91. številka. Ljubljana, v četrtek 20. aprila 1905. XXXVIII. leto. t uhaja Texk dan zvečer, izimši nedeUe in praznike, ter velja po pošti prejeman aa avstro-ogrslte dežele aa fie leto 26 K, aa pol leta 18 K, aa četrt leta 6 K 60 h, aa en mesee 2 K 30 h. Za LJubljano ■ pošiljanjem na dom za m fto 24 K, za pol leta 12 K, za [Četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača aa vse leto 22 K, aa pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 60 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanile se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se se oznanilo tiska enkrat, po 10 h, Če se dvakrat, in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi usj se izvole frankov a ti. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je v Knaflovih ulicah št. 6, in sicer uredništvo v I. nadstropju, npravniltvo pa v pritličju. — UpravniŠtvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t J. administrativne stvari. Slovenski Narod11 telefon št. 34. Posamezne številke po 10 h. „Narodna tiskarna11 telefon št. 85. Klerikalni generalis-simus. Ljubljanski škof živi v naivnem mnenju, da je mogoče slovensko javnost z otročjimi zvijačami za norca imeti, Taka otročje neumna zvi-ača je zatrjevanje, da politike klerikalne stranke ne vodi ekcf. nego da postopa slranka popolnoma neodvisno in samostojno od škofa, č tali smo to Ludalost že večkrat v škofovem lista. V torek je ta list nastopil z novim »dokazom«, da škof nima v klerikalni stranki ničesar govoriti. Ta »dokaz« je naravnost vnebovpijoča naivnost: gkci ne sedi v lzvrševsinem odboru risalne sirsnke, ergo nima nič vpliv« in strankći- dela kar hoče ne glede na, škofa. Škof mora misliti, da ao vsi ljudje, ki čitsjo »Slovenca«, sami tepoi, kajti drugače bi se pač ne upal nastopati takimi nadvse nerodnimi zvijačami. Vsakdo ve, da je škof absolutni rovednik klerikalne armade. V cerkvenih in posvetnih zadevah odločuje e iinole njegova volja. K*r on reče, se mera zgoditi; kdor se ne pokori, tistega ksznuje, kakor more. Kako je na pr. bilo z bivšim bostanjskim župnu? Škof mu je poslal fermao. v eem ja b?lo rečeno, da mu pre-p i čuje vsako agitacijo proti klerikalni stranki in mu ukazuje, da mora, četudi proti svojemu prepričanju, agitirati sa klerikalce kandidate, sicer ga suspendira. Tako dela škof vedno. Škof je določil program klerikalne stranke, in v tem programu s^eji ne samo, kake cilje hočejo klerikalci doseči in s kakimi sredstvi jih hočejo doseči, ost več tu je tudi zapisano, da so [je od Boga postavljeni voditelji i ...dov. Ncbroj je tudi ukazov različnih papežev, da morajo katoliške s L- nke vedno in povsod vee svoje nehanje in delovanje urejevati po škofovi volji. Klerikalna stranka je popolnoma odvisna od šaofove mi losti in nemilosti. Duhovniki morajo parirati, kaker jim ukazuje škof, brez duhovnikov je pa v 24 urah klerikalni stranki konec. Ko je bil nem-'kut^r W;dmtr ljubljanski ikcf niao duhovniki sgUiraii in izvoljen je bil v kmetskih občinah oeio — Dežm&n. Klerikalna stranka je izključno duhovska stranka in naravno je tcrejt da bi se proti škofovi volji niti tre-notek ne mogla vzdržati. Sicer pa o tem že res ni treba več govoriti, ker ve vsaka duševna ieva, da je škof absolutni generalis-simus klerikalne bande. Nad vse neumno pa :e, da skuša »Slovenec« to prikriti in utajiti. Ljudje imajo vendar oči in ušesa in vidijo ter slišijo, kaj ee godi. Šscf nastopa na katoliških shodih, kjer se določajo programi klerikalne stranke; škof agitira osebno pri duhovnikih in vernikih s vso svojo škofovsko avta riteto in sili duhovnike, da morajo agitirati; škof izdaja pastirske liste, s katerimi ag-tira za k-erikalno stranko in napada ter preganja svoje politične nasprotnike — in tak škcf naj bi ne imel v stranki niČesor govoriti? •Slovenec« je škofa pač krvavo blamira), predstavljajoč ga kot moža, ki sme pač na vso moč in z vso silo agitirati za klerikalno stranko, ki pa v stranki nima r.ič vpliva. AH je torej škcf samo prigarjaČ aa klerikalno stranko? KterikaJci predstavljajo škofa, kot hi bil le nekak AVahlhund«. Premotili s tem ne bedo nikogar. Vsa javnost ve, da jo za vse početje klerikalne stranke edino iu izključno odgovoren le škof Jeglič. Jeglič je kriv,* da so politične razmere r* Kranjskem postale tako skrajno napete, Jeglič je kriv, da je politični bo. postal tako ijut in krvav in dokler bo Jeglič škof v Ljubljani, tudi ni misliti, da bi se kaj spremenilo. Bolj raz;tere morejo nastati šeie potem, ko sepreseliJegličvPleterje-Kdor misli na ozdravljenje političnih razmer n& Kranjsiero, mera računati s tem, da je to ozdravljenje toliko časa nemogoče, dokler se ne odstrani škof Jeglič. Vojna aa Daljnem Vztofen. Eskadra admirala Nebogatova. Iz Dlibuta se brzojavlja, kakor poročajo angleški listi,da seje tretjemu ruskemu brodovju pri otoku Sokotri pridružilo v e č vojnih ladij; to združeno brodovje je na to odplulo proti Diego G a r c i j i , kjer bo počakalo na Četrto rusko brodovje, ki baje dospe v Džibuti najkasneje v petih tednih. Čttrto brodovje bodo tvorile oklopnioe »Slav a«, »Imperator Pavel I.«, »Imperator Aleksander II.« in »A dmiral K o r -n i 1 o v« kot jedro; prvi dve oklop niči ste najmodernejšega tipa in ste armirani z najtežjimi topovi. S to esksdro odpluje na Daljni Vzto& še oklopna Irižarka »Pamjat A zova«, 18 križark in 5 podvodnih čolnov, ki jih je dalo zgraditi društvo za'ojačenje ruske vojne mornarice, in 20 torpedovk. To brodovje bo torej v celem štelo 48 vojnih ladij, od katerih bo pretežna večina novih. P j tem poročilu bi se torej dalo soditi, da ie admirrl Nebcgatov iz Džibuta odplul proti Madagaskarju in ne naravnost na Daljni Vztok. To domnevanje pa ni utemeljeno, zakaj iz Kolomba se brzojav-lja, da se je eskadra admirala Nebogatova 16 t. m. pojavila pri otoku Cejlonu in plula proti vzhodu s hitrostjo 10 morskih milj na uro. Sodi se, da dospe Nebogatov v p e t e k 2 1. t. m. do Singapora, v ponedeljek 2 4. t. m. pa v bližino Sttigona. Ker se splošno misli, da napade admrai Hoždestvenski japonsko brodovje, čim dospe na bojišče Neboga-tov s svojo eskeđro, je prav lahko mogoče, da Be vname uprav o velikonočnih praznikih na Daljnem Vztoku za vso vojno odločilna pomorska nitka. Uničenje kablja med Kitajsko in Formozo. Dopisnik »D*iiy Maiis« poroča iz Singapora: Iz zanesljivega vira sem izvedel, da so ruski agenti, ki so navidezno v francoski eluŽbi, prerezali kabelj med Fu-čonom na Kitajskem in Tam-zujem na otoku Formozi. Ako bi se Rusom še posrečilo uničiti kabeJj med Formozo in Ja ponsko, bi bilo to za ruske pomorske operacije največjega pomena. Vojne ladje pri Manili in Hajnanu. Reuterjev urad poroča in Manile: Včeraj so se pojavile pri Ba angusu južno od Minile tri vojne ladje, danes zjutraj pa štiri; kake narodnosti so bile te ladje, se ni moglo dognati. »Daiiy Telegraphu« pa ee javlja iz Tokija: Parnik »Gorona« je srečal pri otoku Hajnanu veliko vojno brodovje, ki je s polnim parom piulo proti severovzhodu. Oklopnioe in trasportne ladje so plule na sredi, ob straneh pa jih je spremljalo veliko število križark. L djevje je plulo s hitrostjo 10 do 12 merskih miij na uro. Kakor se čuje, so se ob južnem rtu otoka Formoze v prelivu Baši pojavile ruske torpedovke. Angleške vojne ladje v japonski službi. »Echo de Pariš« poroča iz Pe-trograda: V ruskih pomorskih krogih so silno ogorčeni o postopanju angleških vojnih ladij, ki vohunijo v prilog Japoncem. Rusko pomorsko ministrstvo ima dokaze v rokah, da angleške vojne ladje potom brezžičnega brzojava obveščajo že dlje časa Japonce o gibanju ruskega brodovja in da so med Singaporom in Hongkongom na vsakih 200 milj nameščene angleške kri-iarke, ki vsako količkaj važnejšo stvar brzojavno spor oče admiralu Togu. V tukajšnjih krogih se z veo gotovostjo zatrjuje, da se je Rusija odloČila mobilizovati svoje črnomor-sko brodovje in Turčijo pod pretvezo nemirov na Kreti prisiliti, da odpre crnomorski eekadri Dardanele. Boji pri Sinkingu in Sinmin-tinu. »Morning Post« poroča ii Tokija : Iz japonskega glavnega taborišča >e došlo poročilo, da se je severno od Sinkinga izvršil večj* spopad med sovražnimi predstražami, ki se je končal s tem, da so se Rusi umaknili proti severu. D.-ug Ijut boj je bil 38 miij zapadno od S i n m i n t i n a. Tega boja se je udeležil močan ruski konjeniški voj z artiljerijo. Po hudi borbi so se Rusi morali umakniti in so pustili na bojišču mnogo mnenesv. Kitajski ogleduhi zatrjujejo, da ruski armadi n.dostaja živil. Ruska armada med Canča-nom in Kirinom. Reuterjev urad javlja iz Tokija: Ruska armada, kolikor je je koncentrirane med Csnčunom in Kirinom, se ceni na 200000 mož. Portarturški ujetniki. Po uradnih izkazih, ki jih je pravkar obelodanila japonska vlsda, so Japonci ujeli v Port Ar-turiu 41.600 mož. Vseučilišče v Inomostu. Inomost, 19. aprila Akede-mični senat je izvedel novembrski sklep, da mora biti vseučilišče v za-naprej »reindeutsoh«, s tem, da je izdal oglas, v katerem bo naznanja: 1. Poučni in poslovni jez k na tem vseučilišču je nemški, le na bogoslovni fakulteti se smejo nekateri predmeti predavati v latinščini. 2 Vse vloge morajo biti pisane v nemškem jeziku ter se tudi v tem jeziku rešujejo. 3. Pr.icge k vlogam, ki niso pisane v nemškem jeziku, morajo imeti poverjeni nemški prevod 4. Vse Ali je Primož Trubar upesnitve vreden junak 9 ali ne? Goep-du prof. dr. Tominšeku odgovarja A. AS k ero. (Daije.) Trubar je pravi učenec Bonoinov. To sem tudi pokazal v svoji pesnitvi, ki sloni na zgodovinskih študijah. Kako se je Trubar dalje razvijal in se Čimdalje bolj od Rima oddaljeval, vidi vsak čitatelj. V luteranske strujo je bil Trubar prišel, da takorekoč sam ni vedel kdaj, vsled vzgoje v Trstu. Že tukaj in tudi pozneje je čital seveda Lutrove knjige in se tako poglabljal v novem prepričanju, ki je prijalo njegovi svobodoljubni duši. Takšna je morala biti geneza njegovega verskega razvoja. Da so mu pa vzlic Bonomovi šoli vstajali včasi dvomi in da je včasi čutil duševne boje, razume vBakdo, kdor količkaj pozna človeško dušo. Posebej muditi se ob takih verskih dvomih pa mi ni kazalo niti se mi je ljubilo, ker, j kakor pravim, nisem maral pisati verskega eposa, nego sem hotel predstaviti Trubarja kot tistega genija, ki je zbudil Slovence iz duševnega spauja ter j jih vodil pogumno proti solucu svobode 1 iu presvete . . . Ker g. kritik ne pozDa iu ne razume zgodovine slovenske reformacije, zato je tudi nemogoče debatirati ž njim o tem, kako se „obdelavajo" zgodovinske snovi. „Prcmostitev brezna" med snovjo in upesnitvijo je kritiku samo beseda, ki njemu ničesar ne pomeni. Ko bi razumel kaj o pesniški koncepciji, bi vedel, daje vsako umetniško ustvarjanje pravzaprav nekaka „premo-stitevu, težja ali ložja. Brezno pa vidi kritik med Trubarjem in „Trubarjem", ker gleda Trubarja z bibliografskega stališča, ker gleda našega reformatorja kot h 1 o 1 o g, ne pa kot umetnik, filozof in pesnik! Saj g. kritik niti prologa ne razume! Kritiku, gospodu T., je vse zoprno, kar je naravno, odkritosrčno in kar diha svobodo. Zato meni, da se ljubezen ne strinjaš herojstvom! Gospod kritik se pohujšuje nad prizorom .„Trubar**, J str. 48), ko Trubar snubi svojo izvo- ljenko Barbo in ji izpoveduje svojo ljubezen. Po kritikovem mnenju bi mo ral biti heroj vzvišen nad vsako človeško čuvstvo, ali pa bi sc menda moral bliniti. Jaz pa mislim, da mora biti in da jc heroj skoz in skoz Človek, potenciran človek! Kot popolen človek mora heroj Trubar občutiti tudi obligatni celibat kot tiranski jarem, ki ga vrže od sebe z indignacijo. Trubarju se je zdelo dostojneje, če se ožeui, kakor pa da bi na skrivaj živel z žensko — kakor je živelo v konkubinatu tiste čase na tisoče in tisoče klerikov. Da celibat ni utemeljen v novem testamentu, nego da ga je cerkev še le sama iz politično-disciplinarnih ozirov naložila duhovščini, tega menda g. kritik ne ve. O krivičnemu jarmu pa se nobeden človek, ki ima v svojih žilah vročo kri, ne izraža nikoli s parfumiranimi salonskimi besedami, najmanj pa junak ! Kritik nima niti pojma o realistični dikciji! A ker se je nad besedami Trubarjevimi v omenjenem prizoru škan-daliziral klerikalni r Dom in Svetu, zato se skandalizira tudi g. dr. Tominšek v „Ljubi. Zvonu" ! Kritik se pohujšuje tudi nad str. 121 in 122 v »Trubarju", kjer se Trubar poslavlja od svojih ro- jakov iu sovercev v Ljubljani, kjer jim kaže perspektivo v bodočnost, ko na stopa vlado fanatik Karel. Trubarjeve besede o strupu, ki ga Čaka v Rimu, Če bi ga ujeli iu izročili patrijarhu oglejskemu, so v bistvu zgodovinske in doslovno posnete iz njegovih pi sem, ali kritik se zgraža nad Trubarjem! Zgraža se menda tudi, ker opominja Trubar svoje somišljenike k vztrajnosti v prepričanju, kajti tudi dotične besede so deloma ad verbum posnete iz njegovih pisem. Da se pohujšuje kritik baš nad tema dvema stranema (121. in 122.), tega so v najhujši meri krivi tisti fatalni „ stranski oziri", ki imajo g. kritika na vajetih! Uzrajm-beg! Sestanek Trubarjev z Uzrajm-be-gom je seveda zgodovinski dogodek, ki se je vršil 1. 1567. ali v Ribnici ali pa na ljubljanskem gradu. Tudi na ljub ljanskem gradu je bil bosenski paša Uzrajm ujetnik in gost grofa Herbarta Turjaškega. Gospod kritik dr. Tominšek in ž njim vred še nekateri drugi mislijo, da ta prizor z Uzrajm-begom ponižuje Trubarja in da se ne strinja z njegovim herojstvom, Če mu namera, poluteraniti mohamedanske bosenske Slovane popol nonia izpodleti. Cela stvar ci tako „strasna", kakor se vidi na prvi pogled gg. kritikom. Zgodovina naše reformacije priča, da so Trubar iu tovariši v resnloi mislili na tako spreobrnitev „Turkov1 ; to omenjam tudi na str. 96. svoje pesnitve. Sestanek z Uzrajm-begom je epizoda, ki naj pokaže, da se je Trubar v tem oziru motil. Ali pa se heroj ne sme motiti? Zgodovina priča, da so se motili v marsičem tudi drugi svetovni heroji. Take zmote so bile marsikateremu izmed njih tragičue krivde, ki so ga strmoglavile v prepad. Ko bi bil Trubar stopil na čelo protestantom ter vodil z biblijo v roki nekako križarsko vojno proti „Turkom*4, bi bil brez dvoma propadel tudi fizično. Trubar se je v verskem oziru torej motil, kakor so se motili v kakem drugem oziru drugi junaki pred njim in za njim. Zmota je človeška slabost, a heroj ostane človek. Trenutki so v Življenju herojev, ko se nam pokažejo v takih človeških slabostih. Jezus je trepetal pred smrtjo, ki jo je videl neizogibno pred seboj. Viseč na križu toži:3„EIi, Eli, lama sabaktani?!«* — tiskovine in vsi spisi vseučilišča morajo biti nemški, ravno tako vsa naznanila predavanj posameznih profe-Borjev. 5. Vse prijave in drugi dokumenti za vseučilišče morajo b ti izpolnjeni v nemškem jeziku. 6 Vsa spričevala je pisati v nemškem jeziku, v kolikor ni običajna latinščina. 7. Pri promociji ostane v rabi latinščina. Vsi razglasi na akademiČnih tleh morajo biti le nemški, ter je vsak drugačen prevod prepovedan. V ta namen mora vse, kar se na tablo nabije, potrditi rektor. Kriza na Ogrskem. Budimpešta, 19. aprila. Razni listi poročajo, da bcdeta ministra fiieronvmi in Berzeviozy takoj po praznikih odstopile. Zaradi te zadeve je bil grof K h u e n - H e d er-varv pred dvema dnevoma poklican na Dunaj. — Z druge strani pa se zatrjuje, da bo sedanji počitniški mir v politiki v obeh državnih pDlovioah trajal še poldrugi teden. Iz Srbije. Bel grad, 19. aprila. Včeraj so v vojnem ministrstvu odprli ponudbe za nove topove. Skodove fužine so ponudile nabavo za 20% oeneje kot ostale tvrdke. Glede streljiva je najcenejši ponudnik tovarna Hirtenber ger. Sklenilo se še ni nič gotovega, vendar se splošno pričakuje, da se dobava razdeli na rasne dežele. Bel grad, 19. aprila. Ministrska kriza še vedno straši, dasi se še ni pokazala očitno. V vladnih krogih pričakujejo, da sa glede državnega posojila doseže sporazumljenje s krono Dogodki v Macedoniji. Belgrad, 19. aprila. Pripoveduje se, da je odšla pretečeno nedeljo iz Balgrada v Vranjo novo sestavljena deta, da od tam vdari v Staro Srbijo, četa sestoji iz enega majorja, Štirih poročnikov, 12 podčastnikov in 60 mož. Carigrad, 19. aprila. Poslaniki pripravljajo spomenico, v kateri turški vladi naznanijo, da smatrajo za nujno potrebo, da se za Macedonijo imenuje finančni ravnatelj. Sofija, 19. aprila. Usoda begunov še vedno ni rešena. Turška vlada je sicer svojeČasno obljubila ter se zavezala, da sprejme begune nazaj ter j h naseli. Ko pa so se sedaj na spomlad, ko se začno poljska deia, začeli beguni vr&čati v Maoedunijo, ustavili so jih na meji turški uradniki ter pustili čez mejo le tiste, ki so jih našli zapihane v uradnih izkazih, drugi pa morajo čakati na »sultanovo milost«. Io tako je na mejah zbranih nad 2000 begunov, ki bivajo na prostem ter se preživljajo od milcdarov. Carigrad, 19. aprila. Vsied pogodbe z otomansko b&nko je bilo Turčiji za tekoči mesec mogoče redno izplačati uradnike in vojaštvo. Nemiri na Ruskem. Petrograd, 18 aprila. V pristanišču so se razgovarjali vojaki Napoleon se je motil, ko se je smatral za nepremagljivega diktatorja vse Kv-rope. Njegova nenasitljiva vladoželjnost je bila njegova tragična krivda, ki ga je pogubila. — Bismark se je motil, ko je mislil, da dovrši v par letib svoj „Kulturkampf". Sam je bil pozneje izjavil, da se je motil in navsezadnje je Še pakti ral s svojim največjim nasprotnikom — Vatikanom itd. Iz razgovora z Uzrajm-begom, ki se je v resnici vršil in to baš zaradi verskih vprašanj, je spoznal Trubar, da je vsak poskus prozelitstva brezuspešen. Poslavlja se od bega, meralno premagan, a vkljub temu neuspehu ostane še heroj, saj se prvič vsak človek moti iu drugič spreobrnitev „Turkov" ni bil poglavitni smoter Trubarjevega reformatorskega in literarnega dela! To je bila samo Trubarjeva postranska želja, nekak „plus" v njegovom življenskem računu. Nikjer ne čitamo v njegovih pismih, da bi se bil žalostil zaradi tega malega neuspeha. Pa Uzrajm beg govori baje pre-modro in prehumanistično! Predvsem ne smemo misliti, da bi bili islamiti sami omejeni ljudje in divjaki, ki bi vojne mornarice z dalavc', ko se je približal policijski poveljnik ter zahteval, naj se razidejo. Ker ga niso slušali, je ustrelil med nje ter dva ranil. Razjarjena množica je planila za njim, ga dohitela v neki mesnici, kjer so ga vojaki toliko časa bili s pestmi, da je obležal mrtev. Petrograd, 19 aprila. Ariato-kratični krogi se boje obravnave proti Maksimu Gor k emu, ker ima preveč obtežilnega gradiva. Zato je prokurater hotel zadevo zavleči, proti čemur pa se zopet pojavili drugi vplivi, tako da se bo obravnava zanesljivo vršila 20. junija. Njegov za* gGvornik bo tudi zahteval, da se knez Svjatopolk-Mirski in druge vi soke osebe zaslišijo za priče. Petrograd, 19. aprila. Po mestu se razširjajo pozivi, naj moški pridejo 1. maja oboroženi na ulice, ženske in otroke pa naj puste doma. Marokanske zadeve. Pariz, 19. aprila. V zbornici je izjavil socialistični podpredsednik Jaures, da je marokanska politika ministra Deloasseja dovedla do velikih težav. Edina rešitev iz sedanjega položaja je bil direktni dogovor z Nemčijo. — Minister Delcass6 je odgovoril, da je marokanska vlada izjavila, da sprejme v prino'pu francoske predloge. — Ministrski predsednik Rouvier je rekel preoej ostro: Nemška država zahteva, naj bi njene interese spoštovali. Mi tudi ne zahtevamo več. — Posl. Pressence je izjavil, da bi bil srečen, ako se bo sfera pomirila brez ponižanja Francije. Nemčija je svoje vedenje glede Maroka spremenila šele s porazom Rnsije, in ko sa je začela t^ezvesa majati. Vstaja v nemški Afriki. B e r o 1 i n, 19. aprila. Jutri odrine iz Hamburga zopet nov transport v Afriko, obstoječ iz 26 častnikov, 342 podčastnikov in vojakov ter 435 konj. To dokazuje, da so imeli Nemci zadnji čas v Af?iki večja izgube, ki pa so jih zamolčali. Dopisi. Iz Podbrezja. »Slovenec« in »Domoljub« sta dolgo premišljevala, kako da bi odgovorila na dopis v »Slov. Narodu«. Iztuhtala sta torej po dolgem času prav farško zavijanje, mislili smo, da bodeta na resnico obsegajoči dopis v »Narodu« tiha; pričakovali pa smo, da zamoreta po znanem farškam receptu zavijati, in res, nismo se motili. Saj se poznamo, Mihec, kaj ne? V »Domoljubu« Vaše klerikalne renegate ščiplje po mežga nih, Vi pa tudi v »Slovencu« dajete »ex cffo«, da Vam je resnica oči ugrizla. Na vsa Vaša zavijanja odgovarjamo, Ž6leč, to debato smatrati končano s tem poudarkom, da naj vsak sam presodi bivše učitelja gosp. Verbiča in gosp. Sprachman zlasti pa Vas in Vaše podrepnike, ki radi podpišejo a la Podbrežani in prepričani smo, da bode sodba vsakega trezno mislečega taka, da se nikar s takim maslom po svetu smešiti in ne drugim svetovati knjigo v roke, bili nezmožni filozofskih mislij. Tudi islam ima svojo staro kulturo, ki je imela v srednjem veku razna središča. Na slavnem islamskem vseučilišču v Kordovi st se učili tudi kristjani. To omenjam samo mimogrede. Nemogoče torej ni, da bi bil tudi mohamedanec Uzrajm-beg, ki je bil skoro gotovo Jugoslovan, tako govoril, kakor govori pri meni. Če je bil paša in vojskovodja, iz tega še ne sledi, da je bil samo krvoločna zver, saj vemo, da pokriva včasi tudi vojaška kapa filozofsko glavo in da bije lahko tudi pod vojaškim plaščem altruistično srce. V verskem fanatizmu niso bili vsekdar ne-krist jaui najhujši. Zgodovina uči, da so n. pr. krščanski križarji čestokrat daleč prekašali mohamedanske prebivalce v divjem fanatizmu in krvoločnosti. Mo-hamedanski verski fanatizem se skoro ne more primerjati s krščanskim verskim fanatizmom kakršen je besnel v dobi inkvizicije, ko so katoličani sezidali žive ljudi na grmadah samo zato, ker so nekoliko drugače verovali. In kdo je sežigal na grmadah Žive čarovnice? Turki? Ne! — Kristjani! . . . S tem končavam poglavje o Uz-ra j m-begu ! * + * če ste je. Miha, še Vi, zlasti pa še Vaši podrepniki prepotrebni. Dosti je s tem rečeno o Vadi učenosti; a pro-pos, — u leni ste, da se Vam vsem že možgani rahljajo. Vprašamo Vas, če veste, ksj je anarhija pri šolskih otrocih? Otroke ja treba torej pobijati s polenom, Če so za palico ne občutni. Ne rečemo preveč, če trdimo, da je smešno, kar Vi v »Slovencu« kvasite; pod klop naj gredo pred Vami pedagogi. E no, tudi Vi potrebujete kako specialno laž. — Končno je res, da g VerbiČ ni z dopisom v »Slov. Narodu« v nikaki zvezi, tem u c imenovanega in Vas smo vzeli le zato, da Vaše nerodnosti spravimo med svet, če je gosp. Verbiču prav ali ne. Toliko še vzemite na znanje kot zadnji zasluženi poklon v tej debati od ne nekaj ur oddaljenih napredno mislečih Pod-brežanov. Dnevne vesti V Ljubljani, 20. aprila. — Volitev v veleposestfu. Pri dopolnilni volitvi iz veleposestva se je marsikaj zgodilo, kar mora kle-rikaloe hudo jeziti, ali največji udarec je vendar ta, da sa je vele-konservativni knez Hugon \V i n d i a c h g r u e t z udeležil volitve in da je ta stre gokatoliški kavalir glasoval s stranko nemških liberalcev. Srojega katoliškega in koa-eervativnega prepričanja knez \Vin-disohgraetz gotovo ni spremenil in zato si njegovega glasovanja ni mogoče drugače tolmačiti, kakor da je hotel a svojim nastopom pokazati, da obsoja početje klerikalne stranka vobče, zlasti pa njeno obstrukoijo v dežel nem zboru. To je pa za klerikalce res hud udarec, posebno če se pomisli, da so klerikalci pridobili notranjska kmetska mandata samo vsled podpore redovine Windisoh-gr&etz. — Mlekarski in sirarski tečaj v Logatcu, ki ga je vodil g. L e g v a r t, in ki je trajal osem tednov, se je včeraj slovesno zaključil. Tečaja se je udeležilo 12 učencev, ki so se poleg mlekarstva, sirarstva in oskrbovanja živine učili tudi živinozdravstva, mlekarskega knjigovodstva, računstva in spisja. Tečaj je bil potreben in ne dvomimo, da bo imel tudi koristi. Mlekarstvo in sirarstvo je postalo za gospodarstvo našega kmeta največjega pomena in razvija se tako lepo, da smemo gojiti najlepše nade tudi za prihodnost. Na Žalost moramo pribiti, da klerikalci iz gole hudobije in iz strankarskih političnih nagibov celo razvoj mlekarn zadržujejo in ovirajo. Po vsi sili hočejo tudi gospodarske naprave izkoristiti za klerikalne strankarske nsmene in nič jih ne ženira, da s tem delajo šk do kmetskemu prebivalstvu. — Jugoslovanski časnikarski kongres v Zagrebu? V belgradaki »Samoupravi« čitamo, da bo 1., 2 in 3 maja t. L v Zagrebu kongres jugcslo- Zakaj sem se oglasil na gosp. dr. Tomišeka kritiko s protikritiko, sem povedal. Gre se tu za načela. Mislim, da bi samo koristilo, ko bi pisatelji večkrat reagirali na kritike. Na ta način bi se pojmi čistili in bistrili. Ob-Činsto bi imelo potem jasnejšo sodbo o kritikovanem delu samem. Pred kratkim sem Čital v nekem dunajskem dnevniku, da je začel izhajati bojda v Berolinu poseben list, v katerem odgovarjajo pisatelji in umetniki na kritike o svojih delih. Ta list da se zove „Kritik-Kritik", to je kritika o kritiki. Ni napačna ideja, ustanoviti tak časopis. Nemci si tak luksus že lahko privoščijo, ker jih je dosti. Ali vsakdo razume, kako so prišli na misel ustanoviti tak organ. Kdor kaj kritiku je, izjavlja pravzaprav le, kako on sam sodi o čem. Literarna kritika je osebno mnenje kritikovo o kakem spisu. Ali ker kritik objavlja svoje osebno mnenje, tiskano v časopisu, suggeruje s tem svoje mnenje tisočem in tisočem; na ta način dobi njegovo induvidualno naziranje nekako avtoritativno veljavo. Lahko rečemo, da petdeset odstotkov čitateljev sodi potem e kritikovanem spisu precej tako, v a n s k i h časnikarjev. Na ta kongres odpošlje »Zveza srbskih časnikarjev« pet zastopnikov, vsak belgradaki dnevnik pa po enega Člana svojega uredništva. Tudi bolgarski časnikarji se vdeleŽe tega kongresa v večjem številu. »Samouprava« pravi tudi, da pridejo na kongres tudi Slovenci in večje število jugoslovanskih književnikov. — Krliko je resnice na tej vesti, ne vemo, ker ni bilo o tem kongresu obveščeno niti naše uredništvo, niti »Društvo slovenskih književnikov in časnikarjev«. Mislimo pa, da bi shod jugoslov. časnikarjev 1. maja t. i. v Zagrebu ne bil baš umesten, ko vendar zboruje 14., 15. in 16. istega meseoa v Voloskem »Zveia slovanskih časnikarjev«! — Društvo za pospeševanje obdelovanja ljubljanskega barja ja imelo 12 t. m. ob 11. uri dopoldne v mali dvorani »Mestnega doma« svoj občni zbor, ki je bil primeroma dobro obiskan. Društveni predsednik, gosp. župan Ivan Hribar, je otvoril zborovanje z daljšim govorom, v katerem je poudarjal važnost društva za obdelovanje ljubljanskega barja, zlasti ker se z osuševanjem barja bržkone še ne bode tako kmalu pričelo. Omenil je nadalje znatne podpore o. kr. poljedelskega ministrstva, tor sa spominjal umrlih društvenih članov gosp. bivšega deželnega odbornika dr. A. Soha&»rja in predsednika močvirskega odbora gosp. F. Trtnika. V zaamenje sožalja so navzoči vstali a sedežev. Iz tajmkovega poročiia o društvenem d&lovanju sledi, da ma društvo 200 članov, in da je začet« kom tekočega leta pristopilo k dru š*vu več občin na barju in v sosedstvu, in sioer občine: Ljubljana, Vič, Brezovica, Borovnica, Preserje, Tomišelj in Studenec-Ig, tako, da se lahko reče, da je večina gospodarjev na barju za stopana v društvu Društvo je oddalo leta 1904 po 30>dstctni znižani ceni 38700 kilogramov umetnih gnojil v vrednosti 2882 K 86 v in razveo tega 2300 kilogramov semen, in a cer semenske zimske rži (probsteiske in montanske), semenskega ovsa (non plus ultra, HopetowD, Waldviertler in oves velikan) in poleg tega raznih detelj in tr&v v skupni vrednosti 800 kron. Letošnje leto, in sicer do 12. t m, je oddalo društvo članom 50.000 kilogramov umetnih gnej«! po SOjdstotni znižani ceni v vrednosti 3850 K in rs z nih sčmen, to je: semenskega ovsa, jarega ječmena, detelj, trav in pese, skupaj okoli 2800 kg v približni vrednosti 1000 K. Društvo je doplačalo vsled 30adstotne znižane cene za gnojila in semena leta 1904 okroglih 1000 K, t-koče leto pa do 12. aprila že nad 1500 K. Društvo vzdržuje na lastne stroške pet preskušev&lišč, in sioer: pri Blatni Brezovici, pri Studencu, na Ižanski cesti pri Iški Loki, Škofljici in Borovnici. PreskuševališČi pri Blatni Brezovici in Studencu obstojita že od leta 1902; druga so se uredila deloma lansko leto, deloma letošnjo spomlad. Preskuševališča so deloma menjalni, deloma stalni umetni travniki. O uspehih praskušenj sledi poročilo v društvenih »Icvestjih«. Preskuieva lišče na Karolinški zemlji in v Lcgu vzdržuje c. kr. poljedelsko ministrstvo; vodstvo teh in drugih presku-ševališč ima ravnatelj dr. E. Kramer. Rasen tega je društvo leta 1904 pri sedmih gospodarjih po 1 oral naravnih travnikov za poizkušnjo na sejalo z mešanico detelj in trav. Gno- jila ja darovalo zastopništvo »Kali-sindikata v Gradcu. Inventar sa je pomnožil leta 1904 za 1 Sackov plug. Ker je bil tajni* preobložen z delom, ni bilo mogoča izdati »Iz ve s ti j« in določeno predavanje o cmnem obdelovanju barja sa ja moralo preložiti na jesen tega leta. Poročilo tajnika dr. E. K r a m e r i a se je vzelo z zadovoljnostjo na znanje, ter se mu izrekla za njegovo uspešno delovanje in tru-1 zahvala. Pregledovale i računov, gosp. meetni nad komisar Jakob Tomec in go«p. mestni konci ptst F. Švigelj poročata, da sta našla račune v popolnem radu. Društvo je imelo leta 1904 skupaj 10438 K 40 v denarnega prometa, in aicer 6120 K 19 v dohodkov in 4318 K 21 v stroškov, nakar občni zbor računa odobri. Nadalje se je na dotične predloge sklenilo, da se izreče c. kr. poljedelskemu ministrstvu, mestnemu občinskemu svetu ljubljanskemu io »Kmetijski posojilnici za ljubljansko okolice« za podeljene podpore zahva a; istotako ludi zaradi pospeševanja društvenih namenov gosp. nadzorniku v o. kr. poljedelskem ministrstvu Jun ju Kop p en s u in dr. W. Berschu, vodju preskuševališča na Dunaju. Končno se je sklenilo, d« se vlože za leto 1905 prošnje za pedporo na c. kr. poljedelsko ministrstvo, deželni zbor kranjski, močvirski odbor in »Kmet sko posojilnico ljubljarste okolic*, ter se uredi na barju društvena dre-vtsaica, da kode mogoča polagoma nasaditi ceste in pota (stradone) a sadnim drevjem. V prasojevalno So-misijo glede priznanja nagrad, določenih od o. kr. poljedelskega n Btrstva v povzdigo umnega obde,.> vanja ljubljanska?■ b&rsto nove?« — Neki drugi deček si je pokvaril želodec in mati ga je pripeljala k zdravniku. »Pokaži jezik !« mu je velel zdravnik. Deček je ubogal. »Še bolj!« mu je velel zdravnik. »Bolj pa ne morem,« je odgoril deček med solzami v očeh, »moj jezik je namreč zadi v ustah pritrjen« — Učiteljica je vadila v šoli odštevanje ter vprašala nekega paglavca: Ako gre sedem dečkov k ribniku, a le dvema je kopanje p e-povedano, koliko se jih koplje?« Deček, ki menda ni imel mnogo re-spekta pred prepovedmi, je odgovoril: »Sedem!« — »V nebesih pa že ne more biti lepo« je rekel ob de ževju triletni sinček svojemu očetu. »Zakaj meniš, da ne?« — »Ker ima polno lukenj, da spušča vodo« — Mala Anica se je trčila s komolcem ob mizo ter opisala materi svoje občutke: »Zadela sem ae z roko ravno tam, kjer dela v prstih zvezde.« * Zanimiv prizor pred sodiščem. Pred pariškim kazenskim sodiščem je te dni zagovarjal neki odvetnik nekega ponarejalca vina. V svojem govoru je rekel odvetnik patetično: »Ne, moj klijent ni vina ponarejal, njegovo vino je pristno. Ta račun tukaj dokazuje, da je vino iz svežega grozdja. Ta račun je ta-korekoč rojstni list vina . . « — »Ali imate tudi krstni list s seboj?« je vprašal predsednik med glasnim smehom občinstva. * „Žalibog!" Pri neki obravnavi pred kazenskim sodiščem v Bambergu je odgovoril toženi trgoveo na sodnikovo vprašanje, ali je ože- Kritikovati, presojati umetnost torej m najložji posel. Predno je kritik kritikoval bele trističnega pisatelja enkrat, kritikoval se je pisatelj sam že poprej desetkrat. Kajti tudi pesniško ustvarjanje je v nekem oziru nekako preteli tavanje, primerjanje, nekako izbiranje in presojanje. Umetnik, pesnik izroča občinstvu svoje delo brez komentarja. Cesar pameten pisatelj pričakuje, in to po pravici, ni „slava", pač pa tisto priznanje, ki izvira iz razumevanja. Da se ga prav razume in objektivno oceni — slovenska beseda ocena je naravnost imenitna! — tega pričakuje avtor. Avtor vrže na tehnico samo svoje delo, proizvod svoje umetniške individualnosti. Samo delo naj govori, brez ozira na to, katere šole je obiskaval avtor in katero akademsko stopinjo si je pridobil. Tako naj tudi kritik samo s svojo oceuo pokaže, da je res kritik. Najslabše je, če kak kritik pokriva svojo nesposobnost s kakim — dokto ratom ali drugim dostojanstvom. Kdor se torej loti kritičnega posla, mora vedeti, da govori kot „eden izmed množice", ali ne sme si domišlje-vati, da je najboljši ali najduhovitejši zmed množice. Dober kritik je torej nekak tolmač avtorjevega dela, nekak posrednik med pisateljem in čitateljem. Ne mislim govoriti o raznih metodah literarne kritike. Ali poglavitna naloga kritikova je brez dvoma ta, da nam razloži, kaj je našel v spisu, kako snov si je izbral pisatelj; kako jo je upesnil, kaj nam je hotel povedati, kake tendence ima delo, kaka je izrazil v delu umetniško lepoto . . . Svatopluk Čecli pripoveduje v neki črtici, kako je neki profesor Čital pesmi. Mož je iskal v verzih — glagolskih supinov in je bil ves srečen, če je naletel na katerega ! Pravi kritik v beletristični knjigi ne išče supinov, marveč lepote in tiste resničnosti, ki izvira iz temeljitega poznanja življenja in sveta; pravi kritik bo iskal v knjigi duševnega obzorja avtorjevega ter nam pokaže, katere so tiste vezi, ki ga (avtorja, pesnika) vežejo na njegovo dobo ter na družbo in na narod. Vse to nam bo povedal pravi kri tik, ki se je poglobil v avtorjevo delo ter ga temeljito preštudiral. Temeljit kritik je tudi vesten kritik, ki ve, da avtor svoje knjige ni iztresel iz rokava, nego da je plod njegovega duha, delo v najlepšem pomenu. Najslabši kritik je površuež, plitvež, ki se niti ne potrudi, da bi knjigo te-meljito in nirno preštudiral. Delo, kateremu je avtor Žrtvoval mesece in me sece, hipe, ki so bili morda najlepši v njegovem umetniškem ustvarjanju, „pre-sodiu lahkomiselni in površni kritik v desetih minutah. Morebiti se niti ne potrudi, da bi knjigo preČital od konca do kraja — nego on jo samo flegma tično prelista — in njegova „sodba" je gotova. Jasno je, da se z ničimer ne žali avtorja občutneje nego z bagateli ziranjem. Takisto se pa razume same ob sebi, da se tak površne/, obsoja sam ter da ne zasluži imena kritik. Pravi umetnik, pesuik ne piše zato, da bi si prislužil denarja, nego piše zato, ker mora pisati, ker mora povedati to, kar mu napolnjuje dušo. To, kar je bistvo vsakega pravega umetnika, elementarno veselje do ustvarjanja, nagon izraziti svojo individualnost ter odušev-Ijcnsst v trenutkih umetniške produkcije, se ne da niti naročiti za denar niti prodati. Zato pravi Puškin: „1 le iiPtuaeirn BZOISOaClaC, HO MOŠSS PVKOllBCh liro;niTb" . . . S površnim in krivim razumevanjem se pa avtorju dela tudi zato krivica, ker ga gleda potem nesamostalno Čitateljstvo v neki neresnični podobi. Zgledov za površno kritikovanje bi se lahko uavedlo iz naše literature precej veliko. Naj se mi ne zameri, če navedem tukaj primer iz svoje „prakse". Saj vsak pisatelj najbolj sam ve, če ga je kdo krivo presodil. Neki kritik je rekel lani v avgustovi št. „Ljublj. Zvona" (str. 502.) ocenjuje moj „Cetrti zbornik poezij", da se z malimi izjemami več ne spuščam na socialno polje. Takoj sem videl, da kritik meša delavsko v orašanje s socialnim vprašanjem vobče. Ali delavsko vprašanje je samo del socialnega vpra sanja. Socialno vprašanje obsega preureditev vse človeške družbe, a v tej družbi živijo še drugi elementi poleg mezdnih (obrtnih in industrijalnih) de lavcev. Ne samo mezdni delavec naj dobi po socialni preuredbi več svobode, nego vsi sloji Človeške družbe si mo rajo pridobiti boljšo eksisteueo. Socializem ima v svojem programu tudi svobodo narodnega razvoja. Tudi vprašanje narodne avtonomije je del socialnega vprašanja. Ali je boj narodnih manjšin in malih narodov za eksistenco milejši iu ložji uego razredni boj? (Konec priii.) njen: »Žalibog!« Za to nedostojnoat je predlagal predsednik tri dni zapora, a sodišče ga je izpustilo proti 10 markam globe. — Potem pa je Šele sledil sprejem doma! • Fotografioni aparat za debelost. V Parizu se je moral zagovarjati pred policijo neki človek zaradi vagabundstva. Bil je to silno dolg in tenak človek. Kaj je vaš posel?" ga je vprašal sodnik. „ Sedim kot model za debelost" je odgovoril jetnik. Sodnik je bil osupel nad tem odgovorom in ker ga ni znal raztolmačiti, zahteval je razjasaitve. „ Bil sem v službi tovarnarja kemičnih preparatov", odvrnil je suhi Človek. „Te preparate je bilo treba priporočati kot sredstvo proti debelosti. Oblekel sem obleko iz elastike, katero smo napihnili, da sem bil največji debeluh. Nato bo me fotografirali. Potem so mojo sliko postavili v izložbo z napisom ,Pred vporabo'. Nato smo spustili nekoliko zraku iz elastične obleke iu vdrugič sem bil fotografiran. Tudi ta moja slika je prišla v izložbo z napisom : ,Po enomesečni vporabi'. Naposled sem elastično obleko vrgel raz sebe in fotografirali so me v naravni debelosti. Fotografija je dobila napis: ,Po dva-mesečni vporabi'." Ubogi Človek je pravil nato, da zanj potem ni bilo več posla, ker ni rabil tovarnar novih fotografij in je prvotnih imel zadosti za mnogo let. Stradati je moral in se potepati okrog, dokler ga niso obdolžili vagabundstva, med tem ko je postajal fabri-kant z njegovimi fotografijami vedno debelejši. • Kitajski pregovori. Denar je dober služabnik, toda nevaren gospodar. — Kdor posojuje, da ae zida, zida, da proda. — Dobri aosedje so boljši od oddaljenih sorodnikov. — V družbi poslušajo možje drug drugega, ženske se pa opazujejo. — Lape ženske so navadno jako nesrečne; grde so nasprotno dragoceni zakladi. — Kes je odmev izgubljene čednoBti. ' Otročje srce kot zdravilo. Havansko prebivalstvo je zelo razburjeno, ker je neki »Voodoo«-zdravnik, Boucourt po imenu, obtožen umora dvajset mesecev starega belega otroka. Našli so truplo otrokovo, iz katerega je bilo izrezano srce. Neka stara zamorka Ivana Ta boresje potožila zdravniku Boucounu svojo dolgotrajno bolezen in ta ji je nasveteval kot zdravilo srce belega človeka. Zamorka je ukradla belega otroka in ga umorila. Okoli 12 zamorcev je zaprtih zaradi sodelovanja pri tem zločinu. Akoravno bo bržčas Boucourt na smrt obsojen, ni upati, da bi se odpravilo njegovo zdravilo. Voodoo zdravniki so navadni, a izurjeni mazači, ki imajo ljudstvo popolnoma v oblasti, da se jih silno boji. Če zve zamorec, da je Voodoo naščuvan nanj, umrje včasih samega strahu. Izpred sodišča. Kazenske obravnave pred okrajnim sodiščem. Naše „dobro katoliško ljudstvo" je vsled krivde svojih „pasurjev" Še zolo podivjano. Včeraj so ae imeli zagovarjati fantje Janez Založnik, Janez StraŽišar, Andrej Selan Jlu I. Kozina iz Notranje Gorice v ljubljanski okolici, ker so metali za učiteljem g. Leonom Pibrovcem polena in kamenje. Janezu Založniku in I. Kozini se ni moglo ničesar dokazati ter sta bila oproščena; Janezu Stražišarju in Andreju Selanu ae je pa dokazalo, da sta nekaj na tleh pobirala iu za učiteljem Pibrovcem metala. Ker je bil sodnik prepričan, da to, kar sta pobirala, niso bili uiti cekini niti amodke, marveč polena in kamenje, je obsodil vsakega na tri dni zapora. — Marija Menard, pisarniškega sluge žena v Vod-matu, je reklo Mariji Klemene iz Vod-mata, da je „hudičevo dolga Štanga", da je tako dolga, da še noben moški zanjo ne mara. Menare je bila obsojena na 10 kron denarne globe, oziroma na en dan zapora. — Rudolf \Verbinek, rojen na Dunaju, bivši tovarnar v Šent Vidu nad Ljubljano, sedaj hišni posestnik v Ljubljani, je imel shranjen pri gostilni Čarki g. Frančiški Blažur v Šent Vidu svoj klavir. Ta klavir se je 3. novembra m. 1. zaradi nekih zaostalih davkov zarubil. G. Werbinek je vkljub temu odpeljal klavir iz St. Vida v Ljubljano ter tako onemogočil izvršbo. Obsojen je bil v denarno globo 10 K, oziroma na en dan zapora. Župnik Janez Zabukovcc na Jesenicah in — tiskovni zakon. Kakor smo že včeraj poročali, je bil župnik Zabukovec obsojen pred ljubljanskim okrajnim sodiščem v denarno globo 10 kron, oziroma na en dan zapora. Zabukovec je, kakor sam priznava, razdelil v začetku marca letošnjega leta med svoje ovčice okrog 600 tiskovin. Vsebina dotičnih tiskovin nam natančno ni znana, vemo pa prav dobro, da obsegajo tiskovine politične hujskarije. In Janez Zabukovec se je moško raskoračil pred sodiščem ter na dolgo in široko govoril o „dušnopastirski službi", o „duSuo-pastirskib zadevah", o svobodi i. t. d. Dejal je, da mora imeti kot dušni pastir popolno svobodo, ki se mu ne sme na noben način kratiti. Trdil je, da ima kot dušni pastir pravico, da razdeljaje tiskovine in da sklicuje shode na prostem, kadar mu drago, ne da bi mu bilo treba to preje naznaniti glavarstvu. Hvala Bogu, da Avstrija vendar še ni papeževa provincija, v kateri bi imeli znani Za-bukovci in Jeglici tako svobodo, da bi zatirali politične nasprotnike, kakor bi se njim zljubilo. Ker proglaša naša po-litikiijoča duhovščina brez izjeme vse klerikalne naprave kot „duŠnopastirske zadeve", je gotovo, da bi nastal največji nered v državi, ako bi se ne kaznovalo ljudi, ki greše v izvrševanju svojih „dušnopastirskih služb". Zabukovec si bode sedaj menda zapomnil sodnikove besede: „Postave so za vse, tudi za župnike!" Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem. Mile Sekiš, v Skarah na Hrvaškem doma, sedaj delavec na HruŠici, in njegova priležnica, 20 let stara Dragica Banjeglav, sta napravila več sleparskih dolgov z zatrdilom, da jih bo plačal Sekič od svojega zaslužka. V zadnjem mesecu ni več delal, ker se je čutil bolnega; to je bilo baje vzrok, da je s svojo ljubo, Dragico, nameraval iti domov. Ostal je dolžan na mesu, za mleko; zlasti sta pa hotela obdolženca oškodovati Marijo Donat za 54 K. Bila sta na jeseniškem kolodvoru zasaČena in aretovana. Imela sta tudi na tuja imena se glaseča potna lista. Obsojena sta bila vsak na 5 tednov ječe. 2.) Macedonec Kosta Stojan, delavec v Hrušici, je svojega sodelavca Štefana Josseffa tolkel s pivsko steklenico po glavi in po obrazu in ga nevarno poškodoval. Stojan je bil obsojen na 6 tednov ječe. 3.) Že štirikrat zaradi tatvine kaznovana Angela Medved, delavka iz Šmartna pri Litiji doma, je izmaknila v Lokah, H sicer: Ani Martinšek in Ani Loirar vsaki po 2 kokoši, Barbi Čuk raco, Ivani Adler v Bevškem je izmaknila mošnjiček z vsebino 3 K, Mariji Režnar v Trbovljah je pa iz sobe izmaknila G K gotovine in ravno-tam je vzela v večkratnih presledkih premoga v vrednosti 3 K 60 v. Obsojena je bila na T mesecev težke ječe. 4.) Anton Rovan, bajtar v Martinjaku, je v Premrovi gostilni Janeza Debevca trikrat tako udaril preko ušes, da mu je v levem ušesu počila mrena; nato ga je še zunaj gostilne vrgel ob tla in tepel. Šele Jožef Rožanc je napravil tepežu konec. Tepež se je vnel zaradi tega, ker je Debevc obdolžencu dvakrat klobuk z glave zbil. Rovan je bil obsojen na 6 tednov ječe 5.) Delavca Janeza Iskra in Anton Fertschnigg, potem Neža Iskra, delavca žena, in slednje nezakonska hči Marija Klobučar, vsi iz Mirce, so obdolženi tatvine. Prva dva sta vzela na Savi Lad. Pospischilu iz kur-nika 5 kur, teden kasneje sta vzela Mariji Bevc 6 kur in petelina, še tisto noč pa je izginila v Grobljah Jožefu Bergantu iz kurnika 2 K vredna kura. Že tri dni potem sta ae vtihotapila Janez in Neža Iskra v Novi vasi v neki zaklenjeni svinjak, kjer je bilo 13 kur. Ravno ko sta si prisvojila eno kokoš, zasačil jih je občinski stražnik Nace Koritnik. Neža Iskra in Marija Klobučar sta v Mojstrani tudi osleparili štiri stranke za znatne zneske, ker sta na up vzela raznega blaga. Ukradene kure so obdolženci skupaj použili. Janez Iskra je bil obsojen na 5 mesecev, Fertschnigg na 2 meseca in Neža Iskra na 3 mesece, vsi trije v težko ječo, Marija Klobučar pa na mesec dni ječe. Telefonska in brzojavna poročila. Krakov 20. aprila „Nova Reforma" javlja iz Lcdza, da se je tam v gledališču primerila velika demonstracija. V igri „Eros in Psyche" se umori tiranski kralj. Pri tem prizoru je začelo občinstvo burna vpiti: „Dol s carjem, živela svoboda, živela ustava. Prepevajo revolucionarne pesmi je po predstavi velika množica demonstrirala po mestu. Berolin 20. aprila. Ruski minister Witte je odstopil. V ruskih političnih krogih se sodi, da \Vittejeva politična karijera s tem še ni končana. Berolin 20. aprila. Morilec velikega kneza Sergija, Kalajev, je identičen s tistim Kalajevom, ki ga je pruska policija pred nekaj leti prijela in izročila ruski policiji, ker je nosil iz Nemčije anarhistične spise v Rusijo. Stvar pride v drž. zbora na razpravo. Pariz 20. aprila. Občinski svet je delavcem v Limogesu izrekel svoje simpatije in za rodovine ustreljenih in ranjenih delavcev dovolil 5000 frankov. Petrograd 20. aprila. Med kmeti v 50 vaseh okraja Prosku-rov se je začelo revolucionarno gibanje. Vlada je poslala vojaštvo tja Varšava 20. aprila. V predmestju Povonskij je policija areto vala kakih 200 mlađih ljudi. Dobila je pri njih mnogo revolverjev in revolucionarnih spisov. Pariz 20. aprila. Tukajšnja izdaja „New-York Heralda" poroča, da je življenje Kretskega regenta, princa Jurja, v nevarnosti. Dve angleški ladji sta že pri Kreti, dve pa še prideta. Rusko-Japonska vojna. London 20. aprila. Iz Tokia se poroča, da se mudi bro-dovje admirala Roždestven-skega pri zalivu Kamaran, da križari tamkaj in kontrolira trgovske ladje. Vse japonsko javno mnenje je vsled tega skrajno razburjeno in očita se Franciji kršenje nevtralnosti in nelojalno ravnanje. Časopisi groze Franciji z vojno in izrekajo upanje, da bo Angleška pomagala Japonski. London 20. aprila. „Daily Telegrapha trdi, da je Japonska že formalno protestirala pri francoski vladi zaradi kršenja nevtralitete, storjenega s podpiranjem ruskega bro dovja. London 20. aprila. „Daily Te-legraph" javlja iz Honkonga, da sta prišla tja dva parnika, ki zatrjujeta, da v zalivu Kamaran ni nobene ruske ladje. London 20. aprila. .laponci so 50 milj vzhodno od Singhinga zavzeli neko važno pozicijo. Rusi so se umaknili proti severu. London 20. aprila. Iz Manile se poroča, da so se vojne ladje, ki so se pojavile pri Lugajenu, ležečem na otoku Luzonu, ponoči odpeljale, ne da bi se vedelo kam in ne da bi se jih bilo spoznalo. Zavarovalne vesti. vzajemni zavod za zavarovanje življenja na Dunaji. I., Wipplingerstrasse št. 30. V I. četrtletju 1905 je bilo vloženih 4072 zavarovalnih ponudb z zavarovalno vsoto okroglo K 4,934.000*—, izmed katerih je bilo izdanih 3767 polic za zavarovalno vsoto K 4,042.000—. V I. četrtletju zapadle zavarovalne premije in pristojbine, kakor tudi kapitalne obresti znašale so okroglo K 1,325.000. — Zapadla plačila pa K 752.000. Od obstanka zavoda se je izplačalo K 56,834.000. 1295 Police wJanu8a* so po triletnem obstanku nezapadne, po petletnem obstanku neizpodbitne. Po petletnem obstanka izplača zavod tudi za slučaj sarnoumora, d?ohjja ali pijanstva. Nudi tudi brezplačno vojno zavarovanje, in plača zavarovalno vsoto takoj, to je brez odloga in brez provizije. Nadaljna pojasnila daje in zavarovalne ponudbe sprejema Filijaika „Janusa" za Štajersko, Koroško in Kranjsko v Gradcu, Janushof. j,£e Criffon* 2 Dobiva «e povsod. 1079 sirjejio in ie/^oce napravijo, kpžc belo in nežno. Formi proti Škatljica 40 vin. Po vseh lekarnah. Učinek presenetljiv. Ob pričetku nahoda skoro nezmotljiv uspeh. 684-14 Borna poročila. ljubljanska „Kreditna banka11 v LJubljani. Uradni koral dan. bor*« 19. aprila 1906. 4*/, majeva renta..... 4°/0 srebrna renta..... ft°/t avstr. kronska reuta , . ■•/, „ alata , 4°/0 ogrska kronska „ . . . §•/. „ alata . . . . 4°/e posojilo dežele Kranjbk* . tVi0/« posojilo mesU Sptjet . »'/■•/• . » • 4'/s*/o boa.-herc. Šel. poa. 1902 4°/0 češka dei. banka k. o. ■e/. ■ • . io. . 4 V/0 sat pisma gal. d. hip. b. I'V/o P***, kom. k. o. a. 10°/o Pr....... 4l/a°/o ust pisma Innerat. hr. •V/t • . ogrske eea. dei. hr....... 4 Vi0/« a- P"- ogr. hip. ban. . I1/,0/« obt ogr. lokalnih že letnic d. dr..... 41/t°/0 obl. Seske ind. banke . 4*/A prior. Trat-Poreč lok. šel. 4°/0 prior. dol. Šel..... §•/, „ juž. šel. kup. V,Vi • 4l ,° „ svat poa. ii šel. p. o. . Breeke. 4reeke od 1. 1860»/, .... . n . 18«*...... tiaake...... sem. kred. I. emisije . . B- - • ogr. hip. banke . . . arbske k frs. 100— . turške...... aaailika srečne .... Kreditne 0 .... Inomofike „ . . . . Krakovska Ljubljanske A.TSL rud. križa Ogr. „ „ Rudolfove Saleburake Dunajske kom. Delnic«. Južne Železnice .... Državne železnice . . . Avstr.-ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke . . Ogrske „ „ . . Živnostenske „ . • Premogokop ▼ Mostu (Broz) aipinake montan .... Praške šel. tndr. dr. . . . Sima-Muranyi ..... Pr bo vijake prem. družbe Avstr. orožne tovr. družbe . Češke sladkorne dražbe ' . Valn Se. C. kr. cekin ...... SO franki....... 10 marke....... Sovereigns...... starke........ Laški bankovci..... Sablji........ Dolarji........ Dnv Blago 100*45 10026 100-50 U»'8« 9&-0!> 118 65 »9-60 10050 100-— 101*60 10015 10015 101 25 10760 100-50 100-60 10010 100 — 100-75 99* 99*60 318 75 10116 194 — 288 — 168 85 310 — 808*— 281 — 109 — 144 — 27-80 485-— 79-— 89 — 66 50 57 38-6b'— 74 — 639 — 89 40 657-25 1660 — 664'— 774 -247*50 65G — 630 25 £664 — 645 >b 2G6*— 608 — 165 — 11*30 19'OG 23*42 23*92 117-15 96 35 252 50 4-84 100*66 100*45 100*70 120*— 98*25 118 7;". 101- -101*50 100 — 102- 60 100'60 100- 66 102-20 108G0 101- 60 101 10 101 — 101-101*76 100"— 32075 10216 197-50 2»2- -170-85 819 — 316 — 286 — 114 50 145*- -29*40 495-60 83-94 — 72 — 69 — 40*— 69-83 70 649 — 9040 658*25 1659 — 665*- -775 — 248*50 862 — 631 25 2670 — 545-25 272 — 611 — 167 — 11*34 19-09 23-60 24 — 117*35 9555 263-25 6*— a a Žitno cene v Budimpešti. Dne 20. aprila 1906. Termin. Plenica aa april . . . . sa 100 kg. K 17?30 Pšenica 9 maj .... „ 100 Pšenica „ oktober . . . „ 100 Koruza „ maj . . . . „ 1 0 Oves g april . . . . „ 1QQ Nespremenjeno. Meteorologično poročilo. Vlaln* nad morjem S06S. Srednji mani ftl&k 786 0 mm 17-62 16*38 1454 1376 April Cas opazovanja Stanje barometra v mm Temperatura v °C. 19. 9. zv. 7303 93 20. 7. rj. 731 6 76 • 2 pop 7c0 7 13 0 Vetrovi si. jug si. svzh. si. ssvzh Nebo jasno oblačno oblačno OIOUU|B Vl/Ol(ft|OUJ(» ium^ia',iw aormale: 10 4°. — Padavina 0 0 mm. Zahvala. Vsem, ki so nam na katerikoli način izkazali svoje sočatje ob pre-bridki izgubi predragega nam soproga, očeta, brata in svaka c. kr. sodnega svetnika Franca Mikuša izrekamo najprisrčnejšo zahvalo. Nafia najiskrenejša zahvala zlasti vsem darovateljem pielepih vencev in vsem, ki so pokojniku izkazali zadnjo čast ob izprevodu, sosebno preblagorodnemu gosp. Alb. Levic-ni k a, c. kr dež. sadnemu predsedniku, gg. uradnim tovarišem rajni-kovim, si. c. kr. uradom, si. mestni občini Škofjeloški, si. Čitalnici in si. gasilnemu društvu. Istotako zali valjam n na j topleje preblasfi gospe Mat. Caleari in Fer. llallada ter gg zdravnika dr A. Arka in dr. Fr. Zafcrajščeka, ki so predragem□ pokojniku naj ljubezni veje lajšali zadnje ure življenja. V Ško f ji L oki, 20. aprila 1905. 1304 Žalujoči oatali. 2 krepka dečka z dežele, katera imata veselje do kovaškega obrta, sprejme takoj pod ugod nimi pogoji 1298-1 Fran Belic kovaški mojster v Ljubljani, Tržaška cesta štev. 7. a aprejme takoj 1291—1 Gabrijel Ambrožič urar na Jesenicah, na Gorenjskem. Ljubljana! Pogačarjev trg. Fotoplastična umetna razstava. V soboto, dne 22. aprila 1905: zadnji dan razstave s WT" Najnovejši posnetek Jeruzalem Razstavljeno od nedelje 23. do vštete sobote 29. aprila 1905: Zanimivo potovanje po italijanski rivieri. Vsak dan — tudi ob nedeljah In praznikih — odprto od ». do 1*. ure dopoldne In od 9. do O. ure popoldne. Za šole in društva znižana vstopnina. Z odličnim spoštovanjem 1244 Ia jedilno mast pošilja po 78 v. klgr. v vsaki množini firma LAD. URBAN & spol., Praga—Žižkov. V zakup so i&čo • i .y n za LJubljano. Plačalo bi se za leto K 300—. Ponudbe pod „L. B.1' upravništvu „Slov. Naroda". 1292—1 Zahvala. Podpisani sem vzel gostilno gosp Josipa Škerlec v Gorenji Radgoni v najem, kar pa moji soprogi 'vsled rodbinskih razmer ni bilo povolji, vsled Česar sem gospoda škerleca pismeno zaprosil za povrnitev polovice nadava in je gospod Škerleo dobrodušno ta koj ustregel moji želji, zakar se mu tem potom iskreno zahvaljujem. 1297 Ivan Kunst Proda se aaradi riroiinskih razmer v Koprivnici na HrvaŠkem hiša z gostilno na lepem prometnem kraju. Samo ob aemniih se iztooi ▼ tei gostilni na leto okoli 350 do 400 hI sameg& vina. Preda se tudi vsa gostilniška oprava io orodje. 1007—10 Kupoi naj se obračajo ssmi osebno na Marina Bilica, gostilni oarj* v Koprivnici na Hrvaškem. fcit 12974. 1283—2 Občinski svet ljubljanski je dovolil tudi za letos 600 K v ta namen, da mestni magistrat poalje primerno število ubožnih škrofuloznih otrok v morske kopeli v Gradež. Magistrat to oznanja s pristavkom, da mu je prošnje za občinske podpore v omenjeno svrho izročati do 15« maja letos in v njih posebno naznaniti, ali bode bolnega otroka spremljal kdo domačih sam do Tržiča, ali ga bode treba tja poslati z najetim spremstvom. Ozirati se bode magistrata pri podelitvi podpor v prvi vrsti na otroke, ki imaje v Ljubljani domovinsko pravico. dne 12. aprila 1905. rnolendt Voščilo za čevlje in creme za blesk Nigrin SS££SJi?LZ£Jl usnje stanovitno. — Ustanovljeno 1832. — C. in kr. dvorni dobavitelj na DUNAJI'. — Dobiva se povsod Ces. ki. avstrijske ^ državne železnice. C. kr. ravnatelj stro drž. železnice v Beljaka. Izvod iz Troznegret reda. Veljaven od dne 1. oktobra 1904. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE juž. kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. ari 24 m ponoči osobn vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, ces Selithal v Aossee Solnograd, čez Klem-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. ari 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, tez Selzth&l v Solnograd, Inomost, 6ez Klem-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijme /are, Heb, Francove vare, Prago, Lipsko. čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 54 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selithal, Solnograd, Lend - Gastein, Zeli am See, Inomost, Bregenc. Curih, Ženeva, Pariz čez Am tetten na Dunaj. — Ob 3. ari 66 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Smohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno, tez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejavice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, direktni voz I. iu II. razr.), Lipsko, na Dana) tez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobnt vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste. Inomost, Monakovo (Trst-Monakovo direktni voz I. in II razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 6 m pop. istotako. — Ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri 23 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo Inomost, Franzensfeste, Solnograd Line, Steyr, Ischl, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak. (Monakovo-Trst direktni voz 1. in H. raz.). — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak is Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak s Dunaja čez Amstetten, Lipsko. Prago (direktni voz I. in II. razreda), Francove vare, Karlove var:. Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, | Pariz, Ženevo, Curih, Bregene Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Šmohor, Pontabel. — Ob 4. nr< 44 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Mouakovoga, In o mosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 44 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka. Šmohorja, Celovca, Pontabla, čez Selztbal iz Inomosta, Solno^rada čez Klem-Reifling, iz Stevra. Linca, Budejevic, Plzna, Mar. varov, Heba, Francovih varov, Prage in Lipskega. — PROGA IZ NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta io Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m. zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m po noč t samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAM N1KA. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 10. uri 69 m dopoldne, ob 6 uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 65 ni ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — Čas prihoda in odhoda je označen srednjeevropskem času ki »e za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani. 1 Ustanovljeno 1862 Najstarejša tvornica c. Isr. dvemi Telefon 584. peči in ognjišč RUDOLF GEBURTH, Dunaj VII. Kaiserstrasse 71, na voglu Burggasse. 1<;93— 4 Zaloga ognjišč, štedilnikov in strojnih ognjišč za vsako porabo. Vee vrste peči tudi 8 trajnim gorenjem. Specialni katalogi gratis in franko. 18742290 4555 Št. 296 Razglas. 1303-1 Pri mestnem magistratu ljubljanskem je po polniti v smislu] sklepa občin- skega sveta z dne 20. decembra 1904 služba načelnika popisovalnega urada b prejemki Četrtega Čiuovnega razreda. Prošnje za to službo, v katerih je v smislu § 12. službene pragmatike za uradnike mestne občine ljubljanske izkazati zahtevano usposobljenost, je vlagati najkasneje do 26. dne t. m. pri mestnega magistrata predsedstvu. Prednost gre prosilcem, ki so že poslovali v kakem popisovalnem uradu. Mestni magistrat v Ljubljani, dne 19. aprila 1905. Znižane cene! ca Zaloga čevljev najnovejših oblik po znižanih cenah v prvem in največjem zavodu za obutev na Kranjskem f ran Szantiiir, Ljubljana, Selonburgove ulice 4. Lawn -tennis in 1256—2 turistovski čevlji v bogati Izbiri. Gama Se vseh vrst. Racijonalni čevlji za otroke po najnižjih cenah. Q> Q_ CD N< CD (d "D O (/>< o>" T3 O "O o < N cd Znižane cene! i. 5 . 1 >; < Karel Januš. juvelir in zlatar Ljubljana. Židovske ulice 3 pr poroča kot 1940—2 V ena n svojo zalogo zlatnino in srebrnine, kakor tudi prstanov z briljanti in dijamanti, poročn ib in drugih modernih prstanov, zlatih in srebrnih ur in verižic za gospode in dame. dečke in deklice, broš, uhanov, zapestnic, priveskov, nožev in vilic iz srebra in kitajskega srebra ter vseh v to stroko spadajočih predmetov. E3 Zaradi prevelike zaloge prodajam vse blago pod lastno ceno: moške, deške in otroške obleke iz najmodernejšega blaga, zelo lepo izdelane; originalne angleške površnike in športne suknje najnovejših modnih barv; angLške modne telovnike od Tako imam tudi klobuke in slamnike, srajce, in kravate v veliki izberi. Damski sukneni kostumi najnovejše oblike z razširjenimi rokavi (Schinkenarmel) že od Jopice, paletoti, mantilje, krila Garrick, bluze poslednje novosti po čudovito nizkih cenah. Angleško skladišče oblek O. Bernatovič v Ejubljani ===== VABILO na XXV. OBČNI ZBOR „Kmetske ljubljanske okolice v Ljubljani" kateri se bode vršil dne 4. majnika 1905. leta ob 3. uri popoldne v zadružni pisarni na Dunajski cesti št. 18. 1. ) Nagovor ravnatelja. 2. ) Poročilo tajnika in blagajnika. 3. ) Poročilo nadzorstva. 4. ) Odobrenje letnega računa. IDrLOTrr^I red: 5.) 6.) Volitev: a) ravnatelja, b) blagajnika, o) kontrolorja, d) 2 namestnikov, e) 3 članov v nadzorstvo. Predlogi društvenikov. 1290 V Ljubljani, dne 20. aprila 1905. «1 1. fanaaffa «1 <» 31. dec bs*a 1904 Izdatki. Račun 4 5 6 7 8 9 j10. 11 I 12 blagajne: Gotovina v blagajni 1. januarja 1904 deležev: Vplačam glavni deleži....... Vplačani opravilni deleži...... reservnega zaklada: Dvignem obresti glavnega reservnega zaklada............ Vrednostne listine........ Dvignene obresti posebnega rezervnega zaklada............ pokojninskega zaklada: Dvignene obresti in uradniški prispevki hranilnih vlog: Vložene hranilne vloge...... posojil: Vrne na posojila......... obresti: Prejete obresti posojil....... Prejete zamudne obresti...... Prejete obresti vrednostnih listin . . upravnih dohodkov: Vplačani dohodki........ denarnih zavodev: Dvignene glavnice.....4. . . Dvignene obresti......... prehodnih zneskov: Vrneni prehodni zoeski ...... zadružnega doma: Prejete najemScine po amortizacije........ lV»7o odpis......... inventarja: Za prodano pohištvo se je prejelo odbitku IV,6' o 142102 54 1200 -684 — 250r- 31 2097 40 1483 13 539443b 75 1730572 87 233376 02 4938 35 3600 - 1292 12 85612 1 59 60461 75 2178 68 12855 /5 3189 63 90 - 16158168 95 1 Račun deležev: Izplačani glavni deleži....... Izplačani opravilni deleži...... 2 a hranilnih vlog: Izplačane hranilne vloge...... 3 a obresti: Izpiačane obresti hranilnih vlog . . Izplačane obresti vrednostnih listin. . posojil: Dana posojila.......... 5 » upravnih troškov: Upravni troSki za leto 1901..... 6 n denarnih zavodov: Naložene glavnice........ 7 „ dividende: Izp.ačana dividenda glavnih deležnikov 8 „ davka: Plačani davek .......... 91 „ vrednostnih listin: Za nakup vrednostnih listin .... 10 „ prehodnih zneskov: Izplačani prehodni zneski..... 11 „ dobrodelnih namenov: Izplačslo se je za dobrodelne nameoe 12 , nagrad: Nagrada ravnateljstvu...... 13 i . Inventara: Za nakua novega inventara .... 14 „ zadružnega doma: PlaCil.) za stavbo v ostanku .... Davki in poprave......... 15 „ nepremičnin: Za nakupljeno zemljišče...... lb m blagajne: I_ Gotovina v blagajni 31. decembra 1904 1200 30 — 3893935 79 26889 6054 27 83 8354917 09 19016 08 8180220 50 2u00 — 5428 63 235200 — 2240 71 1380 3520 1930 11 2S37H 4479 46 64 164843 78 276576 08 161*8168 95 Debet. Kretfilt. Račun obresti: Izplačane obresti hranilnih vlog ... I 26889 27 Kapitilizovane obresti hranilnih vlog . , 240181'79 Za L 1906 naprej plačane obresti posojil 24187 4 > V letu 1904 za leto 1903 prejete obresti posojil............. 80777 38 Za leto 1905 naprej plačane najemScine 1276 76 „ upravnih troškov: V letu 1901 znaSajo upravni troski. . 19006:08 davka * V letu 1900 se je plačalo davka . . . 5428 63 „ inventara: 10°/0 odbitka za obrabo ..... 463|03 „ zadružnega doma: Davki in poprave, ter l1,% amort zacija 4479j64 „ vrednostnih listin: Za leto 1904 plačane obresti istih . . 6054 83 „ izgube In dobička: Čisti dobiček za leto 1904 . . . . . i 29365 81 438U0 62 1 Račun obresti: Prejete obresti posojil....... V letu 1903 za leto 1904 prejete obresti posojil............. Prejete zamudne obresti...... Zaostale ooresti posojil...... Prejete obresti naloženega denarja . . Nedv gnjeni kuponi........ Prejete obresti vrednostnih listin . . upravnih dohodkov : Dohodki za leto 1904 ....... zadružnega doma: Prejete najemScine po odbitku 1 ■/,•/, amortizacije........... vrednostnih listin: Kurzni dobiček......... izgube in dobička: Prepisani ostanek dobička 1. 19J3 na novi račun ........... 223276 Oi 14427 46 4938 35 10^13 48 60161 75 2284 05 3600 — 1*92 12 12855 75 376 — 1P8H|64 438110 62 Aktiva. Bilanca » leto Račun blagajne: Gotovina dne 31 decembra 1904 . . . denarnih zavodov: Stanje 31. decembra 19C4. Naložen denar vrednostnih listin : Stanje 31. decembra 1904 ..... Nedvignjeni kuponi za leto 1901 . . . posojil: a) na hipoteke ... K 3,12219649 b) na menice .... K 556.796" 15 c) ca zastavna pisma K 8.340"— d) v tekočem računu . K 1.755 171 79 prehodnih zneskov: Stanje 31. decembra 1904 ..... Inventara: Stanje 31. dec. 1904 po 10°/0 odbitku obresti : Zastale obresti posojil....... zadružnega doma: Stanje 31 decembra 1904...... nepremičnin: Stanje 31. decembra 1904 . . . . . 27657606 576964;20 «17751— 22*4 05 5442504 43 29 30 1536 4167 i 102613i48 209454130 164843 78 7024718 89 Račun deležev: Stanje glavnih deležev...... Stanje opravilnih deležev..... rezervnega zaklada: Glavni rezervni zaklad 31. dec. 1904 Posebni rezervni zaklad 31. dec 1904 pokojninskega zaklada: Stanje 31. decembra 1904 ..... hranilnih vlog: Stanje 31. decembra . K 6,690.336 10 Kapitalizovane obresti. K 240.181-79 obresti: Za leto 1905 predplačane obresti . . zadružnega doma: Za leto 1905 predplačane najemScine . izgube In dobička: Cisti dobiček za leto 1904 ..... Pa* Iv«. 20000 5144 — 58835,52 44006j63 11S82 88 683C517 89 24187 40 1276 76 29365 HI 'H-21 ISht) Raimateljst ?o. Nadzorstvo „Kmetske posojilnice ljubljanske okolice v Ljubljani" pregledalo in primerjalo je račune za leto 1904, ter n.t*nfl V nrftjrlflH v r/.Aflrn-ini ni u naznanja, da se računi popolnoma ujemajo ter so knjige in bilanca razložene nih pravil. Za nadzorstvo : Vinko Ogorelec 1. r, Ivan Mejač 1. r. Član nadzorstva. načelnik nadzorstva. pregled v zadružni pisarni. § 4 zadrui- Andrej Šaimben 1. r. Član nadzorstva. ^366 Majhno hišo kupim v ozemlju župnije Sv. Petra v Ljubljani. Kdo — pove upravništvo „Slov. Naroda". mi—3 lit vešč mešane stroke, vojaščine prost, Želi premeniti službo v kako podružnico ali v glavno trgovino. 1282—2 Ponudbe na upravništvo „S1. Nar.u Stanovanja z dvema sobama, kubinjo in pritikli nami išče za avgust, oziroma tudi za junij, mirna stranka brez otrok. 1250 3 Pismene ponudbe pod: „Mirna stranfca" upravniŠtvu „Slov. Naroda". lobus snažilniekstrakt Iz proste roke se proda 3 eiittopa liiša z velikim vrtom, stoječa tik glavne ceste. K hiši pripada tudi veliko posestva, kakor njive, travnik, hlev, kozelc, svi njak itd. — Več o tem pove lastnica Zofija Kastelic, Kandila (Rudoltovo). Večji producent vina išče za večja mesta 1264—3 zastopnikov za prodajo vina. Pri dobrem uspehu dobe tudi j potne stroške. Ponudbe ,.glavnopoštni predal 271 Trst". 1600 hektolitrov najfinejšega in najžlahtnejšega ic&7 7 letnikov 1904, 1903, 1901 in sicer: laški in drugi rizling, traminec, rulan-dec, beli in rdeči burgundee, proda graščina Dugoseio, Hrvaško. Pošta in želez, postaja Dugoseio, IVOVO! Jvan Cankar: GOSPA JUDIT. To najnovejša delo Cankarjevo bo gotovo zanimalo tem bolj, ker nekako že v povesti sami, Be bolj pa v predgovoru Cankar reagira na znano kritiko o svojem delu , Hi§a Marije Pomočnice 1 in brani svoje umetniško stališče. Izza Prešernove .Nove pisanje' ni bila pozneje več napisana nobena boljša in ostrejša satira. Da se je pokazal Cankar iznova tudi mojstra v slogu in jeziku, ni \.reba poudarjati. Knjiga je izšla v elegantni opremi, z izvirno risbo na naslovnem listu. 23—44 Cena: broS 2 K; po poŠti 2 K 10 v.; eleg. vez 3 K 20 v.; po poŠti 3 K 30 v. Založništvo t. Schvientner v Lgublian* Prešernove ulice št. 3. Proda se za primerno ceno skoraj popolnoma novo, le parkrat rabljeno KOLO (Pueh model 1004) 1233—3 najboljše vrste s prostim tekom. Ponudbe uprav. „Slov. Nar." pod A. š. Ekonom vešč nemščine in slovenščine v besedi in pisavi, absolvent kmetijske šole, v vseh strokah kmetijstva praktično in teoretično izurjen, z večletno službeno prakso, želi sedanjo službo premeniti. Kje? pove upravništvo „S1. Naroda". Učenec ne pod 14 let star, vešč tudi nemškega jezika, se sprejme v trgovino z mešanim blagom. Ponudbe na J. RazborfteU, Šmartno pri Litiji. 1201—4 Sprejme se takoj 1 zmožen za fina zbita in Šivana dela, ki ne izostaja ob ponedeljkih pri itff Jožefn Kerse\ami v Idriji štev. 92. Sprejema zavarovanja človeškega fiiv-tjenia po najraznovrstnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena draga zavarovalnica. Zlasti jo ugodno zavarovanje na doživetje in smrt a zmanjBujoeimi se vplačili. Vsak član ima po preteka petih let pravico do dividende. ^zai^maa za^rarc Tam & v^a, o. is ei Rez. fondi: 29,217.694-46 K. Izplačan« odškodnine in kapitaiije: 78,324.623-17 JSL Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države > vuriakozl »lovAniifoo « fiarodn** utiramo* 5 46 v"»& poj napil* daje: Generalni aessstop v Ljubljani, qbi?.\< ptaan e an v Laitoej bao£n*j h ši w €^o«i|»ocis&ilKs va Sferni* 4tev. t:i«* Zavamjo pofj'opm in premičnine proti -ožarnim S&odao/ po najnižjih cenah Bkodt ceniaie takoj i*i ns-jkašantneje Ofcva najboljei »loves, koder posluj? Dovoljuje iz čistega dobička izdatna podpore v narodne m občno koristno namene. «v yv Lastni izdelek Izdelovanje oprem za neveste. Ustanovljeno leta 1870 Lastni izdelek fco gospod d a m «3 i i*, otroke e»f zaradi izvrstnega kroja, natančnega dela in zmerne cene znano dalee čez meje Kranjske, priporoča trgovina z modnim blagom za gospode in dame in trgovina za opreme O. J. dobavitelj perila c. in kr. Visokosti, različnih častniških uniformiranj, zavodov itd. Ljubljana. ^ Mestni trg štev. 8. # Ljubljana. Perilo po meri se prav brzo zgotavlja. Napravljanje oprem za novorojence Nizke cene Alfred FranK«1 komanditna družba 1082-4 prodaja izdelke najpomembnejše tvornice za čevlje v monarhiji. Posebno priporočilno. 1 IOO lastnih prodajal- nih zalog Moški (I (rjij trpežni 90 kr, Damski Q štifljetni močni ■S 21. na trakov© iz rjav.usnja 90 kr. na trakove Ot Lr močni Zu Mi Izvrstna na trakove usnje box. 50 kr. iznos na gumbe crni Otroški dekli! čevlji trakove iz močnega usnja od sr 51 1000 delavcev in uradnikov. na trakove, chevreau, g dyear, šivani 75 Samski čevlji na trakove, eieg. in lični godyear, šiv, 50 kr. Dobra kakovost iliialka: v Zastoonica: Zahtevajte pri nakupu varstvena znamka. Schicht-ovo štedi I z znamko Ono je IT zajamčeno čisto "M in brez vsake škodljive primesi. - Pere izvrstno. Kdor ho* dobiti zare, i-m*eno pri.ino, peri.u neikodlji.o milo, naj ^dobro d. bo imel vsak komad ime V9SOHICHTcc in varstveno znamko „JELEN". iu» /a Ustje Uit) Juri Schicht največja tovarna svoje vrste na evropskem kontinentu. Dobiva se povsod! Ustje (Češko) Izdajatelj in odgovorni vodniki Dr. Ivan Taviar, rVifti*n»ym m Uia »Marodut tujine* 1