DOBRLA VAS JOŽEFOV SEJEM od 17. do 24. marca Tudi letos vas čaka v Dobrli vasi zabavišče, v trgovinah pa blago po izredno ugodnih cenah. Več o Jožefovem sejmu preberite v tej številki Našega tednika. Neisser se je srečal z avstrijskimi narodnostnimi skupnostmi V torek, 12. marca 1991, so se na Dunaju v Informacijskem centru avstrijskih narodnih skupnosti srečale narodne skupnosti s predsednikom kluba poslancev ÖVP dr. Heinri-chom Neisserjem. Gostje ponovno pokazal svoje posebno zanimanje za položaj avstrijskih narodnih skupnosti. Več na strani 10. Velik uspeh samostojnih list naš tednik LETO XLIII. Številka 11 Cena 8,— šil. (10 din) petek, 15. marca 1991 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec prvič 50 mandatov Volilce bo potrebno zastopati tudi na deželni ravni Velik uspeh za slovenske samostojne liste je bil dosežen na občinskih volitvah preteklo nedeljo. Število mandatov se je povišalo od 44 na 50, pa tudi število glasov je prvič preseglo mejo 5000; leta 1985 so dobile samostojne liste 4613 glasov, pri teh volitvah jih je bilo že 5074. S tem se nadaljuje prirastek, katerega so deležne samostojne liste od volitev do volitev. V treh občinah bodo samostojne liste imele tudi podžupana: to so Sele, Šmihel in Globasnica. Na Suhi je EL pridobila drugi mandat, v Železni Kapli tretjega (le za 4 glasove je zgrešila četrtega), na Vrbi pa je ponovno pridobila mandat, ki ga je leta 1985 izgubila. Z ločitvijo občin sta Pliberk in Bistrica dobila 3 mandate, pa tudi v Straji vasi so pridobili dodaten mandat. Rezultati in reakcije na občinske volitve na straneh 2,3,4 in 5 Deželna vlada je pripravila že drugi zakonski osnutek za pospeševanje kulture________ Koroški Slovenci tudi tokrat nismo bili vabljeni Že nad deset let koroški kul-turni ustvarjalci zahtevajo poseben deželni zakon o pospeševanju kulture. Koroški kulturni referent dr. Peter Ambrozy se že od lanskega leta naprej pogovarja s prizadetimi ustvarjalci s področja glasbe, literature, upodabljajoče umetnosti in z drugimi kulturnimi ustvarjalci. Razpravljal je tudi o predlogu zakona, ki so mu ga predstavile kulturne iniciative, združene v JG KIKK. V tem združenju sodeluje tudi Slovenska prosvetna zveza. Kar je bilo že od vsega začetka pričakovati in na kar je NAS TEDNIK tudi v svoji številki z dne 18. januarja 1991 opozo- ril, pa je, da se deželna vlada nikakor ni resno pogovarjala s kulturnimi ustvarjalci. Pogovorov s slovenskima osrednjima kulturnima organizacijama (Krščanska kulturna zveza in Slovenska prosvetna zveza) pa sploh ni iskala. Najnovejše v zvezi s pripravo koroškega kulturnega zakona pa je, da je bil Deželnemu zboru predložen drugi, javnosti neznan predlog. Tako so postali pogovori dr. Am-brozyja s kulturnimi ustvarjalci farsa. Novi zakonski osnutek daje političnim strankam več možnosti za odločanje o kulturnih vprašanjih kot kulturnim ustvarjalcem samim. Na splošno so volilci na Koroškem pozitivno sprejeli nov volilni sistem; 92 županov so izvolili že v prvem volilnem krogu, 36 jih bodo 24. marca. KSOO je za tisk poudarjal, da izid volitev predstavlja jasno zahtevo volil-cev po samostojnem političnem zastopstvu slovenske narodne skupnosti, ki ga bo potrebno uresničiti tudi na deželni ravni. Mlada KEL pa vidi v izidu volitev osnovo za uspešno kandidaturo KEL na deželni ravni in zahteva od Deželnega zbora, da spremeni volilni red tako, da bo tudi narodna skupnost lahko demokratično izvolila svojega poslanca v to telo. (Več o občinskih volitvah na straneh 2/3 in 4/5.) Mlada KEL: po uspešnih občinskih volitvah je potrebna tudi reforma deželnega volilnega reda Mlada KEL ugotavlja, da so bile občinske volitve 1991 velik uspeh za samostojne slovenske liste na dvojezičnem ozemlju. S tem, da so samostojne liste pridobile pri glasovih in mandatih, je potrjena pravilnost samostojne kandidature slovenske narodne skupnosti. Mlada KEL posebej opozarja, da je ena tretjina novih občinskih odbor- nikov iz njenih vrst. To daje upanje, da bo mogoče zopet zgraditi močno politično deželno organizacijo, katere cilj mora biti mandat v Deželnem zboru. Zato predsednica Mlade KEL Angelika Mlinar poziva Deželni zbor, naj spremeni deželni volilni red tako, da bo tudi slovenska narodna skupnosti v okviru KEL lahko demokratično izvolila svojega zastopnika v deželni zbor. GLOSA Jasen odgovor na „Auslaufmodell“ Slovenske samostojne liste so iztekajoči se model („Auslaufmodell“) — tako je pred volitvami trdila ZSO v Slovenskem Vestniku in imenovala slovenske liste kot „nacionalne liste“ ter jim prerokovala konec. Odgovor volilcev je bil več kot jasen: 50 mandatov, prvič več kot 5000 glasov, samostojno zastopstvo v 25 občinah. Po tem volilnem uspehu se resnično zastavlja vprašanje, kdo je „Auslaufmodell“. Volilci in kandidati na našiti samostojnih listah so na to vprašanje že odgovorili. . . Politika STRAN 2 Občinske volitve '91:50 samostojnih mandatov Volitve so bile velik uspeh „ZSO je zelo škodovala našim listam“ Predsednik Kluba slovenskih občinskih odbornikov mag. Peter Waldhauser je z izidom občinskih volitev izredno zadovoljen; čeprav je ZSO s svojimi izjavami pred volitvami zelo škodovala samostojnim listam, je bil izid izredno dober. NT: Kako ste zadovoljni z izidom volitev? Mag. Waldhauser: Z izidom sem zelo zadovoljen. Zastavljeni cilj smo več kot dosegli. Glasov in mandatov nismo samo obdržali, ampak celo povečali. Celo v obrobnih občinah smo napredovali, kar je poseben uspeh. To je dokaz, da so danes samostojne slovenske liste potrebnejše kot kdajkoli prej. NT: Število mandatov in število glasov se je povečalo. To je gotovo pomembno za delo v prihodnjih šestih letih? Železna Kapla: EL pridobila tretji mandat Za četrtega so manjkali le 3 glasovi Franc Jožef Smrtnik je v Železni Kapli prinesel dejansko novega vetra v občino. Na mah je EL dosegla tri mandate, četrtega pa je zgrešila le za 3 glasove — tako bi bila druga najmočnejša frakcija v občinskem odboru. Še večji volilni uspeh pa ji je nedvomno preprečila lista Jozija Flribarja (UBI), ki ni dosegla mandata, ampak je nase pritegnila 67 glasov. Z veliko večino je župan postal Dietfried Haller, SPÖ pa je uspelo pridobiti celo dodatni mandat. Glavni kandidat F. J. Smrtnik Suha: sedaj bosta EL zastopala dva občinska odbornika Lenart Katz in Uli Pototschnig bosta odslej zastopala EL v občinskem odboru. Volilci so pri teh volitvah honorirali uspešno in prizadevno delo Lenarta Katza. Volilno geslo EL „Kurajžno pried pugvaj" želita odbornika v naslednjih šestih letih udejanjati dobesedno in temu primerno zavzeto zastopati svoje volilce. ÖVP je na Suhi izgubila; njen glavni kandidat Siegfried Skubl pa je kljub temu dobil veliko zaupanje občanov in je bil izvoljen za župana že v prvem krogu. Bistrica-Šmihel: EL bo imela podžupana Janko Pajank župan že v prvem krogu Andreju Wakounigu in Stanku Vautiju so volilci izrazili zaupanje tudi z zadostnim številom prednostnih glasov. Slika desno: Glavni kandidat EL Bistrica Jože Part! . Mag. Waldhauser: 50 samostojnih slovenskih občinskih odbornikov bo v naslednjih šestih letih zastopalo interese slovenskega prebivalstva v občinskih odborih in to — kot doslej — dosledno. Volilci so delo naših odbornikov honorirali, 5000 glasov je jasen znak. V večinskih strankah pa še danes ni pogojev, da bi bili tam koroški Slovenci enakovredni in da bi lahko dosledno zastopali interese slovenske narodne skupnosti. NT: ZSO je pred volitvami imenovala samostojne liste kot nacionalne liste in jih označila kot model, ki se bo iztekel. So volilci odgovorili na te izjave? Mag. Waldhauser: Izjave ZSO so bile za samostojne slovenske liste zelo škodljive. Izjave, da so samostojne liste model, ki se bo iztekel, so povsem nerazumljive in brezpredmetne in ne odgovarjajo realnosti. Politiki in organizacije, ki to izjavljajo, bodo morali temeljito pretehtati svojo politiko, ki po naši oceni ni v korist slovenski narodni skupnosti. Odgovor naših volilcev na te izjave pa je bil po mojem mnenju več kot jasen. NT: Kaj pa pomeni izid občinskih volitev glede na zastopstvo na deželni ravni? Mag. Waldhauser: Interese naših volilcev in naših samostojnih list bo treba zastopati tudi na deželni ravni. Zato bo potrebno spremeniti deželni volilni red, ki bo omogočil zastopnikom slovenske narodne skupnosti zastopstvo v deželnem zboru. Silvo Kumer V novi občini Bistrica nad Pliberkom je EL druga najmočnejša stranka in bo imela tudi podžupana. Le 4 glasovi so ji manjkali za 6. mandat, ki bi pomenil tudi drugo mesto v predstojništvu. Dva mandatarja sta dobila v Šmihelu tudi zadostno število prednostnih glasov. Štanko Vauti je uspešno nagovoril 104 volilce in je s tem prišel z 10. mesta v občinski odbor. 64 prednostnih glasov je dobil Andrej Wakounig, ki se ni posebno potegoval za prednostne glasove, saj je kandidiral na 2. mestu; prednostni glasovi pa so lep izraz zaupanja volilcev. Pri volitvah župana je presenetil Janko Pajank (SP), ki je že v prvem krogu pustil za seboj Jožeta Partla (EL) in Franca Mlinarja (VP), kateremu so pripisovali dobre možnosti za mesto župana. Vrba: spet lasten mandat Na Vrbi pri volitvah leta 1985 EL ni dosegla lastnega mandata, letos pa ji je uspelo. Skupno z Zeleno alternativo je GEL dosegla mandat. Na listi so bili skoraj izključno slovenski kandidati, ki pa so znali nagovoriti tudi nemško govoreče občane. Samostojni zastopnik na Vrbi — Hanzi Dragaschnig EL Žitara vas EL Žitara vas je uspešno branila svoje 3 mandate in svoj sedež v občinskem predstojništvu. Po glasovih je sicer nazadovala od 260 na 253 glasov; treba pa je ugotoviti, da predstavlja 18 % vseh oddanih glasov v Žitari vasi nekakšno mejo, ki je skoraj ni mogoče več preseči, ker je imela predvsem SPÖ vse možnosti. Vsi štirje občinski nameščenci so kandidirali na listi SPÖ in vodili obširno kampanjo za prednostne glasove na občinskem uradu. Nihče ni računal, da bo v Žitari vasi izgubila tudi FPÖ. Velik del prejšnjih glasov za FPÖ, ki jih je ta stranka pridobila na volitvah v državni zbor — preko 100, je romal nazaj k SPÖ. Za kandidata za župana Tomaža Petka je bilo oddanih nekaj nad 200 glasov — tudi lep uspeh. Team EL se je zelo pomladil in v nekaj letih bo prevzela krmilo mlajša generacija. Vsem volilcem hvala za zaupanje! Sele: prvič svobodnjak v občinskem odboru SP izgubila absolutno večino Prvič v zgodovini bo tudi zastopnik FP zastopan v občinskem odboru. Robert Mak je dobil 49 glasov in je zdaj občinski odbornik. SP je pri teh volitvah izgubila absolutno večino, Engelbert Wassner pa ježe na prvih volitvah dobil potrebno večino. EL je obdržala svoje 4 mandate. Št. Jakob: SGL pridobila glasove, kljub temu mandat manj Volilna aritmetika v občini Št. Jakob gotovo ni bila naklonjena Socialno gospodarski listi. Čeprav je pridobila 10 glaso' več kot leta 1985, je izgubila mandat. Z veliko večino je bil za župana izvoljen Johann Gressl, SP pa je mandat celo pridobila. Dobrla vas: EL okrepljena Pfeiffer spet župan V Dobrli vasi je EL z glavnim kandidatom Martinom Wastlom obdržala oba mandata in pridobila precej glasov. Za župana pa so občani že v prvem volilnem krogu potrdili Josefa Pfeifferja, ki ima v občinskem odboru tudi absolutno večino. Občina Sele Okraj Celovec-dežela stranka občinske volitve 1991 občinske volitve 1985 + /- dež.-zb. volitve 1989 drž.-zb. vol, 1990 glasovi mand. % glas. mand. % glas. mand. glas. % glas. SPÖ 250 5 47,3 284 6 55,6 -34 -1 278 54,4 333 ÖVP 56 1 10,6 47 1 9,2 + 9 0 70 13,7 66 FPÖ 49 1 9,3 + 49 + 1 23 4,5 40 EL 173 4 32,8 180 4 35,2 -7 0 Drug. Kor. 25,2 48 VOLITVE ZA ŽUPANA SPÖ: E. Wassner 307 (59,5) FPÖ: Robert Mak 14 (2,7) EL: Nanti Olip 195 (37,8) Občina Šmarjeta v Rožu občinske volitve 1991 občinske volitve 1985 + / — dež.-zb. volitve 1989 drž.-zb. vol. 1990 stranka glasovi mand. % glas. mand. % glas. mand. glas. % glas. SPÖ 364 7 47,2 362 8 50,2 + 2 -1 339 45,4 346 ÖVP 203 4 26,3 227 5 31,5 -24 -1 194 26,0 168 _FPO 149 3 19,3 65 1 9,0 + 84 + 2 166 22,3 208 EL 55 1 7,2 50 1 6,9 + 5 0 Drug. Kor. gg 4,4 18 Občina Borovlje občinske volitve 1991 občinske volitve 1985 + / — dež.-zb. volitve 1989 drž.-zb. vol. 1990 _stranka glasovi mand. % glas.' mand. % glas. mand. glas. % glas. SPÖ 2737 16 56,4 2407 15 51,2 +.330 + 1 2527 51,6 2584 _OVP 534 3 11,0 685 4 14,6 -151 -1 685 14,0 573 F PO 823 5 16,9 248 1 5,3 + 575 + 4 1408 28,7 1429 WG/VS 227 1 4,7 197 1 4,2 + 30 0 Drug. Kor. -|go 3,3 GAL 143 _FB| 388 2 8,9 1104 6 23,5 -716 -4 _NL Wutte 147 0 3,0 Občina Hodiše občinske volitve 1991 občinske volitve 1985 + / - dež.-zb. volitve 1989 drž.-zb. vol. 1990 stranka glasovi mand. % glas. mand. % glas. mand. glas. % glas. _ SPÖ 627 8 46,5 622 9 53,8 + 5 -1 579 45,0 599 JDVP 212 2 15,7 286 4 24,8 -74 -2 240 18,6 204 _F_PÖ 270 3 20,0 132 1 11,4 + 138 + 2 390 30,3 381 _EL 90 1 6,7 115 1 10,0 -25 0 Drug. Kor. g-j 4,0 GAL 62 BLK 149 1 11,1 + 149 + 1 Občina Škofiče občinske volitve 1991 občinske volitve 1985 + / — dež.-zb. volitve 1989 drž.-zb. vol. 1990 stranka glasovi mand. % glas. mand. % glas. mand. glas. % glas. SPÖ 575 9 44,7 707 11 55,8 -132 -2 693 53,9 701 ÖVP 334 5 26,0 379 6 29,9 -45 -1 220 17,1 185 FPÖ 187 3 14,5 90 1 7,1 + 97 + 2 308 24,0 315 EL 110 1 8,6 91 1 7,2 + 19 0 Drug. Kor. 3,1 31 Pro Schieflinq 80 1 6,2 + 80 + 1 Občina Kotmara vas stranka občinske volitve 1991 občinske volitve 1985 + /- dež.-zb. volitve 1989 drž.-zb. vol. 1990 glasovi mand. % glas. mand. % glas. mand. glas. % glas. SPÖ 840 9 47,7 888 11 56,1 -48 -2 831 47,4 861 OVP 619 7 35,1 500 6 31,6 + 119 + 1 364 20,8 325 FPÖ 197 2 11,2 88 1 5,6 + 109 + 1 437 24,9 434 EL 106 1 6,0 106 1 6,7 0 0 Drug. Kor. gg 4,7 67 Občina Bilčovs občinske volitve 1991 občinske volitve 1985 + / - dež.-zb. volitve 1989 drž.-zb. vol. 1990 Jttranka glasovi mand. % glas. mand. % glas. mand. glas. % glas. J3PÖ 481 7 43,5 498 7 47,4 -17 0 465 43,5 518 V OVP 336 4 30,3 318 5 30,3 + 18 -1 233 21,8 202 ulfö 136 2 12,3 98 1 9,3 + 38 + 1 236 22,1 238 154 2 13,9 136 2 13,0 + 18 0 Drug. Kor. 119 11,1 GAL 79 Občina Bistrica v Rožu stranka občinske volitve 1991 občinske volitve 1985 + / - dež.-zb. volitve 1989 drž.-zb. vol. 1990 glasovi mand. % glas. mand. % glas. mand. glas. % glas. IIpö- 837 10 48,5 834 10 51,6 + 3 0 858 51,1 917 ÖVP 374 4 21,7 455 6 28,1 -81 -2 306 18,2 266 ^Pö 317 3 18,4 124 1 7,7 + 193 + 2 376 22,4 392 LWG/VŠr~ 197 2 11,4 203 2 12,6 -6 0 Drug. Kor. ^g^ 6,2 GAL 57 VOLITVE ZA ŽUPANA SPÖ: Ogris 488 (63,6) ÖVP: Poganitsch 137 (17,8) FPÖ: Dolinschek 110 (14,3) EL: Ogris 33 (4,3) VOLITVE ZA ŽUPANA SPÖ: Krainer 3450 (72,0) ÖVP: Kralj 270 (5,6) FPÖ: Obiltschnig 546 (11,4) WG/VS: Waldhauser 109 (2,3) FBI: Tratteig 218 (4,6) N L Wutte 197 (4,1) VOLITVE ZA ŽUPANA SPÖ: Samonig 865 (68,1) ÖVP: Safron 200 (15,7) FPÖ: Oleschko 206 (16,2) VOLITVE ZA ŽUPANA SPÖ: Bürger 550 (42,7) ÖVP: Happe 447 (34,7) FPÖ: Posratschnig 112 (8,7) EL: Jäger 80 (6,2) Bürger Mar. 100 (7,7) VOLITVE ZA ŽUPANA SPÖ: Götzhaber 1011 (57,6) ÖVP: Goritschnig 599 (34,2) FPÖ: Moser 86 (4,9) EL: Wakounig 58 (3,3) VOLITVE ZA ŽUPANA SPÖ: Quantschnig 598 (54,9) ÖVP: Spitzer 346 (31,7) FPÖ: Adensamer 68 (6,2) EL: Zablatnik 78 (7,2) VOLITVE ZA ŽUPANA SPÖ: Gradenegger 1024 (59,3) ÖVP: Pesjak 358 (20,7) FPÖ: Haider C. 223 (12,9) WG/VS: Moschitz 122 (7,1) Občina Vrba °krai Beliak-dežela občinske volitve 1991 občinske volitve 1985 + / - dež.-zb. volitve 1989 drž.-zb. vol. 1990 stranka glasovi mand. % glas. mand. % glas. mand. glas. % glas. SPÖ 1755 10 35,3 1827 11 39,1 -72 -1 2062 42,1 2118 ÖVP 1974 11 39,7 2028 13 43,5 -54 -2 907 18,5 819 FPÖ 994 5 20,0 549 3 11,8 + 445 + 2 1688 34,5 1746 GEL 248 1 5,0 EL 145 0 3,1 + 103 + 1 Drug. Kor. 124 2,5 GAL 177 Občina Št. Jakob v Rožu VOLITVE ZA ŽUPANA SPÖ: Bulfon 1284 (26,0) ÖVP: Petritsch 2988 (60,5) FPÖ: Poglitsch 546 (11,1) GEL: Dragaschnig 119 (2,4) VOLITVE ZA ŽUPANA SPÖ: Gressl 1875 (66,4) ÖVP: Kropiunig 307 (10,9) FPÖ: Miklavčič 414 (14,7) SGS: Janežič 227 (8,0) občinske volitve 1991 občinske volitve 1985 + / - dež.-zb. volitve 1989 drž.-zb. vol. 1990 stranka glasovi mand. % glas. mand. % glas. mand. glas. % glas. SPÖ 1644 14 56,6 1461 13 53,7 + 183 + 1 1667 57,2 1770 ÖVP 361 3 12,4 448 4 16,4 -87 -1 411 14,1 362 FPÖ 564 4 19,4 383 3 14,1 + 181 + 1 514 17,7 564 SGS 336 2 11,6 326 3 12,0 + 10 -1 Drug. Kor. 246 8,4 GAL 104 Občina Rožek VOLITVE ZA ŽUPANA SPÖ: Pekastnig 463 (44,3) FPÖ: Kaiser 58 (5,6) EL: Oraže 64 (6,1) BGM: Mitsche 460 (44,0) občinske volitve 1991 občinske volitve 1985 + / - dež.-zb. volitve 1989 drž.-zb. vol. 1990 stranka glasovi mand. % glas. mand. % glas. mand. glas. % glas. SPÖ 484 7 46,4 546 9 58,0 -62 -2 492 48,1 541 ÖVP 294 5 31,3 -294 -5 192 18,8 172 FPÖ 137 2 13,1 + 137 + 2 260 25,4 240 EL 90 1 8,6 101 1 10,7 -11 0 Drug. Kor. ßQ 5,9 GAL 29 BGM 333 5 31,9 + 333 + 5 Občina Straja vas občinske volitve 1991 občinske volitve 1985 + / - dež.-zb. volitve 1989 drž.-zb. vol. 1990 stranka glasovi mand. % glas. mand. % glas. mand. glas. % glas. SPÖ 206 4 37,4 ÖVP 141 3 25,6 FPÖ 48 1 8,7 VS 104 2 18,9 BFA 52 1 9,4 Občina Bistrica na Zilji VOLITVE ZA ŽUPANA SPÖ: Tschikof 175 (32,6) ÖVP: Schauboch 157 (29,3) FPÖ: Wabnig 35 (6,5) VS: Zwitter 129 (24,1) BFA: Fina 40 (7,5) VOLITVE ZA ŽUPANA SPÖ: Wiesflecker 239 (49,2) ÖVP: Mörtl 178 (36,6) FPÖ: Kuglitsch 42 (8,6) VS: Popotnig 27 (5,6) občinske volitve 1991 občinske volitve 1985 + / - dež.-zb. volitve 1989 drž.-zb. vol. 1990 stranka glasovi mand. % glas. mand. % glas. mand. glas. % glas. SPÖ 212 5 43,1 ÖVP 163 4 33,1 FPÖ 69 1 14,0 VS 48 1 9,8 Občina Bekštanj VOLITVE ZA ŽUPANA SPÖ: Hatze 2759 (57,6) ÖVP: Urschitz 1129 (23,6) FPÖ: Anderwald 502 (10,5) EL: Kargl 161 (3,3) občinske volitve 1991 občinske volitve 1985 + / - dež.-zb. volitve 1989 drž.-zb. vol. 1990 stranka glasovi mand. % glas. mand. % glas. mand. glas. % glas. SPÖ 2622 15 53,4 2559 16 56,8 + 63 -1 2608 52,5 2548 ÖVP 993 6 20,3 922 6 20,4 + 71 0 959 19,3 795 FPÖ 899 5 18,3 400 2 8,9 + 499 + 3 1121 22,5 1210 EL 247 1 5,0 299 1 6,6 -52 0 Drug. Kor. -jg/ 3,8 GAL 140 Občina Suha Okraj Velikovec občinske volitve 1991 občinske volitve 1985 + / - dež.-zb. volitve 1989 drž.-zb. vol. 1990 stranka glasovi mand. % glas. mand. % glas. mand. glas. % glas. SPÖ 279 5 34,1 235 5 30,2 + 44 0 375 47,6 394 ÖVP 372 7 45,4 438 9 56,2 -66 -2 257 32,6 224 FPÖ 57 1 7,0 35 0 4,5 + 22 + 1 103 13,1 116 EL 111 2 13,5 71 1 9,1 + 40 + 1 Drug. Kor. 4Q 5,1 GAL 28 VOLITVE ZA ŽUPANA SPÖ: Melanscheg 268 (33,2) ÖVP: Skubl S. 522 (64,6) FPÖ: Skubel H. 18 (2,2) Občina Železna Kapla občinske volitve 1991 občinske volitve 1985 + / - dež.-zb. volitve 1989 drž.-zb. vol. 1990 stranka glasovi mand. % glas. mand. % glas. mand. glas. % glas. SPÖ 1136 14 56,8 1033 13 50,5 + 103 + 1 1217 59,5 1233 ÖVP 315 4 15,7 550 6 26,8 -235 -2 338 16,5 328 FPÖ 169 2 8,5 151 1 7,4 + 18 + 1 230 11,2 278 EL 312 3 15,6 233 2 11,4 + 79 + 1 Drug. Kor. 218 10,6 GAL 63 UBI 68 0 3,4 VOLITVE ZA ŽUPANA SPÖ: Haller 1319 (68,3) ÖVP: Welz 275 (14,2) FPÖ: Kerth 51 (2,7) EL: Smrtnik 286 (14,8) Občina Pliberk občinske volitve 1991 občinske volitve 1985 + / - dež.-zb. volitve 1989 drž.-zb. vol. 1990 stranka glasovi mand. % glas. mand. % glas. mand. glas. % glas. SPÖ 915 8 35,2 ÖVP 913 8 35,1 FPÖ 228 2 8,8 EL 543 5 20,9 Občina Bistrica-Šmihel občinske volitve 1991 občinske volitve 1985 + / — dež.-zb. volitve 1989 drž.-zb. vol. 1990 stranka glasovi mand. % glas. mand. % glas. mand. glas. % glas. SPÖ 517 9 40,8 ÖVP 261 4 20,6 EL 340 5 26,8 JUL 97 1 7,7 UPW 52 4,1 Občina G obasnica občinske volitve 1991 občinske volitve 1985 + - dež.-zb. volitve 1989 drž.-zb. vol. 1990 stranka glasovi mand. % glas. mand. % glas. mand. glas. % glas. SPÖ 460 7 43,6 502 7 48,3 -42 0 480 46,8 537 ÖVP 235 3 22,3 268 4 25,8 -33 -1 204 19,9 171 FPÖ 116 1 11,0 + 116 + 1 137 13,3 167 EL 244 4 23,1 269 4 25,9 -25 0 Drug. Kor. -|gg 18,4 GAL 86 Občina Dobrla vas občinske volitve 1991 občinske volitve 1985 + - dež.-zb. volitve 1989 drž.-zb. vol. 1990 stranka glasovi mand. % glas. mand. % glas. mand. glas. % glas. _SPČ> 1934 13 52,5 1950 13 55,5 -16 0 1954 52,7 1954 ÖVP 806 5 21,9 1080 7 30,7 -274 -2 835 22,5 701 FPÖ 591 3 16,1 175 1 5,0 + 416 + 2 739 20,0 776 _ EL 350 2 9,5 311 2 8,8 + 39 0 Drug. Kor. -(gg 3,7 GAL 99 Občina Galicija občinske volitve 1991 občinske volitve 1985 + / - dež.-zb. volitve 1989 drž.-zb. vol. 1990 _stranka glasovi mand. % glas. mand. % glas. mand. glas. % glas. _SPČ) 403 5 34,4 333 5 31,4 + 70 0 519 47,2 531 _ÖVP 523 7 44,6 626 9 59,0 -103 -2 272 24,8 252 _FPÖ 153 2 13,0 + 153 + 2 234 21,3 242 EL 94 1 8,0 102 1 9,6 -6 0 Drug. Kor. 54 4,9 GAL 35 Občina Ži tara vas občinske volitve 1991 občinske volitve 1985 + / - dež.-zb. volitve 1989 drž.-zb. vol. 1990 __ stranka glasovi mand. % glas. mand. % glas. mand. glas. % glas. _ SPÖ 725 10 50,4 651 9 46,3 + 74 + 1 761 53,9 795 ÖVP 303 4 21,0 338 5 24,0 -35 -1 265 18,8 225 FPÖ 158 2 11,0 158 2 11,2 + 0 0 226 16,0 249 EL 253 3 17,6 260 3 18,5 -7 0 Drug. Kor. 144 10,2 70 Občina D ekše občinske volitve 1991 občinske volitve 1985 + / - dež.-zb. volitve 1989 drž.-zb. vol. 1990 stranka glasovi mand. % glas. mand. % glas. mand. glas. % glas. _SPÖ 274 6 41,2 284 7 45,2 -10 -1 264 41,3 253 _OVP 239 6 35,9 196 5 31,2 + 43 + 1 207 32,4 181 FPÖ 97 2 14,6 87 2 13,8 + 10 0 137 21,4 126 _EL 55 1 8,3 62 1 9,9 -7 0 Drug. Kor. 23 3,6 GAL 12 Občina Škociian občinske volitve 1991 občinske volitve 1985 + / — dež.-zb. volitve 1989 drž.-zb. vol. 1990 _ stranka glasovi mand. % glas. mand. % glas. mand. glas. % glas. SPÖ 1350 12 50,0 1278 12 52,1 + 72 0 1159 45,3 1252 _OVP r 624 5 23,1 700 7 28,5 -76 -2 597 32,3 546 ~FPÖ 390 3 14,5 178 1 7,3 + 212 + 2 578 22,6 580 GWL 335 3 12,4 298 3 12,1 + 37 0 Drug. Kor. 7,2 71 Občina Ve ilikove JC stranka občinske volitve 1991 občinske volitve 1985 + / - dež. zb. volitve 1989 drž. zb. vol. 1990 glasovi mand. % glas. mand. % glas. mand. glas. % glas. J3PÖ 3281 15 47,1 3348 16 49,7 -67 -1 3413 47,8 3386 ÖVP 2035 9 29,2 2286 11 34,0 -251 -2 1624 22,7 1464 FPÖ 1425 6 20,4 831 3 12,3 + 594 + 3 1869 26,2 1818 GAL 231 1 3,3 266 1 4,0 -35 0 Drug. Kor. -m c 1,6 GAL 159 VOLITVE ZA ŽUPANA SPÖ: Kristan H. 796 (30,5) ÖVP: Grilc R. 1171 (44,9) FPÖ: Patterer 74 (2,8) EL: Kumer 567 (21,8) VOLITVE ZA ŽUPANA SPÖ: Pajank 637 (50,2) ÖVP: Mlinar 326 (25,7) EL: Pa rti 247 (19,4) JUL: Pototschnig 44 (3,5) UPW: Zahradniczek 15 (1,2) VOLITVE ZA ŽUPANA SPÖ: Sadjak 626 (60,9) ÖVP: Ersehen 170 (16,5) FPÖ: Pototschnig 49 (4,8) EL: Hudi 183 (17,8) VOLITVE ZA ŽUPANA SPÖ: Pfeifer 2135 (59,2) ÖVP: Grascher 845 (23,4) FPÖ: Karner 374 (10,4) EL: Wastl 251 (7,0) VOLITVE ZA ŽUPANA SPÖ: Tscherteu 287 (24,9) ÖVP: Wutte 753 (65,5) FPÖ: Rautz 62 (5,4) EL: Urank 48 (4,2) VOLITVE ZA ŽUPANA SPÖ: Lepitschnig 779 (54,4) ÖVP: Kuneth 353 (24,6) FPÖ: Puschnigg 100 (7,0) EL: Petek 2Ö1 (14,0) VOLITVE ZA ŽUPANA SPÖ: Travnik 326 (49,5) ÖVP: Polessnig 227 (34,5) FPÖ: Jandl 69 (10,5) EL: Warasch 36 (5,5) VOLITVE ZA ŽUPANA SPÖ: Holzer 1671 (62,5) ÖVP: Opetnik 525 (19,6) FPÖ: Marolt 241 (9,0) EL: Starz 238 (8,9) VOLITVE ZA ŽUPANA SPÖ: Blaschitz 3724 (54,8) ÖVP: Wagner 1954 (28,7) FPÖ: Schretter 947 (13,9) GAL: Zirgoi 174 (2,6) Rož — Podjuna Zilja vmL ... besedi Kazaze: Umrla je Frida Komar Neumorna skrb za njeno družino in vnuke je vse prezgodaj izčrpala življenje matere Fride Komar z Metlove. Prepozno je iskala zdravniško pomoč, da bi lahko še dalje služila kot skrbna mati svoji številni družini. Še pred 60. rojstnim dnevom smo se zbrali ob njeni krsti. Da so bili farani z rajno Frido lepo povezani, je pričala stalno zasedena mrtvašnica. Tu so molili rožne vence in imeli z gospodom župnikom še posebno besedno bogoslužje. Celo trakovi vencev so odkrito v domači besedi pričali za težko slovo od rajne. V sredo, 6. 3., jo je nepregledna množica faranov in znancev zadnjič spremljala v farno cerkev k sveti maši in nato na pokopališče. Menjaje so peli cerkveni pevci in verniki v ljudskem petju postne, Marijine in pogrebne pesmi. Pogrebne obrede je vodil domači gospod župnik Florijan Zergoi ob asistenci sorodnika rajne Jožeta Valeška, župnika v Št. Petru na Vašinjah. V nagovoru je omenil, da je rajna od staršev podedovano vero in narodnost živela do konca življenja. Kot enajstletno dekle je rajna Frida doživela krutost časa. Takrat je slovenskemu narodu sovražen duh izrabil priložnost, da iztrebi poštene, krščanske, rodoljubne ljudi. Zadelo je tudi njo: s starši, sestrama in brati je morala v pregnanstvo. Na to usodo je pri pogrebu v kratkem nagovoru spomnil tudi predsednik izseljencev Jože Partl. Draga Frida, veliko si trpela. Počivaj sedaj v miru! Luč Vstalega pa naj ti sveti! M. K. Mladi koroški glasbeniki tekmujejo v Celovcu in v Ljubljani Učenci glasbene šole se bodo ta teden tako kot vsako leto ponovno udeležili tekmovanj. Od 13. do 17. marca bo v Ljubljani in na Vrhniki 20. republiško tekmovanje učencev in študentov glasbe Slovenije / za solopetje, pihala in harmoniko /, katerega se bosta udeležili tudi saksofonistki Majda Krivograd iz Šmihela in Angelika Polesnig iz Vogrč. Seveda veliko pričakujemo predvsem od Majde, ki je že pred tremi leti v Ljubljani osvojila prvo nagrado, tako na republiškem kot tudi na zveznem tekmovanju, in lani prvo tudi na deželnem tekmovanju v Celovcu. 15. in 16. marca pa bo na deželnem konzervatoriju v Celovcu deželno tekmovanje Koroške za vse instrumente (žal ne za saksofon), katerega se bo udeležila kitaristka Janja Kassl iz Tal pri Št. Jakobu. Janja je lani prejela drugo nagrado na deželnem tekmovanju. Najboljši z letošnjega deželnega tekmovanja se bodo udeležili zveznega tekmovanja Avstrije, ki bo od 14. do 24. oktobra v Leobnu. Lovro Sodja Svoj 90. rojstni dan obhaja Hajnžičeva mama z Rebrce. Ob lepem življenjskem jubileju vse najboljše, obilo sreče in zadovoljstva tudi v bodoče! Iskrene čestitke. Svoj 70. rojstni dan obhaja v Šmarjeti v Rožu Joži Sablačan. Da bi bila tvoja dobra volja tudi v bodoče tako prijetna! Obilo zadovoljstva tudi v bodoče! Jožefa Habernik praznuje te dni svojo 80. obletnico življenja. Naj ji bosta v bodoče zvesta spremljevalca trdno zdravje in sreča! Najboljše čestitke ob dvojnem prazniku naj prejme Pepca Rosegger iz Žirovnice pri Sinči vasi! Vse najboljše Matildi Pačnik iz Dolinčič! Društvo upokojencev iz Št. Jakoba čestita za rojstni dan Johanni Koren in Justini Mikel iz Svaten. Mnogo sreče, osebnega zadovoljstva in veselja tudi v bodoče! Društvo upokojencev Podjuna čestita Ljudmili Sienčnik in Matildi Lesjak iz Dobrle vasi. Vse najboljše v bodoče! Svojo 40-letnico obhaja v Kot-mari vasi Matilda Werginz. Iskrene čestitke! V Pliberku obhaja svoj 50. rojstni dan s. Monika Vodivnik. Iskrene čestitke! Bodi tudi v bodoče sonce tam, kamor redkokdaj zasije! V Pliberku obhaja te dni svoj 75. jubilej Mathilda Konečnik. Obilo sreče tudi v prihodnje in iskrene čestitke. V Beljaku praznuje svojo 50-letnico Gertrude Maurer. Mnogo sreče in zadovoljstva tudi v bodoče. , Družini Jozija in Margit Wutti, pd. Mikula, s Starega gradu pri Ločah ob Baškem jezeru, se je pretekli teden rodil sin David. Malemu zemljanu, njegovi sestri Leni, staršema in starim staršem vse najboljše in mnogo sreče ter veselja ob pričeti življenjski poti. Uredništvo in domači. KONTAKTNA LEČA 1881 Tudi letošnja Kontaktna leča (od 18. do 22. marca 1991) želi prispevati svoj delež k izboljšanju odnosov med obema narodnostnima skupnostima. Tokrat so nagovorjeni dijaki višjih izobraževalnih šol v Celovcu, ki Družina in dom — marec 1991 Tokrat že naslovna stran opozarja na bližajočo se Veliko noč. Objavljena je fotografija postnega prta iz Vovber, zaznamovanega z letnico 1504. Župnik Ivan Olip razmišlja o tem, kakšen pomen ima post za človeka. Letošnja nagrajenka govorniškega natečaja ob Tisch-lerjevi nagradi Urška Meglič objavlja svoj govor o Evropi brez meja. O alergijah piše zdravnik dr. Hanzi Gasser, o slovenski literaturi Lev Detela, o dnevu žena Helena Grandovec, o zgodovini hiš Bertrand Kotnik in o velikonočnem sprehodu Milena Merlak — če omenimo le nekaj avtorjev in prispevkov. V uvodnih besedah piše urednik Janko Ferk, da je Mohorjeva družba v Celovcu znana po tem, „da ne zamudi časovnega toka in se odloči za korake, ko je potrebno“. Kot eno njenih bistrih potez omenja Ferk ustanovitev dvojezične ljudske šole sredi Celovca, kar je „sodoben kulturni, izobraževalni in tudi gospodarski ukrep". so tudi prireditelji. Zamisel Kontaktne leče se je pred leti porodila med dijaki Zvezne gimnazije za Slovence in celovške Zvezne gimnazije II. Od takrat na tej prireditvi sodeluje vedno več celovških šol. Spored letošnje Kontaktne leče je ponovno pester. Od literarnih branj, gledaliških predstav, diskusij, turnirjev, vvork-shopov, razstav pa vse tja do koncertov se boči most, ki ga želijo mladi prireditelji učvrstiti med obema narodnima skupnostima na Koroškem. Besedo bo možno slišati v obeh deželnih jezikih: v slovenščini in nemščini. Od slovenskih ustvarjalcev sodelujejo pesnica Maja Haderlap, umetnik Peter Krivograd, umetnica Vesna Wakounig, glasbeniki skupine 4 J in drugi. Prireditelji Kontaktne leče, ki je enkratni mladinski kulturni festival, želijo dati s to prireditvijo nastopajočim možnost, da nastopajo pred večjo publiko. „Našglavni cilj pa je, da odpravimo predsodke med obema narodnima skupnostima.“ Odprtje letošnje Kontaktne leče bo na Zvezni gimnaziji za Slovence v ponedeljek, 18. 3. ’91, ob 19.30 uri. Tudi druge prireditve bodo v prostorih Slovenske gimnazije v Celovcu. vg Jožefov sejem v Borovljah Letošnji tradicionalni Jožefov sejem bo v Borovljah 18. marca 1991 na glavnem trgu. Jožefov sejem BREZ SKRBI Z NAMI NA DOPUST! JADRAN JE TAKO BLIZU! UGODNA TEDENSKA PAVŠALA V UMAGU! Detajlirane prospekte lahko dobite v naši pisarni. Pokličite nas. Radi Vas informiramo. VAŠ PARTNER ZA TRANSPORT iN TURIZEM r Izpisek iz > našega potovalnega programa pavšalna cena na osebo 11.—14. 4. 4 dni MEDJUGORJE, inkl. 3x prenočitev in zajtrk 1400,— 25.-28. 4. 4 dni DUBROVNIK-SPLIT z obiskom v MEDJUGORJU, inkl. 3x prenočitev in zajtrk 1990,— 9.—11. 5. 3 dni OTOK MAINAU, inkl. 1x prenočitev in zajtrk 1x polpenzion 1590,— 12. 5. 1 dan MATERINSKI IZLET v Maria Trost in Gradec inkl. južina 250,— 2. 6. 1 dan IZLET v BAD AUSSEE 240,— 27. 6. 1 dan Izlet h kopanju v MORAVCE 200,— 13. 7. 1 dan Nakupni dan v TRBIŽ 140,— 13. 7. 1 dan VIŠARJE — TRBIŽ, inkl. vlečnica 230,— 10.—11. 9. 2 dni JUŽNI TIROL, Inki. 1 polpenzion 900,— 11.—15. 9. 5 dni PRAGA—DRESDEN-BERLIN—LEIPZIG-BAYREUTH v inkl. 4x polpenzion 3640,— y A - 9 1 4 1 DOBRLA VAS TELEFON (04236) 2010-0 JOŽEFOV SEJEM vabi letos od 18. marca do cvetne nedelje Kot vsako leto vabijo trgovci iz Dobrle vasi tudi letos na tradicionalni Jožefov sejem. Že vsa leta je bil na trgu pred cerkvijo v Dobrli vasi na Jožefovo velik sejem, na katerega so prihajali ljudje od blizu in daleč. Trgovci so na teh sejmih že od nekdaj ponujali Vse vrste poceni blaga, kmetje pa so ob tej priložnosti prodajali svojo živino. Jožef dan je bil po vojni črtan kot deželni praznik, vendar pa so šolarji še danes ta dan prosti pouka; za kmete pa je ta dan že od nekdaj praznik. Kljub temu, da je v povojnem času v Podjuni kmetijstvo izgubilo pomembnost in je začela delovati v teh krajih tudi industrija, je Jožefov sejem ostal med ljudstvom vsaj tako priljubljen kot nekdaj. Svoj čas so domačini pravili, da gredo na Jožefov sejem h kramam kupovat klobuke, danes pa se je ponudba trgovcev razširila na najbolj raznoliko blago. V zadnjih 20 letih se je Jožefov sejem raztegnil na cel teden okoli 19. marca. Namen tega sejma pa ni le ta, da ljudje lahko kupijo blago po zelo ugodnih cenah. Družabnost in srečanje ljudi je drugi, prav tako pomemben namen tega sejma, in ta doseže višek zadnja dva dneva. Tako boste letošnji Jožefov sejem lahko obiskali od ponedeljka, 18. marca, pa do cvetne nedelje. Dobrolske trgovine bodo odprte tudi v nedeljo, tako na dobrolskem trgu kot tudi ob vseh pomembnih cestah okoli trga. Zabavišče pa vabi obiskovalce tudi že v nedeljo, 1 7. marca, da se poveselijo na dobrolskem trgu. V preteklem letu je priljubljeni Jožefov sejem obiskalo nad 6000 ljudi od blizu in daleč. Zato je upravičeno primerjati ta veliki dogodek v Podjuni z znanim pliberškim jormakom. Dobrolski trgovci, gostilničarji, podjetniki in drugi razstav-Ijalci se tudi letos že veselijo vašega obiska in zagotavljajo, da bodo imeli na razpolago široko ponudbo, ki bo zadovoljila vsakega obiskovalca. FENSTER- UND TÜRENZENTRUM Interner mi OKNA IN HIŠNA VRATA FRANZ HASCHEJ KREUZBERGLWEG 4, 9141 EBERNDORF / DOBRLA VAS Telefon (0 42 36) 28 20, Fax: (0 42 36) 27 08 Autotel.: (06 63) 47 5 93 < • PRODAJA • SERVIS N • MONTAŽA • OBNOVA STARIH OKEN — V Ihr TREFFPUNKT in der Josefiwoche Gasthof PUCH ER EBERNDORF Mein Eberndorf, Meine Bunk, Bankstellen in: Eberndorf, Kühnsdorf, Eisenkappel, St. Kanzian, Klopeiner See, Tainach, Gallizien, Miklauzhof RaiffGiSSD. DiG Bank Jožefov sejem STRAN q petek, O 15. marca 1991 STRAN q petek, y 15. marca 1991 Jožefov sejem JOŽEFOV SEJEM PRI RUTARJU v SOBOTO, 23. 3., in v NEDELJO, 24. 3. 1991 Neprekinjeno odprto od 8. do 18. ure! Enkratno doživetje: Jožefov sejem pri Rutarju! Po vsej hiši edinstveno nizke cene. AMPAK SAMO V DOBRLI VASI! In povrhu še brezplačna dostava! RUTAR DOBRLA VAS — BELJAK CENTER JOŽEFtf SEJEM od 17. do marca 1991 v DO-I VASI POSOJ-NICA-BANK POlUNA DOBRLA VJEBERNDORF Banka Vöfi zaupanja Bank Ih Vertrauens IHR TISCHLER (4r§1nuch Bau- 1 Möbe^lerei OSGfund ohann A-9141 EBERN;F,.Gablern 11 Telefon - 36 / 25 10 RSCHEM Ol ZADJGA-market ŽELEZNA KAPLA - D&A VAS - GLOBASNICA Pričakuje Vaš obisk! TRGOVINA STURM DOBRLA VAS Mobil- črpalka Telefon (04236) 2010-14 OQl s/ tudi vi lepo okolico br^esr>aževanja narave. rtfviNA STURM nudi,a vseh vrst — za otroke in odrasle n: FRANZ HASCHEJ Kreuzberglweg 4 9141 Eberndorf/ Dobrla vas WEB WERBEGEMEINSCHAFT EBERNDORFER BETRIEBE Telefon (042 36) 22 21 IMBISSTUBE MESAR PARIL Tel. 2218 Steinmetzmeister PETER Markowitz Eberndorf, Tel. C04236) 2697 ELEKTRO Raduschnig Gösselsdorf/Goselna vas Tel. 21 66 POHIŠTVO RUTAR CENTER orodje za dom in specialiste Heimwerker Vollsortiment-Markt Tel. 21 31 NOTAR Dr. Helmut Traar Tel. 2240 CAFE- KONDITOREI Reinhart Tel. (04236) 21 40 TEXTIL - SCHUHE F. Kampusch Kirchplatz Tel. 2014 Spindelböck vse za vrt in gozdarstvo Tel. 21 49 FOTO WINTER Tel. 2405 Rosis Espresso Agip — Tel. 27 70 KIRCHENWIRT Kolleritsch Tel. 2025 TEXTIL - SPORT Rudolf MARIN modna obleka Tel. 2246 MAZDA Grascher Loibegg/Belovče Tel. 2666 BOUTIQUE GABI Tel. 2828 PLATZ KAUF Trgovina za vse Tel. 22 72 Sturm Mobil • kolesa • igrače Tel. 2886 VW Morolz-Pogatschnigg Völkermarkt/Velikovec Tel. (04232) 2812 /% ZENTRAL-SPARKASSE KOMMERZIALBANK Tel. 2515 SIENČNIK izlet z modernim avtobusom Tel. 2010-12 /Tel. 2214/1o\ -H UNSER H- Su| Dermarkt Tel. 2267 GASTHOF PUCHER Tel. 2284 HUĐC Eberndorf, Bahnstraße 1 Tel. (042 36) 22-63 Eisenkappel, Hauptplatz Tel. (042 38) 232 POSOJILNICA- BANK PODJUNA Tel. 20 76 X EBE Raiffeisen- kasse ERNDORF Tel. 2020 CAFE LISI Hart — Dobrowa Tel. 2606 SCGAFFER’S BEKLEIDUNGSINDUSTRIE A-9141 Eberndorf Tel. 21 21 Chemische Reinigung Erna JAMMER Tel. 22 75 RUTAR UDO • gostilna • kopališče Tel. 22 62-45 Raiffeisen- Werkstätte Eberndorf Tel. 2535 HABRING • ure • nakit • pokali Tel. 21 30 TANZCAFE PAAR Tel. 22 70 Scheiflinger „HOT & FLOTT“ Tel. 2843 KIMOVEC MIZARSTVO Tel. 2030 Jauntal Apotheke LEKARNA odprta tudi ob nedeljah od 11. do 12 in 18. do 19. ure Tel. 2625 ZIVILGEOMETER Dipl.-Ing. Gunter GRESSL VÖLKERMARKT/VEUKOVEC Tel. (04232) 2353 ZADRUGA market Tel. 2557 GLAS STRUCKL Tel. 2063 JOSEF in JOHANN ERSCHEN Gablern — Lovanke Tel. 2510 GÄRTNEREI Engleitner Tel. 22 52 ELEKTRO Pfitscher Tel. 22 73 1 PISMO IZ SLOVENIJE io r marca 1991 Srečanje avstrijskih narodnih skupnosti z Neisserjem v Centru avstrijskih narodnosti 1/ torek, 12. 3. 1991, so se v Centru avstrijskih narodnosti na Dunaju srečale avstrijske narodne skupnosti s predsednikom kluba poslancev ÖVP dr. Heinrichom Neisserjem, z uradnim predstavnikom Ljudske stranke za manjšinska vprašanja Paulom Kissom in z bivšim predsednikom avstrijske rektorske konference poslancem univ. prof. Christianom Brün-nerjem. V času njegovega predsedovanja je rektorska konferenca izdelala obširno študijo „Lage und Perspektiven der Volksgruppen in Österreich“. Maske so padle Sobotni dogodki v Beogradu so dokončno pokazali, kdo je kdo. Fašističnemu beograjskemu režimu je uspelo, da je v svoj krvavi ples proti lastnemu ljudstvu vpletel tudi zvezno armado. Na prvi pogled so bili vzroki za romunsko soboto kaj banalni. Srbska opozicija pod vodstvom karizmatičnega šefa stranke obnove, Vuka Dra-škoviča, je napovedala mirne demonstracije pred beograjsko televizijsko hišo vse dotlej, ko bi odstopil njen generalni direktor ter odgovorni uredniki. Opozicija se je predobro zavedala, da sta prav radio in televizija glavna stebra oblasti Slobodana Miloševiča. Oba medija sta že dobra tri leta izvrstno prodajala meglo in producirala laži vseh vrst, kakršnih se ne bi sramoval niti nacistični minister Tretjega rajha Göbbels. Opoziciji in večini utišanega ljudstva je bilo tega zadosti. V centru Beograda je prišlo do bližnjega srečanja kakšnih petdeset tisoč demonstrantov in policije, ki je branila televizijsko hišo. Brez pravega povoda so policisti z vodnimi topovi, pendreki, psi, plastičnimi in pravimi naboji ter soi-zilcem napadli množico. Ta jim ni ostala dolžna in razbesnel se je silovit spopad, ki je trajal več kot eno uro. Pločniki Beograda so pordečeli od krvi, padle so smrtne žrtve, središče mesta se je spremenilo v opustošeno bojišče. Nad spopadom je plaval glas Vuka Draškoviča, ki je bodril narod v borbi proti brutalni policiji. Znenada so se v popoldanskih urah pojavili tanki zvezne armade in do večera je v Beogradu zavladal mir. Vuka Draškoviča in množico demonstrantov so oblasti zaprle. Nastop študentov A zatišje ni trajalo dolgo. V študentskem mestu se je zbralo na tisoče mladih in krenilo v center Beograda. Tudi njih so policaji pretepali, a se niso dali. Podprli so zahteve opozicije in zahtevali odstop srbskega notranjega ministra. V noči iz sobote na nedeljo je center mesta napolnila množica študentov, ki so se ji v teku dneva pridružiti srednješolci, delavci in večina razumnikov. Zahtevam študentov so se pridružili njihovi vrstniki iz Novega sada, Prištine, Niša in Titograda. S študenti so se solidarizirali srbski dramski umetniki, srbski pisatelji, večina univerzitetnih profesorjev. Slobodan Miloševič se je znašel v škripcih. Policija ni več upala posredovati, vojska se je držala nekako ob strani. Množica v centru Beograda je naraščala in v sredo ponoči dosegla čez sto tisoč. Vsi so psovali srbski režim, zahtevali odstop urednikov televizije, izpustitev zaprtih ter odstop notranjega ministra. Naposled je srbska vlada klonila: izpustili so Vuka Draškoviča, odstavili vse vodilne na beograjski televiziji, vprašanje časa je, kdaj bo odstopil notranji minister Srbije. Komu se bo priklonila vojska? Ob beograjskih dogodkih nikakor ne smemo prezreti dokaj samostojnega posega zvezne armade. Že v soboto zvečer je predsednik predsedstva dr. Borisav Jovič po telefonski seji dosegel, da je vojska s tanki prišla na beograjske ulice. Proti sta bila le dr. Janez Drnovšek in hrvaški član predsedstva Stjepan Mesič. Kasneje se je izkazalo, da je Jovič le marioneta v rokah vojaškega vrha. Po tem, ko je padla trdnjava boljševizma — beograjska televizija namreč, je vojska kar sama ukazala Joviču, naj ponovno skliče sejo predsedstva. Večina članov je to sejo bojkotirala, ko pa je Jovič zagrozil, da sklicuje sejo predsedstva v vlogi vrhovnega komandanta oboroženih sil, so vsi razen Drnovška prišli v Beograd. Izza dobro zaprtih vrat je pricurljala vest, da je vojska predlagala uvedbo izrednega stanja v vsej državi, a je bila večina članov predsedstva proti. Tako bo seja še enkrat, saj vojški vrh ne namerava popustiti. Z napetim pričakovanjem se bojimo najhujšega, a upati je, da bo zmagata zdrava pamet. Slovenski fantje od prvega marca ne služijo več vojske v zvezni armadi. Tako je z ustavnim zakonom sklenil slovenski parlament. Potrebni nam bodo v republiški teritorialni obrambi in organih policije. A nekaj ostaja zoprno dejstvo: zvezna vojska je še vedno na slovenskih tleh — in to je tisto najbolj nevarno. Tadej Bratok Heinrich Neisser je kazal posebno zanimanje za manjšinska vprašanja že iz tega razloga, ker je bil dve leti pristojni minister v Uradu zveznega kanclerja in je prav tedaj prišlo do pomembnih premikov, kot na primer memorandum med koroškimi Slovenci in Zvezno vlado. Center avstrijskih narodnosti je na pobudo KEL sprožil oktobra 1990 ljudsko zahtevo (Volksbegehren) po spremembi volilnega reda za državni zbor. Avstrijski volilni red naj bi po zgledu drugih evropskih držav omogočil avstrijskim manjšinam samostojno zastopstvo v državnem zboru. Zato je potrebno, da se spremenijo volilna okrožja, pa tudi manjšinski stranki ne bi bilo potrebno doseči osnovnega mandata, temveč bi prišli brez osnovnega mandata v drugi postopek izštevanja glasov (Restmandatzuteilung). Neisser kakor tudi Kiss in Brunner poudarjajo pozitivne posledice takšne ureditve v drugih evropskih državah. Predvsem so omenili ureditev v Schleswig-Holsteinu, kjer velja takšen volilni red za dansko manjšino (po številu je enako močna kot koroški Slovenci), ki je tako zastopana v deželnem zboru. Danska manjšina je prav na račun zastopstva v deželnem zboru mogla ustaviti proces asimilacije in je dosegla status, za katerega sama trdi, da je zadovoljiv. Neisser je omenil, da je v pripravi obširna reforma volilnega reda in da bodo gotovo vključili zahtevo manjšin po uvedbi avtonomnega mandata v parlamentarno razpravo. O istem vprašanju so tekli pogovori tudi že s predsednikom kluba SPÖ dr. Willijem Fuhrman- nom, ki prav tako zagotavlja obravnavo o volilnem redu v parlamentarni razpravi. Štajerski Slovenci kakor tudi Romi in Sinti so zahtevali priznanje svojih narodnosti kot avstrijske narodne skupnosti. Sicer so štajerski Slovenci v državni pogodbi zajeti, niso pa zajeti v nobeni drugi notranjeavstrijski zakonodaji (npr. zakon o narodnih skupnostih). Za priznanje teh manjšin kakor za vprašanje konstituiranja sosveta za gradiščanske Hrvate in dunajske Cehe se bo zavzel Neisser in si prizadeval, da bodo problem obravnavali na posebnem političnem vrhu med zveznim kanclerjem Vra-nitzkym in njegovim namestnikom Rieglerjem ter predstavniki avstrijskih manjšin. Tudi glede subvencij, predvsem za dunajske Čehe in Madžare, ki do zdaj niso prejeli zadovoljive podpore, kažejo poslanci ÖVP veliko razumevanje. Za leto 1990 je bilo v državnem proračunu predvidenih 21 mio. za narodne skupnosti v Avstriji, od katerih Urad zveznega kanclerja 6 mio. ni izplačal. „Letos pa je predvidenih 24 mio., ki jih je treba v celoti izplačati,“ je potrdil Neisser. Te teme bodo obravnavali na srečanju narodnih skupnosti z Vranitzkym in Rieglerjem, za kar se bo Neisser osebno zavzemal. Predstavniki ÖVP zatrjujejo, da bo zahteva po skupni dvojezični gimnaziji za Hrvate in Madžare, ustanovljena naj bi bila v Oberwartu, upoštevana v novem manjšinskošolskem zakonu zaGra-diščansko. Priprave za ustanovitev take gimnazije so na ravni ministrstva za pouk že precej dozorele. Ljudska stranka pa podpira takojšnjo uresničitev ustanovitve gimnazije. Kmetijstvo Zanimanje za agrarni ekološki tečaj je bilo veliko Intenzivno kmetotanie ie enosmernica brez Izhoda Meseca februarja je Kmečka izobraževalna skupnost v sodelovanju z drugimi kmečkimi organizacijami vabila kmetice in kmete k drugemu delu agrarnega ekološkega tečaja. Cilj prvega tečaja je bil navdušiti predvsem mlade kmete za ekološko mišljenje in olajšati prehod od enosmernega tehničnega kmetijstva k ekološkemu. Predvsem so opozarjali, da kmetje ne smejo izkoriščati zemlje, ker je logična posledica le-tega umiranje kmetij. Drugi del agrarnega ekološkega tečaja pa je nudil kmetom in kmeticam priložnost, da so skupno s strokovnimi predavatelji razmišljali o praktičnih in konkretnih ukrepih, kako vnesti v svoje delo ekološko osnovo. Po tridnevnem agrarnem ekološkem tečaju smo povprašali nekaj udeležencev, kaj so pridobili na tem šolanju in kakšne perspektive vidijo za svoj obrat, če bi se preusmerili k eko-loškemu kmetovanju. Pri tem pa je bilo pomembno spoznanje, da je agrarna ekologija nekaj za vsakogar, ne le za tako imenovane „zelene ekstremiste“ in da je to pot, po kateri lahko hodi vsak korakoma — se pravi v tisti meri, v kateri misli, da je za njegov obrat smiselna in sprejemljiva. Predvsem velja to za gnojenje zemlje z umetnimi gnojili. Cilj je dolgoročno izboljšati rodovitnost zemlje in skrčiti stroške v kmetijstvu. Kmet naj bo v vedno manjši meri odvisen od industrije in naj Postane v svojih odločitvah bolj svoboden in samostojen. To je zamisel dr. Madritscha, o kateri je Prepričan, da bi morala navdušiti vsakega slovenskega kmeta, ki se tudi na drugih področjih bori za neodvisnost in samostojnost. Tridnevnega agrarnega ekološkega tečaja v Tinjah se je februarja udeležilo skoraj 50 kmetov jn kmetic, ki so z izredno motivacijo razmišljali, kako bi lahko sami prispevali k ekološkemu kmetovanju. Razveseljivo pri tem je bilo, da je tega tečaja udeležilo skoraj Helmut Wackernig, Breže: „Je tako, da kot mlad kmet vedno iščem nove poti in s tem tudi nove možnosti alternativnega kmetovanja. Prepričan sem, da so stare oblike kmetovanja enosmernica, iz katere ni izhoda. Lahko rečem, da sem nad tečajem tu v Tinjah zelo prijetno presenečen, saj si tu nismo pridobili le strokovnega znanja, ampak smo spoznali tudi druge oblike kmečkega življenja. Spoznali smo namreč življenjsko situacijo slovenskih kmečkih družin na južnem Koroškem. Osebno sem trenutno na tem, da preusmerim kmetovanje, kolikor je še potrebno, na ekološko osnovo. Pri naši kmetiji to ni prevelik problem, ker tudi moji starši nikoli niso preveč intenzivno kmetovali. Tako tudi ne bo potrebno veliko sprememb. Sam sem mnenja, da je konvencionalna produkcija vzela kmetom mnogo možnosti samostojnega odločanja in kreativnosti v stiku z naravo.“ Katja Prutej, Pliberk: „ K agrarnemu ekološkemu tečaju sem v glavnem prišla iz osebnega zanimanja in ker se tudi sama že dolga leta ukvarjam z biološkim vrtnarjenjem. Tako pravzaprav znova in znova iščem možnosti, kako bi na najbolj zdrav način lahko pridelovala hrano in s tem zagotovila zdravje tudi svoji družini. Če gledam, kako nekateri kmetje intenzivno obdelujejo in se v ogromnih merah poslužujejo umetnih gnojil, me vedno spet boli srce. Osebno sem zelo povezana z naravo in upam, da mi bo uspelo občutljivost posredovati tudi otrokom, da bodo s srcem in ne le z mislijo na profit obdelovali zemljo. Sicer je z biološkim kmetovanjem več dela, kljub temu pa mislim, da je to dolgoročno edina priložnost, da si ohranimo zdrav življenjski prostor.“ toliko kmetic kot kmetov. V pogovorih z udeleženci je bilo slišati, da se večina od tehničnega kmetijstva preusmerja k ekološkemu kmetijstvu. Pomembno pa je pri tečaju tudi bilo, da so prišli kmetje in kmetice iz vseh krajev Koroške, se pravi tudi z enojezičnega ozemlja. Tako so lahko enojezični Korošci spoznali probleme in življenjsko situacijo slovenskih kmečkih družin. Razveseljivo je tudi, da je bila soprireditelj tečaja tudi Kmetijska zbornica, kar je dokaz, da tudi v teh strukturah prihaja do novega mišljenja in usmerjanja v kmetijstvu. Dolgoročno gledano je dr. Hans Madritsch prepričan, da nobena kmečka struktura ne bo mogla mimo tega razvoja, če bo hotela zagotoviti kmetom nadaljnji obstoj. Poleg novega mišljenja v strukturah, ki zastopajo kmečki stan, pa bo potreben preobrat oziroma preusmeritev tudi v strokovnih kmečkih šolah. Tako bo v izobraževalnih ustanovah v bodoče treba bolj upoštevati ekološke osnove in posredovati mladim kmetom znanje, kako je mogoče dolgoročno zvišati rodovitnost zemlje in znižali produkcijske stroške. Do tega razvoja pa bo brezdvomno prišlo. Če že ne iz moralnih razlogov, pa iz gospodarskih. Dejstvo je, da so se praiv v Nemčiji že številni veliki kmečki obrati odločili za ekološko kmetovanje, ker jim je bilo na ta način možno znatno znižati stroške in tako zagotoviti nadaljnji obstoj v Evropski gospodarski skupnosti. Potrebno pa ne bo le novo mišljenje kmeta, ampak seveda tudi kupci, ki se bodo morali začeti zavedati, da bodo morali za zdrava živila plačati več kot pa za kmečke produkte, ki so rezultat umetnih gnojil. Tu pa bo gotovo potrebno izdelati tudi smernice, katere bo moral kmet upoštevati, da bo lahko prodajal produkte, ki bodo nosili znamko „biološka hrana“. Heidi Stingler Annemarie Grilc, Pribija vas: „Sama se že 13 let intenzivno ukvarjam z biološkim kmetovanjem. Obdelujem 5 ha zemlje in imam s tem načinom kmetovanja doslej dobre izkušnje. Svoje produkte prodajam na kmečkem trgu v Velikovcu, kjer je med kupci veliko povpraševanje prav po takih živilih. Prav zato se rada udeležujem tudi takih tečajev, kjer dobivam nove ideje.“ Marko Trampusch, Pliberk: „Sam se skušam korakoma oddaljiti od intenzivnega kmetovanja. Tozadevno si že nekaj let pridobivam izkušnje, predvsem glede tega, kako uporabljati čimmanj umetnih gnojil in škropiv. Predvsem z ozirom na vedno večje ozemlje, ki bo potrebno za zaščito pitne vode, bodo morali kmetje preusmeriti svoje obdelovanje na ekološko osnovo, če bodo hoteli kmetovati tudi naprej. Problem je v tem, da starejši kmetje niso pripravljeni za ekološko obliko kmetovanja, ker so ti ljudje z zemljo bolj povezani kot marsikdo od mladih.“ Rad io/TV/ Pri red itve T A T E D E N R A D I U PETEK, 15. marec Narodnopisna oddaja (A. Feinig). SOBOTA, 16. marec „Od pesmi do pesmi — od srca do srca.“ NEDELJA, 17. marec 6.30—7.00 Dobro jutro na Koroškem. — Duhovna misel (prof. dr. Bogdan Dolenc). 18.10-18.30 Občinske volitve. PONED., 18. marec Koroški kulturni dnevi v Ljubljani. — Božanski izobraževalni teden. TOREK, 19. marec Partnerski magazin. SREDA, 20. marec Glasbena sreda. 21.05-22.00 Anton Martin Slomšek (P. Zunder). ČETRTEK, 21. marec Rož — Podjuna -Zilja 18. 3. — 2. del: Kulturni dnevi v Ljubljani / Rožanski izobraževalni teden S svojimi kulturnimi dosežki so se koroški Slovenci 15., 16. marca spet predstavili v Ljubljani. Od revij preko razstave o stari arhitekturi, še mladi privatni dvojezični ljudski šoli v Celovcu in plesnim teatrom ter revijo pesmi so Korošci v Ljubljani pokazali, kako razsežna je kulturna dejavnost. Medtem ko sta nositelja Koroških kulturnih dni v Ljubljani osrednji kulturni organizaciji, so prireditelji decentraliziranega kulturnega dogodka .Rožanski izobraževalni teden" društva na Gurah in v Rožu. V oddaji bo tekla beseda o izkušnjah tako v slovenski metropoli kot med domačini, ki se zanimajo za kulturo in izobrazbo. NA TELEVIZIJI „DOBER DAN, KOROŠKA“ 17. marec 91, FS 2, ob 13. uri predvidoma z naslednjimi prispevki: Koroške občinske volitve 1991 Dvojezičnost na okrajnih sodiščih Bo Avstrija sofinancirala delovanje slovenske študijske knjižnice? Kraške jame pod Obirjem 16. rožanski izobraževalni teden Stari ziljski motivi petek 15. marec, 18.30 Heinz Hesch Slikanje na svilo za odrasle Škofiče društveni prostori petek Tatjana Angerer Sele-Kot 15. marec, 19.00 Pomladanske kure v šoli petek Dr. Ernest Gröblacher Radiše 15. marec, 19.30 Mali kmetje v Evropski skupnosti kulturni dom petek Dr. Rainer Schrott Bilčovs 15. marec, 19.30 Pomen posta v današnjem času kot dopolnilo k pravi prehrani (nemško) pri Miklavžu petek dr. Marjan Tschertou Slov. Plajberk 15. marec, 19.30 Po gorah doma in po svetu gostilna Folta sobota R. Kanzian in St. Merkač — dia-predavanje Rožek 16. marec, 19.30 Kilimanjaro, Serengeti, Zanzibar — potovanje po Tanzaniji v šoli sobota Lovro Kašelj, Hanzi Saši — dia-predavanje pri Cingelcu na Trati 16. marec, 19.30 Vtisi s potovanja po Izraelu kulturni dom nedelja gledališka predstava SLG iz Celja Št. Jakob 17. marec, 19.30 Kabaret 91 (Svetlana Makarovič) farna dvorana nedelja 17. marec Dan domačih jedil pri ADAMU Sveče pri Adamu ponedeljek Armin Themessl — Kako lahko Sveče 18. marec, 19.30 gradimo sončne kolektorje? v stari šoli KULTURNI DNEVI KOROŠKIH SLOVENCEV CANKARJEV DOM, LJUBLJANA, 15. in 16. IH. 1991 PETEK, 15. marec, ob 16. uri, v prostorih Društva slovenskih pisateljev OKROGLA MIZA — Slovenska literatura na Koroškem (razprava s predstavniki literarnih revij Mladje in Celovški Zvon) ob 18. uri, I. PREDDVERJE — OTVORITEV RAZSTAVE Kmečka arhitekturanajužnem Koroškem (avtor univ. prof. dr. Peter Fister) in nastop folklorne skupine SPD Trta iz Žitare vasi s starim ljudskim običajem Babja hojset SOBOTA, 16. marec, ob 11. uri, KOSOVELOVA DVORANA — OTROŠKA MATINEJA — Lutkovna predstava Gospod Petelin. Pripravili: Breda in Tine Varl, Sabina Nachbar. — Recitacije in pesmi: Nastopajo učenci ljudske šole Mohorjeve družbe v Celovcu. — Diči,diči,diča: predstav, glasb, kasete za otroke. Izvajalca: Gabrijel Lipušin Polde Bibič ob 18. uri, KOSOVELOVA DVORANA — CENTESSIMA — plesno-gledališka predstava. — Plesno gledališče Ikarus, Celovec ob 20.15, LINHARTOVA DVORANA — ZAKLJUČNA PRIREDITEV: Nastop malih vokalnih skupin — Kvartet bratov Smrtnik iz Kort. — Oktet Suha KPD Drava iz Žvabeka. — Tercet Rož iz Škofič , USTOLIČENJE KARANTANSKEGA KNEZA — Kantata za sole in mešani zbor s spremljavo trobil. Besedilo: Zdravko Novak (Lovro Kašelj). Glasba: France Czigan. Nastopajo: Mešani pevski zbor J. P. Gallus iz Celovca. Solisti: Janez Kampuš (bariton), Janko Zerzer (bariton), Mario Podrečnik (tenor), Janko Tolmajer (kronist). Kvartet trobil: Stanko Praprotnik (trobenta), Jože Žitnik (trobenta), Božidar Lotrič (pozavna), Domen Jeraša (pozavna). Dirigent: Jože Ropitz USTOLIČENJE KARANTANSKEGA KNEZA bo televizija RTV Slovenija neposredno prenašala na II. mreži RTV. Ponovitev te prireditve bo v soboto, 23. marca, ob 13. uri na I. mreži RTV. Prireditelji: Slovenska prosvetna zveza, Krščanska kulturna zveza Celovec, Zveza kulturnih organizacij Slovenije, Cankarjev dom Ljubljana „OD PLIBERKA DO TRABERKA' Čas: petek, 15. 3., ob 19. uri Kraj: Družbeni dom v Prevaljah Nastopajo: MoPZ DU in MePZ DU Prevalje, Koroški oktet KUD .Prežihov Voranc" Ravne, MePZ .Franc Leder-Lesičjak" Šte-ben pri Globasnici, MePZ .Strojnska reka" Prireditelja: MoPZ in MePZ DU Prevalje Čas: petek, 15. 3., ob 19. uri Kraj: Kulturni dom v Črni na Koroškem Nastopajo: VIS PD .Lipa" Velikovec, MoPZ .Štefan Goršek-Čaki" Šentjanž, Vokalni oktet „Tro" Prevalje, MoPZ SPD .Trta" Žitara vas Prireditelj: DPD .Svoboda" Črna, MePZ „Mato“___________________________________ Čas: sobota, 16. 3., ob 19.30 Kraj: Ljudska šola v Globasnici Nastopajo: MePZ „Peca", SKD Globasnica, MoPZ „Šentanevski pavri", MoPZ „Gozdar" Črna na Koroškem, Koroški oktet KUD „Prežihov Voranc" Ravne, MePZ „Mato“ Črna na Koroškem Prireditelj: Slov. kult. društvo v Globasnici Čas: sobota, 16. 3., ob 19. uri Kraj: Narodni dom v Mežici Nastopajo: MoPZ „Mežiški knapi“ DU Mežica, MoPZ „Gozdar" Črna na Koroškem, Obirski ženski oktet, MoPZ „Vinko Poljanec" Škocijan Prireditelj: MoPZ „Mežiški knapi“ DU Mežica Zaključna prireditev v soboto, 23.3., ob 19. uri, v športni dvorani v osnovni šoli „ Prežihov Voranc" na Ravnah. Prireditelj: Zveza kult. organiz. Ravne 19.GLOBAŠKIKULTURNI TEDEN Sobota, dne 16. marca „Od Pliberka do Traberka“ — Koncert. Pričetek ob 19.30 v ljudski šoli Nedelja, dne 17. marca Filmski večer — „Kenny“. Pričetek ob 19.30 v farni dvorani. Film v nemškem jeziku Torek, dne 17. marca Literarno branje — Fritz Erwin, Januš Gustav, Kuntner Tone. Sooblikuje Gregorič Janez s kitaro. Pričetek ob 19.30 v župnišču Petek, dne 22. marca Položaj v Sloveniji — dr. Pučnik. Pričetek ob 19.30 pri Šteklu Sobota, dne 23. marca Otroški popoldan — igre, plesi, petje. Pričetek ob 14.30 v župnišču Sobota, dne 23. marca Arhitektura v naši okolici — Peter Fister. Pričetek ob 19.30 v Juenni Nedelja, dne 24. marca Družinsko petje. Pričetek ob 14.30 pri Šoštarju SODALITAS 1^1 Dom v Tinjah 4 «1^1 Telefon: T (04239)2642 9121 Tinje V soboto, 16. marca, od 8. do 19. ure Tečaj za spretne roke: KERAMIKA, nem. Voditeljica: Erika Malle od sobote, 16. marca, od 14.30 do nedelje, 17. marca, do 16.30 Priprava na zakon, nem. Spremlja: Jože Kopeinig Predavatelji: zdravnik, mati, duhovnik v nedeljo, 17. marca, od 9. do 18. ure Postna duhovna obnova za može: Krščanski mož v današnji družbi Voditelj: mag. Stanko Hočevar v ponedeljek, 18. marca, ob 18.30 Srečanje cerkvenih pevk in pevcev, organistk, organistov in pevovodij: Slavimo Gospoda in bogoslužje sv. tridnevja ter velikonočnih praznikov Vodita: prof. mag. Jože Ropitz in žpk. Maks Michor v sredo, 20. marca, od 14. do 18. ure Kuharski tečaj: Kvašeno testo, nem. Voditeljica: Brunhilde Weidlitsch v sredo, 20. marca, ob 19.30 Dia-predavanje: SUDAN in ETIOPIJA, nem. Predavatelj: Peter Quendler v četrtek, 21. marca, 19.30 Informacijska prireditev o sončni energiji in kako lahko tudi sami sestavljamo in montiramo kolektorje, nem. Predavatelj: Armin Themeßl od petka, 22. marca, od 14. do 20. ure do sobote, 23. marca, od 9. do 20. ure Slikanje in tiskanje na blago — Naslikali ali natiskali bomo velikonočni prt ali prt s spomladanskimi cvetlicami Voditeljica: Anica Vrečar v torek, 26. marca, ob 19.30 Državljanska vojna v Sloveniji —1941 do 1945? (Predavanje o partizanstvu in domobranstvu) Predavatelj: mag. Boris Mlakar od torka, 2. aprila, do sobote, 6. aprila Izobraževalno potovanje: SAMOSTANI IN LEPOTE BOLGARIJE Vodstvo: nadškof dr. Franc Perko Spremstvo: Jože Kopeinig v četrtek, 4. aprila, ob 19.30 Avtogeni trening za odrasle, nem. Voditeljica: dr. Rosemarie Brunntha-ler-Tscherteu od petka, 5. aprila, od 15. ure do nedelje, 7. aprila, do 13. ure Govorniško šolanje za občinske odbornice in odbornike: Kako govoriti in nastopati brez strahu, kako učinkovitejše argumentirati pri sejah (za začetnike) Predavatelj: Eduard Ploier NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev“, ki ga zastopata predsednik dr. Matevž Grilc in osrednji tajnik mag. Marjan Pipp, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26. Uredništvo: Silvo Kumer (glavni urednik), uredniki Heidi Stingler, Marijan Fera, Vincenc Gotthardt, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26. Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: „Naš tednik“, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka 04 63 / 51 25 28-0. Naš zastopnik za Jugoslavijo: ADIT, Glonarjeva 8, 61000 Ljubljana, tel.: 061 / 32 97 61. Letna naročnina: Avstrija 350,— šil., Jugoslavija 900,— Din., ostalo inozemstvo 550,— (800,— šil. zračna pošta), posamezna številka 8,— šil. (20,— Din.). Prireditve/Pisma bralcev/Oglasi KOTMARA VAS OBČNI ZBOR Čas: v soboto, 16. 3., ob 19.30 Kraj: pri Mežnarju v Kotmari vasi Prireditelj: SRD .Gorjanci" v Kotmari vasi SELE Podporno društvo proti požarnim škodam vabi na REDNI OBČNI ZBOR Čas: v nedeljo, 24. 3., po prvi sv. maši (maša je ob 7. uri) Kraj: v farnem domu v Selah VOGRČE NAGRADNO KARTANJE Čas: v soboto, 16. marca, ob 19. uri Kraj: gostilna pri Florijanu v Vogrčah Prireditelj: DSG Vogrče Pričakujejo vas lepe nagrade! ŠT. JAKOB Predavanje in pogovor „OD OBSOJANJA K PRESOJANJU“ (o razlogih za spravo, odpuščanje in strpnost) Predava: Vinko Ošlak Čas: v četrtek, 21. 3., ob 19.30 Kraj: v farni dvorani v Št. Jakobu Prireditelj: Katoliška prosveta Št. Jakob Predavanje in pogovor: „ŠEGE IN NAVADE O VELIKI NOČI“ Predavatelj: dr. Pavle Zablatnik Čas: v torek, 26. 3., ob 19.30 Kraj: v farni dvorani v Št. Jakobu CELOVEC RAZSTAVA SVILENIH RUT Anice Lutnik v Mohorjevi knjigarni Razstave je odprta do 16. 3., od ponedeljka do petka od 7.30 do 12.30 in od 14.00 do 18.00, ob sobotah pa od 7.30 do 12.00. Veselimo se vašega obiska! ASSISI „PO FRANČIŠKOVIH SLEDOVIH“ — ASSISI 91 Odhod: v petek, 22. 3. popoldan Vrnitev: v sredo, 27. 3. zvečer Vodijo: sestra Katja, Slavko Thaler, kaplan Peter Olip, Hanzej Sticker Stroški: 2700,— (za vožnjo in polpenzion) Prijave: najkasneje do srede, 13. 3. na: Katoliško mladino, Vetrinjsko obmestje 26, 9020 Celovec, tel.: 0463 / 511166/78 Starost: od 18 leta naprej Prijava je veljavna, ko vplačaš 1000,— šil. na konto: Katoliški delovni odbor 52100 Zveza-Bank (BLZ 39100) Celovec dobrla vas ..igra APOSTOLOV“ Max Mell — Lovro Kašelj Cas: v soboto, 16. 3., ob 19.30 Kraj: v kulturnem domu v Dobrli vasi Nastopa: Gledališka skupina KPD „Planina" Sele Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo ■Srce" v Dobrli vasi ZDRUŽENJE ABSOLVENTOV NA ZG/ZRG ZA SLOVENCE organizira ŠTUDIJSKO POTOVANJE NA ČEŠKO (ZNOJMO IN PRAGA) Termin: od petka, 22. 3., od 13. ure do ponedeljka, 25. 3. zvečer Prijave sprejemata: mag. Štefan Pintar, 04228/28874, mag. Franc Krištof, ZG za Slovence, 0463/33353 Prijavite se takoj, ker je rezerviranih samo 30 mest. f PRAKTIČNI TEČAJI OBREZOVANJA SADJA j Kdaj: v petek, 15. marca 1991, ob 9.30 Kje: pri družini Dragaschnig, pd. Rumaš, na Korenu 12 na Kostanj ah Referent: dipl. inž. Tine Benedičič Prispevek: šil. 40,— Prireditelja: KIS in SPD „Drabosnjak" Kdaj: v soboto, 16. marca 1991, ob 14. uri Kje: pri družini Wernig, pd. Jirh, na Kočuhi Predavatelj: dipl. inž. France Lombergar Prispevek: šil. 40,— Prireditelj: KIS Kdaj: v torek, 19. marca 1991, ob 14. uri Kje: na Lindenhofu družine Dolinšek, Plaznica pri Železni Kapli Predavatelj: dipl. inž. Tine Benedičič Prispevek: šil. 40,— Prireditelj: KIS Kdaj: v petek, 15. marca 1991, ob 14. uri Kje: pri družini Pipp, pd. Tomaž, na Bisrici na Zilji Referent: dipl. inž. Tine Benedičič Prispevek: šil. 40,— Prireditelja: KIS in SPD „Žila Kdaj: v soboto, 16. marca 1991, ob 9.30 Kje: pri družini Marko, Horce II, štev. 4 pri Št. Vidu Predavatelj: dipl. inž. France Lombergar Prispevek: šil. 40,— Prireditelja: KIS in SPD „Danica“ V Kdaj: v petek, 22. marca 1991, ob 14. uri Kje: pri Gamsu v Ločilu Predavatelj: dipl. inž. France Lombergar Prispevek: šil. 40,— Prireditelja: KIS in SPD „Dobrač" PISMA BRALCEV „Zahvala“ dr. Marijanu Sturmu, ZSO in Slovenskemu Vestniku Hvala za „podporo" v volilnem boju. Hvala, da ste rekli, da so samostojne liste preživete. Hvala za priporočilo, naj se vključimo v stranke. Hvala, da ste dali besedo v SV tudi UBI Železna Kapla (ta je EL vzela četrti možni mandat). Hvala, da ste vedno ponavljali, da so samostojne liste več ali manj nacionalne in jim s tem dali negativni prizvok. Hvala, da ste rekli, da koroški Slovenci kandidirajo predvsem na listah SPÖ, ÖVP in Zelenih in da pač v 24 občinah nastopajo tudi samostojne liste. Hvala, da ste trdili, da večina Slovencev voli SPÖ (ob 5000 glasovih za samostojne liste). Kje je dokaz za tako trditev? Hvala, da ste delali propagando tudi za gospode oz. gospe — za Mlinarja, R. Grilca, H. Kristan in za druge. Hvala, da ste rekli v SV, da morajo volilci dobro premisliti, kaj bodo potrdili, če volijo samostojne liste. Hvala, da . . . Kljub temu smo povečali število kandidatov in glasov na vsem Koroškem. Vemo, da ste proti volitvam, kjer bi demokratično izvolili naše lastno zastopstvo. V zadnjih tednih smo letali od hiše do hiše in prosili občane, da nam pri volitvah zaupajo. To ni bilo lahko! Kdaj bo to veljalo tudi za odbornike ZSO? Kdaj se boste vi mogli zahvaliti vašim volilcem? Občinski odbornik EL P. .S.: Saj res: tudi nekaterim Slovencem na listah SPÖ niste dosti pomagali, ker pač hočete hkrati jahati na več konjih. Tudi ti vam bodo „hvaležni“! EL Bistrica-Šmihel se zahvaljuje V imenu naše samostojne Enotne liste v osamosvojeni občini Bistrica-Šmihel izrekam iskreno zahvalo vsem našim volilcem. Veliko število naših občanov je pripomoglo, da smo v občini druga najmočnejša stranka. Glede na naša lastna prizadevanja v prid občanov v naslednjih šestih letih pa izvoljeni mandatarji EL svojim volilcem obljubljamo, da bomo prva, t. j. najbolj delavna stranka. Hvala tudi vsem neposrednim sodelavcem pri volitvah, posebej pa še Klubu slovenskih občinskih odbornikov. Jože Partl za EL Bistrica-Šmihel EL Suha — Zahvala EL Suha se zahvaljuje Klubu slovenskih občinskih odbornikov — Bernardu Sadovniku ter NSKS — posebej pa še Milki Hudobnik za izredno podporo pri našem delu. Lenart Katz za EL Suha EL Železna Kapla — Zahvala EL Železna Kapla se prisrčno zahvaljuje vsem volilcem in vsem drugim, ki so pomagali, da je uspelo doseči tretji mandat in le za las zgrešiti četrtega. To bo za nas še dodatna spodbuda, da bomo v naslednjih šestih letih delovali še bolj prizadevno. f j. smrtnik EL Železna Kapla Št. Lipš Igra: „Sen radiške noči“ — W. Shakespeare. — Čas: v nedeljo, 17. 3., ob 9.15 (po maši) v farni dvorani v Št. Lipšu. — Nastopa: Mlad. gledal, skupina SPD „Radiše“.— Režija: Alenka Borle-Vrabec. — Koreografija: Zdravko Haderlap. — Prireditelj: Farna mladina Št. Lipš Iščemo snažilko, za čiščenje našega biroja, ca. 100 m2, 3-krat tedensko. Plačilo po dogovoru. Motorstrade, Radetzkystr. 10, Celovec, telefon 51 35 36. ISÄILIIKIIM ^senifs Telefax 9943/463514189 64215 Begunje 21 tel. (064) 73-402, 73-055 Gostovanje Galerije LM, Maribor, v Begunjah Te dni si boste lahko ogledali veliko „Razstavo slik znanih jugoslovanskih avtorjev", katero je galerija Avsenik pripravila skupaj z renomirano LM galerijo Nevenke Festič iz Maribora. Družina Festič velja za eno izmed najbolj zanimivih kolekoionarjev umetniških del v Mariboru. Slike priznanih ju-goslov. umetnikov bodo v galeriji Avsenik razstavljene že v naslednjih dneh. OTVORITEV RAZSTAVE BO dne 22. marca ob 16. uri v Begunjah. Galerija je odprta vsak dan, razen ponedeljka od 11. do 17. ure. Vljudno vabljeni! SKUPŠČINA REPUBLIKE SLOVENIJE, IZVRŠNI SVET ODDA V NAJEM enonadstropno stavbo, vilo Draga, na Bledu, Cesta svobode 26 c, s 170 m2 uporabne površine; objekt je primeren za turistično poslovno dejavnost, potreben je delne adaptacije. Ponudbe pošljite do 31. marca 1991 na naslov: Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije, Sekretariat, Ljubljana, Prešernova 8. Natančnejše informacije dobite na tel.: 061/224-165. Kultura kulturni stenogram • Naslednja številka revije LOG bo petdeseta Revija za mednarodno literaturo LOG, ki jo na Dunaju ureja in izdaja pesnik, pisatelj in publicist Lev Detela, bo z naslednjo številko praznovala jubilej: izšla bo 50. številka te pomembne literarne revije, ki že trinajst let predstavlja literaturo evropskih narodov. Tokrat predstavlja slovaško in nemško literaturo. Jožef Hnitka in Maria Batorova predstavljata vsak po eno slovaško pripovedko. Nemško literaturo pa zastopajo Jael Mehlmann, Lutz Rathenow in Werner Görischek. • MLADI ROD za marec in april Na predzadnji strani bodo bralci najnovejše številke Mladega roda lahko prebrali zgodbo o Kralju Matjažu, ki spi pod Peco. Tudi tokrat so prispevali svoje pesmi in besedila za. Mladi rod znani besedni ustvarjalci in ustvarjalke: Niko Grafenauer, Milica Hrobath, Oton Župančič, Milena Pipp, Tomaž Ogris, Janja Kert, Herman Germ, Berta Golob, Lenčka Küpper, Ivana Kampuš, Dorli Hammerschall, Kristina Brenkova, Tatjana Angerer, Jožko Wrolich, Franček Černut, Marica Pčrtsch, Irena Žele in drugi. Na straneh, kjer pišejo in rišejo bralke in bralci, se oglašajo v svojem materinem jeziku otroci iz krajev našega dvojezičnega ozemlja. • Revija LITERATURA o južnoameriški poeziji 20. stoletja Dobitnik Nobelove nagrade za leto 1990 Octavio Paz, eden najbolj kontroverznih pesnikov, je napisal tudi pesem Most. „Med zdaj in zdaj, / med jaz sem in ti si / beseda most. // Vstopiš vase. / Vstopiš v besedo. / Svet se zapira / kot prstan. / Od enega brega do drugega / se vzpenja neko telo, / mavrica. // Pel bom nad njenimi vrhovi, / spal bom pod njenim bokom." Ta pesem je objavljena v 10. številki literarne revije LITERATURA, ki izhaja v Ljubljani že drugo leto. Težišče te številke Literature predstavlja južnoameriška poezija 20. stoletja. • Mednarodna razstava mineralov, fosilov in nakita v Tržiču 11. in 12. maja bo v Tržiču 19. mednarodna razstava mineralov, fosilov in nakita. Na tej prireditvi bodo strokovnjaki razpravljali tudi o prehojeni geološki poti v Sloveniji. Predstavili bodo rudarstvo v Šaleški dolini, Idrijski rudnik živega srebra, ponazorili bodo prazgodovino človeka in živali . . . Na programu je tudi ogled svetovno znanega najdišča fosilov v Dolžanovi soteski v Sloveniji ter mnogo drugih ponudb. Ljudska umetnica Ljudmila Sienčnik obhajala svojo 80-letnico Tri vrtnice. Dve sta v cvetju, tretja še v popku. To je okvirni motiv, ki krasi fotografijo nekdanje domačije na Vratih. Narisala ga je Ljudmila Sienčnik iz Dobrle vasi. K fotografiji in vrtnicam je Ljudmila Sienčnik dodala še besede spomina na čas mladosti in domačijo, ki je danes le še ruševina: „Tu je naša zibka tekla, / mati naša nam je kruhek pekla, / slovenske pesmi peva-la, / nas z žuljavimi rokami božala. / Tam bil dom je naš, / vzel ga nam je hudi čas.“ Da bo podoba še celovitejša: ljudska umetnica Ljudmila Sienčnik je te dni obhajala svojo 80-letnico. „Vsaka ^lika je posebej spomin," pravi Ljudmila Sienčnik, ki je začela slikati na steklo pred dvajsetimi leti. Pred tremi leti je razstavljala v Mohorjevi knjigarni. „Zanimivo pri slikanju na steklo je,“ pravi Sienčnikova, „da pravo podobo vidiš šele tedaj, ko sliko obrneš." Njene prve slike niso bile slike na steklo, ampak je bilo nekaj oljnih slik, ki upodabljajo naravo. Nato pa je v nekem časopisu brala o slikanju na steklo ter tudi sama začela uporabljati to tehniko. Od tedaj naprej slika samo na steklo. V dnevni sobi na njenem domu v Dobrli vasi se je medtem nabralo lepo število slik, ki pričajo o nadarjenih umetniških rokah Ljudmile Sienčnik. Vendar je to le majhen del vseh njenih slik, ki jih je največ poklonila raznim ljudem, ki znajo njeno umetniško ustvarjanje ceniti. Da bi bila nadarjena za slikanje, o tem noče nič slišati. Ugotavlja, da_ se je slikanja možno naučiti. „Če dalj časa ne slikam, potem moram znova začeti,“ ugotavlja. Po smrti svojega moža Luke Sienčnika pred tremi leti ni več prijela za čopič. Sedaj bo ponovno začela slikati. Načrtov ima več. Na mizi v kuhinji leži tudi Marijina podoba, ki se je bo v kratkem lotila. V svoji dnevni sobi ima Ljudmila Sienčnik tudi z umetniško roko iz lesa izrezljan križ in podobo žene. Nadarjena roka, ki je ti umetniški dovršeni podobi izrezljala, je bila roka njenega brata Tončka. Podobe so v bratu Tončku dolgo dozorevale, saj se je rezljanja lotil šele na stare dni. Ljudmila Sienčnik tudi ve povedati tragično zgodbo o odisejadi rokopisa hlapca Petra Moharja, ki je bil objavljen, ko je bil avtor star skoraj 80 let. „Pisal je kot profesor, pa čeprav je bil hlapec!“ Ljudmila ve povedati, da je enkrat skoraj objokan prišel na njen dom in potožil, da se nihče ne zavzame za njegovo pisanje. Nekateri so vedeli za njegovo pisanje. Rokopis svojih zapisov o dogajanjih pred letom 1920 je prinesel na Sienčnikov dom v Dobrli vasi. Ljudmila je začela z zanimanjem prebirati pisanje, Dopis iz Št. Petra na nato je svojemu možu svetovala, naj se zavzame, da pride do objave. Do tega je tudi prišlo. „Med nebom in peklom", skoraj 500 strani debela knjiga Petra Moharja. Vsak, ki se ukvarja z umetnostjo in je vrhu tega še koroški Slovenec, mora nujno povedati tudi nekaj o trenutnem življenjskem utripu Slovencev na Koroškem. Ljudmila Sienčnik nosi v sebi bolečino in veselje. „Boli me, da si Slovenci nismo in nismo enotni, pa čeprav smo se toliko za to zavzemali." Toda to njeno žalost blaži tudi veselje. K mizi prinese sliko otroške skupine iz Dobrle vasi, ki jo je dobila za svojo 80-letnico. Tem otrokom se slovenska beseda ni odtujila. Ob pogledu nazaj, na 80 let življenja, ugotavlja umetnica Ljudmila Sienčnik: „Kar človek v življenju dobrega naredi, to ga osrečuje!" Mnoge pa osrečujejo tudi slike, ki jih je poklonila raznim ljubiteljem ljudske umetnosti. Vincenc Gotthardt Vašiniah priča: Miklova Zala je bila leta 1929 zadnja slovenska igra 26. februarja smo spremljali k zadnjemu počitku Aloisijo Schildberger, rojeno Sadjak. Rajna je bila ena zadnjih članov, ki so na ozemlju Št. Peter-Ru-da-Grebinj igrali leta 1929 „Miklovo Zalo". Rajna „Lojza“ je igrala Almiro, njena sestra Marija, ki je umrla pred nekaj leti v Mariji na Žili, pa Zalo. V tistem času, nekaj let po plebiscitu, tod ni bilo lahko igrati slovensko. Težave so bile velike. Prav do zadnjega tedna igralci niso vedeli, kje bodo smeli igrati. Gostilničar, ki je obljubil prostor, je prav v zadnjem trenutku, ob pritisku nekaterih krogov, odtegnil obljubo. Pri kmetu Kozarnitzu med Rudo in Grebinjem so končno dobili prostor, da so v drvarnici igrali. Navdušenje igralcev in gledalcev je bilo veliko. Toda Miklova Zala je bila zadnja slovenska igra v tem kraju. a. S. STRAN Šport SK Zadruga Aich-Dob I — SK Zadruga Aich-Dob II 3:0 (15:8, 15:7, 15:5) V zadnji tekmi drugega kola je prva ekipa Dobljanov brez težav premagala drugo ekipo iz Doba in s tem zasedla prvo mesto v koroški ligi. Dob II ni imel več možnosti, da bi se uvrstil med prve štiri in zdaj igra v spodnjem play-offu za peto do osmo mesto. Za prvo ekipo Doba pa se v soboto, 16. 3., ob 20. uri v glavni šoli začne zgornji play-off, proti Hypu iz Celovca. Hypo je kot četrti na lestvici dosegel zgornji play-off. Ženske: Wolfsberg — SK Zadruga Aich-Dob, 3:1 (13:15, 15:9, 15:6, 15:4) Proti Dobljankam so dekleta iz Wolfsberga v letošnji sezoni izgubila prvi set. V prvem nizu so Dobljanke predvsem v napadu igrale zelo dobro in niso delale sebi lastnih napak. Pokazale so, da so zmožne proti Wolfsbergu tudi zmagati. Po prvem nizu so postale nervozne in. naredile preveč nepotrebnih napak. Nasprotnice iz Wolfsberga so pokazale, da so že igrale v regionalni ligi, in so z izkušenostjo premagale Dobljanke. Kljub temu porazu so dekleta iz Pliberka zasedle drugo mesto v koroški ligi. SAK v Medulinu SAK je ta teden na pripravah v Medulinu, kjer odigral tudi že tri prijateljske tekme. SAK — Ruda 5:0 (3:0) Stanisavljevič 3, Galo, Blajs SAK — Pula 1:1 (1:1) Stanisavljevič SAK — Cement Pula 2:1 (1:1) Blajs, Lippusch. Tekma je bila v 68. prekinjena, ker je igralec Pula napadel sodnika. Pred odhodom v Medulin je SAK igral v Rikarji vasi preteklo soboto proti Žitari vasi in gladko zmagal. SAK — Žitara vas 5:0 (1:0) Stanisavljevič 3, Galo, Lippusch Tudi Pliberk v Medulinu Tudi Lojze Jagodič se mudi s svojim moštvom v Medulinu, kjer stanuje v istem hotelu kot SAK. Pliberk — Ruda 2:2 — Hoher, Wölbl. Če bi vsi igrali v Globasnici... ? To vprašanje si je stavil že marsikateri Globašan. Če bi res igrali vsi Globašani pri Globasnici, potem bi imeli močno nogometno ekipo, ki bi igrala tudi v koroški ligi. Na počastitvi najboljšega nogometaša leta 1990 (bil je to Christian Wölbl), je predsednik SC Globasnica Hanzej Tschokl postavil okrog sebe vse igralce in tako z njimi malo skupno „posanjal" o FC Globasnici. Z leve: Adi Blažej, Lojze Sadjak, Franc Sadjak, Christian Wölbl, Ewald Pa-iančič in Erwin Galo. Spredaj je predsednik Hanze Tschokl. Mo. Fera Ernst Happel je bil doslej z Oražejem zadovoljen. FC M: M Happel zadovoljen z Oražejem SAK/Dalanović: Adi Preschern je velik talent Vratar Milan Oraže, ki je pozimi odšel od SAK k FC Tirol, se je v novem moštvu že dobro vživel. Pretekli teden je igral v ekipi „pod 21“ že tudi prvo prvenstveno tekmo; kot običajno v tej ekipi, je igral v I. polčasu, nato pa je branil tretji vratar. Sicer je Milan dobil 3 zadetke; kljub temu je bil trener E. Happel zadovoljen: „Milan ima dobro osnovno šolo in je tudi talentiran — drugače ga ne bi vzel." Direktno s Happlom Oraže nima veliko opravka, saj Hap- Adi Preschern zdaj namesto Oražeja brani gol pri SAK. Njegov trener Ljubiša Dalanovič je s svojim učencem zadovoljen. pel samo opazuje trening, vodi pa ga asistent Horst Hrubesch. „Pri vseh igralcih pa ima Happel velik ugled,“ pravi Oraže. Kdaj bo Oraže prvič lahko igral v I. moštvu, pa nihče ne more povedati; to ve samo Happel, in kdor ga pozna, ve, da je to lahko že jutri, ali pa tudi nikoli. In kako gre Oražejevemu nasledniku Adiju Preschernu pri SAK? Trenutno je SAK na pripravah v Medulinu, kjer se Ljubiša Dalanovič intenzivno ukvarja s Preschernom in Leitge-bom. Dalanovič je že Oražeja naučil vse, kar danes zna, zato tudi Preschern in Leitgeb slepo zaupata bivšemu vratarju slovenskega prvoli- gaša Olimpije. Dalanovič je bil doslej zadovoljen z delom. Adiju Preschernu so vigredi na komolcu operirali sluzni mehur (Schleimbeutel), zato trening še ni tako intenziven, kot bi sicer moral biti. Začetek prvenstva pa je šele 1. aprila in do tedaj bo Adi gotovo že v polni formi. Če ne, pa ga je doslej zelo dobro nadomeščal Robert Leitgeb. Na vsak način pa je Dalanovič nad svojimi učenci zelo navdušen, za Prescherna pa je prepričan, da bo kmalu najboljši vratar v koroški ligi in na Koroškem sploh. UNTER 21. Admira-W. - FC Tirol 4:1 (3:0). ADMIRA-W.: Angerer (46. Fränzsich); Wolfsbauer, Wahl, Sperr; Zingler, Krejcirik (68. Wu-stinger), Lang (62. Hoffellner), Kühbauer, Slosarek; Uydon, Abfal-terer - FC TIROL: Oraze (46. Koli); Kroll, Winklhofer, Kindl; Schlauer (46. Metzler), Ablinger, Kirchler, Gynafi, Schneider; Reiter, Gussnig. - Tore: Slosarek (11.), Krejcirik (22.), Uydon (33.), Abfalterer (70.); Gussnig (67.). 1. Austria 2. FC Tirol 3. Rapid 23 17 4 2 Ve: 23 20 23 16 4 3 71: 26 IS 23 15 3 5 120: 44 17 (Slika zgoraj): Krški škof dr. Egon Kapellan in slovenski metropolit dr. Alojzij Šuštar sta bila pri Fritzu večkrat v gosteh. — (Slika desno): Bivši zvezni predsednik dr. Rudolf Kirchschläger in kuhar Fritz Matheu-schitz ob odprtju Modestovega doma v Celovcu, 17. novembra 1984. Fritz Matheuschitz je kuhal za zveznega predsednika, ministre, škofe .. . Vstopnica v paviljon sožitja in razumevanja Zvezni predsednik dr. Rudolf Kirchschläger, škof dr. Egon Kapellari, nadškof dr. Alojzij Šuštar... To je le nekaj osebnosti, za katere je Fritz Matheuschitz kuhal in jim stregel. Toda eno mora biti od vsega začetka jasno: Fritz je najraje kuhal za svoje „mulce“, kot je pravil gojencem v Marijanišču in pozneje v Modestovem domu v Celovcu. Danes Fritz Matheuschitz, star komaj nekaj nad 45 let, ne kuha več. Dve operaciji v hrbtenici in bolečine so mu iz rok iztrgale kuhalnico, iz srede gojencev Modestovega doma pa je bil iztrgan priljubljeni kuhar. Njegov dom v Lovankah pri Dobrli vasi je kraj, kjer se srečujejo njegovi prijatelji iz vse Koroške. Pa tudi meje niso ovira. Na njegovem domu je vsakdo dobrodošel. Fritz je redkobeseden mož in daje občutek, da vsako besedo, preden jo izgovori, trikrat pretehta, da ne bi koga prizadela ali izrazila misli, ki bi bila drugačna, kot jo je želel povedati. Je umirjen in razmišljajoč ter zbuja zaupanje, človek mu lahko zaupa in od njega lahko pričakuje nevsiljivo pomoč. Ta njegov značaj so gojenci v Marijanišču in pozneje v Modestovem domu znali ceniti. Z vzgojitelji, salezijanci, ima tudi danes dober stik, saj ga redno tudi obiskujejo v Lovankah. Fritz je- kot 17-leten fant zapustil dom in se odpravil v svet, da se izuči za kuharja. Kot kuhar je delal v vseh zveznih deželah Avstrije in na ladjah v Nemčiji ter Hel-golandu. Nato je delal šest let na Klopinjskem jezeru ter šest let v Marijanišču in Modestovem domu v Celovcu. Marijanišče — to je geslor Fritza spominja na strica, ko je tam njegov stric obiskoval šolo. O tem mu je govorila teta. Ko je nato leta 1982 stopil prvič v to poslopje, da si ogleda svoje novo delovno mesto, je prvič videl tiste stopnice in hodnike, o kate- rih so mu pripovedovali. In na Marijanišče ima še en lep spomin, ki sedaj visi v njegovem domu v Lovankah: križ, ki mu ga je poklonil tedanji regens Marijanišča Kranner. Na Marijanišče pa ga spominjata tudi duhovnika Miško Brunec in Janez Rovan. S tem v zvezi se spominja maš v svoji sobi; daroval jih je tedaj že zelo bolehni duhovnik Miško Brunec. Vsaki maši je obvezno sledila žlahtna kapljica. Njegovi spomini na čas v Celovcu so raznoliki. Spominja se odprtja Modestovega doma, 17. novembra 1984. Če pomisli na predvečer tega dneva, potem se mora nasmehniti. Spominja se, kako so morali osmošolci celo noč paziti, da ne bi kdo pomazal zunanjosti doma. A pravih razlogov za tak „ukrep" ni bilo — v svoji mladostni hudomušnosti so ga od vodstva „izsilili“ študentje, ne da bi vodstvo slutilo, da je speljano na led. — Fritz je zaradi dobrih stikov s študenti seveda vedel, da mladi prav nič slabega ne pripravljajo . . . Stike s takratnimi študenti in gojenci ima Fritz še danes. „Ponosen sem, če me kakšen bivši gojenec ali študent, ki danes ni več študent, ampak zavzema vodilne položaje v kakršnemkoli poklicu, obišče ali se oglasi po telefonu. To je dokaz, da niso pozabili name!“ Nanj tudi v domačem kraju niso pozabili. V župnijskem svetu vodi referat za misijone. V zadnjem času pa si je mnogo prizadeval, da bi zbral čimveč denarja za žrtve poplav v Sloveniji. Tega se je nabralo že nad 60.000 šilingov. Prizadetim ga bodo predali v naslednjih tednih. Tudi drugače Fritz Matheuschitz ni nepoznan. Rad je pomagal pri farnih praznikih in skrbel za dobro jed. Tudi na veselicah domače požarne brambe je rad postregel s toplimi klobasami, kotleti in hrenovkami . . . Kakšne so Fritzove želje za prihodnost? Predvsem si želi zdravja ter da bi še kdaj mogel opravljati svoj poklic. Njegova želja pa je povezana tudi z željo, da bi na Koroškem medčloveški odnosi med obema narodoma postali prisrčnejši. Tej želji se pridružuje še večja, ki je vezana na slovensko narodno skupnost na Koroškem: „Moje največje veselje bi bilo, ko bi se razprtije med slovensko narodno skupnostjo prenehale in bi prerasle v dejanski dialog. Včasih sploh ni lepo biti Slovenec! Še med Slovenci se je treba opredeljevati! Hočem biti enostavno to, kar sem — koroški Slovenec!" V vsem svojem življenju Fritz Matheuschitz najmanj obžaluje, da se je kot 17-letni fant odpravil po svetu in tako spoznal tudi drugačen način življenja in mišljenja. Njegovi sopotniki so bili pripadniki različnih narodnosti, različnih državljanstev in jezikov. Kdor se s takimi srečuje brez predsodkov in jih želi razumeti, kot je to delal in dela Fritz, ta ima vstopnico v paviljon sožitja in razumevanja. Vincenc Gotthardt