jim ni povsein uspclo doseci pri-
niernih koi'ektur v prop.lasu. Vse z ra-
dovednostjo čaka na objavo radicev-
skega niai.nfesta.
Črnci dobs svoje sole, Slovani
ne. Tržaške »Novica z dne 1. tm. pri-
našajo vest: »Pretečeni teden je bil
objavljen kr. nkaz, s katerim se odo-
brava žolska uredba za italijanski ko-
loniji Tripolitanijo in Cirenatko. Ta
ukaz pravi, da se lahko v ttli kolo-
nijah, obljudenih z napol divjimi črnci
ustanavljajo sole po italijanskem
vzorcu za vse državljane in arabske
sole za libijske državljane musliman-
ske vere. — Prišli smo torej tako da-
Ieč da lahko zavidarno usodo napol
divjim plemenom v afriSkih kolonijah.
Za slovanske državljane Italije je nam-
reč §e v^dno v veljavi kr. ukaz, s ka-
terim se je odobrila Gentilejeva re-
forma za poitalijančenje naših Sol. Otroci
črncev se bodo lahko učil prve črke
v materinem jeziku, otrokom sloven-
skih in hrvatskih mater ie ta pravica
s kr. ukazom odvzeta.« Mi pa pristav-
Ijamo, korajža vedno zmaga. Arabec
zavpije nad Italijanom : »Ana Arab I
Jaz sem Arabec!« Italijan pa zbeži.
Tako morajo storiti tudi naše bratje
tam preko in bo boljše.
Madžarske kulturne orgatiizacje
se razpuste» Na seji vlade 3. tm. se
je sklenilo prepovedati nedeljsko zbo-
rovanje Madžarov v Velikem Bečkereku.
Vlada namerava razpustiti vse politicne
in kulturne madžarske organizacije,
kajti potom teh organizacij ustvarjajo
Madžari v naši državi svojo iredento.
1T4LLIANSK0 "POSOJILO, ki bi
ga dobila Jngoslavija, bi znaaalo dve
do tri mil i jar do dinarjev. Del posojila
bi bil namenjen mestu Beogradu, del
pa za gradnjo ždeznic in ostala javna
dela. Po Mussolinijevi želji sta sklenili
oskrbeti posojilo italijai-ska visoksi in
srednja finaiua, ki. sta dobro fundi-
rani.
1)AV1T)C)\1Č;EV KLUB je na svo-
ji seji ugotovil, da zaniore računati sa-
mo na pristaše iz Srbije in Orne gore
in še tam ne popohioma. Vsi ostali
kraji so na strani Svetozarja Pribi-
čevitia.
RAD1ÖEVC1 HOČEJO, da jih
kralj sam pozove iia dvor, ne pa, da
se sami oficijelno .iavijo vladarju za
avdijenco. Kraljev poziv bi smatrali
Radiccvei kot r-jc-govo kapitulacijo
pred Radičem. Siln.o konsternacijo v
opozicijskem bloku je povzročilo poro-
cilo, da je Radic v protislovju: z zad-
njimi zagrebškimi sklt-pi objavil ma-
nifest na Dunaju.
PARLAMENT ZOPET ODGO-
DEN. Na seji naroüne skupščine 3. tin.
je prodsednik Ljuha Jovanovič preči-
tal pismo ministrskega predsednika
Pašiča, v katerem jo obvestil skupšči-
iio, da jo kraljeva vlada v demisiji in
ne more priso.si\ovati .sojani, dokler
kriza :ii rcšona. Po piečilanju tega
pisma j<.» izjavil Jovanovic, da se seja
ne more nadaljevati. V klopeh po.slan-
cev je nastal veJik limp, posebno gla-
sen je bil poskmec Lazic. Razburje-
nost se jo kimilii polegin, poslam-i p:i
so so začeli pof-asi ra/hajati.
TRC'CKU ]'RER0KUJE SVK-
TOVNO IlEVOLIM ILK). Na proslavi
!. inaj:i je na.siopil v Moskvi kot slav-
nostiii govoriiik Tj'ockij. Razpravljal
jo o mzmerah v Nemc'iji in j^ovdarjal,
da je Evj.'opa razkosana po inejah,
usivarjenih po zdru/^eiiili moceh grdo-
be in kretinizma. Pvi uslvarjanju tega
gnnsnega reda so ddovali socijalni
demokrati l^vrope. Zmagovila revolu-
cija evropskega pvoieiarijata bo pre-
uredila ^emljevid Evroi^e.
NOVI DAN SKI MINISTRSKI
ITiEPSEDNIK. Sedanji danski mini-
strski predsednik >Staunings je sestavil
prvo .sooJja.'Jisiicno vlado na Danskein.
V svoj kabinet j^ sj)rejel tudi gospc/
Nino Bang, ki je prevzela prosvetno
ministrstvo in jo prvi zc-nski minister
v zapadni Evropi.
VOLITVE V NEMCTJI. V NeiiH-i-
ji se bori za mandate nio. manj kakor
75 strank, ki so postavilv skupno 5300
kandidatov. Mesto Berlin je poplavlje-
no z volilniini oklici in plakati. Izid
volitev se pricakuje v Franciji z naj-
veejo napetostjo.
ANCILEÄK1 1-ARLAMENT je od-
klonil u\edbo proporcnega. volilnega
sisloma, ki so jo predlagali liberalci.
Pri glasovanju jc prodlog liberalcev,
ki so s tem uvujali parlamenlaricen in
strank in boj, z 238 proti J44 glasovom
propadcl. S tem se jo zbornica izrekla
za. dosedanji vclilni sistom, ki se ji zdi
prikladnejsi in prakticnejši.
JNCIDENTI S SOVJETI. V Ber-
lin u je ruska delegacija skrila nekega
osumljenega komunista in proprečila,
da bi ga kriminalni uradniki dalje za-
sledovali. Ruska delegacija v Rimu
ima tajne sesianko s komunističnimi.
poslanci.
Celjske novice*
Seja mestnega obč. sveta se vrši
v pondeljek, 5. tm. ob 1/219. uri.
Občinske volitve za okoHco Celja
so bile razpisane v soboto, 3. tm. za
dan 16. junija 1.1.
Ga. Pavla Lovšetova, priznana
koncertna in operna pevka, katera je
ne le v na5i domovini, marveČ tudi
drugod, kakor lansko leto v Haliji, žela
sijajne uspehe, koncertira v nedeljo
11. tm. ob pol 11. uri dopoldne pri
IV. m 1 a d i n s k e m k o n ce r t u G1 a s-
bene Matice v Celju in sicer v
veliki dvorani Narodnega Doma. Pris-
top ima tudi širše občinstvo proti
vstopnini 5 Din. — Za goience Glasb.
Matice in dijake drugih šol je pa obi-
čajna vstopnina 3 Din za osebo. Pred-
prodaja vstopnic je v »Glasbeni Ma-
tici«, nasproti župne cerkve. — Natan-
čen spored še objavimo.
Izlet obrtniških vajenk Iz Celja
v Ljubljano. V nedeljo so pohitele
obrtniške vajenke iz Celja v našo
mctropolo, v belo Ljubljano. Da se je
izlet omogočil tudi revnejšim vajenkam,
so prispevali premožnejši Celjani z
denarnimi prispevki in jim tako pri-
pomogli do brezplačne vožnje in iz-
datne prehrane. Zelo velike važnostl
jekulturna vzgoja mladine in da spozna
vse na5e kulturne inštitucije ter naro-
dne zbirke, ki reprezentirajo v Ljubljani
milijonske vrednosti. Sicer je dež ne-
koliko motil izlet, vendar se je program
izvrSil z malimi spremembami prav
povoljno, o čemur bomo prinesli na-
tančno že poročilo v eni prüiodnjih
številk. Tem potom bodi izrečena
najiskrenejSa zahvala vsem darovalcem,
kakor tudi železniSki upravi radi velike
naklonjenosti napram izletnikom. Zlasti
bodi izrfiCna zahvala celjskemu gosp.
postajenačelniku, ki je s popustom
vozninske pristojbine olajSal izlet. Izlet
je vodil krojaSki mojster in strokovni
učitelj Ivan Bizjak, kateremu se je
učenka Skale v imenu vseh izletnic v
prisrCnih besedah zahvalila ter povdar-
jala osebno požrtvovalnost voditelja,
ki ss žrtvuje ukaželjni mladini.
Sokolsko društvo v Ceiju priredi
v nedeljo, 11. maja pešizlet v Griže.
Zbirališče v mestnem vrtu pred vre-
mensko higico. Odhod ob 12. uri 15 min.
Sokolsko druätvo v Celju vabi
članstvo na sestanek, ki se vrši v to-
Štev. 51
NOVA DORA«
Stran 3.
rek, 6. maja ob 8. uri zvečer v gostil-
niSki dvorani Narodnega doma.
šOKGLbKO imiJ&TVO V CE-
LJH vabi na članski sestanek, ki se
n\si v torck 6. maja ob 20. uri v go-
stilniških pro>lorib Narodnega doma.
JSa sporeclu je razgovcr o letošnjib so-
kolskih prircditvah.
POUČNl 1ZLET GOSTILNIÖAR-
SKE STROKOYNE ŠOLE V QE1JV.
Uconei go-Uihiiearske strokovne sole,
pod spretnim vodstvom ravnatelja de-
ske inešOanske solo t-. Bena Serajnika,
so prirodili v petek poueni izlot v La-
Lko.'Foueni izlet so vodili vodja gostil-
niearsko strokovne sole ravnatelj Bono
Serajnik, naeolnik zveze gostilničar-
skin zadrug Jočko Božič in hotelir Mi-
lan Martinovii:. Foleg cznaeenih osob
so se udolezili pončnega izleta bg učitelj
Kran jo, hotel ir Bernardi. restavrater
Majdič in gostilnicar Robek ter neko-
liko povabljenih Rostov. Gostilniearski
vajenci so si ogledali najprej laško del-
niško pivovarno, kjcr jc ravnalolj del-
niske pivovarne pozdvavil prislece in
izrazil voselje. da :e zelo vzhičen nad
pozornostjo gost.il nk'arskih vajencev,
da si zele pridobiti kolikor mogoce po-
polno znanjo v svoji stroki. Načelnik
Zvozg Joško Boiič se jo zahvalil laska-
vini beseuam ravnatelja in za prijazen
sprejem. V gostilni rostavraterja Hen-
ke ja je prirodilo ravnateljstvo pivo-
varno izborno kosilo. Na podlagi besed
ravnatelja je hotel ir Milan Martinovic
povdarjal, da slodijo vajenci z veseljem
naukom svojih licitelj'ev in izjavil, da
je temoljni kamen za izobrazbo gostil-
niearskega nam&čaja polužen, opozar-
ja le svoje stnnovsko kok-gc, naj niknr
ne zan.emarjajo nadaljni razvoj stav-
bo. temvee morajo krepko naprej zi-
dati. Nato'so se podali izlotniki v naiše
lasko radiotennalno kopalisee, kjcr so
pi ogledali ondotne naprave in se tudi
poslužiii njegovega l)lagodejnega uein-
ka. Vsi kopalci so bili prišli iz kopoli
kakor pornlajeni in prerojeni. Yolik
¦dokaz, da jc kopališce, o katerein piso-
jo že i'imski pisci, zelo zdravo in poživ-
ljajoče. Zakusek v kopališki restavra-
ciji jc bil prvovrslon in dela z izborno
vinsko kapljico vso cast kopaliski
upravi. Po luvprisiljom zabavi so se iz-
leiniki vesele dnso. pcmlajoni po ra-
dioternialni kopeli, radosino razšli z
vskliki: Kadi pvidemo tja, kjer se naša
dnsa in na.še tolo v kopoli zdrave vode
in v prijotni družhi vazvedri.
NOCNO LEKARNIŠKO SLUŽBO
ima ta teden le.ko.rna . Pvi Križu-.
Cankarjovr?; ccsla.
HIM EN. Porocili so so g. dr. med.
Franjo Bonedičie z gdC. Miro Kladni-
kovo in g. 3jeo Višnoi' v. gdč. Marico
Tiros^i. Čestiamo:
8AMUMVR V ŽALCV. V hipni
yrnedonosli se je uslrolil ä. Im. v Žalen
na železniški postaji Maks Exler, 25-
letni posla.jni odpraMrik državne žc-
Icznico, ro.ioii v Kanmiku. Nevarno ra-
njenega so prepcljali v celjsko javno
bolnico, kjer je 3 tin. nmi-1.
A RET i RAN A DETEM0R1LKA.
V Bre/icali so arotivali te dni 24-letno
sam.sko Alarjjo Čornelio iz Malega vr-
ha3 ki je povila 17. aprjla. v gozdn dele
ženskega spola in ga zagvebla v neki
inlaki. Po doJgolrajneiri iskanju ga je
izsiodii orožnik vSiepaiicir. Privcdli so
lo"v'celjske ?.a.pore.
JJREVJE JWST1 in nctjL' poganja
z V80 silo na dan. Tra\niki in gozdovi
>;o se zaoeli kincati z prelestnimi venci
pomladanskih rveik; letos pozneje ka-
kor drugace. Kljnb neprostaneinu de-
ževju ne more; prikrivali sadno drevje
svojega deviykoga pomladanskega kin-
Oa, zadiiji toden r.as jo razveselilo belo
cvetje s svojo dovifcko Leloto in svcziin
parfumojn. Upamo, da bo preveliko
deževJG že knialu lirenehalo, ker dru-
gace nas obisoo zcpol povodenj. Savi-
nja in njeni dotoki rapid.no narascajo;
če bo še en dan tafco dexevalo kakor
daries, proslopijo svpje bicgove.
SViNJSKI ŠPJM V CEtJU; V
«oboto, fine S. tm. jc bilo pripeljanih
na t.ujtaJKiiji .svinj^ki sejem 230 koma-
^ov vsakovrstnih plemenskih svinj.
l;e«o ho bil(-, siedece: Od f) do 7 tednov
'^Y1 PrašiČi po 125 200 Din; od 7 do
:VqTv slari Prawp.i 200-300 Din;
oa J do 12 tednov 800-400 Din; 3 do
irP^e('G;Stari S'P*--425 Din; 5 do G
Is": S»U'' ^>-600 Din; 7 do 8
le L iri 75(!--SOCl «in. Svinje so
k ^ iP %Wne- in »mo plemenske,
Ä Je,bl^^ni«.. cene padajo po
malcin, v.led toga bi bilo priporočlji-
vo, da bi posetili. tndi tuji kupci svinj-
ske sejme v Celju, ker se jiin nudi pri-
ložnost, nabavit.i si za rejo vsakovrsl-
ne plemenske svinje. Toliko svinj ka-
kor v sol)oio, se še ni pripeJjalo dosedaj
nikdar.
Škrlatlca v Celju Kakor se nam
poroča, so bi!i zadnje dni zopet kon-
gtatirani 3 novi slučaji Skrlatice v me-
stu Celju. Otroci so bili oddani v tu-
kaj?njo javno bolnico.
Dijaška kubinja v Celju je pre-
jela od 1. do 30. aprüa razun že ob-
javljenili daril še sledeče prispevke:
po 3500 Din: Zvezna tiskarna v Celju
za leto 1921 in 1922; po 1000 Din:
Okrajni zastop v Rogatcu; po 500 Din:
Posojilnica v Gornji Radgoni; po 300
Din: občinski zastop v Laškem; po
250 Din: tvrdka GoriCar & Leskovžek,
knjigarna v Celju; po 200 Din: Sa-
vinjska posojilnica v Žalcu in Fr. Strupi,
trgovec v Celju; po 50 Din: Fr. Exel,
nadučitelj v p. v Celju, dr. Karol Gel-
lingsheim, kaz. zagovornik v Kozjem iz
kazenske poravnave in Jovan Marko-
vič, carinik v Celju; po 41 Din: uči-
teljstvo mestne dekliSke osnovne Sole
v Celju (reclni prispevek za april); po
30 Dinr.učiteljstvo mestno deške os-
novne Sale v Celju (redni prispevek
za april), po 25 Din: Fort. Turk, strok.
učitelj meŠč. sole v Celju; Fran Voglar,
naduč. okol. os. žole v Celju; po 20 Din:
Ivan Prekoršek, npravitelj javne bolnice
v Celju, Josip Majdič, restavrater na
kolodvorui Celje.Gorinšek Anton, davčni
uradnik v. p. v Celju; po 15 Din: dr.
Juro HraSovec, župan v Celiu (meseč-
ni prispevek), Fr. Spindler, župnik pri
Sv. Jurju ob Pesnici, po 10 Din: Ivan
Razbornik, župnik na Kebelju. — Vod-
stvo dijaSke kuhinjo se vsem prijate-
ljem mladine iskreno zahvaljuje, prosi
pa Se :-letni teža.k Josip Budin in 28-letna
sluzkinja iVIarija Skoberne, rodoin Za-
gvebčanka, s.ta ttanovala v Rojanu.
S])ocetka sta se ljubimc-a dobro raz-
umela. pozneje pa se je Budin spremo-
uil, udal se .]e vinu in začel zanemar-
jati druzico, jo pretepal ter jo spodil z
doma. Pred par dnevi jo je povabil
domov. Ko je Sla 1. tin. Skobernetova
iz mesta proti domu, jo je Budin na-
padel z britvijo in mocno rani I na ro-
kah in na obrazu. Bndina so aretirali.
— Na konjwkeni dirkaližču v Monte-
bellu so cnli cuvaji 1. maja zvecer voC
revolverskib strelov. Ko so prihitelina
lice mesta, so nasli čuvaja Ivana Her-
vatina na tleh v lu?i krvi. V neki tri-
buni je bilo spravljene več posode, pri-
pravljene za luifet. T'oizvedbe so do-
gnale, da so udrli v tribuno tatovi,-
Hervatin jim je šel nusproti in lopovi
so ga smrtno ranili.
Iz naSega državljanstva Je \z-
stopU z privoljenjem ministrstva za
notranje zadeve Anton Aček, krojač v
Višnjem brodu na Češkem, pristojen
v Bezino pri Konjicah in sprejel češ>
koslovaško državljanstvo ter Josip
Stojan, delavec pri Južnih železnicah
v Breitenauu, pristojen v Brezno pri
Slovenjgradcu, zaradi sprejema avstrij-
skega državljanstva.
Spopadi med Srbi In Nemcl v
Vojvodini. V selih Lazf.revo m Mar-
St ran \.____________________________________________________* NOV A DOB A «________________________________Stev. 51.
Pupilapnovaren in javnokorisf en denapni zavod celjskega mesta
Mestna hranilnica celiska
.' iBAA n. m Y lastni palači ppi kolodvoru. n „ . ,
Ustanov/fena leta 1864. — Pod n ^ m Vrednost rezervnih zakladov
trainim državnim nadiorstvow. HI V«I hrantlničnl posli ae Izvršujejo naJKnlanlneje, Iiliro In ioč- I n«J ttron 25.OOO.OOO-
u no. Ugodno obrestovanje. Pojasnlla In nnsveti brezplačno, IU vv
-.. ¦¦ j& ¦
Za hranilne vloge jamci mesto Celje s celim svojim premozenjem in z vso svojo davcno mocjc.
tinci je prišlo 2. tm. med nemSkimi
veleposestnikiinnašimiagrarnimi reflek-
tanti do krvavega spopada. Več nem-
Skih veleposestnikov je bilo težko
ranjenih. Nemški listi poročajo, da je
600 nemških družin iz omenjenih vasi
kupilo od neke madžarske banke okoli
2300 jutrov zemlje. To zemljo jim je
vzelo ministrstvo agrarne reforme in
jo razdelilo med agrarne interesente,
Srbe iz Velikega Bečkereka. Nemci so
se obrnili na sodišče, ki je njim y prilog
razsodilo. Agrarni interesenti pa so se
sklicevali na podporo ministrstva no-
tranjih del in tako je prišlo do ome-
njenih spopadov.
PKYI MA.JNiK ,30 pol ekel v Av-
striji brez incidentov. V Nemčiji so se
kljiib prepovedi vršila javna zborova-
nja in jo prislo v. večjih mestih do kr-
vuvih incidentov. V Fmnciji je bilo,
izvzemsi malih prask med konmnisti
in poiicijo, mirno. Londonski neodvis-
ni socijalisti so v .svojih majniskih na-
¦govorih oMtali vUuü, da jo premalo ra-
dikalna. ftlavnosli v lUdiji se je ude-
iežilo .samo okrog 20 odetotkov delav-
stva. V Orciji je policija z brizgalnami
preprečila izgrede mod komunisticni-
jrni delavci.
Odgovorni urednik: Lie. Edv. Simnic.
Izdaja in tiska: Zvezna tiskarna, Celje.
Svarilo!
Proti vsakemu (brez izjeme), ki
Siri neutemeljeno govorico Riede moje
bolezni, se bo sodnijsko strogo po-
stopalo.
Interesentom leže na razpolago
dokazi na pol. oddelku.
Anica Deršek, hči držav. cestarja
v Gaberju pri Celju.
Odda se lepa soba
solidnemu gospodu. Parket, elekt. raz-
svetljava event, uporaba kopalnice.
Strossmayerjeva ulica 1, II. nadst. levo.
Razglas.
Pri komaudi Celj.sk og vojnog
ok ruga (v starein okroznem sodiščiO
se bo vrsila dne 16. maja tek. leta ob
10. uri predpoldne javna ofertalna li-
citacija za podiranje ßtare bolniške vo-
¦jasnioe na Ljubljanski cesti v Gelju.
I*oduzetniki, kaleri se želijo ude-
ležiti to licitacije, morajo položiti pri
blagajni komande Celjskog vojnog
okruga kavcijo, in sicer: podaniki
'Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca
3000 Din, a inozemci 6000 Din.
Natančni iozadevni pogoji (Opšti
uslovi) so na vpogled pri komandi
Celjskog vojnog okruga, in sicer vsak
dan razven nedelje od pol 8. do 12. ure.
! KOMANDA
CELJSKOG VOJNOG OKRUGA.
H
o
m
ti
N
«
n
9
B
5f
H
O
0
Ja moja ljuba gospa, tako je, kakor
sem Vam že večkrat povedal, da ku-
pite najboljše in najcenejše čevlje za
dame, gospode in otroke edino v ve-
letrgovini R. STERMECKI, Celje, ker
vsakdanje čevlje izdeluje sam po do-
mačih čevljarjih, fine pa dobavlja v ve-
likih množinah iz najboljših tu- in ino-
zemskih tovarn. Trgovci engros cene.
Zaradi opustitve
trgovine mešanega blaga
v Celju, Glavnl trg fit. 9
TRG0V5H9 DPHctUfl,
obstoječa iz stelaž brez predalov, pu-
delnov, okrog 200 kartonov (Lager-
kartone), 1 velikega zrcala, 3 steklenih
omar, 1 kompletne nikelnaste nove
opreme za veliko izložbeno okno ter
raznega kratkega blaga, čipk, vezenin
in ročnega dela itd. Naj se ne zamudi
te ugodne prilike! Samo do 1. junija 1.1.
Mizarstvo.
Naznanjam cenj. občinstvu Celja in oko-
lice, da sem otvoril mizarsko de-
lavnico na Lavi št. 2lf v hi&i
gosp. Kai*lovSek« Prevzemam vsa
v to stroko spadajoča dela, katera iz-
vršujem eksaktno in po zmernih cenah.
Se priporočam za naklonjenost.
JOSIP BALOH,
mizarski mojster, LAVA St. 21. 3—3
UUUt-jo VUZltKü proste koSare
do najfinejSih, po vzorcu Brenaücr ter otroCje stoiiee
po siajiiiJjili tovarni2kih cenah jmata vedno v zalogi
20 Kramar & Mislej K
(preje Prica & Kramar), Celje, Kralja Petra cesta
Hišnikovo stanovanje
obstoječe iz 1 sobe in kuhinje, se XBm
menja za privatno stanovanje. VpraSa
se Strossmayerjeva 3, podstrešje, KoSič.
Hišnlk
omo2en, iše mesta, Naslov v upravi
»Nove Dobe«.
lupiinosiioiolirosloiprp
15X15/25 2'40 m dolgih. Ponudbe obvezne na naslov: Josip
Osolin, lesna trgovina, Laško. 3_2
Suho svinjsko me so
5 kg (vrsta po želji)...........Din 185'—
5 » suhe glave in nog.........* 110 —
5 » suhe slanine............» ' 180*—
5 » salame..............» 160 —
Vse franko poStnina po povzetju razpoSilja
JOSIP DUCHAČ, Pakrac, Slavonija.
LEO VI5NER
AAR1CA GROSS
foroCena
celje, 4. a\aja 1924
DR AED. FRANJO BENEDlClC
/niRA D& BENEDICIC-eva roj. KLADNIK
FOROCENA
nARlBOR 4. MAJA 1924 CELJE
LASTNIDOM
regtstrmwut kreditna in staftk ««druy« i omejttno uv«zo
spr«Jcma hranlln« fi