Zaradi praznika izide prihodnja številka Štajerskega tednika v torek, 4. novembra. Obvestila, male oglase in osmrtnice zanjo sprejemamo do ponedeljka, 3. novembra, do devete ure. Uredništvo Spodnje Podravje Središče • Se obeta še pritožba na upravno sodišče? O Stran 6 in 7 Kronika Ptuj • Požar v Deta centru -škoda bo velika Z> Stran 32 Ptuj, torek, 28. oktobra 2014 letnik LXVII Odgovorna Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1, k, ^ ,ra 2014 • -f • /II • št. 84 f 1 m f jo tajerski RADIOPTUJ 89,8° 98,2-10473 www.radio-ptuj.si Slovenija, Gorišnica • Stranpoti sociaino-varstvene oskrbe starejših Dom starejših v Forminu brez dovoljenj Področje institucionalnega varstva starejših v Sloveniji šepa, ukrepi za izboljšanje sistema so počasni ali pa jih sploh ni zaznati. Danes pišemo o zgodbi starostnikov, ki jesen svojega življenja preživljajo v tako Spodnje Podravje ime nova ne m zasebnem domu Sv. Ana • Do upokojencev v Forminu. Inšpekcija navaja, da se tam dejavnost sociaino-varstvene svetniškega Stolčka oskrt>e izvaja na črno, brez . _ ustreznih dovoljenj. Objekt, v na račun zavaiania? katerem bivajo starostniki, je Cfvan R in 7 'cl10 ure)en- Ali je direktori-W hirali O III i c;l jn oskrbnica Danica Greif do stanovalcev res objestna, kot govorijo domačini, ta hip ni moč ne potrditi ne ovreči. Nedavno so na prijavo krajana v domu posredovali policisti, ker naj bi bila direktorica do stanovalca nasilna. Ta vse obtožbe zanika in napoveduje morebitno kazensko ovadbo zoper prijavitelja. li! lil1' m II Šport Nogomet • Zavrčanom pohvale, Mariborčanom prepotrebna zmaga O Stran 11 Rokomet • Ormožani na Harde-ku slavili še četrtič O Stran 12 Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si Strani 2 in 3 Foto: Črtomir Goznik Zapore ceste ne bo - župani zadovoljni z obljubo ministra O Strani 8 in 9 Zupan Senčar: NE političnim, DA programskim koalicijam O Stran 4 in 5 2 Štajerski1TEDNIK Aktualno torek • 28. oktobra 2014 Formin • Zgodba o domu upokojencev, ki posluje brez ustreznih dovoljenj Kaj se je res dogajalo v domu za Področje institucionalnega varstva starejših v Sloveniji šepa. Pred dobrim tednom smo poročali o sistemski vrzeli glede določitve standardov oskrbe v domovih za starejše. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti namreč že od leta 2008 zadržuje potrditev standardov, ki so osnova za obračun cen socialno-varstvenih storitev. Ker je skrb za starejše, kar se slovenske zakonodaje tiče, urejena površno, smo priča takšnim in drugačnim lumpa-rijam. V Domu upokojencev Ptuj se stanovalcem zaračunava nekaj, česar sploh ne uporabljajo ali pa se jim določene stvari zaračunavajo neupravičeno. Cene oskrbnin institucionalnega varstva starejših so v domovih s koncesijami relativno visoke. Zato marsikdo možnost namestitve poišče pri zasebnikih ali pa tudi čez mejo v hrvaških domovih. V Spodnjem Podravju zasebnih domov za starostnike, ki bi poslovali s koncesijo države, nimamo. Ptujski dom z enotami v Juršincih, Kidričevem in Muretincih je državni, ormoški je občinski. Tako imenovani zasebni Uvodnik dom za starejše z nekaj oskrbovanci že nekaj let deluje v Forminu. Kot vse kaže, se poslovanje tega doma pelje precej po domače in v neskladju z zakonskimi predpisi, ki veljajo za institucionalno varstvo starejših. Na naslovu Formin 49 b, kjer se v večji stanovanjski hiši izvajajo storitve domske oskrbe, je registrirano podjetje Pollere. Po podatkih poslovne baze Ajpes je družba registrirana za opravljanje gradbene dejavnosti, posredništva in storitev. Direktorica podjetja je Danica Greif iz Rošnje. Za registracijo dejavnosti institucionalno varstvo starejših je treba izpolniti vrsto zahtevnih kriterijev: ustrezne prostorske, higienske, zdravstvene, prehranske in Slovenija, kam si zabredla Živimo v čudnih časih. Bogati, vplivni in spretni lahko počnejo, kar se jim zaljubi. Iz državnega sektorja in državnih podjetij se še kar naprej neupravičeno črpa reka denarja. Del denarja pri projektih izginja neznano kam. Varnostni organi, organi pregona in inšpekcije so pri odkrivanju nepravilnosti in nezakonitosti še relativno uspešni. Pri dokazovanju krivde ter izvajanju ukrepov in sankcij pa se zalomi. Vsaj pri velikih zgodbah. Le kako to, da se ne zalomi v primeru, ko nekdo prevozi radar na cesti ali ko napačno parkira. Lovi in sankcionira se kurje tatove, velike ribe pa kar veselo naprej. Plavajo in ribarijo v kalnem. Pa niso to kakšne majhne postrvi ali vitke ščuke. To so debeli, zamaščeni, nenasitni somi. Nezaupanje javnosti v politiko je več kot zgovoren podatek o tem, da je Slovenija pošteno zabredla. Zmanjkuje denarja za zdravstvo in zdravnike, ki so varuhi našega zdravja. Ni denarja za policiste, ki skrbijo za našo varnost. Ni denarja za šolnike, ki vzgajajo naše naslednike. In ni denarja za upokojence, ki so leta in leta skrbno ter pošteno vplačevali denar za svoje pokojnine. Centri moči, ki obvladujejo Slovenijo, so pokradli dobesedno vse. Živimo na račun tujih posojilodajalcev in z visokimi obrestmi zdaj hranimo še tujce. Prvi med slovenskimi upokojenci je še nedavno trmasto vztrajal pri tem, da na zniževanje pokojnin in letnega dodatka v nobenem primeru ne bo pristal. Pa so minili samo trije meseci od volitev in Karl ponovno obrne stran na plošči. Le kako to, da denarja ne zmanjka za vzdrževanje dragega birokratskega aparata na vladnih službah. Ali v Ljubljani zares ne vidijo, kaj se dogaja tako njim v mestu kot nam na podeželju? Zima že pritiska in stiska ljudi bo iz dneva v dan večja. Ljudje izgubljajo službe ali pa delajo za minimalno plačo. Številni upokojenci soprimorani mesec prebiti s 300 evripokojnine, delavci s 600 evriplače. In zgodi se nič. Izvoljeni se merijo z dokazovanjem svoje moči. Tako na državni kot lokalni ravni. Slovenija pa tone in tone. V močvirju. Mojca Zemljarič Miran Kerin, direktor CSD Ptuj: »CSD Ptuj ne namešča starejših ljudi h Greifovi. Svojcem stanovalcev je bila predlagana premestitev v enega od domov v javni mreži, upoštevana pa je bila njihova odločitev. Narejena je bila tudi ocena ogroženosti in ta takrat za obravnavane osebe ni pokazala, da bi bile ogrožene. Ob zdajšnjih dogodkih smo se z domom upokojencev Ptuj dogovorili, da lahko za naše občane iz UE Ptuj, nastanjene v Gorišnici, takoj uredimo premestitev v ptujski dom, kar vedo.« druge standarde. Upoštevaje vse standarde dom za starejše brez državne koncesije skorajda ne more preživeti. Zato se tisti, ki se ukvarjajo s tovrstnimi dejavnostmi, znajdejo po svoje in za namestitev starejših pod svojo streho uberejo vrsto različnih metod. V domu v Forminu naj bi bili stanovalci nameščeni kot najemniki. Za bivanje naj bi plačevali najemnino. Pravno-formalno najemna pogodba zadostuje samo za primer bivanja, ne pa tudi socialne in zdravstvene oskrbe, nege ter prehrane. Že v primeru prehrane bi bilo treba upoštevati stroge standarde, ki sicer veljajo tudi v drugih javnih kuhinjah (npr. vrtcih, šolah, bolnišnicah, domovih starejših, v menzah, go- stilnah, restavracijah ...). Da ne govorimo o zdravstveni oskrbi in negi. Kot že omenjeno, je bila najbrž cena tisti dejavnik, ki je bil odločilnega pomena, da so se starostniki (na svojo željo ali željo svojcev) odločili za bivanje v domu v Forminu. Zaušnica in z grabljami po hrbtu Po pripovedih iz okolja, pa tudi iz uradnih podatkov inšpekcije ter policije, se stanovalcem pod streho podjetnice Danice Greif ne godi najbolje. V soboto, 18. oktobra, so zaradi kršenja javnega reda in miru tam posredovali tudi policisti. Poklical jih je možakar, ki je slučajno opazil, da naj bi stanodajalka stanovalce prete- pala. »Sedel sem na pragu sosednje hiše. Dva stanovalca sta na dvorišču grabljala listje. Po moji oceni sta tako slabotna, da se komaj držita na nogah, kaj šele, da bi bila sposobna grabljati listje. Privihrala je šefica doma in starčka najprej grdo zmerjala. Nato je enemu izmed njiju iz rok iztrgala gra-blje ter ju začela z grabljami na vso moč tepsti. Najprej po hrbtu, nato po obrazu. Slabotna starčka sta kričala in jokala. Priskočil sem jima na pomoč. Šefica je nato zmerjala še mene in mi očitala, da kaj se vtikam, saj da s tem nimam nič. Poklical sem policijo,« je o dejanju, ki mu je bil priča, povedal Dušan Valenko iz Go-rišnice. Greifova pravi, da stanovalec, ki je grabljal listje, sploh ni starček, temveč da je star 53 let, ime mu je Jožek. Bolehal naj bi za shizofrenijo. »Čakamo, da se bo v domu v Lokavcih sprostil prostor in ga bomo premestili v ustrezno ustanovo. Priznam, da sem se tiste sobote nanj znesla besedno, povzdignila sem glas. Udarila ga nisem. Ko so prišli policisti, so Jožeka slekli do pasu, nikjer na telesu ni imel niti ene modrice. Četudi bi mu zares zadala zaušnico, imam toliko samospoštovanja, da bi to priznala in se opravičila. V tem primeru bi rekla: Oprostite, živci so mi po-knili , ni me poslušal, res ga sem.« Ampak če nekaj nisem naredila, ne morem reči, da sem. Do smrti lahko trdim, da tega nisem naredila. To so ljudje, ki so potrebni pomoči in ne tega, da jih bo nekdo pretepal. Stanovalci so pogosto potrebni zdravstvene pomoči. Pa zdravniki doslej pri nobenem niso zasledili modric,« je povedala. Predstavnik za odnose z javnostmi na Policijski upravi Maribor Miran Šadl je potrdil, da so policisti pri Greifovi v Forminu posredovali zaradi kršitve javnega reda in miru (JRM). »Policisti policijske postaje Gorišnica so ugotovili, da je stanodajalka med prepirom z dlanjo po obrazu udarila starejšega stanovalca, ker naj bi le-ta nanjo kričal. Zaradi kršitve zakona o JRM sta policista kršiteljici na kraju Sobetinci • Iz bioplinarne iztekala smrdeča brozga Gnojevka lovcem zalila Krajani Sobetincev so bili v noči s petka na soboto znova na nogah. Iz bioplinarne na robu naselja, Iztekanje so ugotovili lovci Lovske družine Markovci, ki imajo v neposredni bližini bioplinarne lovski dom. »Teklo je od vhoda na posestvo biopli- narne in naprej po cesti proti lovskemu domu. Gnojevka je zalila naša parkirišča in dvorišče, vse polno je je bilo v bližnjem gozdu, v našem objektu je zalila tudi klet,« so povedali lovci. Razlito gnojevko so počr-pali gasilci PGD Ptuj, na kraju dogodka so prav tako bili policisti. Sobetinska bioplinarna krajanom nikoli ni bila po godu. Da so pristali v njeno izgradnjo, so jih investitorji in občina prelisičili z obljubo, da bodo v vasi zgradili sistem daljinskega ogrevanja. Bioplinske zgodbe so gotovo eno izmed najbolj akutnih področij propadlega dela slovenskega gospodarstva. Biopli-narna v Sobetincih, ki jo je leta 2010 odprl Miran Vargazon (podjetje Bioplin Vargazon), je bila v tem okolju ob ustrezni asistenci takratne lokalne oblasti postavljena na silo. Zaradi bioplinarne je bivanjsko okolje tam živečih krajanov degradirano. Smrad, ki se vije okrog bioplinarne, je izjemno moteč. Poročali smo že tudi, da so krajani zaskrbljeni zaradi klavničnih odpadkov, ki so se predelovali v tej bioplinski napravi. Vargazonovo podjetje že nekaj časa tone v rdečih številkah, njegov skoraj deset-milijonski dolg je prenesen na DUTB oz. slabo banko. Kljub temu je Vargazon, tako nam je povedal sam, še vedno lastnik objektov. Del posestva v Sobe-tincih (farme) ima v najemu Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 110,10 EUR, za tujino v torek 109,20 EUR, v petek 100,80 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). Foto: MZ torek • 28. oktobra 2014 Aktualno Štajerski TEDNIK 3 starostnike, ki deluje na črno Zgodba forminskega doma za starostnike je lep primer, ki priča o pomanjkljivi slovenski zakonodaji. Domsko varstvo so najprej izvajali brez ustreznih dovoljenj, zadnje leto in pol te dejavnosti sploh več nimajo registrirane. Pa jo kljub temu izvajajo. Inšpekcija jih je imela pod drobnogledom, ugotovila nepravilnosti, zgodilo se ni nič. Objekt, v katerem na Forminu bivajo starostniki (na fotografiji), je sicer lepo urejen. 0 ustreznosti storitev in odnosih pa bodo morale svoje povedati za to pristojne službe. prekrška izdala plačilni nalog. Policista pri starejšem občanu telesnih poškodb nista zaznala. O dogodku bodo policisti obvestili Center za socialno delo Ptuj. Zoper kršiteljico so policisti PP Gorišnica letos že zbirali poročila o morebitnih prekrških ali kaznivih dejanjih, ki so se nanašala na sum več nepravilnosti. Teče pa kriminalistična preiskava, ker naj bi bilo storjeno tudi kaznivo dejanje. Naročene so še nove priče, policisti bodo zbrali še dodatna obvestila. Ob zaključ- ku preiskave bodo primer končali bodisi s poročilom bodisi s kazensko ovadbo obvestili pristojno tožilstvo.« Danica Greif pravi, da so policisti zapisnik spisali na podlagi Jožekove pripovedi, ki da zaradi bolezni enkrat kletne prostore zaradi katere imajo v kraju nemalo težav, je ponovno iztekala gnojevka. kmetovalec Branko Korošec iz Moškanjcev, bioplinsko napravo ima v najemu podjetje Pulverem iz Maribora. Je pa vprašanje, v kakšni meri naprava sploh deluje, saj je v prvi polovici letošnjega leta na njej prišlo do strojeloma, ki naj bi bil posledica večmesečnega nedelovanja. Kakorkoli, neka proizvodnja na napravi zagotovo teče. V soboto, 25. oktobra, dan po tem, ko je iz bioplinarne iztekala VSTOP NEZAPOSLENIM STROGO PREPOVEDAN! Neuradno smo izvedeli, da naj bi gnojevka iz bioplinarne domnevno iztekala zaradi malomarnosti oziroma morda celo načrtno. Če se lovci tistega večera ne bi v lovskem domu zadržali pozno v noč, bi zadeva morebiti ostala prikrita. Do jutra bi brozga pronicala in izginila v zemljo, asfalt bi delavci oprali. In sledi bi bile zakrite. gnojevka, smo na posestvu srečali Mirana Vargazona in še enega delavca. Glede na to, da so elektrarna in hlevi v najemu, smo Vargazona povprašali, kako to, da je tam. »Včasih pridem kaj pogledat. Trenutno nadomeščam enega delavca, ki ga ni.« Nadalje smo mu omenili zloglasne bioplinske posle ter zeleno energijo v rdečih številkah. »Ne vem, zakaj vsi gledate tako črno na to. V bioplinski napravi je proces podoben kot v govejem vampu. Surovini sta silaža in 'šrot'. To je vse, kar je.« In ko smo podrezali, da zadeva tudi ni najbolj rentabilna, je odgovoril: »To je stvar vsakega posameznika.« O iztekanju gnojevke, v noči s 24. na 25. oktober, pa je Var-gazon povedal: »Kanale so pra-li in je teklo. Ob cesti je teklo, pa lovcem skozi okno v klet. Mi smo ponudili cisterno, če bi bilo treba kaj izčrpati. Danes zjutraj smo oprali cesto. Nič kaj takega se ni zgodilo.« Mojca Zemljane pravi tako, drugič drugače. Storitve domskega varstva jim je inšpekcija prepovedala izvajati Socialna inšpekcija je v družbi Pollere opravila dva izredna inšpekcijska nadzora. V nadzoru v letu 2012 je ugotovila, da so pri družbi nastanjene osebe, starejše od 65 let, ki so upravičene do storitve institucionalno varstvo starejših. Družba je imela registrirane socialnovarstvene dejavnosti, pri tem pa ni pridobila dovoljenja za delo za opravljanje storitve institucionalno varstvo. »Pristojna inšpektorica je zato družbi izdala odločbo o ukrepih, med drugim ukrep prepovedi izvajanja socialnovarstvene storitve institucionalno varstvo, in izrekla globo v znesku 4.172 evrov pravni osebi in 834 evrov odgovorni osebi. Zaradi nespoštovanja ukrepov inšpekcije je bila izdana še globa 1.500 evrov za pravno in 500 evrov za odgovorno osebo,« je povedala Branka Knafelc iz Inšpektorata RS za delo. Socialna inšpekcija je zadevo odstopila v reševanje tudi drugim pristojnim organom: tržnemu in zdravstvenemu inšpektoratu, davčni upravi, ministrstvu za zdravje ter policistom. »Za pojasnila o zadevi smo pozvali tudi oba okoliška centra za socialno delo, CSD Ptuj in CSD Ormož, ter najbližjega izvajalca storitve institucionalno varstvo starejših. Dom upokojencev Ptuj. Po podatkih socialne inšpekcije je tržni inšpektorat družbi izdal prepoved opravljanja dejavnosti.« Inšpekcija ukrepala tudi lani, dom še kar naprej posluje Socialna inšpekcije je nadzor pri družbi Pollere ponovno uvedla oktobra 2013 in ugotovila, da je družba spremenila registracije dejavnosti. »Ne glede na to je pristojna inšpektorica ugotovila, da so pri družbi nastanjene tudi starejše osebe, ki zaradi zdravstvenega stanja in / ali demence potrebujejo najzahtevnejše vrste oskrbe domskega varstva oziroma so vsi upravičenci do storitve institucionalno varstvo starejših, in da opravlja storitev institucionalno varstvo. Zato je družbi ponovno izdala odločbo o ukrepih, med drugim prepoved opravljanja social-novarstvene storitve institucionalno varstvo. Inšpektorica je s svojimi ugotovitvami ponovno seznanila druge pristojne organe ter jim zadevo odstopila v pristojno reševanje,« navaja Branka Knafelc. Podjetje Pollere se je zoper odločbo socialne inšpekcije pritožilo, drugostopenjski organ (Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti) je pritožbo zavrnil. Pollere je nato vložil tožbo na Upravno sodišče RS. »Socialna inšpekcija je pridobila izjave strokovnih delavcev obeh centrov za socialno delo in mnenja osebnih zdravnikov dementnih oseb, po katerih osebe, nastanjene pri družbi Poller, niso bile ogrožene in je za njih primerno poskrbljeno. Takšne so tudi izjave njihovih svojcev, ki sta jih pridobila centra za socialno delo. Svojci jih ne želijo premestiti v domove starejših in so v primeru ukrepanja po uradni dolžnosti centrov za socialno delo celo pripravljeni nastopiti proti centroma. Policijska postaja Gorišnica pa je inšpektorat obvestila, da z zbiranjem obvestil niso potrdili suma storitve kaznivega dejanja ali prekrška, za katerega bi bila pristojna policija,« so še povedali na Inšpektoratu RS za delo. Danica Greif odgovarja: »Inšpektorji so nas res obiskali in nam naložili, naj napake odpravimo. Kakšne so napake, pa niso povedali. Pred štirimi leti, ko smo dejavnost registrirali, nam nihče ni povedal, kakšne papirje moramo imeti.« Sogovornico smo opomnili, da bi se kot odgovorna oseba v podjetju morala sama pozanimati, kakšne dokumente in dovoljenja potrebuje za izvajanje dejavnosti. »Če nam inšpektor natančno obrazloži, kaj ne delamo prav in katere napake je potrebno odpraviti, potem nepravilnosti odpravimo. Ampak tista inšpektorica (op. a. domnevno torej iz Inšpektorata za delo) nas je usmerila samo na Center za socialno delo (CSD) in nam dejala, naj nam tam pomagajo. Ko sem prišla na CSD, mi tudi tam niso znali povedati, kaj rabim - katera dovoljenja in dokumente.« Mojca Zemljarič r v. Greifova se brani, a je vprašanje, če govori resnico Danico Greif, direktorico podjetja Pollere, ki v Forminu skrbi za starostnike in zdravstveno opešane, smo obiskali včeraj dopoldne. Obtožbe, da naj bi bila do stanovalcev nasilna, odločno zavrača. Kot pove, razmišlja o tem, da bi Dušana Valenka, ki jo je prijavil policiji, kazensko ovadila. »O tem se bom najprej temeljito posvetovala z odvetnikom. Če se bo gospod javno opravičil, bom preštudirala, kaj bom naredila. Ga pa vabim, da nas obišče v našem domu.« Greifova priznava, da kdaj povzdigne glas. »Zato, ker stanovalci ne slišijo. A to še ne pomeni, da kričim. Saj veste, to so stari ljudje.« Da bi skrbela za starejše, si želi že iz otroških dni. »Zdaj, ko se mi je ta želja uresničila, me na vsakem koraku čakajo neka podtikanja. Odrekanja, ki jih zahteva to delo, so neizmerna. To je 24-urna služba 365 dni na leto. Dopust zame ne obstaja. Ti ljudje so družina. Ti ljudje niso ne varovanci in ne stanovalci. Upam, da se bo kdo od tistih, ki so pri nas imeli svojce, opogumil in na medije poslal kakšno pismo o tem, kako se pri nas v resnici godi.« Stanovalci, ki so v Forminu nastanjeni pri Greifovi, so bodisi starostniki bodisi ljudje z zdravstvenimi težavami (demenca, psihične motnje ...). Omenjene skupine ljudi so med najbolj ranljivimi, kar zahteva izjemno strokovno ter skrbno izvajanje storitev oskrbe in nege. »Odgovornost, če skrbiš za te ljudi, je res velika. A jaz to delam z dušo in srcem,« pravi sogovornica in dodaja: »Ves svoj prosti čas dajem za te ljudi. Ne vem, komu sem trn v peti, kaj je narobe, zakaj se to dogaja. Z nikomer v okolici nimam nekih stikov. Poznam samo bližnje sosede, drugih ne poznam. Ne vem, zakaj krajani izjavljajo, da se me bojijo. Ne razumem, zakaj bi se me nekdo bal. In tudi ne vem, zakaj so ljudje v kraju tako naperjeni proti meni,« je v solzah povedala sogovornica. Ali so bile solze res znamenje obupa, žalosti in razočaranja, je težko presoditi. Kot je tudi težko presoditi, koliko so besede Danice Greif verodostojne. Ko smo jo povprašali, koliko stanovalcev ima nastanjenih, je dejala da šest. A mi smo jih našteli najmanj osem. Sedem jih je sedelo v dnevnem prostoru, enega smo srečali na hodniku. J Foto: MZ 4 Štajerski TEDNIK Spodnje Podravje torek • 28. oktobra 2014 Konstitutivne seje po občinah Žetale - Butolen začenja peti mandat Foto: Občina Zetale V sedemčlanskem svetu občine Žetale so štirje neodvisni svetniki in trije iz stranke SLS. Tudi župan Anton Butolen je bil na funkcijo izvoljen kot neodvisni kandidat s podporo volivk in volivcev. Novoizvoljeni svetniki in župan občine Žetale Anton Butolen so se na konstitutivni seji sestali minuli četrtek, 23. oktobra. Seja je potekala brez zapletov, vodil jo je najstarejši svetnik Franc Kidrič. Poročilo o izidu volitev župana in občinskega sveta je podal namestnik predsednika občinske volilne komisije Roman Medved. Občinski svet je mandate svetnikom in županu potrdil, sledila je slovesna prisega župana in predaja županske verige. Izvoljeni člani sveta občine Žetale v mandatu 2014-2018 so: Nejc Sakelšek, Matjaž Kopše, Franc Vogrinc in Janez Vo-dušek (vsi štirje so bili izvoljeni kot neodvisni kandidati, s podporo volivcev) ter Franc Kidrič, Anton Furman in Izidor Štajnberger (vsi trije iz stranke SLS). Novoizvoljeni občinski svet je na seji potrdil Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja (KVIAZ), in sicer v sestavi Franc Vogrinc, Janez Vodušek ter Anton Furman. Mojca Zemljane Podlehnik - Maučiču tretji mandat Foto: Občina Podlehnik V svetu občine Podlehnik je šest od sedmih svetnikov neodvisnih, neodvisen je tudi župan Marko Maučič. Edina politična stranka, ki je zastopana v občinskem svetu, je SDS. V četrtek, 23. oktobra, je konstitutivna seja potekala tudi v občini Podlehnik. Poročilo o izvoljenih kandidatih za župana in svetnike je podala predsednica občinske volilne komisije Albina Hrnec Pečnik, sejo je vodil najstarejši izvoljeni svetnik Alojz Novak. Potrjevanje mandatov je potekalo brez zapletov. V sedemčlanskem svetu občine Podlehnik je samo ena članica strankarsko opredeljena. To je svetnica stranke SDS Helena Plavčak. Na Neodvisni listi za Podlehnik je bila izvoljena Aleksandra Bračič, s podporo volivk in volivcev so bili kot neodvisni svetniki izvoljeni Jožefa Svenšek, Stojan Kojc, Ivo Ban, David Arnuš in Alojz Novak. Tudi župan Marko Maučič je bil nestrankarski kandidat. V Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja (KVIAZ) so podlehniški svetniki izvolili Iva Bana, Jožefo Svenšek in Aleksandro Bračič. Župan Maučič je na konstitutivni seji že tudi imenoval podžu-panjo. Ta častna funkcija je pripadla svetnici Jožefi Svenšek. Mojca Zemljane Dornava - Janžekovič s tretjim mandatom Foto: MZ V svetu občjne Dornava je prisotnih pet političnih strank, dva svetnika sta neodvisna. Župan Rajko Janžekovič je bil izvoljen kot kandidat stranke SDS. Konstitutivna seja sveta občine Dornava je potekala v sredo, 22. oktobra. Vodil jo je najstarejši izvoljeni svetnik Marjan Hrga. Poročilo o izvolitvi kandidatov za svetnike in župana je podal namestnik predsednice občinske volilne komisije Gabrijel Kožar. Mandati svetnikov in župana so bili soglasno potrjeni. Župan Rajko Janžekovič je v svoji zaprisegi izrazil pričakovanje, da bo delo v občinskem svetu soglasno. 11-članska sestava sveta občine Dornava je precej pisana. V občinskem svetu je zastopanih pet političnih strank. Trije svetniki so iz stranke SLS (Marjan Hrga, Zvonko Čuš, Janez Horvat), dva iz stranke SDS (Franc Vrabl, Srečko Kondrič), dva iz Delavske stranke dela (Franc Šuen, Tonček Cenar), po enega svetnika imata tudi stranki NSi (Tomaž Janžekovič) in SMC (Dominik Kukovec). Dva svetnika sta bila izvoljena kot neodvisna kandidata. To sta David Majcen in Andrej Doberšek. V Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja (KVIAZ) so bili na seji imenovani in izvoljeni Srečko Kondrič, Franc Vrabl in Andrej Doberšek. Mojca Zemljarič Ptuj • Konstitutivna seja občinskega sveta in zaprisega nov » Dobre projekte bom manj dobrih bomo od S temi besedami vodenje najstarejšega slovenskega mesta prevzema novoizvoljeni župan mestne občine (MO) Ptuj Miran Senčar. V ptujskem mestnem svetu je konstitutivna seja potekala zgolj štiri dni po drugem krogu županskih volitev. Čeprav je bila predvolilna kampanja v mestu ob Dravi zelo razvneta, je prva seja občinskega sveta v novi sestavi in z novim županom potekala v umirjenem vzdušju, dostojno in brez zapletov. Senčar: NE političnim, DA programskim koalicijam »Prepričan sem, da bomo v mestnem svetu konstruktivno sodelovali. Skoraj vse svetnike dobro poznam in menim, da bomo vsi skupaj delali v dobrobit mesta. Po mojem mnenju politična koalicija v občinskem svetu ni potrebna in koalicijskih pogodb nimam namena sklepati. Delali bomo programsko. Na sejali mestnega sveta pričakujem živahno razpravo, sploh zdaj na začetku mandata. Verjamem, da se vsi zavedamo obljub, ki smo jih dali v tej kampanji. Upam, da se strasti po vroči predvolilni kampanji umirjajo in da bomo začeli z delom v dobro Ptuja. Ptujča-nom takšna kampanja ni bila všeč. V zadnjem tednu pred drugim krogom so pričakovali predvsem vsebinsko razpravo, v bistvu pa je šlo zgolj za nagajanje in obtožbe, kdo je kaj naredil in česa ne,« so bile besede novoizvoljenega župana Mirana Senčarja ob prevzemu funkcije. V slavnostni zaprisegi pred mestnim svetom je Senčar med drugim poudaril: »Biti župan najstarejšega r v. O kadrovskem vrtiljaku S funkcije direktorja občinske uprave MO Ptuj je v minulem tednu odstopil Ivan Vidovič, tako da je to delovno mesto za zdaj prosto. Po naših neuradnih informacijah naj bi se prezaposlil tudi tesni Čelanov sodelavec, svetovalec v njegovem kabinetu Stanko Glažar. Glažar naj bi se kot poklicni župan zaposlil na občini Hajdina. Štefan Čelan se je v minulem tednu že vrnil na delovno mesto v ZRS Bistra Ptuj. »Govoric o sestavi kabineta je veliko. Seveda o tem razmišljamo in se dogovarjamo, o imenih za zdaj ne bi govoril. Nekateri mi na krožnik polagajo kandidate, a tega ne sprejemam. Sam bom sestavil svojo ekipo. To pa zato, da bom lahko izpeljal tisto, kar sem Ptujčanom obljubil. Ekipa ne bo zgolj iz vrst naše liste,« je povedal novi ptujski župan Miran Senčar, ki bo župansko funkcijo opravljal poklicno. »Kot zahteva protikorupcij-ska klavzula, moram tudi izstopiti iz vseh funkcij v svojih podjetjih. Ne samo iz teh v Sloveniji, ampak tudi iz drugih, ki jih imamo v tujini. Ne bojim se, da bi zaradi tega trpela naša poslovna dejavnost. Sem timski človek in sem podjetje sestavil na način, da lahko živi tudi brez mene. V Tenzorju imamo sedem let zaposlenega direktorja, ki dela popolnoma samostojno. V podjetju sta zaposlena tudi sin in hčerka, ki zelo dobro opravljata svoje delo. Sploh se ne bojim, da bi bilo karkoli narobe.« J slovenskega mesta je izjemna čast, hkrati pa velika odgovornost do vseh, ki so mesto gradili do sedaj. Še večjo odgovornost čutim do vseh, ki v mestu živijo, in do tistih, ki se bodo v mesto morebiti še priseljevali. Pred nami so štiri leta trdega dela. Tega smo se zavedali že v času predvolilne kampanje in tega se zavedamo tudi sedaj. Na Ptuju je ogromno odprtih projektov, ki jih je treba dokončati. Zato bomo delo začeli takoj. Dobre V mestnem svetu nekaj vodilnih šolnikov in direktorica ZD Ptuj Lista Mirana Senčarja ZA Ptuj ima v novoizvoljenem mestnem svetu osem mandatov. Svetniška mesta so že ali še bodo zasedli: Gorazd Orešek, Darja Koter, Martin Mlakar, Julija Tepeš, Darko Rojs, Nataša Vuk, Klemen Rutar in Tanja Meško Tonejc. Na Listi ZA Ptuj sta bila izvoljena tudi Miran Senčar in Patricija Kovačec. Senčar-jev sedež v mestnem svetu se je izpraznil zaradi prevzema županske funkcije, od funkcije mestne svetnice se bo poslovila tudi Patricija Kovačec. Predvideva se, da bo Miran Senčar v svojo ekipo (kabinet) povabil Patricijo Kovačec in Gorazda Oreška, ki sta bila njegova tesna sodelavca od ustanovitve Društva ZA Ptuj. Lista Štefana Čelana ima v mestnem svetu šest svetnikov. To so Štefan Čelan, Metka Petek Uhan, Jure Hanc, Tatjana Vaupotič Zemljič, Marjan Cajnko in Darja Harb. Stranko SDS bodo zastopali Rajko Fajt, Helena Ne- torek • 28. oktobra 2Q14 Spodnje Podravje Štajerski TEDNIK 5 ega župana o nadaljevali. Pri ločali, kako naprej. « Foto: Črtomir Goznik Novi ptujski župan Miran Senčar med slavnostno zaprisego projekte bomo nadaljevali in jim takoj dodali svežino. Druge bo treba analizirati in se odločiti o njihovem nadaljevanju, spremembi ali opustitvi. Koalicijskih pogodb v mestnem svetu ne nameravam sklepati. Prepričan sem, da je mestni svet tista institucija, ki se mora odločati v dobrobit mesta. Ne glede na to, kateri politični opciji kdo pripada. Razprave bodo zato živahnejše in končni rezultat sej mestnega sveta mogoče malo nepredvidljiv. Še letos nas čaka priprava proračuna za prihodnje leto. Žal ga časovno ne bo več mogoče sprejeti. Zato bomo prisiljeni v začasno financiranje, kar pri delu občine pomeni določene omejitve. Kot župan bom odprt za vse vaše dobre ideje, kritike in predloge. Svetnice in svetniki, čas je, da ponovno združimo moči in Ptuj skupaj popeljemo v boljši jutri.« udauer, Marjan Kolarič in Sonja Pučko, stranko SD Vlasta Stojak, Miran Me-ško in Nuška Gajšek. Po dva svetnika imata stranki SMC (Branko Kumer in Polonca Enci) ter Desus (Milan Krajnik, Silvestra Gorjup). V mestnem svetu MO Ptuj bodo v naslednjih štirih letih sedeli še Miša Pušenjak (SLS), Janez Rožmarin (NSi), Milan Trol (Mladi in upokojenci za delovna mesta) in Robert Šegula (Neodvisna lista za razvoj MO Ptuj). Še nekaj zanimivosti. V mestnem svetu sedijo trije svetniki (Stojakova, Šegula in Čelan), ki so se na letošnjih volitvah potegovali za župansko funkcijo. Relativno dobro je zastopan tudi resor šolstva - s tremi ravnatelji in direktorjem šolskega centra. V novem mandatu med svetniki sedi tudi direktorica ptujskega zdravstvenega doma. Foto: Črtomir Goznik Čelan: »Vseh obljub ne bo možno izpolniti.« Milan Krajnik, ki je kot najstarejši svetnik vodil prvo sejo v novi sestavi, se je dosedanjemu županu Štefanu Čelanu zahvalil za 12-letno vodenje. »Zahvaljujem se ti za doprinos, ki si ga v teh letih dal mestu in meščanom. Na novem delovnem mestu ti želim veliko uspeha, v novem mandatu mestnega sveta pa dobro sodelovanje.« Čelan je svoje slovo s funkcije župana pospremil z besedami: »Na teh 12 let, ko sem bil na čelu MO Ptuj, smo lahko izjemno ponosni. Res je, da smo imeli tudi nekoliko sreče, saj je bil čas, ko sem prevzel vodenje občine, za investiranje izredno ugoden. Ekonomski pogoji izpred desetih let se bodo težko povrnili, zato bodo imeli naši nasledniki precej težko delo. V tej sobi (op. a., sejna soba MO Ptuj) ni prostora za delitve, prepire, za iskanje takšnih ali drugačnih nesporazumov. Ta prostor je posvečeni prostor, kjer je 29 ljudi z županom na čelu dobilo mandat za to, da skrbijo za dvig kakovosti življenja občank in občanov. In samo to bo štelo. V 12 letih nam je kljub različnim političnim grupa-cijam uspelo ta duh in ta način dela zadržati. Ponosen sem na to, da se v treh mandatih v niti eni točki dnevnega reda nismo preglasovali. Vse odločitve so bile sprejete s konsenzom. V letu, ki je pred nami, novega župana čaka samo izvajanje tistega, kar je že podpisano. Proračun je več ali manj definiran in določen. Že za obveznosti, ki jim imamo, nam na neki način primanjkuje sredstev. Zelo težko bo zapreti proračun za prihodnje leto. Jasno je, da vseh obljub, ki so bile dane v času predvolilne kampanje, ne bo možno uresničiti.« Mojca Zemljarič Sveta Trojica v Slov. goricah - »Razlogov za ponovno štetje glasov za župana ni« Novoizvoljeni svet občine Sveta Trojica v Slov. goricah s ponovno izvoljenim županom Darkom Frasom Na prvi konstitutivni seji se je minuli četrtek v precej drugačni sestavi sestal tudi novoizvoljeni svet občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah. Ponovno izvoljeni so bili namreč le štirje svetniki od skupno 11, ki pa so vse do pete točke dnevnega reda na veliko prikimavali in dvigovali roke. Pri potrditvi poročila mandatne komisije o izidu rezultatov in ugotovitvi izvolitve župana pa so se že pojavila prva nesoglasja. Konstitutivna seja svetniškega zbora v sestavi Aleksandra Divjaka (NSi), Smiljana Fekonje (SDS), Franca Fridaua (SLS), Eve Horvat (SDS), Marjana Klobase (NSi), Branka Novaka (SD), Zdenke Polanec (SLS), Srečka Poštraka (SLS), Draga Slaniča (SD), Ide Švarc (NSi) in Jasmine Trojner Kraner (SDS) je vse do četrte točke tekla gladko in soglasno. Člani občinskega sveta so tako imenovali tričlansko mandatno komisijo ter potrdili poročilo mandatne komisije o izidu rezultatov in mandate članov občinskega sveta. Nekoliko manj soglasni pa so bili svetniki in svetnice pri potrditvi poročila mandatne komisije o izidu rezultatov, odločanju o pritožbah kandidatov župana ter ugotovitvi izvolitve župana. »Pri tem glasovanju se bom vzdržal, ker je volilna komisija zavrnila ponovno štetje glasov, ker potem ne bi bilo pomislekov, ki še vedno krožijo,« je dejal svetnik Fekonja, ki je med drugim kandidiral tudi za županski stolček. Predsednik občinske volilne komisije Jožef Kraner je očitke Fekonje odločno zavrnil, odločitev komisije pa argumentiral z naslednjimi besedami: »Pritožnik ni navedel nobenih dokazov za pritožbe, ampak samo domneve, ki smo jih demantirali, tako da ni bilo razlogov za ponovno štetje. Če pa bi obstajal kakršenkoli dokaz ali domneva, ki je ne bi mogli obrazložiti, bi se seveda ponovno lotili štetja glasov.« Oglasil pa se je tudi Fras: »Odgovor volilne komisije sem prebral in o tem smo tudi debatirali. Ampak na koncu se vendarle strinjam z obrazložitvami volilne komisije, saj rezultat ni bil tako tesen, da bi postavljal kakršne koli dvome o izidu.« V nadaljevanju je svetniški zbor imenoval še komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Monika Levanič Videm - Krenili v peti mandat Foto: ML Foto: Rado Skrjanec Nov videmski občinski svet: sedijo (od leve) Andrej Rožman (SDS), Andela Kozel (SDS), Katja Svenšek (SDS), Dušica Avguštin (SDS), Mateja Vidovič (SLS) in Marjan Selinšek (SLS); stojijo: Branimir Kolednik (Stranka mladih - Zeleni Evrope, SMS), Darko Jerenec (Stranka mladih - Zeleni Evrope, SMS), Dušan Serdinšek (Stranka mladih - Zeleni Evrope, SMS), Danijel Kozel (SDS), Ivan Krajnc (SDS), Franc Hliš (DeSUS), Božidar Varnica (DeSUS), župan Friderik Bračič, Andrej Forstnerič (N.Si), Martin Vidovič (SLS), Janez Baniček (SLS), Bojan Merc (SLS) in direktor občinske uprave Ivan Božičko. V torek, 21. oktobra, so se na ustanovni seji sestali novoizvoljeni svetniki videmskega občinskega sveta. V peti občinski svet, odkar je občina Videm samostojna, je bilo izvoljenih šest svetnikov iz Slovenske demokratske stranke (SDS), pet iz Slovenske ljudske stranke (SLS; iz te stranke je tudi župan Friderik Bračič), trije iz Stranke mladih - Zeleni Evrope (SMS), dva iz Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS) ter eden iz Nove Slovenije - krščanske ljudske stranke (N.Si). Sejo je, kot je v navadi, vodil najstarejši novoizvoljeni svetnik Franc Hliš, potekala pa je po ustaljenem vzorcu: poročilo občinske volilne komisije, imenovanje komisije za potrditev mandatov članov sveta in ugotovitev izvolitve župana, poročilo te komisije s potrditvijo mandatov svetnikom in ugotovitvijo izvolitve župana (mimogrede: pri glasovanju o ugotovitvi izvolitve župana nekateri svetniki niso hoteli potrditi svoje prisotnosti in torej niso glasovali, kar najbrž pomeni, da še niso ugotovili, da je župan izvoljen), nazadnje pa so izvolili še člane komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Vanjo so bili izbrani Martin Vidovič, Darko Jerenec in Ivan Krajnc. jš 6 Štajerski TEDNIK Spodnje Podravje torek • 28. oktobra 2014 Konstitutivne seje po občinah Kidričevo - Kar osem sedežev za SDS Foto: M. Ozmec V novoizvoljenem svetu občine Kidričevo so tudi štiri ženske. V povsem novi sejni dvorani prenovljenega dvorca Sternthal se je v četrtek, 23. oktobra, na prvi konstitutivni seji sestal tudi novoizvoljeni, 17-članski svet občine Kidričevo, ki jo bo že drugi mandat vodil župan Anton Leskovar. Novo izvoljeni svet občine Kidričevo je potrdil mandat dosedanjemu in novemu županu Antonu Leskovarju, potrdili pa so tudi mandate šestnajstim novim članom sveta občine Kidričevo, ki ga sestavljajo: Anja Rajher (SDS), Nuša Ferenčič (SDS), Anton Frangež (SLS), Stanislav Lampič (SD), Danilo Lendero (SDS), Srečko Lah (Desus), Milan Fider-šek (SDS), Miran Golub (Stranka Mira Cerarja), Milan Strmšek (SLS), Anton Panikvar (SDS), Slavko Krajnc (SD), Anton Leskovar (SDS), Bogdan Potočnik (NSi), Branko Valentan (Desus), Marjan Petek (SDS), Marjeta Likavec (SLS) in Karmen Modec (SDS). Zanimivo je, da ima v novem svetu občine Kidričevo daleč največ, kar osem svetniških mest stranka SDS, katere član je tudi župan Anton Leskovar. Stranka SLS ima tri sedeže, po dva sedeža imata stranki SD in Desus, po enega pa stranki SMC in NSi. Čeprav je župan ob svečani zaprisegi izrazil prepričanje, da bo novi občinski svet deloval enotneje kot prejšnji, se je ob imenovanju komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pokazalo, da ne bo ravno tako. Župan in njegova daleč najmočnejša vladajoča koalicija namreč niso prisluhnili predlogu svetnika Mirana Goluba, da bi v to petčlansko komisijo izvolili tudi svetnika iz stranke Desus. Od petnajstih svetnikov, ki so bili na seji prisotni, je namreč za županov predlog glasovalo kar 12, proti pa so bili le trije glasovi. Sicer še ni povsem jasno, ali to pomeni, da ima vladajoča županova koalicija odslej absolutno večino 12 glasov, se v dveh opozicijskih strankah SMC in Desus bojijo, da je žal res tako. Morda le še dejstvo, da je bilo med krajani naselja Kidričevo že kmalu po uradni objavi rezultatov volitev slišati nezadovoljstvo in obžalovanje, kajti v novem občinskem svetu jim ni uspelo zagotoviti niti enega svetniškega mesta; medtem ko jih ima, denimo, sosednja, precej manjša vas Apače, kar pet!? M. Ozmec Markovci - Gabrovec začenja drugi mandat Foto: M. Ozmec Tudi v novem svetu občine Markovci bo pod vodstvom župana Milana Ga-brovca odločalo 11 svetnikov, med katerimi je le ena ženska. Čeprav so bila pričakovanja večine občanov drugačna in pozitivna, se je že na prvi seji novoizvoljenega sveta občine Markovci pokazalo, da bo imel ponovno izvoljeni župan Milan Gabrovec tudi v drugem mandatu precej težav z opozicijo. Novoizvoljeni občinski svet je brez zapletov potrdil mandat ponovno izvoljenemu županu Milanu Gabrovcu ter novoizvoljenemu 11-član-skemu občinskemu svetu, ki ga sestavlja šest nekdanjih in pet novih članov. Med dosedanjimi so bili ponovno izvoljeni Maksimilijan Sakel-šek (skupina volivcev), Franc Rožanc (NSi), Franc Kostanjevec (LDS), Zvonko Črešnik (NSi) ter Marjan Meglič in Igor Ambrož (oba SDS). Novoizvoljeni člani pa so Danijel Kekec (LDS), Peter Majcen (SLS), David Gabrovec (skupina volivcev), Anton Kekec (SLS) in Maja Zemljarič (skupina volivcev). Zapletlo pa se je ob imenovanju komisije za volitve in imenovanja; potem ko je predsedujoči, najstarejši svetnik Franc Kostanjevec predlagal v to komisijo pet kandidatov, je namreč svetnik Marjan Meglič namesto treh predlagal sebe, Sakelška in Rožanca, kar so s 6 proti 5 tudi potrdili. Župan je ob tem poudaril, da so bila njegova pričakovanja drugačna: »Moram reči, da sem po prvi seji razočaran, saj je pri imenovanju komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja prišlo do nasprotnega predloga, kot ga je dal predsedujoči. In s preglasovanjem so dosegli svoje. A še vedno upam, zato pozivam vse, naj pozabijo na politične barve in osebne interese in naj začnejo delovati za skupno dobro vseh. To pričakujejo od nas tudi vsi, ki so nas izvolili!« M. Ozmec Središče ob Dravi • Svetniki obravnavali pritožbo na delo Se obeta še pritožba Preden so od ljudstva izvoljeni Roman Medik, Stanka Horvat, Mirjana Panič, Damijan Vesenjak (vsi SDS), Viktor Samec, Marko Štampar (oba NSi), Aleš Dogša, Anica Škrinjar (oba Lista za razvoj občine Središče ob Dravi) in Bojana Pajtler (neodvisna svetnica) zaprisegli kot novi člani občinskega sveta občine Središče ob Dravi in potrdili mandat staremu/novemu županu Juriju Borku, so na konstitutivni seji razpravljali o ugovoru zoper delo volilnih odborov, ki ga je vložila Lista za razvoj občine Središče ob Dravi. Omenjena lista je tokratna pora-ženka lokalnih volitev. Medtem ko je imela v devetčlanskem občinskem svetu v mandatu 2006-2010 osem članov, v prejšnjem mandatu 20102014 pa sedem članov, ima tokrat le dva svetnika, poleg tega pa je kandidat te liste Jurij Dogša tokrat izgubil župansko bitko. Zlatka Marčec, predstavnica Liste za razvoj občine Središče ob Dravi, je dan po volitvah podala pisni ugovor zoper delo volilnih odborov (VO) na lokalnih volitvah za člane občinskega sveta. Prvi del ugovora se nanaša na delo v štirih volilnih enotah ter na predčasnih volitvah. Očitek je, da so bili na volilnih mestih izobešeni razglasi s seznami, na katerih se zaporedne številke kandidatov niso ujemale z zaporednimi številkami kandidatov na glasovnicah. Zato naj bi bili volivci na teh volilnih mestih nepravilno in hkrati neenako obveščeni. V drugem delu pa se ugovor nanaša na delo VO v volilni enoti 01, kjer je član omenjene liste Toni Jelovica zbral enako število kot drugouvrščena Stanka Horvat, ki ji je nato z žrebom pripadlo mesto v občinskem svetu. »Ugotovljeno je bilo, da pri predaji dokumentov VO iz volilne enote 01 število predanih in vrnjenih glasovnic za člane občinskega sveta ni bilo usklajeno. Po kontroli seznama s podpisi volivcev in primerjavi števila glasovnic je občinska volilna komisija ugotovila, da manjka izpolnjena glasovnica. Pri dveh kandidatih je bilo število glasov enako in mnenje je, da zaradi nastale situacije obstaja možnost vpliva na volilni izid,« je v ugovor zapisala Zlatka Marčec, ki je bila prisotna pri predaji volilnih materialov občinski volilni komisiji. Sporne oglase zamenjali sredi volilne nedelje Kot je na konstitutivni seji dejala predsednica OVK Klavdija Kreč, se je ugovor komisije zavrnil kot neutemeljen. V podrobnem poročilu je Krečeva dejala, da so že sredi volilne nedelje izobešene razglase zamenjali z novimi, OVK pa je mnenja, da to ni vplivalo na volilni izid, saj da volivci glasujejo za posameznega kandidata in ne za številko. Glede očitka, povezanega z manjkajočo glasovnico, pa je obrazložila, da prišlo do napake pri zaporednih številkah podpisov, ponovno preverjanje pa je pokazalo, da je število glasovnic in volivcev identično. Zato je bil ugovor kot neutemeljen zavrnjen. Za pritožnico sporne tudi sorodstvene vezi Zoper odločitev OVK lahko predstavnik liste kandidatov vloži pritožbo na občinski svet, kar je Zlatka Marčec tudi izkoristila: »OVK po našem mnenju ni opravil svojega dela tudi pri nadzoru nad delom VO. Do zapletov pri iskanju manjkajočih glasovnic nedvomno ne bi prišlo, če bi občinska volilna komisija od VO zahtevala natančno upoštevanje navodil. Raziskovanje razlogov za nastalo Sveta Ana • Konstitutivna seja z grenkim priokusom Do svetniškega stolčka na Novoizvoljeni svet občine Sveta Ana v Slovenskih goricah se je minulo sredo sestal na prvi konstitutivni seji, na kateri so že padali prvi očitki. Člani občinske uprave skupaj s ponovno izvoljenim županom Silvom Slačkom namreč niso mogli mimo zavajajočega letaka stranke Nova Slovenija, ki je po občini krožil v predvolilnem času. Prepričani so, da je na račun neresnic in zavajanja do svetniškega stolčka prišel eden izmed novoizvoljenih svetnikov. torek • 28. oktobra 2014 Spodnje Podravje Štajerski TEDNIK 7 volilne komisije na upravno sodišče? situacijo naslednji dan in pojasnjevanje na osnovi ustnih obrazložitev lahko pušča močan dvom v rezultate, delovanje komisije in odborov pa na ta način postane netransparentno.« Ob tem je Zlatka Marčec navedla tudi možnost suma pristranskosti, ker je predsednica OVK Klavdija Kreč sestra v volilni enoti 01 izvo- ljenega svetnika Romana Medika. Zanimivo, da je OVK ter s tem tudi Krečevo imenovala in potrdila med drugim prav Lista za razvoj občine Središče ob Dravi. Ugovor omenjene liste je na tokratni seji občinskega sveta najprej zavrnila tričlanska komisija za potrditev mandatov članov občinskega sveta in ugotovitve izvolitve župana, ki ji je predsedoval prav Medik, nato pa je potrdila zavrnitev ugovora še večina članov občinskega sveta. Zoper to odločitev občinskega sveta lahko Lista za razvoj občine Središče ob Dravi vloži tožbo na upravno sodišče. Miha Šoštarič Foto: Miha Šoštarič Večina novoizvoljenih članov občinskega sveta je glasovala, da se ugovor Liste za razvoj občine Središče ob Dravi, povezan z delom volilne komisije in odborov, kot neutemeljen v celoti zavrne. račun zavajajočega letaka? Župan Slaček, ki je bil na začetku seje prisoten kot sklicatelj, je v uvodu nagovoril novoizvoljeni devetčlanski občinski svet ter izpostavil uspešno delovanje občine doslej. Po uvodnih besedah župana so člani občinskega sveta v sestavi Suzane Rejak Breznik (SLS), Feliksa Beriča (SLS), Mirka Še-nvetra (SLS), Katice Bauman (SLS), Romana Režonje (neodvisni), Brede Špindler (neodvisni), Karla Škrleca (neodvisni), Draga Weinhandlerja (N.Si) in Draga Ruhitelja (neodvisni) po hitrem postopku in skoraj brez pripomb imenovali tričlansko mandatno komisijo ter komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanje, potrdili pa so tudi poročilo mandatne komisije in potrditev mandatov za člane občinskega sveta ter poročilo mandatne komisije in ugotovitve izvolitve župana. »Žal mi je, da začenjamo tako, ker doslej tega ni bilo.« Po uradnem delu seje pa so na račun letaka, ki je po občini zaokrožil v predvolilnem času in očrnil tamkajšnjo občinsko upravo z županom na čelu, že padali prvi očitki. Na letaku Nove Slovenije, s katerim so volivce za svetniški mandat želeli prepričati trije kandidati, to so Drago Weinhan-dl, Janez Neudauer in Beno Holer, je bilo namreč med drugim zapisano, da se bodo zavzemali za odkrivanje zasebnih zaslužkarjev in korupcije v občinski upravi ter za preganjanje klientelizma in korupcije pri javnih naročilih, zaposlovanju v občinskih zavodih in podjetjih, kar je zmotilo člane občinske uprave z županom na čelu. »Menim, da mi nima kdo kaj očitati. Ti očitki pa letijo na občinsko upravo in posredno tudi name. To niso prijetne stvari, tudi moji sodelavci so se počutili prizadeti. Občina ima potrditve neodvisnih institucij in to bi si marsikdo želel. Jaz imam popolnoma čisto vest, mi je pa žal, da začenjamo tako, ker doslej tega ni bilo,« je prepričan Slaček. So bili volivci prevarani? Da je dejanje neprimerno in da je vsebina obtožb neresnična, so se poleg župana strinjali tudi člani občinske uprave ter nekateri svetniki. »Mi, ki smo svetniki že drugi ali tretji mandat, lahko zagotovo trdimo, da je taka občinska uprava in klima, kot je pri nas, malokje. In prav je, da ste se odzvali na to, saj ni nobene bojazni, da ne bi oprali svojega imena,« je po tem, ko je Slaček povedal, da je zade- vo prijavil policiji, ki sicer ni ugotovila nobenih elementov kateregakoli kaznivega dejanja (ker v konkretnem primeru ni navedbe konkretnega imena in priimka in kaj naj konkretno preverjajo pri »osumljenih«), pripomnila ponovno izvoljena Špin-dlerjeva. Na račun neresničnega in zavajajočega letaka naj bi se tako do svetniškega stolčka prikopal Weinhandl. Tajnik Viktor Kapl je zmago svetnika označil kot pirovo ter še dodal, da so bili volivci pri svoji odločitvi prevarani. Medtem pa je Weinhandl v bran očitke o blatenju občinske uprave s strani Nove Slovenije zavrnil, na drugi strani pa se je - kot smo izvedeli - županu že osebno opravičil. Od avtorja zahtevajo odgovore Z občine so nam sicer še sporočili, da bodo zahtevali odgovor od avtorja (stranke N.Si) in se po posvetovanju s pravniki kasneje odločili, kako bodo dokončno ukrepali ter še dodali: »Z zadevo ne želimo polemizirati, saj želimo nadaljevati s sedanjim načinom dela s pozitivno energijo z vsemi občinskimi svetniki in s tem doprinesti čim boljši razvoj občine.« Monika Levanič Majšperk - Pomlajen občinski svet Foto: Mojca Vtič Nova sestava občinskega sveta v Majšperku Majšperški 14-članski občinski svet se je v četrtek, 23. oktobra, sestal na konstitutivni seji. Večina obrazov je novih, saj je bilo izvoljenih le šest dosedanjih svetnikov. »V mandat stopamo z novim občinskim svetom, ki je bolj pomlajen in bolj ženski, saj v občinskem svetu prvič sedi šest svetnic,« je povedala županja Darinka Fakin po slavnostni prisegi in svetnike pozvala h konstruktivnemu in preudarnemu delu. V občinskem svetu z mandatom do leta 2018 so najštevilčnejši svetniki iz stranke SLS. Na listi stranke so kandidirali in bili izvoljeni Zlatko Žnidar, Anka Hertiš, Cvetko Pepelnik, Anica Rejec, Rado Rodošek ter Darinka Fakin. Po Zakonu o lokalni samoupravi županski in svetniški funkciji nista združljivi, zato je Fakinova podala pisno izjavo, da bo opravljala funkcijo županje. Tako je postalo eno mesto svetnika nezasedeno. Na podlagi veljavnih predpisov bo to mesto zasedel naslednji na listi SLS v volilni enoti ena, ki je dobil največ glasov, to naj bi bil Milan Tacinger. V občinskem svetu bodo trije svetniki z liste SDS, in sicer Ksenija Frangež, Branko Karneža, Jelka Ferlež. Najmlajšo stranko Stranko Mira Cerarja bodo v majšperškem občinskem svetu zastopali Kaja Va-land, Kristijan Lovrenčič, Monika Kokot. V občinskem svetu bosta tudi v novem mandatu Dragomir Murko, ki je kandidiral na listi stranke SD, in Janez Vedlin z liste stranke NSi. Mojca Vtič Majšperk • Podpis pogodb Žolger zmagovalec razpisov Županja Majšperka Darinka Fakin je sredi oktobra podpisala dve pogodbi z Jožefom Žolgerjem, s. p., ki je na javnih razpisih za projekta Agromelioracija Majšperk ter za Vodovod Kupčinji Vrh in Jelovice ponudil najnižjo ceno za naročena dela. Pogodbena vrednost del na projektu Vodovod Kupčinji Vrh in Jelovice znaša dobrih 877.000 evrov, dela obsegajo izgradnjo cevovoda v dolžini nekaj več kot 13,3 kilometra. Za ta projekt je Občina Majšperk uspela pridobiti sredstva regionalnega razvojnega programa v višini 621.000 evrov, iz občinskega proračuna pa je za ta projekt namenjenih 256.000 evrov. Gradbena dela naj bi se začela novembra, končana pa naj bi bila v juniju naslednje leto. V Majšperku se je letos že končal projekt komasacij oz. zložbe kmetij- skih zemljišč. Po izvedeni komasaciji bo sedaj občina v okviru projekta Agromelioracija Majšperk uredila poljske dostopne poti, na nekaterih mejah parcel manjša odvodnjavanja za padavinske vode in planiranje terena. Pogodbena vrednost del je nekaj več kot 86.000 evrov, od tega je strošek občine le DDV, 70.814 evrov je namreč majšperška občina uspela pridobiti iz evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Projekt agromelioracij naj bi bil končan aprila naslednje leto. Mojca Vtič Foto: Mojca Vtič Jožef Zolger in županja Darinka Fakin sta podpisala pogodbi. Vodovod Kupčinji Vrh in Jelovice Ponudnik Znesek v € brez DDV Jožef Žolger, s. p. 719.222,58 Kostak, d. d. 870.599,78 Komunalno podjetje Ptuj, d. d. 866.712,77 Gorenje projekt, d. o. o. 803.437,94 IPI, d. o. o. 786.226,26 Vir: Občina Majšperk Agromelioracija Majšperk Ponudnik Znesek v € z DDV Pavčnik, d. o. o. 89.343,27 GAAL, Albin Leskovšek, s. p. 91.707,36 Nizke gradnje Celje, d. o. o. 95.287,62 Krajnc VNG, Igor Krajnc, s. p. 93.848,76 Indrast, d. o. o. 114.193,78 "Komunalno podjetje Ptuj, d. d. 79.779,05 Javne službe Ptuj, d. o. o. 119.919,44 Cestno podjetje Ptuj, d. d. 89.821,93 Jožef Žolger, s. p. 86.393,08 H.S. Nizke gradnje, d. o. o. 109.951,02 * Podjetje je predračun sestavilo na napačnih postavkami in količinami, zato njihova ponudba ni in je bila kot takšna izločena iz postopka JN. Vir: Občina Majšperk popisih del z drugačnimi bila primerljiva z ostalimi 8 Štajerski TEDNIK Podjetništvo in politika torek • 28. oktobra 2014 Sporen mandat - „kazen" za žaljivost in laži? Nepotrjeni mandat izvoljenemu občinskemu svetniku iz vrst Desusa je, kot kaže, za zdaj edini tovrstni primer v Spodnjem Podravju in tudi širše. Za spornega so ga prepoznali občinski odbori treh strank, ki imajo tudi večino v občinskem svetu, devet svetnikov, in ki so imele skupnega županskega kandidata, ki je tudi dobil novi županski mandat. Desusov svetnik je bil po njihovem žaljiv v predvolilni tekmi, njegovo pisanje se je negativno odrazilo na volilnih izidih nekaterih strank, ki naj bi zato prejele manjšo podporo od pričakovane. Za žaljivo pa letak s podpisom Desusa in Nestrankarske liste za razvoj občine Hajdina ni bil prepoznan med ostalimi petimi svetniki občine Hajdina. Če bi v vseh okoljih ravnali podobno glede na številna podtikanja in laži, ne glede na zakonodajo, marsikateri svetnik (še) ne bi mogel zasesti svojega stolčka v mestnem oz. občinskem svetu in bi moral iskati svojo pravico na upravnem sodišču in s pomočjo odvetnikov. To pa bi se lahko zgodilo le v vseh tistih primerih, kjer so imeli koalicijska razmerja oz. večinsko podporo dogovorjeno že pred volitvami. Manjšina v občinskem svetu zagotovo ne bi uspela pri glasovanju o morebitni spornosti mandata ali mandatov, pa naj bi bili njihovi nasprotniki še tako žaljivi. Letošnja predvolilna tekma se je izkazala z nizko ravnijo politične kulture. Politični tabori so ubirali vse možne poti na poti do želenega cilja. Na prestole so vodile tudi obljube, ki bi morale biti prav tako sankcionirane, saj v večini tako in tako ne bodo izpolnjene, ampak v imenu sprememb so še kako vlekle in pritegovale. Nekateri so glasove pridobivali tudi z „nabir-ko". Ampak tudi volitve so na neki način polje za neke vrste „inovativnost in podjetnost" ne glede na podstat, ki ga ne smemo prezreti, četudi naj bi vedno in povsod imeli veljavo le argumenti. Njihov talec ne more biti svetniški mandat. Za obračun z nizko politično kulturo je treba izbrati drugi poligon. Že zaradi tega, ker bodo nizke strasti kmalu pozabljene in ker bodo še včerajšnji navidezni sovražniki že jutri takšni in drugačni sodelavci, če le imamo vsi za skupni cilj - boljši jutri. Vmes pa bo svoje odigrala zakonodaja, ne le v primeru spornega mandata, tudi zaradi že vloženih ovadb in morebitnih novih tožb, ki se napovedujejo zaradi izrečenih in zapisanih besed v letošnji volilni kampanji. Majda Goznik Hajdina • Še o spornem mandatu svetnika Antona Cestnika Metod Grah: „Odločitev o Nepotrditev spornega mandata izvoljenemu svetniku Desusa Antonu Cestniku, ker je domnevno žalil politične nasprotnike, široko odmeva. V večini se javnost, tako laična kot strokovna, čudi takšnemu ravnanju sveta občine Hajdina, oz. je zanje nerazumljivo. Strokovno pojasnilo smo želeli pridobiti tudi od Boštjana Brezovnika, pravnika s Pravne fakultete Maribor, ki pa je na naše zaprosilo odgovoril le, da, žal, tega primera ne more strokovno komentirati. Več pa je bil pripravljen povedati Metod Grah, bivši načelnik UE Ptuj, po stroki pravnik: »Odločitev občinskega sveta, da ne potrdi mandata izvoljenemu kandidatu za člana občinskega sveta na podlagi pritožbe, da je v času volilne kampanje žalil druge kandidate in s tem vplival na izid volitev, je nezakonita. Občinski svet se lahko odloči, da ne potrdi mandata posameznemu Odgovor Službe za lokalno samoupravo Po stališču sodne prakse je treba določili 100. in 101. člena zakona o lokalnih volitvah interpretirati tako, da občinski svet na drugi stopnji odloči s pravnim aktom, ki mora imeti obvezne sestavine upravne odločbe, torej uvod, izrek in obrazložitev ter pravni pouk. „Zoper odločitev občinskega sveta o pritožbi ob potrditvi mandatov članov občinskega sveta je dopusten upravni spor. Rok za pritožbo na sodišče začne teči od prejema obvestila o odločitvi občinskega sveta,« še odgovarjajo Cestniku v službi za lokalno samoupravo. Po njihovem nasvetu naj bi si tudi čim prej poiskal odvetnika, specializiranega za varstvo volilne pravice in upravno pravo. kandidatu, ki je izvoljen za člana občinskega sveta, samo če so izpolnjeni v zakonodaji natančno določeni pogoji. To je v primeru nezakonite odločitve občinske volilne komisije, ki lahko vpliva na potrditev mandatov (100. člen zakona o lokalnih volitvah).« „Člani občinskega sveta bi morali poznati zakonodajo ..." Pritožba zaradi morebitne žalitve v volilni kampanji po besedah Graha ni stvar izvedbe volitev in se z njo občin- Spodnje Podravje • Avtocesta Draženci-Gruškovje do 2018 Zapore ceste ne bo -župani zadovoljni z oblju »Minister Gašperšič nam je prinesel novico, da izgradnja avtoceste bo, da se projekt nadaljuje,« je povedal podlehniški župan Marko Maučič. Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič je poleg zagotovila županom in prebivalcem še pojasnil, da bo prišlo pri izvedbi del na odseku nedokončane podravske avtoceste do nekajmesečne zamude, saj iščejo možnosti za pridobitev dodatnih evropskih finančnih virov. »Poskus pridobitve več evropskih sredstev razumemo kot umno dejanje. Če bo zaradi tega mesec ali dva zamika pri izvedbi projekta, bomo to tolerirali, kot smo že dolga leta tolerirali terminski plan izvedbe,« je povedal Maučič. O grožnji z zaporo ceste, ki je bila napovedana za ta konec meseca, pa je podlehniški župan povedal: »Pripravljeni smo počakati in dajemo svoje vzporedne dejavnosti na čakanje.« Za podravsko avtocesto je sicer finančna konstrukcija že narejena. Tako je vrednost projekta izgradnje 13 kilometrov dolgega odseka nedokončane podravske avtoceste Draženci-Gruškovje ocenjena na 246 milijonov evrov. Dars, ki je investitor, naj bi zagotovil 70 milijonov lastnega denarja, v višini 117 milijonov evrov naj bi družba najela posojilo pri evropski investicijski banki, poroštvo zanj je družba že dobila, približno 56 milijonov evrov naj bi bilo evropskih sredstev iz kohezijskega sklada, trije milijoni evrov pa naj bi bili pridobljeni na podlagi razpisa Vseevropsko prometno omrežje TEN-T. »Evropskih sredstev je manj kot četrtina. Želimo doseči 85-odstotni delež sofinanciranja glede na evropski pomen tega odseka. To možnost želimo preveriti in upam, da bomo od Evropske unije odgovor pridobili v mesecu ali dveh, nato pa začnemo aktivnosti izgradnje. Če denarja ne bo, bo ostala finančna konstrukcija, Z leve: Matjaž Knez, Peter Gašperšič, Marko Maučič torek • 28. oktobra 2014 Podjetništvo in politika Štajerski TEDNIK 9 nepotrditvi mandata je nezakonita!" Medtem ko specialist za lokalno samoupravo, pravnik Boštjan Brezovnik, ni mogel strokovno komentirati, ali je občinski svet ravnal v skladu z zakonodajo ali ne, je Metod Grah jasno povedal, da je bila odločitev občinskega sveta nezakonita. ska volilna komisija sploh ne ukvarja: »Drugi primer bi bil, če član izgubi volilno pravico, če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije, če je s pravnomočno sodbo obsojen na najmanj polletno zaporno kazen, pa še iz drugih razlogov lumarnezdružljivosti opravljanja funkcij, ki pa vsi lahko nastopijo šele neki čas po potrditvi mandata. Iz tega zakonskega določila je popolnoma jasno, da očitki žaljivega obnašanja ne morejo vplivati na odločitev o potrditvi mandata. Tokratna situacija je posledica tega, da politiki ne razumejo oziroma nočejo razumeti pravil, ki veljajo ob volitvah. Vidimo pa, da si vsak politik oz. politična stranka meje družbene sprejemljivosti razlaga po svoje, kot njim ustreza. Občin- ski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine. Od članov takšnega organa se utemeljeno pričakuje, da poznajo zakonodajo!" Mandat bo reševal z upravnim sporom in odvetnikom Anton Cestnik je po nepotrditvi mandata najprej pisal državni volilni komisiji, ki pa je njegovo vprašanje odstopila v reševanje ministrstvu za javno upravo, službi za lokalno samoupravo. Odgovor je prejel že dva dni po konstitutivni seji. Vodja službe Roman Lavtar je v odgovoru zapisal, da lahko Cestnik v naslednjih dneh pričakuje pisni odpravek sprejetega sklepa na občinskem svetu. Izvoljen Desusov svetnik je prepričan, da nepotrditev njegovega mandata izhaja iz revanšizma, še vedno pa tudi nima jasnega odgovora stroke o tem. Vsi dosedanji odgovori, ki jih je iskal sam, se bolj ali manj nanašajo zgolj na postopek, ki ga mora opraviti, da bo tudi v resnici lahko zasedel svoj stol v občinskem svetu, ki so mu ga zaupali volivci. Tudi nima odgovora o tem, kdo bo nosil odvetniške stroške in ali bodo na kakšen način sankcionirani svetniki, ki so se izrekli za to, da je njegov mandat zaradi zapisanega v predvolilni kampanji sporen. MG bo ministra Nekaj podatkov o odseku AC Draženci - Gruškovje Dolžina novega avtocestnega odseka znaša 13,03km, v sklopu investicije bo grajena vzporedna regionalna cesta v dolžini 13,9 km. V sklopu avtoceste se bodo gradili trije novi priključki: Lancova vas, Podlehnik in Zakl. Na novo bo zgrajenih: 7 nadvozov, 3 podvozi, 2 podhoda, 24 mostov, 31 opornih in podpornih zidov, dvocevni tunel dolžine cca 150 metrov. kot je predvidena,« je povedal minister Peter Gašperšič. »Če pride do izboljšanja finančne konstrukcije, to pomeni manj kreditnih sredstev. To bi za Dars pomenilo tudi manjšo finančno izpostavlje- Foto: Mojca Vtič nost, kar je za družbo zelo pomembno,« je pojasnil predsednik uprave Dars Matjaž Knez. Družba ima namreč že najetih posojil za 2,7 milijarde evrov, ki jih plačuje na podlagi dobička od cestnin za tovorna in druga vozila ter vinjet. Gradbeno dovoljenje za prvi odsek je že pridobljeno, kmalu naj bi začeli iskati izvajalca. »Predviden začetek del je marca naslednje leto, zaključek del leta 2018,« je napovedal Knez. Gradnja novega avtocestnega odseka bo potekala v dveh korakih. Najprej bo zgrajen prvi del avtoceste v dolžini 7,25 kilometra, ob tem bodo opravljena tudi dela za pravočasen začetek del druge etape. Do sedaj je bilo za projekt Draženci-Gruškovje porabljenih že 30 milijonov evrov in sicer za projektno dokumentacijo, umeščanje v prostor ter za odkup zemljišč. Mojca Vtič Slovenija, Ptuj • Obisk nigerijske gospodarske delegacije Naftni mogotci iščejo priložnosti na slovenskem tržišču Na Ptuju se je nedavno mudila delegacija nigerijskih gospodarstvenikov na čelu s predsednikom tamkajšnje gospodarske zbornice Port Harcourt Emeko Unachukwu. Delegacija je v Sloveniji obiskala več lokacij. Nadejajo se sodelovanja s slovenskimi podjetji na področju uvoza in izvoza ter medsebojnih vlaganj. Unachukwu, ki se ukvarja z naftno industrijo, je povedal, da so na območju Nigerije pripravljeni ponuditi pogoje za morebiten vstop slovenskih podjetij na njihovo 170.000-milijonsko tržišče. Zanimalo naj bi jih agroživilstvo, pa tudi vinarstvo in logistika. V Kopru so si ogledali luko in obiskali podjetje Vina Koper. Nigerijske gospodarstvenike je v Slovenijo primarno pripeljala zgodba s papirnico Radeče papir. Blagovna menjava med Slovenijo in Nigerijo je za zdaj še na zelo nizki ravni. »Letos sta državi izmenjali za šest milijonov evrov prome- ta,« je dejal Unachukwu. »Pri iskanju poslovnih partnerjev nimamo omejitev glede dejavnosti. V Nigeriji imamo vrsto naravnih virov in surovin, ki jih lahko izvažamo. Imamo pa tudi ogromno površin, ki bi jih lahko ponudili za kmetijsko pridelavo.« Prostrana nigerijska polja in pridelava perutnine Ker Nigerijce zanima sodelovanje s slovenskimi podjetji na področju agroživilstva, so se na Ptuju srečali tudi s predsednikom uprave in generalnim direktorjem Perutnine Ptuj Romanom Glaserjem. Slednjega smo povprašali po vsebini razgovorov. »Z visoko delegacijo nigerijske gospodarske zbornice sem se srečal v vlogi predsednika uprave in generalnega direktorja Perutnine Ptuj in v vlogi predsednika Štajerske gospodarske zbornice(ŠGZ). Gospodarstvo je tako večplastno področje delovanja, da na prvih spoznavnih in predstavitvenih pogovorili, kakršno je bilo srečanje s predsednikom Go- Predsednik nigerijske gospodarske zbornice Port Harcourt Emeka Unachukwu se je v Park hotelu srečal s ptujskim županom Miranom Senčarjem. spodarske zbornice Nigerije in njegovimi sodelavci, ni mogoče pričakovati kakršnihkoli konkretnih ali pogodbenih dogovorov. Smo pa to priložnost temeljito izkoristili za predstavitev mnogih potencialov štajerskega gospodarstva. Predstavniki Nigerije so nam podrobneje predstavili svoja pričakovanja in potrebe po sodelovanju. Sedaj bo nastopilo obdobje podrobnejše analize poslovnih priložnosti in potencialov ter konkretnih pobud, ki so bile artikulirane na spoznavni konferenci. To velja tako za celotni potencial, združen v ŠGZ, kakor tudi konkretno za Perutnino Ptuj,« je za naš časopis povedal Roman Glaser. Nigerijce je na obisku na Ptuju spremljal nekdanji direktor ptujske bolnišnice Robert Čeh. Nastanjeni so bili v Park hotelu, kjer so se srečali z novim ptujskim županom Miranom Senčarjem. Lastnik Park hotela je ponovno (po nakupu na nedavni dražbi) Igor Raku-ša, sicer tudi direktor podjetja Papirnica Radeče nova. In prav Nigerijci, ki so se mudili na delovnem obisku na Ptuju ter v drugih krajih Slovenije, naj bi bili tisti vlagatelji, ki so v začetku leta zagotovili denar za odkup radeške papirnice. Mojca Zemljane Foto: MZ 10 Štajerski TEDNIK Šolstvo in kultura torek • 28. oktobra 2014 Ljubljana • Ptujski dijaki na srečanju okoljevarstvenih šol Prihodnje leto bodo srečanje gostili Ptujčani V začetku oktobra smo se dijaki Biotehniške šole Ptuj, ki se izobražujemo v programu Okoljevarstveni tehnik, udeležili 5. državnega srečanja okoljevarstvenih šol. Namen vsakoletnega srečanja okoljevarstvenih tehnikov je v izmenjavanju strokovnih izkušenj pri delu, prepoznavanje izzivov tega razmeroma novega strokovnega področja v slovenskem prostoru, pa tudi sproščeno druženje dijakov in učiteljev stroke v teh programih. Letošnja organiza-torica srečanja je bila Srednja gradbena, geodetska in oko-ljevarstvena šola v Ljubljani. Dijaki in njihovi mentorji so nam pripravili pester tekmovalni in zabavni program. Biotehniško šolo Ptuj je zastopalo osem dijakov iz vseh štirih letnikov programa okoljevar-stveni tehnik: Kristjan Čeh, Živa Bombek, Vito Naliber-ger, Simon Koser, Petra Šek, Karmen Gavez, Sanja Zupanič in Flavija Kosi. Spremljali sta nas mentorici Irena Unuk in Gabrijela Plateis. Srečanja se je udeležil tudi ravnatelj Vladimir Korošec. Ljubljančani so nam pripravili zanimive naloge. Posamezne skupine smo se morale po različnih poteh in z različnimi prevoznimi sredstvi prebiti skozi prestolnico. Na tej poti smo morali ugotavljati vrsto prostorskih in okoljevarstvenih značilnosti mesta. Ker je bila Ljubljana letos v Kobenhavnu razglašena za zeleno prestolnico Evrope Dijaki programov okoljevarstveni tehnik iz vse Slovenije na 5. državnem srečanju v Ljubljani za leto 2016, smo posebno pozornost pri opazovanju mesta namenili tudi temu. Po ogledu mestnih znamenitosti smo vse skupine prišle do zbirne točke, pristanišča ob Ljubljanici. Sledila je vožnja s turistično ladjico po Ljubljanici. Ob pogledu na mesto s te kraške reke smo spoznavali značilnosti Ljubljanskega barja, prazgodovinsko življenje mostiščarjev, živalske in rastlinske vrste, značilne za rečni habitat. Naše srečanje se je končalo na ljubljanskem gradu, kjer je vsaka skupina predstavila rezultate skupinskega dela. Ptujčani smo za prihodnje leto dobili še posebej lepo popotnico in nalogo: prihodnje leto se bodo slovenski okoljevarstveni tehniki srečali na Ptuju. Veselimo se srečanja in iščemo ideje o tem, kako na območju Ptuja pripraviti naloge za bodoče okoljevarstvenike. Petra Šek Simon Koser Ptuj • Zaključna konferenca projekta Posodobitev gimnazijskih programov Mlade izobražujemo za poklice, ki danes še ne obstajajo Tako je na zaključni konferenci projekta Posodobitev gimnazijskih programov povedal dr. Ranko Rajovic. "Zato je reproduktivno učenje napaka, otroke moramo naučiti misliti" je še dodal. Zaključna konferenca, ki je 16. in 17. oktobra 2014 potekala na Gimnaziji Ptuj, je zaključek šestletnega dela v projektu Posodobitev gimnazijskih programov. Projekt je leta 2008 razpisalo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, vanj pa se je vključilo vseh 56 slovenskih splošnih gimnazij, ki so oblikovale Konzorcij splošnih gimnazij. Poslovodeči konzor-cijski partner v projektu je bila Gimnazija Ptuj, ki je skupaj z MIZŠ finančno in vsebinsko vodila in koordinirala projekt. Razvojna prioriteta projekta je bil razvoj človeških virov in vseži-vljenjskega učenja, prednostna usmeritev pa izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja. Strokovno podporo sta projektu nudila Urad za razvoj izobraževanja in Zavod RS za šolstvo. Projekt se je delno financiral s sredstvi evropskega socialnega sklada (ESS). Projekt Posodobitev gimnazijskih programov je bil vsebinsko obsežen, sledil pa je naslednjim ciljem: uvajanje posodobljenih učnih načrtov, fleksibilna organizacija učne- ga procesa, spremenjen način izvajanja nekaterih predmetov, sodelovalno oziroma timsko poučevanje, smiselno in funkcionalno vključevanje informacijske tehnologije v pouk ter nadaljnji razvoj koncepta obveznih izbirnih vsebin in uvajanje državljanske vzgoje v obvezne izbirne vsebine. V preteklih šestih letih so šole na teh področjih razvile mnoge primere dobre in odlične prakse, največja dodana vrednost projekta pa je v sistematični izmenjavi teh praks znotraj šol ter med vsemi slovenskimi gimnazijami. Poleg tega je projekt učiteljem omogočal nenehno strokovno izpopolnjevanje, kar je najboljša garancija za to, da bodo dosežki projekta tudi v prihodnje stalnica na naših gimnazijah. Ob zaključku projekta je na Gimnaziji Ptuj potekalo zaključno srečanje, na katerem je bil cilj predstaviti rezultate projekta ter trajnostne elemente razvojnega dela na projektu kot izzive za nadaljnje posodabljanje gimnazijskih programov. V uvodu so ravnatelje gimnazij, vodje in člane šolskih razvojnih timov v gimnazijah, učitelje in strokovne sodelavce v gimnazijah ter drugo zainteresirano javnost nagovorili Melani Centrih, ravnateljica Gimnazije Ptuj, in vodja projekta Elvira Šušmelj, generalna direktorica Direktorata za srednje in visoko šolstvo ter izobraževanje odraslih, ter dr. Vinko Logaj, direktor Zavoda RS za šolstvo. Za strokovni razvoj udeležencev pa sta v prvi vrsti poskrbela dr. Ranko Ra-jovic, direktor Mense Srbije in avtor programa NTC-učenja, ter nevroznanstvenica dr. Tina Bregant. Sodobna znanja s področja delovanja možganov so dober temelj za sodoben pouk, takšen, ki ne rezultira v repro-duktivnem znanju, temveč v dijakih, ki znajo pridobljeno znanje povezovati ter uporabiti za reševanje sodobnih, kompleksnih težav. Konferenca pa je bila tudi priložnost za predstavitev primerov dobre prakse, za razpravo o prihodnosti splošnega izobraževanja, za neformalno izmenjavo izkušenj in idej ter za mreženje bodočega sodelovanja. Nataša Kostanjevec Majšperk • Tovarna umetnosti še zadnjič letos Drznost in pogum fotografinje Anje Seničar Anatomija melanholije je naslov razstave fotografinje Anje Seničar, ki je od četrtka, 23. oktobra, na ogled v Tovar- ni umetnosti na Bregu pri Maj-šperku. »Ne gre za klasično fotografsko razstavo. Fotografija se širi v prostor. Prav tako je Anja Seničar: ko fotografija poseže tudi v prostor. Foto: Mojca Vtič avtorica posegla v fotografijo, tako da jo je raztrgala, jo celo pokomentirala. To je svež pristop, ki nam govori, da je umetnica drzna in pogumna,« je o študentki Akademije za likovno umetnost Anji Seničar in o njeni prvi samostojni razstavi povedal umetniški vodja Tovarne umetnosti Dušan Fišer. Umetnica iz Maribora je o postavitvi fotografij, nekatere so bile na deh, v steno pritrjene z velikimi žeblji ali obešene na vrvico, dejala: »S postavitvijo povem, kako funkcioniram in da prostor niso samo stene.« Na fotografijah je osrednji element telo, in kot je zapisal slovenski fotograf Peter Koštrun: »Telo nastopa kot element stvarnosti, ki se prepleta z abstraktno pokrajino.« Mojca Vtič Zetale • Zaploskali znanju Nagradili diplomante in magistre V obdobju med občinskima praznikoma v Žetalah je osem občanov svoje znanje kronalo z diplomo, magisterijem ali pridobljenim strokovnim nazivom. Za pridobljene nazive jim je žetalski župan Anton Butolen na prireditvi ob 15. občinskem prazniku čestital ter poklonil cvet in žetalski zbornik. Klaudija Polajžar je pridobila naziv diplomirana med-jezikovna posrednica na FF v Ljubljani. Simon Potočnik je postal magister inženir elektrotehnike. Strokovni naslov inženir mehatroni- ke je pridobil Denis Škrabl, Barbara Skledar je pridobila strokovni naslov profesorica specialne in rehabilitacijske pedagogike. Jožica Skledar in Mateja Ilec sta pridobili strokovni naslov ekonomist- ka. Špela Polajžar pa je mlada diplomirana medicinska sestra. Mateja Hohnec je pridobila naziv magistrica inženirka radiološke tehnologije. Mojca Vtič Foto: Mojca Vtič Z leve: Špela Polajžar, Jožica Skledar, Barbara Skledar, Simon Potočnik, Denis Škrabl, Mateja Hoh-nec, Mateja Ilec Rokomet Na Hardeku zmagali še četrtič Stran 12 Rokomet Odlična predstava Ptujčanov Stran 12 Športno plezanje Mina na Japonskem le oprimek do zmage Stran 19 Nogomet Aluminij z zmago znova pod vrh Stran 19 Nogomet 1. Maribor, 2. Ptuj, 3. Podvinci Stran 20 Boks Tri zmage in trije porazi za BK Ring Stran 21 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL, 15. krog Zavrčanom pohvale, Mariborčanom prepotrebna zmaga Zavrč - Maribor 0:1 (0:0) STRELEC: 0:1 Tavares (70., z 11 m) ZAVRČ: Ranilovič, Sambolec, Datkovic, Kristic, Dugolin, Anto-lek (od 65. Kresinger), Jertec, Cvek, Matjašič (od 87. Roškar), Kelenc (od 73. Brdar), Polic. Trener: Željko Orehovec. MARIBOR: Handanovic, Stoja-novic, Arghus (od 50. Rajčevic), Šuler, Mejač, Vršič (od 55. Salla-lich), Mertelj, Filipovic, Ibraimi, Tavares, Zahovic (od 90. Biton). Trener: Sašo Gajser. Na ptujskem Mestnem stadionu so lahko gledalci po nekaj sušnih letih znova v živo spremljali ekipo Maribora. Ta je na Ptuju nazadnje gostovala maja leta 2010, ko je z 0:1 ugnala Dravo. Od takratnih akterjev so bili tokrat prisotni le Doris Kelenc (takrat Drava, sedaj Zavrč), Marko Ranilovič (takrat Maribor, sedaj Zavrč) ter Aleš Mertelj in Marcos Tavares pri Mariboru. Štajerski derbi je kljub neposrednemu TV-prenosu na stadion privabil več kot 1700 gledalcev - veliko jih je bilo iz Maribora -, ki so ustvarili odlično vzdušje. V doma- 9 - ■ : - či ekipi je zaradi kartonov manjkal Nikola Šafarič, pri gostih pa Mitja Viler, JeanPhilippe Mendy in trener Ante Šimundža. Namesto njega je ekipo vodil pomočnik trenerja Saša Gajser, ki ni mogel računati tudi na Damjana Boharja (poškodba). Kljub temu ima Maribor tako širok izbor igralcev, da je še vedno nastopil v izjemno močni sestavi. PRVALiGA TelekomSIovenije REZULTATI 15. KROGA: Zavrč - Maribor 0:1 (0:0); strelec: Tavares 70., z 11-m; Domžale - Luka Koper 2:0 (2:0); strelca: Morel 2., Delic 45., ag.; Celje - Kalcer Radomlje 5:0 (4:0); strelci: Verbič 25., 29., 33., Ahmedi 35., Vrhovec 54., z 11-m; rdeči karton: Balkovec 89./Kalcer Radomlje; Gorica - Olimpija 0:3 (0:1); strelci: Zajc 10., Valenčič 47., Burgič 60.; rdeči karton: Innocenti 66./Gorica; Krka - Rudar 1:1 (1:0); strelca: Perič 28.; Džinic 76. 1. DOMŽALE 15 11 2 2 20:6 35 2. OLIMPIJA 14 8 5 1 28:8 29 3. MARIBOR 14 9 2 3 22:14 29 4. CELJE 15 7 6 2 24:8 27 5. ZAVRČ 15 8 2 5 16:14 26 6. KOPER 15 6 1 8 16:22 19 7. RUDAR VELENJE 15 4 4 7 14:17 16 8. GORICA 15 3 3 9 13:19 12 9. KRKA 15 2 3 10 12:28 9 10. RADOMLJE 15 1 2 12 8:37 5 Najboljši strelci: 8 zadetkov: Luka Zahovic (Maribor); 6 zadetkov: Benjamin Verbič (Celje); 5 zadetkov: Valon Ahmedi, Sunny Omoregie (oba Celje), Nik Omladič, Andraž Šporar (oba Olimpija), Marcos Tavares (Maribor); 4 zadetki: Dino Kresinger (Zavrč), Luka Majcen (Gorica), Aleksandar Rodic, Marko Vukčevic (oba Olimpija). Obe ekipi sta v zadnjih šestih krogih zbrali največ točk med vsemi prvoligaši (po 11), a pred medsebojnim srečanjem obe doživeli po dva poraza: Zavrč proti Kopru (prvenstvo) in Celju (pokal), Maribor proti Celju (prvenstvo) in Chelseu (Liga prvakov). Prav zaradi tega so bili gostje pod večjim pritiskom, saj si glede na ugled in ambicije v domačem prvenstvu enostavno ne smejo privoščiti zaporednih porazov. To je po tekmi odkrito priznal tudi Sašo Gajser. Pobuda Zavrča Zavrčani so zelo dobro odprli tekmo, saj se je že v 2. minuti v lepi priložnosti znašel Dugolin, a ga je Vršič dobro oviral. V 5. minuti je aktivni Dugolin žogo dobro podal v sredino, Sambolec pa jo je »iz prve« z močnim strelom poslal tik mimo gola. Gostje so odgovorili v 9. minuti, ko se je po podaji Ibraimija v dobri situaciji znašel Tavares, a je Ranilovič njegov strel ubranil. V 18. minuti je po podaji Stojanoviča lepo prodrl Me-jač, po njegovem strelu pa je žoga švignila mimo gola. Od 20. minute naprej so bili domačini boljši tekmec, plod tega so bili trije zaključni streli - v 22. minuti Antolek, - Zavrč je kljub dobri igri izgubil tretjo zaporedno tekmo (proti Kopru in Mariboru v prvenstvu in Celju v pokalu); - Benjamin Verbič (Celje) se je s hat-trickom prebil na drugo mesto lestvice strelcev; - štiri prvouvrščene ekipe na lestvici so v tem krogu zmagale; - razlika med Zavrčem na 5. in Koprom na 6. mestu je kar 7 točk; - v naslednjem krogu se bosta med seboj v der-biju pomerila Maribor in Domžale (31. 10.). »Prvi polčas smo odigrali vrhunsko« Sašo Gajser, pomočnik glavnega trenerja: »Pred tekmo smo bili izpostavljeni pritiskom, vendar so se fantje odlično odzvali in na igrišču pokazali pravi obraz. Ni lahko igrati na dveh tirih, v prvenstvu in Ligi prvakov, saj so tudi domače tekme zelo zahtevne. Tekma z Zavrčem bi se lahko obrnila tudi v drugo smer, saj nam igra na začetku ni stekla. V 2. polčasu smo igrali bolje, znamo in zmoremo pa še boljše, kar bomo tudi dokazali!« Željko Orehovec, trener Zavrča: »Mariborčanom čestitam za zmago! Kljub težavam s sestavo moštva (Šafarič - kartoni, Kresinger, Jertec - lažje poškodbe, op. a.) smo odigrali zelo solidno tekmo. Prvi polčas je bil povsem dober, drugi pa nekoliko slabši, predvsem zaradi posledic utrujenosti po sredini pokalni tekmi s Celjem. Tekmo smo izgubili zaradi enajstmetrovke, kar pa je sestavni del igre. Fantom sem po tekmi čestital za prikazano igro, saj so igrali na meji svojih moči.« Doris Kelenc, Zavrč: »Prvi polčas smo proti odličnemu tekmecu po mojem mnenju odigrali vrhunsko - manjkali so le zadetki. Podobno smo skušali tudi v nadaljevanju, a smo z 11-metrovke prejeli ta nesrečni zadetek. Proti temu ne moremo nič, usmerimo se lahko le proti prihodnosti in naslednjim tekmam.« Igralci Zavrča in Maribora so pred več kot 1700 gledalci na Mestnem stadionu prikazali zelo soliden prvoligaški nogomet, minimalne zmage pa so se veselili aktualni državni prvaki in udeleženci Lige prvakov. Na fotografiji so Željko Filipovič (v ozadju), Marcos Tavares in Dario Jertec. Odločila enajstmetrovka V slačilnici je gostujoči strateg Gajser od fantov zahteval še bolj angažirano predstavo, kar so njegovi varovanci na terenu tudi izpolnili. Postali so bolj podjetni, več so se gibali brez žoge, zaradi česar so nekajkrat prišli v obetavne situacije za dosego zadetka. Kljub temu je bilo prvič vroče v kazenskem prostoru Maribora, ob čemer so domačini zaradi domnevnega igranja z roko pri glavnem sodniku zahtevali enajstmetrovko -neuspešno. V 52. minuti se je po podaji Vršiča v zelo dobrem položaju znašel Luka Zahovič, a je žogo preusmeril naravnost v Raniloviča. Rezultat bi se lahko spremenil v 62. in 63. minuti, a je najprej Datkovič z glavo streljal mimo gola, na drugi strani pa Sallalich preko. Odločitev o zmagovalcu je padla v 69. minuti: po podaji Ibraimija iz kota sta se v kazenskem prostoru prerivala Tavares in Jertec, slednji je žogo ustavil z roko (po prekršku?) in sodnik Dejan Balažič iz Ljubljane je pokazal na belo točko. Zanesljiv izvajalec je bil kape-tan Marcos Tavares - 0:1. Do konca tekme so se domačini trudili rezultat izenačiti, vendar jim to ni uspelo (Cvek, Brdar), na drugi strani pa bi lahko Mariborčani preko Sal-lalicha v končnici vodstvo še povečali. Mariborčani so tako v obračunih z Zavrčem slavili še drugič letos, v Ljudskem vrtu je bilo v 6. krogu 3:0. Jože Mohorič v 26. Jertec in v 32. Matjašič -, ki pa jih je Handanovič ubranil. Prvi polčas lahko v celoti ocenimo kot zelo dober: izvedenih je bilo veliko lepih akcij, žoga je lepo tekla od noge do noge, na obeh straneh je bilo nekaj priložnosti, manjkali so le zadetki. V domači ekipi so se z igro v obrambi izkazali prav vsi, v napadu pa predvsem Kelenc, Matjašič in Dugolin, ki so nekajkrat uspešno kombinirali na majhnem prostoru. V Celju »misija nemogoče« V sredo ob 18. uri bodo nogometaši Zavrča na povratni tekmi četrtfinala Pokala Slovenije igrali v Celju. Na Areni Petrol bodo lovili zaostanek 3:4 iz prvega srečanja, kar bo vse prej kot lahka naloga: ekipa Celja namreč ni izgubila že na 16 zaporednih srečanjih! »Naloga je na videz nemogoča, a kot pravi športniki bomo storili vse, da jo uspešno izvedemo. Zavedamo se moči Celja, a pred nami je 90 minut tekme, v kateri se lahko zgodi marsikaj,« je povedal Doris Kelenc. Pokal Slovenije, četrtfinale, 2. tekma: Celje - Zavrč, sreda, 29. 10., ob 18.00 v Celju 1. SNL, 16. krog: Kalcer Radomlje - Zavrč, nedelja, 2. novembra, ob 17.00 v Domžalah 2. SNl, 13. krog: Aluminij - Šenčur, nedelja, 2. novembra, ob 14.00 v Kidričevem 12 Štajerski Šport torek • 28. oktobra 2Q14 Rokomet • 1. NLB leasing liga, 8. krog Na Hardeku zmagali še četrtič Rokomet • 1. B SRL (m), 6. krog Odlična predstava Ptujcanov, Gorišnica in Velika Nedelja slabše Foto: Črtomir Goznik Danijel Mesarič (Jeruzalem Ormož) je proti Sevnici odigral najboljšo predstavo v letošnji sezoni. 1. NLB Leasing liga REZULTATI 8. KROGA: Jeruzalem Ormož - Sevnica 29:23, Gorenje Velenje - Sviš Ivančna Gorica 35:31 (19:15), Riko Ribnica - Slovan 28:24 (16:9), Krško -Urbanscape Loka 29:30 (15:15), Slovenj Gradec 2011 - Maribor Branik 17:36 (10:17), Istrabenz Plini Izola - Celje Pivovarna Laško 19:39 (11:20), Trimo Trebnje - Krka 27:22 (13:10). 1. GORENJE VELENJE 8 8 0 0 16 2. CELJE PIVO. LAŠKO 7 7 0 0 14 3. MARIBOR BRANIK 8 7 0 1 14 4. TRIMO TREBNJE 8 6 0 2 12 5. RIKO RIBNICA 8 6 0 2 12 6. KRKA 8 4 0 4 8 7. J ERUZALEM ORMOŽ 8 4 0 4 8 8. SLOVAN 8 3 0 5 6 9. URBANSCAPE LOKA 8 3 0 5 6 10. SLOVENJ GRADEC 7 3 0 4 6 11. SEVNICA 8 1 0 7 2 12. ISTRABENZ IZOLA 8 1 0 7 2 13. KRŠKO 8 10 7 2 14. SVIŠ IVANČNA GOR.8 10 7 2 Jeruzalem - Sevnica 29:23 (13:11) JERUZALEM: Bratanovič (13 obramb - 3x7m), Balent (2 obrambi); Kolmančič 1, Bogadi 2, Radujkovic 6, Čudič 7 (6), Gre-gorc, Veselko, Kavčič, Topolovec, Grizolt, Kocbek 6, Mesaric 5, Petrovič, Rajšp 2. Trener: Saša Prapotnik SEVNICA: Gerčar (9 obramb), Brglez; Župevc, Dražetič, Gore-njak 4, Krnc, Gjerek 4, Djurdjevic 5, Cigler, Suholežnik 2, Mrgole, Kuhar, Brilej 5, Bezgovšek 1, Flisek, Pernovšek 1 (1). Trener: Iztok Godec SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 6/6; Sevnica 8/4. IZKLJU- Cerklje - Drava Ptuj 20:37 (8:18) DRAVA PTUJ: Šulek, Janžeko-vič, Verdenik 6, Jensterle 2, Bra-čič 1, Maroh 9, Požar 3, Bedenik, Sabo 2, Hrupič 2, Jerenec 4, Lesjak 3, Šalamun, Silovšek 5, Žu-ran, Belec. Trener: Uroš Šerbec. Rokometaši Drave so na gostovanju v Cerkljah pokazali odlično predstavo in so na koncu zmagali z visoko razliko 17 zadetkov. Ptujčani so začeli zelo agresivno v obrambi, postavitev 6-0 je skozi celotno tekmo delovala zelo dobro. Ob tem je na začetku tekme nekaj žog ubranil vratar Belec, tako da je bil izid hitro 1:5. Razlika se je v korist ptujskim rokometašem samo dvigala, ti so ob čvrsti obrambi zelo dobro kombinirali tudi v napadu. V tem delu igre je bil najučinkovitejši Maroh, ki je zadeval iz protinapadov in iz pozicije levega krila, medtem ko se je na poziciji organizatorja igre dobro znašel Ver-denik, ki je skupno dosegel šest zadetkov. Že do polčasa si je Drava nabrala prednost desetih zadetkov. Tudi v drugem delu so vsi igralci, ki so vstopili na igrišče, odigrali na visokem nivoju. Izkazal se je 1. B SRL (m) REZULTATI 6. KROGA: Herz Šmartno - Brežice 32:27, Dol Tki Hrastnik - Velika Nedelja Carre- ra Optyl 34:26, Grosuplje - Mo- škanjci-Gorišnica 30:21, Koper 2013 - Radeče Mik Celje 37:19, Dobova - Mokerc-Ig 31:23, Čr- nomelj - Škofljica Pekarna Pe- čjak 30:31, Cerklje - Drava Ptuj 20:37. 1. KOPER 2013 6 6 G G 12 2. HERZ ŠMARTNO 6 5 1 G 11 3. DOBOVA 6 5 G 1 10 4. DRAVA PTUJ 6 4 1 1 9 5. ŠKOFLJICA PEČJAK 6 3 1 2 7 6. DOL TKI HRASTNIK 6 3 G 3 6 7. BREŽICE 6 3 G 3 6 8. MOKERC - IG 6 3 G 3 6 9. GROSUPLJE 6 2 2 2 6 10. MOŠKANJCI - GOR. 6 2 1 3 5 11. V. NEDELJA C. O. 6 2 G 4 4 12. ČRNOMELJ 6 G 1 5 1 13. RADEČE - MIK C. 6 G 1 5 1 14. CERKLJE 6 G G 6 G ČITVE: Jeruzalem 10; Sevnica 6 minut. Rokometaši Jeruzalema so proti Sevnici zasluženo osvojili četrti par točk v tem prvenstvu. Ekipi sta prikazali povprečno rokometno predstavo, po kateri se bo na koncu pomnila le zmaga Jeruzalema. Ti so vodili skozi celotno tekmo, v 1. polčasu največ za tri, v 2. pa največ za šest zadetkov. Junak ormoške zmage je bil vratar Zlatan Bratanovič, ki je v vrste Jeruzalema prispel prav iz Sevnice. Domači vratar je zaustavil tudi tri sedemmetrovke gostom in v zaključku tekme popolnoma razorožil Sevničane. Gostje tudi mladi vratar Šulek, tako da se je razlika povečevala vse do konca srečanja. David Breznik Grosuplje -Moškanjci-Gorišnica 30:21 (13:9) RD MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Petek 1, Zorli, Kovač 2, M. Be-drač 4., Valenko 2, Ranevski 3, Balas 6, Lukaček, Vesenjak 1, T. Bedrač, Bezjak, Sok 2, Firbas, Škorc, Uran, Mendaš. Trener: Se-bastjan Oblak. Rokometaši Moškanjcev-Gorišnice so doživeli boleč poraz na gostovanju pri ekipi iz Grosuplja. Forma varovancev Sebastjan Oblaka je letos precej spremenljiva, saj igrajo po sistemu toplo-hladno. Tokrat so za kar devet zadetkov klonili proti moštvu, ki ne sodi med najboljše v ligi. Treba bo strniti vrste, saj v naslednjem krogu, čez štirinajst dni, v Gorišnico prihaja vsaj na papirju tekmec po meri -Črnomelj. V igri gostov ni bilo prave želje in volje, pristop je bil zelo slab in domačini so takoj izkoristili ponujeno. Prvi del igre so dobili s štirimi zadet- na Hardeku nikakor niso našli prave igre, ki jih je krasila v minuli sezoni, ko so bili eno izmed prijetnejših presenečenj. Svojo najboljšo predstavo letos je v domačem dresu odigral krožni napadalec Danijel Mesaric, ki je petkrat zatresel mrežo tekmecev. Za lažjo pot do zmage je pri Jeruzalemu manjkal običajen delež kapetana Bojana Čudi-ča, ki je šele v zaključku tekme dosegel svoj prvi zadetek iz igre. Zato pa je Čudič znova mojstrsko izvajal kazenske strele (met 6/6). Med mladimi sta največ pokazala Jure Kocbek (letnik 1996) v domači in Žan Gjerek (letnik 1995) ki, razlika pa bi bila še višja, če ne bi blestel vratar Škorc, ki je ubranil vsaj sedem protinapadov in dve sedemme-trovki. Da so imeli Gorišniča-ni resnično zelo slab dan, se je pokazalo v nadaljevanju, ko so gostje krenili na vse ali nič. To je bila zgolj želja, saj so storili ogromno tehničnih napak, obramba pa je bila kot švicarski sir (v prvem delu Gorišničani sploh niso prejeli kazni dveh minut). Namesto da bi se približali in ujeli priključek, so bili domačini tisti, ki so napravili razliko, ki je na koncu znašala +9 (30:21). V igri Moškanjcev-Gorišnice ob vratarju Škorcu ni bilo razpoloženega posameznika, še posebej so zatajili ključni igralci. Dol TKI Hrastnik -Velika Nedelja Carrera Optyl 34:26 (17:13) RK VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL: Pfeifer, Zorec 7, Kaučič, Bombek 3, Mavrič 2, Bezjak, Hržič, Štefičar 10, Preac, Klemenčič, Lorenčič 2, Vukan, Šerod 2, Hojžar, Marin. Trener: Tomi Matjašič. Po sredinem visokem porazu v pokalnem tekmovanju proti Kopru so morali varovanci Tomija Matjašiča še na težko prvenstveno gostovanje v Hrastnik. Domačini so unovčili znanje in izkušnje, ki jih zelenim tako manjka, in zasluženo slavili. Že v naslednjem krogu pa v Veliko Nedeljo prihaja veliko primernejši tekmec, to je moštvo Grosuplja. Tekmo, v kateri sta svoj delež k visoki zmagi domačinov dodala zelo povprečna sodnika, so zeleni dobro odprli in povedli z 0:2. Zasavci so jih kmalu ujeli in povedli, prednost dveh, treh zadetkov pa vseskozi ohranjali. Ob tem so imeli v 1. polčasu na voljo kar sedem najstrožjih kazni, Velika Nedelja pa je ob tem prejela pet izključitev ter rdeč karton. Gostje so dobro odprli tudi nadaljevanje, ko so nekaj časa »ogrožali« domačine. Tako je bilo v 38. minuti le 21:18, nato pa se je povsem ustavilo. Poznala se je tudi odsotnost Ci-mermana in Meška, ob tem pa v drugem delu na parket ni več stopil Mavrič, ki se je poškodoval. Najvišja prednost Hrastni-čanov na tekmi je v 50. minuti znašala +10, bilo je 32:22. tp v gostujoči vrsti. Kocbek je za-blestel z igro v 2. polčasu, ko je dosegel kar pet od skupno šestih zadetkov. V 9. krogu državnega prvenstva Jeruzalem gostuje pri Mariboru (sobota, 8. novem- Litija - ŽRK Tenzor DP-Logik Ptuj 22:31 (12:17) ŽRK TENZOR DP-LOGIK PTUJ: Pušnik, Kac 3, M. Selinšek 2, Majcen, Ivančič 7, Požgan 1, Šrajner 5, Lazar, Grabrovec 2, B. Selinšek 5, Ambrož, Vincek, Kole-dnik 6. Trener: Sašo Petek. Da se forma mladih ptujskih rokometašic stopnjuje, je nakazal že pretekli prvenstveni krog, ko so varovanke Saša Petka vknjižile prvo letošnjo zmago. V 5. krogu so Ptuj-čanke gostovale v Litiji in jo brez težav ugnale. Ptujčanke so dominirale skozi celotno srečanje in bile boljše v vseh prvinah rokometne igre. Na koncu je bilo +9 (22:31) za mlado gostujočo vrsto, ki jo sedaj čaka tritedenski prvenstveni premor. Že uvod je nakazal, da bodo gostje najverjetneje pretrd tekmec za domačo vrsto, Ptuj-čanke so namreč igrale zelo disciplinirano in po navodilih stratega. Obramba je bila ber), Sevnico pa čaka domača tekma proti Izoli. V sredo, 5. novembra, četo trenerja Saše Prapotnika čaka še pokalna tekma 1/8 finala v gosteh pri Dol Hrastniku. uk zelo čvrsta, zaradi tega je bilo spet veliko lahkih zadetkov, ki so padali iz vseh položajev. Prednost se je le stopnjevala, ob polčasu je bilo 12:17. Tudi v nadaljevanju so gostje nadaljevale odlično igro in domačinkam niso dopustile niti kančka možnosti za preobrat. Na koncu so Ptujčanke visoko slavile, priložnost za igro pa so dobile prav vse igralke. V sredini novembra bodo »ten-zorke« v okviru 7. kroga spet gostovale, takrat pri nekdanjih prvoligašinjah iz Logatca. tp 1. B SRL (ž) REZULTATI 5. KROGA: Litija -Tenzor Dp-Logik Ptuj 22:31, Adria Transport Logatec - Brežice 23:25, Nazarje - Jadran Bluema-rine Hrpelje-Kozina 27:32. 1. JADRAN HRPELJE 5 5 0 0 10 2. NAZARJE 4 3 0 1 6 3. BREŽICE 3 2 0 1 4 4. TENZOR DP - LOGIK 5 2 0 3 4 5. LITIJA 3 1 0 2 2 6. A. T. LOGATEC 4 1 0 3 2 7. ŠKOFJA LOKA 4 0 0 4 0 sdstava Ptujcanov, n Velika Nedelja slabše Foto: Črtomir Goznik Edino zmago podravskih ligašev v tem krogu je zabeležila ekipa Drave (na fotografiji David Verde-nik), ki drži visoko 4. mesto na lestvici 1. B-lige. Saša Prapotnik, trener Jeruzalema Ormoža: »Za vsak gol in na koncu zmago smo se morali izjemno potruditi. Nikakor se nam ni uspelo odlepiti od nasprotnika. Obe ekipi sta bili zelo borbeni, vendar tudi v krču. Za nas je ta zmaga izjemno pomembna, saj smo se nekoliko oddaljili od ekip, ki se bodo borile za obstanek v ligi.« Rokomet • Pokal Slovenije: Ormož in Drava v gosteh pri 1. B-ligaših Na sedežu Rokometne zveze Slovenije v Ljubljani so v petek izžrebali pare osmine finala pokalnega tekmovanja za moške. Ptujčani in Ormožani bodo oboji gostovali pri 1. B-ligaših v Brežicah in Hrastniku. Žreb lahko v obeh taborih ocenijo kot ugoden, saj sta tekmeca premagljiva. Pari osmine finala: Brežice - Drava Ptuj, Dol TKI Hrastnik -Jeruzalem Ormož, Slovan - Krka, Gorenje Velenje - Istrabenz Plini Izola, Črnomelj - Škofljica Pekarna Pečjak, Dobova - Trimo Trebnje, Koper 2013 - Sviš Ivančna Gorica, Celje Pivovarna Laško - Riko Ribnica. Rokomet • 1. B SRL (ž) Se druga zaporedna visoka zmaga 14 MARTJNOVANiElfigliina priloga Štajerskega tednika H >¿0 Martinovanjska miza je praznična miza Martinovanje je na Slovenskem v slabem stoletju dobilo novo podobo. Nekdaj je bil to zahvalni praznik ob koncu letine, ko se je končala žetev in so se poravnali računi, danes je cvetica tega ljudskega praznika predvsem vinska. »Martino-vanja so postala del vinskega trženja, predvsem pa so prevzela neke dokaj problematične vsebine, ki nimajo nikakršne zveze z žlahtnimi sporočili tega praznika v kulturni dediščini,« je ugotovil slovenski etnolog Janez Bogataj. Bogataj je prepričan, da je Martinovo res praznik: »Pravzaprav je veliko več kot to. Lahko govorimo kar o prazničnem obdobju, saj marsikje praznujejo martina ves teden, ponekod tudi 14 dni, nekateri pa celo leto. Martinovo je na Slovenskem še vedno eden največjih praznikov ob zaključku letine. Zlasti od šestdesetih let 20. stoletja je postal to praznik, povezan z vinom in vinsko letino, kar je posledica različnih ukrepov za trženje vina. Med njimi ni le »izumljanje tradicij« v zvezi z martinovanjem, ampak tudi stopnjevanje slovenske vinske monarhije (vinske kraljice ipd.) ter druga obredna dejanja in pojavi. Martinovo kot praznik mladega vina je znan tudi v številnih drugih državah EU.« Martinovanja so se, kot pravi Bogataj, začela spreminjati zlasti po koncu druge svetovne vojne. Iz nekdanjih martino-vanj so postopoma nastajala stereotipna martinovanja. Postala so del vinskega trženja, predvsem pa so prevzela neke dokaj problematične vsebine, ki nimajo nikakršne zveze z žlahtnimi sporočili tega praznika v kulturni dediščini. Na ta dan ali v dnevih okoli martinovega praznika, so naši predniki praznovali zaključek letine s prešernim veseljače-njem, jedmi in pijačami. Praznična miza je bila podobno založena kot ob drugih praznikih, razlike so bile le v tem, da je so bile na jedilnikih za martinovo predvsem pernate živali kokoši, piščanci, race, gosi,« še pravi Bogataj in dodaja: »Martinovanjska miza je predvsem praznična miza. To pomeni, da naj bo na njej tisto, kar ni del vsakdanje prehrane. Pomembna sestavina prehrane na martinovo je pečeno in ocvrto meso pernatih živali, seveda tudi pečenke, pogače in druge praznične posebnosti naših lokalnih in regionalnih kuhinj. Ne smemo pozabiti tudi na zelje, mlince idr. Seveda so velike razlike po posameznih slovenskih pokrajinah.« SALON POHIŠTVA BELA TEHNIKA KORITA, ARMATURE NAPE STEKLENE ZIDNE OBLOGE MIZARSKO OKOVJE i SPALNICE > OTROŠKE! iVGRADNEI i POHIŠTVO Lokacija: ORMOŠKA CESTA 29, 2250 PTUJ. Del. čas: pon-pet 09.00 - 17.00, sob 09.00 - 12.00. Tel: 05 997 35 33, GSM: 041 560 251. www.livoles.comlivotrgovina@gmail.com MESNICA SIRC PTUJ Srn 77115 58 0031 468 017 PODGORCI 8 OZ 713 00 30 ,0041 380 189. ORMOŽ SOS 74114 32 E] 031 741 510 RADI JESTE OKUSNO IN DOMAČE? Poskusite nekaj iz časov vaših babic! PRI NAS VAM NUDIMO: • domače sveže meso • domače salame • prekajeno meso • meso iz razsola • meso iz tunke • domače klobase • mesne izdelke lastne predelave • meso za piknike • vse za domače koline Za vas pripravimo okusne domače narezke! DOBER TEK! Recepti za nepogrešljive jedi Pečena gos z jabolki Očiščeni goski odrežemo konice peruti in del vratu. Dobro jo operemo in osušimo. Majaron in peteršilj na drobno sesekljamo. Dodamo sol, nato pa s tem natremo notranjo stran gosi. Na zunanji strani jo natremo s soljo. Gos pustimo stati 1 uro. Jabolka operemo, obrišemo in potisnemo v gos. Peruti in bedra privežemo ob trup gosi. V večjo, globljo posodo nalijemo 3 cm hladne vode in vanjo položimo gos. Posodo zapremo in postavimo na štedilnik. Ko voda zavre, temperaturo znižamo in gos dušimo 30 min. Gos z zeljem Pečico segrejemo na 160° C. V pekač položimo razpolovljeno čebulo, korenček, lovorove liste. Nato v pekač položimo še gos. Prelijemo jo z vrelim oljem in položimo v pečico. Med peko gos polivamo z vodo v kateri smo raztopili jušno kocko. Gos pečemo 45 min, nato jo obrnemo, ponekod zarežemo z nožem in jo pečemo še 1 uro in pol. Dušeno rdeče zelje z vinom, jabolkom, rozinami in cimetom Zelje operemo in narežemo na trakove. Čebulo olupimo in sesekljamo. Jabolko operemo, olupimo in narežemo. V loncu segrejemo olje in na njem prepražimo čebulo. Nato dodamo zelje in jabolko. Prilijemo rdeče vino in vodo. Dušimo toliko časa, da se zelje zmehča. Po potrebi prilivamo vodo. Proti koncu dodamo rozine. Ko je jed pripravljena jo potresemo še s cimetom in premešamo. Raca s pomarančo Raco solimo, popramo in prelijemo s pomarančnim likerjem. Za eno uro jo shranimo v hladilniku. Pomaranče dobro operemo, dve olupimo, dve pa pustimo v olupkih. Olupljeni pomaranči narežemo na koščke, neolupljeni pa na koleščke. Korenje in ingver olupimo in narežemo. V posodi zmešamo koščke olupljene pomaranče, korenje, ingver, polovico narezanega ananasa in poper. Čebulo olupimo, sesekljamo in prepražimo na vročem olju. Raco napolnimo s pripravljenim sadnim nadevom, odprtino pa zašijemo. Po pekaču razporedimo prepraženo čebulo, nanjo pa položimo polnjeno raco. Pečemo 80 minut na 180° C. Med peko raco polivamo z maščobo, ki se je nabrala v pekaču. 20 minut pred koncem v pekač dodamo še rezine neolupljene pomaranče in preostali ananas. SIRC JANKO s.p., Podgorci 24, 2273 Podgorci e-poftta: ¡nfo@mesnica.si, www.mesnica-sirc.si «Mm PtMEm M (MMICAH ME SO r^ IZDELKI G8£> 'riisilf nit • MES® IZ TUNKE 4,95 C/KG RAZLIČNE KLOBASE 400GIN500G SAMO 1 C/KOM • PEČENA MESNA SLANINA - (HAMBURGER) 40% CENEJE CRjtoJVjI • SV. REBRA BREZ KOZE SAMO 3,99 C/KG 3,98 C/KG, V PONUDBI TUDI VSAK DAN SVEŽA TELETINA, TEL ROLADA, ZAMRZNJENI PANIRANI ZREZKI Z BUČNIMI SEMENI IN ŠE MNOGO VEČ... ( TELEČJE MESNATE KOSTI, JUNEČJE MESNATE KOSTI IN OBRANA GOVEJA REBRA 1,96C/KG ) OB NAKUPU NAD 25C DOBITE ZA POZORNOST ŠE DARILCE. KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FINGUŠT. Tel.: 02/80-39-150 15 MARTINOVANJE, oglasna prüaga^aierskggg^gdnika 22. martinovanje in 7. sejem Kovito V Ormožu so številni znova združili moči in družno zasnovali program letošnjega martinovanja, ki ga po statistikah organizatorjev pripravljajo že 22., sedmo leto zapored pa bodo v Ormožu, prav v času tega velikega vinarskega praznika, pripravili tudi sejem Kovito. Tridnevno dogajanje - od petka, 7., do nedelje, 9. no- ruzalem Ormož, v kateri bodo potekale tudi degustacije vin. Ob 11.30 bodo pripravili delavnico v okviru projekta Vino, nevarnost in priložnost, ob 14.30 pa bo v Grajski pristavi Ormož okrogla miza z naslovom Problemi slovenskega vinskega marketinga in organiziranja slovenskih vinogradnikov in vinarjev. Grajska pristava bo v petek ob vembra - ponuja vrsto zanimivih dogodkov za vse generacije. V petek bodo pripravili vodene oglede ormoškega in velikonedeljskega gradu, Grajske pristave v Ormožu ter kleti družbe P&F Je- Osrednje haloško martinovanje v Vidmu Na območju Haloz se že nekaj let zapovrstjo v času, ko mošt postaja mlado vino, zvrstijo številni dogodki. Letošnje martinove prireditve bodo v haloški pokrajini od Za-vrča do Žetal potekale v prvi polovici novembra. Kot poudarjajo organizatorji, se ponovno obeta zanimivo dogajanje: osrednje martinove prireditve, krsti mošta, zahvalna bogoslužja, spravilo klopotcev, dnevi odprtih vrat na vinogradniških posestvih, pušlšanki, pohodi, Martinov balonarski festival in še marsikaj zanimivega. V četrtek, 6. novembra, bodo v vinoteki Zlati grozd na Ptuju pripravili Martinov dan Haloz. Dneve odprtih vrat bodo v teh dneh pripravile tudi številne turistične kmetije po ha-loških občinah, še več pa bo pušlšankov. Veliko martinovanje pod šotorom ob Vidovi kleti pripravlja občina Videm. Vsakoletni dogodek, ki spremlja haloške martinove prireditve, je pohod med goricami, ki ga organizira Planinsko društvo Cirkulane. Sicer pa bo ta dan postregel še z vrsto drugih prireditev v Skorišnjaku in v Veliki Varnici, marti-novali bodo na Djočanovi domačiji v Tržcu, na Kočarjevi domačini v Pobrežju in v okrepčevalnici Zelena dolina, tradicionalno družabno srečanje ob martinovem z imenovanjem naj Martina bo potekalo tudi v večnamenski dvorani v Cirkulanah. V nedeljo, 9. novembra, bodo mošt blagoslavljali v cerkvi sv. Trojice pri Podlehniku, pri sv. Ani pri Borlu (s spravilom klopotca) in na trgu v Makolah. Tradicionalno martinovanje s šaljivim krstom vina bo ta dan potekalo v Leskovcu. Spravilo klopotca z blagoslovom mošta bodo priredili v Dravcih, Majskem Vrhu in pri etnološkem muzeju na Gorci. Od petka, 7., do nedelje, 9. novembra, bo v občini Majšperk potekal 4. mednarodni Martinov balonarski festival. Ob martinovih dobrotah se bodo družili še na turistični kmetiji Pungračič v Drenovcu v občini Zavrč, na kmetiji Pin-tarjevi v Velikem Okiču, v vaškem domu Pobrežje, na Kmetiji Pajkiher v Doleni in na Petrovi domačiji v Šturmovcih ter na Gorci pri etnološkem muzeju in na Ptujski Gori. Podporniki Martinovanja Haloze 2014 so vse haloške občine (Zavrč, Cirkulane, Videm, Podlehnik, Majšperk, Makole in Žetale), LAS Haloze in družba Halo. ru bo na ogled tudi razstava pridnih rok z degustacijo kulinaričnih dobrot, opravili bodo krst mošta, popoldan pa bosta potekala tudi festival vina z degustacijo ter ustvarjalna delavnica za otroke. V petek zvečer bodo za zabavo skrbeli Modrijani, za katere bo treba ošteti 5 evrov, število kart za koncert pa je omejeno. Sobotni program se bo začel ob 9. uri z 11. Martinovim pohodom med Ormoškimi goricami in otroško delavnico v Grajski pristavi Ormož. Obiskovalci si bodo lahko ogle- dali ormoško vinsko klet in poskušali odlična vina ter znova stopili v oba gradova in Grajsko pristavo Ormož, na ormoškem Kerenčičevem trgu bodo lahko prisluhnili skladbam godb, sodelujočih na 19. tekmovanju godb Slovenije za pokal Vinka Štrucla, natanko opoldan pa bo odprtje razstave del iz letošnje li-kovno-literarne kolonije na Maleku. Martinov šotor na Harde-ku bo tako kot v petek gostil sejem Kovito, Martinovo tržnico, razstavo pridnih rok z degustacijo kulinaričnih dobrot ter festival vin z degustacijo, med 14. in 16. uro pa bo potekala ustvarjalna Martinova delavnica za vse generacije. Pozno popoldan bodo ob krstu mošta prisotne zabavali člani ansambla Prepih, ob plačani vstopnini 4 evre pa bo od 21. ure naprej zabava z ansamblom Spev in Nušo Derenda. V nedeljo dopoldan se bo ormoško martinovanje končalo s sklepnim dejanjem na sejmu Kovito in z Martinovo tržnico. 17. uri tudi prizorišče razglasitve zmagovalca turnirja naj špricar, mladega vina in potic. Martinov zabavni šotor na Hardeku v petek med 10. in 1 9. uro ponuja sejem Kovito in Martinovo tržnico. V šoto- ■■■¿IT- Občina Videm in organizatorji martinovih^rireditev vabijo na marttnovanjjeoib od ¡y' in »nap „ „ .v med % iinO 1 vembrom. u i Osrednje Martinovanje bo v petek 7. novembra,ob 17. uri pri Vidovi kleti. Pripravljajo bogat kulturni program, ponudbo kulinaričnih dobrot 1 društev in aktivov žena, pokušnjo vin haloških vinarjev. Z njimi bo tudi peta ptujska vinska kraljica Urška Polanec. Vabljeni na Martinove dogodke v ObčinoVidem. | 'S1 16 MAggNOVANilfiililliifllaif Štajerskega tednika Siva v kombinaciji z bordo, toplo rdečo, rožnato, karamel barvo... Vsaka nova modna sezona zagovarja določene trende, vendar se vedno znova lahko vprašamo, ali so to novi trendi ali le pogled nazaj. Več ali manj bi lahko rekli, da nekaj res še ne videnega in novega, vsaj kar se tiče oblačilne mode nas navadnih smrtnikov, že dolgo nismo videli; in to velja tudi za letošnjo modno zapoved - vrnili se bomo v preteklost. Seveda je na koncu vse odvisno od posameznika in njegove kreativnosti. Lahko se prepustimo toku in plavamo z njim ali pa ostanemo zvesti sebi in s kakšnim detajlom damo vedeti, da še kako dobro vemo, kaj je aktualni trend. Osebno zagovarjam stališče, da je prvo pravilo pri izbiri oblačila to, da nam oblačilo pristaja tako po osnovni silhueti kot tudi po barvi. Ko nam uspe, da najdemo takšno oblačilo, pa začnemo razmišljati tudi o modnih trendih in kakšen kos oblačila ali le detajl vključimo v svojo garderobo. Že velikokrat poprej sem poudarjala, da nikoli nimamo le enega modnega trenda, ampak so le-ti vedno dokaj široko zastavljeni, tako da se zlahka najdemo tudi sami nekje med njimi - lahko bo to kakšen poseben kos oblačila, ki nam je pisan na kožo, ali le odtenek zapovedane barve. Kadar nas zanima karkoli, povezano z modo in modnimi trendi, je gotovo najlažja pot pobrskati o tej temi na spletu. Informacij je že tukaj toliko, da res nimamo težav izbrati svoje smeri trenda. Ena od opcij je vsekakor tudi listanje raznih revij z modno vsebino, kjer pa lahko opazimo, da se dejansko v sicer različnih revijah pojavljajo podobne ali celo iste teme. Seveda pa je še vedno najbolj oprijemljivo to, kar lahko najdemo na policah v različnih trgovinah. Trgovci na različne načine poskrbijo, da nas ujamejo v svojo modno mrežo in s tem ustvarijo svoj delček v modni zgodbi. Žal pa se pri tem zgodi tudi to, da je iz dneva v dan manj tistih, ki bi si upali ustvarjati pravo ulično modo, ki je ne narekujejo trgovci. Kdo pravi, da si ne moreš izbrati oblačil v desetih različnih trgovinah in jih med seboj kombinirati v unikatne modne in trendo-vske stajlinge? No, sedaj pa še k tako želenim letošnjim modnim trendom. Kaj obleči, če želimo biti le moderni? Barva številka ena je letos prav gotovo siva, ki bo dejansko razveseljevala večino. Ker pa bo siva za marsikatero modno navdušenko preveč »siva«, je v trendu tudi kombinacija z bordo, karamel, toplo rdečo ali rožnato. Za vse tiste, ki ste zveste živalskim vzorcem, je letošnja zapoved leopardji vzorec. Hlačne nav-dušenke boste v trendu, če si boste upale obleči široke hlače, ki pa ne smejo biti dolge. Za tiste, ki ste rade v klasičnih kostimih, naj bo le-ta kombinacija moško ženska - če je suknjič bolj moškega kroja, naj bo krilo izrazito žen-stveno. Vse ljubiteljice mehkega in toplega boste brez meja uživale v trendih pletenin, v katerem koli kosu oblačila - tu niso le šali, kape in rokavice. Zmagovalke boste tiste, ki boste znale združiti trende s svojo osebnostjo in dobrim počutjem, pa če bo to drugim všeč ali ne! V Bukovcih 17. zabavna prireditev Vesela jesen V občini Markovci bo osrednja prireditev ob prazniku svetega Martina tudi letos na martinovo soboto, ko bodo v kulturni dvorani v Bukovcih pripravili že 17. zabavno prireditev Vesela jesen s krstom mošta in razglasitvijo kletarja letnika 2014. TOPLAJESEN >¿3 Tako kot v minulih letih bodo tudi letošnjo Veselo jesen pripravili člani KD Bukovci. Potekala bo tako kot vsako leto; najprej bodo zbirali mošt, zvečer pa bodo najprej izvolili, nato pa še svečano razglasili kletarja letnika 2014. Dosedanja kletarka letnika 2013, Milena Vrbančič bo svoje težke dolžnosti svečano predala novemu kletarju. Po tem, ko bo markovski farni župnik Janez Maučec opravil svečan krst mošta, bodo člani kulturnega društva Bukovci pripravili še kulturno-zabavni program. Zaupali pa so nam, da bo za vse obiskovalce dovolj mošta in vina, pripravljajo pa tudi domačo južino ter obilje dobre volje. Za presenečenje večera pa bodo tudi letos poskrbeli člani pobratenih društev. ON nosi MH: bunda 89,99 €, hlače 29,99 €, črtasti pulover 34,99 €. ONA nosi Corazon: bunda 69,99 €, hlače 29,99 €, majica 24,99 €. OTROK nosi Name It: hlače 26,99 €, bunda 29,99 €, majica: 19,99 €. maxi mini BY MODIANA Mercator, d. d., Dunajska c. 107, Ljubljana, Izvršno področje divizija Modiana MARTINOVANJE, oglagnapilfl£aŠ&iierSkfiS&ifidflika 17 Martinovo druženje, ki je nekaj posebnega Hajdinsko martinovanje je še posebej slovesno. V soboto pred martinovo nede- ljo vsako leto praznujejo tudi svoj občinski praznik. Še pred ustanovitvijo občine Hajdina pa so začeli prireditev Iz mošta vino - pridi na Hajdino, ki je tudi del občin- Hajdinčani že 19 let natakajo beli in rdeči mošt v skupni sod. skega praznovanja, god sv. Martina je po starih običajih povezan tudi s spremembami mošta v vino. Hajdinčani se s to prireditvijo ne samo poklanjajo sv. Martinu, vinski trti, vinogradnikom in vinu, temveč vsem ljudem dobre volje in srčnosti ter kulturnemu izročilu kraja. Sicer pa je celotna Hajdina z vsemi sedmimi naselji zasajena z domačimi brajdami, z odličnimi samorodnimi sortami, kvin-tonom, jurko, gemajem, iza-belo in drugimi. Vsakoletna prireditev je povezana tudi z zaprisego novega kletarja letnika, ki ga potrdi občinski svet. Izbirajo ga med dobrimi in spoštovanimi ljudmi, po pravilih pa mora imeti še vinograd ali brajde in vinsko klet. Letos so za kletarja letnika izbrali Franca Kanclerja s Spodnje Hajdine. To imenovanje je sprejel kot veliko čast in obveznost, ki je pove- zana tudi s promocijo vina. Zaposlen je na Biotehniški šoli Maribor, je vodja šolskega posestva, kjer je neposredno povezan z vzgojo trte, pridelavo vina, kletarjem in tudi prodajo. Na njegovem dvorišču pa rastejo avtohtone samorodne sorte. Beli in rdeči mošt bodo letos Hajdinčani v skupni sod na-točili 8. novembra, ko bodo vse prinašalce mošta tudi vpisali v krstno knjigo za leto 2014. Celoten ceremonial prireditve bo potekal v farni cerkvi sv. Martina s kulturnim programom. Novi kletar bo moral skrbeti, da bo sod zmeraj poln in da bo poskrbel za žejna usta slehernega, ki bo želel pokusiti „občinsko" vino. Hajdinčani pa so se vpisali tudi na zemljevid vseh tistih krajev, kjer raste potomka najstarejše trte na svetu. Martinovanje po Slovenskih goricah Tudi v Slovenskih goricah ni občine, kjer ne bodo marti-novali, tako ali drugače. V občini Cerkvenjak bo Društvo vinogradnikov in ljubiteljev vina Cerkvenjak priredilo že tradicionalno martinovanje in kronanje že 4. vinske kraljice. Na veselem dogodku se bodo tudi letos predstavili domači ponudniki vin in ku-linarike. V času od 24. oktobra do 8. novembra v občini Sveta Ana več društev pripravlja že tradicionalne Postičeve dneve, posvečene znamenitemu aninskemu vinogradniku, sadjarju in kirurgu Francu Postiču. V teh dneh bodo pripravili paleto dogodkov, predstavili pa bodo tudi knjigo o Francu Postiču. Vrhunec prireditve pa bo drugo soboto v novembru s tradicionalnim martinovanjem s kulturnim programom in krstom mošta. Veselo bo tudi v Lenartu, kjer bo drugo soboto v novembru potekal tradicionalni krst mošta, na voljo pa bo tudi bogata ponudba domačih dobrot. Martinovanje v Juršincih se bo odvijalo tretjo soboto v mesecu novembru, obeležili ga bodo z vrsto dogodkov. V Trnovski vasi tudi letos organizirajo že tradicionalni Pohod od kleti do kleti proti sv. Martinu, ki bo potekal drugo soboto v novembru. V Sv. Trojici bodo drugo novembrsko soboto organizirali krst mošta malo drugače, sledila bo še pokušina mladih vin in penine. Tudi Benedičani bodo tretjo nedeljo v novembra obeležili praznik ljudi dobre volje, in sicer z že tradicionalno poku-šino različnih sort Turistično-vinogradniškega društva Benedikt. 18 MAggNOVANilfiililliifllaif Štajerskega tednika Svez in lahkoten letnik bodo pospremile številne prireditve Letošnje ptujsko martinovanje se bo začelo 6. novembra in bo s številnimi prireditvami vabilo do 11. novembra. Odprli ga bodo haloški vinogradniki in vinarji ter drugi ponudniki tega območja z martinovim dnevom Haloz na Ptuju, ki bo potekal v Krempljevi ulici. Vinsko in kulinarično ponudbo bodo obogatili s kulturno ponudbo, običaji in navadami, povezanimi s spreminjanjem mošta v vino. Martinovo tržnico s ponudbo mošta (vina) in martinovih dobrot bodo odprli 7. novembra, martinovi hramčki na ptujski tržnici bodo vabili vse do 11. novembra. Sedmega novembra bodo že po tradiciji mar-tinovali člani Društva vinogradnikov in vinarjev Osrednje Slovenske gorice, ki bodo ob tej priložnosti izbrali novega kletarja, z martinovimi jedrni pa se bodo predstavile članice Društva kmetic MO Ptuj. V petek pred martinovo nedeljo bodo v Ptujski kleti med 17. in 18. uro potekali vodeni ogledi ob kozarcu mošta. Vstopnice po dva evra so na voljo v Vinoteki na Vinarskem trgu. Primusove vinske zgodbe pa bodo 7. novembra odprle zgodbo o posebnostih slovenske Istre. V soboto, 8. novembra, bo martinovo dogajanje osredotočeno na Mestno tržnico, kjer bo zabavno vse do 22. ure. Pripravljajo bogat kulturno-zabavni program, nekaj posebnega bodo letos tudi vinogradniške igre, že tradicionalno kotaljenje bodo letos nadomestili s špricar pongom (z žogicami bodo zadevali kozarce). Na tržnici bo živahno tudi v nedeljo, najbolj vneti pohodniki pa se bodo odpravili na Martinov pohod v dolžini med pet in šest kilometrov, ustavili se bodo tudi v Železniškem parku na Mestnem Vrhu in ga končali v vinogradniškem muzeju na Mestnem Vrhu. Ljubiteljem dobre kapljice in domačih dobrot pa bodo tudi letos svoje vinsko podzemlje odprli vinogradniki in vinarji na Mestnem Vrhu, v Krčevini pri Vurbergu, Drste-lji, Vintarovcih in Jiršovcih. V svoje kleti jih vabijo v nedeljo, 9. novembra, od 13. do 19. ure. Desetega novembra pa si bodo vsi, ki bodo to želeli, lahko brezplačno ogledali mestno jedro, v katerem je več vinskih kleti, ki bi jih bilo smiselno povezati v mestno vinsko pot, ki so jo skušali oblikovati že leta 2010, in dominikanski samostan. Vodeni ogledi bodo potekali med 10. in 16. uro. Na ptujskem gradu bodo 10. novembra v okviru vinske akademije govorili o zgodovini vinogradništva na Ptuju, kjer bo mogoče ob Na dvorišču Krempljeve ulice bodo tudi letos gostovali haloški vinogradniki in vinarji. plačilu tudi okušati šampione Ptujske kleti. Na martinov dan, 11. novembra, pa bo še posebej slovesno. To je tudi dan, ko se na Ptuju že tudi začnejo aktivnosti novega kurentovanja, saj bodo ustoličili novega princa ptujskega karnevala, petnajstega po vrsti. Po dveletnem prinčevanju se bo poslovil Miroslav Slodnjak, vitez dornavski. Na Ptuju se bodo tega dne srečali tudi predstavniki FECC-a, vinske kraljice in vitezi vina. Blagoslovili bodo mošt in ob zdravljici župana MO Ptuj Mirana Senčar-ja in mestnega viničarja Andreja Reberniška predstavili novi vinski letnik. V okviru zabav-no-glasbenega programa, ki bo potekal na mestni tržnici, bodo opravili tudi šaljivi krst mošta. Ptujsko martinovanje bo potekalo v organizaciji podjetja Javne službe, stalo bo okrog 8.500 evrov, pet tisoč evrov bo zagotovil mestni proračun, ostalo pa Javne službe, in v so-organizaciji MO Ptuj, Društva vinogradnikov in vinarjev Osrednje Slovenske gorice, Društva VTC-13, Ptujske kleti, PM Ptuj-Ormož, na-džupnije sv. Jurija na Ptuj, KGZS Zavoda Ptuj, Društva kmetic MO Ptuj, Term Ptuj, Poslovnega centra Halo - Zlati grozd in sveta princev karnevala. Ptujsko martinovanje ima že dolgo tradicijo. torek • 14. oktobra 2014 Šport Štajerski 19 Športno plezanje Mina na Japonskem le oprimek od zmage Na Japonskem sta na zmagovalnih stopničkah ob Jain Kim stali kar dve Slovenki: Mina Markovič in Maja Vidmar. Na zadnji tekmi azijske turneje svetovnega pokala v težavnosti v japonskem Inzaiju so kar trije Slovenci stopili na zmagovalne stopničke. Mina Markovič je bila po zmagah v Južni Koreji in na Kitajskem tokrat druga, uspeh pa sta dopolnila Maja Vidmar in Domen Škofic s tretjima mestoma. Tak uspeh je selektor Roman Krajnik napovedal že pred odhodom na azijsko turnejo ... Uspeh bi bil lahko še veli-častnejši. 26-letni Ptujčanki je hat-trick, niz treh azijskih zmag, za malenkost spolzel iz rok. Vodilna po kvalifikacijah in polfinalu se je v finalu dotaknila vrha, a je z zadnjega oprimka takoj padla in ga ni zavarovala z vpetjem vrvi. Tako je zmaga pripadla vodilni v skupnem seštevku svetovnega pokala v težavnostnem plezanju, svetovni prvakinji in branilki skupne zmage, Južnokorejki Jain Kim. Slednja, tretja po polfi-nalu, je edina tako v moškem kot ženskem finalu osvojila vrh smeri. V skupnem seštevku še ni nič odločeno, za končni naslov se potegujejo tri tekmovalke, med njimi pa je prav po zaslugi odličnih azijskih nastopov tudi najboljša Slovenka Mina Markovič. Sezona svetovnega pokala se bo sklenila s finalno tekmo 15. in 16. novembra v Kranju. sta, jm luzai, Japonska, rezultati: 1. Jain Kim J. Koreja vrh 39+ 2. Mina Markovič Slovenija 47+ 40+ 3. Maja Vidmar Slovenija 44+ 35 4. Akiyo Noguchi Japonska 40+ 37+ 5. Magdalena Rock Avstrija 39+ 39 6. Anak Verhoeven Belgija 38+ 39+ 7. Héléne Janicot Francija 38 35+ 8. Yuka Kobayashi Japonska 30+ 37+ Skupni vrstni red v svetovnem pokalu: 1. Jain Kim 2. Magdalena Rock 3. Mina Markovič 4. Anak Verhoeven 5. Helene Janicot 8. Maja Vidmar J. Koreja Avstrija Slovenija Francija Slovenija 561 501 494 447 312 225 Mina Markovič: »Celotna azijska turneja je potekala super. Tudi zadnjo tekmo sem od kvalifikacij naprej plezala res dobro. Za razliko od ostalih tekem sem tokrat po kvalifikacijah in polfinalu vodila, v finalu pa sem si nato privoščila nekaj manjših napak. Na koncu me je izdala predvsem moja nepotrpežlji-vost, da sem se pognala proti vrhu smeri in ga zgrešila. Jain Kim je tokrat plezala vrhunsko.« Ples • SP v Španiji Ana Ekart in Ivan Jarnec do polfinala V sredini meseca je v Guadalajari v Španiji v mladinski kategoriji potekalo svetovno prvenstvo v kombinaciji standardnih in latin-sko-ameriških plesov. Udeležilo se ga je 30 plesnih parov iz vsega sveta - pravico do nastopa ima le državni prvak posamezne države. Konkurenca je bila zelo močna, zato sta Ana in Ivan zelo zadovoljna z uvrstitvijo v polfinale (12. mesto). Zmagal je plesni par iz Rusije, za njima sta se zvrstila romunski in angleški plesni par. Da sta dobro pripravljena na svetovno prvenstvo, je pokazala že tekma v Beogradu, kjer sta v kategoriji mladincev v standrardu med 35 pari zasedla 4. mesto in v kategoriji starejših mladincev med 39 pari 6. mesto. V novembru ju čaka še velika mednarodna tekma na Dunaju, v decembru Maribor open, konec leta pa še svetovno prvenstvo v standardnih plesih v Rigi. Ur i Ana Ekart in Ivan Jarnec Nogomet • 2. SNL, 12. krog Aluminij z zmago znova pod vrh Farmtech Veržej -Aluminij 0:3 (0:1) STRELCI: 0:1 Vrbanec (12.), 0:2 Nunic (49.), 0:3 Bizjak (81.). FARMTECH VERŽEJ: An- drejč, Polajžer, Kek, Kaučič (od 55. S. Petek), Kavaš, Kouter, Vaš, Lukač, Trstenjak, Mauko (od 69. Rola), D. Vinkovič. Trener: Zlatko Gabor. ALUMINIJ: Mauko, Medved, Leuštek, Horvat, Krljanovic, To-polovec, Lonzaric, Vrbanec, Vin-diš (od 71. Bizjak), Nunic (od 82. Škoflek), T. Petek (od 58. Grez-da). Trener: Damijan Romih. Zdesetkana domača vrsta je bila proti tradicionalnim neugodnim Kidričanom skozi vso tekmo v podrejenem položaju. Gostje so dobro kontrolirali igro na sredini igrišča ter si ob treh doseženih zadetkih ustvarili še nekaj lepih priložnosti za zadetek. Že v 9. minuti je Vindišev strel od daleč s težavo ukrotil veržejski vratar, ki pa je le tri minute kasneje prvič klonil. Kidričani so na malem prostoru izvrstno izigrali domačo obrambo, žoga se je znašla pri osamljenem Mati-cu Vrbancu, ki je neoviran s kakšnih desetih metrov zanesljivo premagal Andrejča - 0:1. Igralci Veržeja so odgovorili z lepim strelom Davida Vinkoviča, ki je le za kakšen meter zgrešil cilj. Da se gostje v 24. minuti niso veselili že 2. SNL REZULTATI 12. KROGA: Farmtech Veržej - Aluminij 0:3 (0:1); strelci: 0:1 Vrbanec (12.), 0:2 Nunic (49.), 0:3 Bizjak (80.); Roltek Dob - Krško 2:1 (0:0); strelci: 1:0 Mirtič (61.), 1:1 Jure-čič (65.), 2:1 Leskovar (77.); Ankaran-Hrvatini - Šenčur 0:0; Triglav Kranj - Tolmin 4:1 (2:0); strelci: 1:0 Bukic (8.), 2:0 Križaj (40.), 3:0 M. Poplatnik (46./11 m), 4:0 Križaj (61.), 4:1 Sokanovic (82.); Foto: Črtomir Goznik Matic Vrbanec (Aluminij) je v Veržeju dosegel vodilni zadetek. drugega zadetka, je zasluga domačega vratarja Andrejča, ki je uspel zaustaviti dobro odmerjen, a nekoliko prešibak udarec Petka. Najlepšo priložnost za izenačenje so gostitelji zapravili v 33. minuti, ko je po predložku žogo odlično sprejel Arpad Vaš, streljal močno, toda nenatančno. Tudi nadaljevanje je bilo v znamenju gostov iz Kidričevega, ki so s strjeno obrambo onemogočali domačine, da bi se razigrali. Tudi sicer so domači napadalci povsem odpovedali, še zlasti njihov Šmartno 1928 - Dravinja Ko-stroj 4:4 (2:1); strelci: 0:1 Alenc (24.), 1:1 Štorman (33.), 2:1 Kidrič (43.), 3:1 Fasvald (49.), 3:2 Čakš (61./11-m), 3:3 Borenovic (70.), 3:4 Čakš (82./11-m), 4:4 Kurež (87.). 1. KRŠKO 12 2. ALUMINIJ 12 3. TRIGLAV KRANJ 12 4. TKK TOLMIN 12 5. ROLTEK DOB 12 6. ANKARAN-H. 12 7. FARMT. VERŽEJ 12 8. ŠENČUR 12 9. DRAVINJA KOS. 12 10. ŠMARTNO 28 12 8 2 7 2 7 2 7 1 6 1 4 3 4 2 3 2 2 4 1 3 25:16 19:5 25:15 24:16 14:12 15:18 19:22 12:24 18:23 12:32 prvi strelec David Vinkovič, ki je zapravil vrsto priložnosti. Usodna za nadaljnji razplet tekme je bila 49. minuta, ko so gostje z veliko mero sreče in nepazljivosti vratarja Andrejča dosegli še drugi zadetek. Po prodoru Medveda in njegovem ostrem pre-dložku pred vrata je Andrejč žogo že zadržal, potem pa jo nepričakovano izpustil, kar je spretno izkoristil Nunic in jo iz neposredne bližine poslal v mrežo - 0:2. Sledile so minute v znamenju gostiteljev, ki pa so kar tekmovali v zapravljenih priložnostih. Prednjačil je osmoljenec Vin-kovič z nekajkratnimi poskusi, da bi ugnal zanesljivega Murka, a so vsi streli - trije z glavo in dva z nogo - končali izven okvirja vrat. V končnici tekme so znova zagospodari-li gostje, predvsem po zaslugi dveh igralcev s klopi - Erosa Grezde in Lovra Bizjaka. Trener Aluminija Damijan Romih je po tekmi priznal, da je imel pri odločitvi zamenjav srečno roko. V igro je poslal igralca, ki sta skrojila končni izid in svojemu moštvu zagotovila visoko zmago. Hitri in iznajdljivi Grezda se je dva- krat sprehodil do vrat Veržej-cev, a brez zadetka, zato pa je še tretjič po zmedi v ožji obrambni vrsti gostiteljev žogo v prazen gol uspelo poslati Bizjaku - 0:3. Niko Šoštarič Zlatko Gabor, trener Farmtecha Veržeja: »Brez nekaterih ključnih igralcev v obrambi ni šlo. Poznala se je tudi odsotnost poškodovanega napadalca Ropoše. Gostje so se znova dokazali kot čvrsta in uigrana vrsta, ki bo zagotovo zopet kandidirala za naslov prvaka. Mi bomo svojo priložnost iskali na zadnji tekmi jesenskega dela prvenstva proti ekipi Dravinje, ko bo nekaj veljala le zmaga.« Tomaž Murko, vratar Aluminija: »Na težkem igrišču smo se dobro znašli in brez večjih napak opravili obrambne naloge. Tudi napadalci so se izkazali. Zelo smo si želeli te zmage in po prejšnjih nekoliko slabših nastopih odigrali zelo solidno tekmo. Upam, da bomo v tem stilu jesen tudi končali.« Namizni tenis • 1. SNTL (m) Državni prvaki premočni REZULTATI 5. KROGA: Cir-kovce Šternmatik - Krka I 0:5, Mengeš - Ilirija 2:5, Kema II -Arrigoni 5:1, Olimpija - Kema I 0:5, Letrika - Maribor 4:5. 1. KEMA I 5 5 0 25:5 10 2. MARIBOR 5 5 0 25:5 10 3. KRKA I 5 5 0 25:7 10 4. ILIRIJA 5 4 1 21:10 8 5. LETRIKA 5 3 2 20:12 6 6. KEMA II 5 1 411:21 2 7. MENGEŠ 5 1 4 10:21 2 8. CIRKOVCE ŠTERNM. 5 1 4 8:21 2 9. ARRIGONI 5 0 5 6:25 0 10. OLIMPIJA 5 0 5 1:25 0 Cirkovce Šternmatik - Krka I 0:5 Koban - Jorgič 1:3 (-7, -5, 8, -3), Piljak - Novak 2:3 (-10, 7, -6, 12, -7), Kocuvan - Slatinšek 0:3 (-5, -8, -9), Piljak - Jorgič 1:3 (-8, -7, 9, -5), Koban - Slatinšek 0:3 (-6, -5, -7). Igralci Cirkovc so v soboto v domači dvorani gostili branilce naslova državnih prvakov, igralce prve ekipe Krke. No-vomeščani so tudi letos med glavnimi favoriti za naslov, v ekipi pa imajo poleg izkušenega 35-letnega Uroša Slatin-ška (trenutno prvega igralca slovenske lige) še mlada, a izjemno perspektivna igralca: 16-letnega Darka Jorgiča in 19-letnega Tilna Novaka. Cir-kovčanom tokrat ni uspelo osvojiti nobene posamične zmage, še najbližje temu je bil Danilo Piljak v dvoboju z Novakom, a je slednji zelo dobro odigral odločilni peti niz. Najboljše tri slovenske ekipe še naprej ostajajo na vrhu Foto: Črtomir Goznik Primož Koban (Cirkovce Šternmatik) brez poraza. V tem krogu so se morali za zmago močno potruditi Mariborčani (Zafo-štnik, Slodej, Črepnjak), ki so odpor ekipe Letrike (K. in L. Peršolja, Petrovčič) strli šele v zadnjem dvoboju. JM 14 Štajerski Šport, rekreacija torek • 20. oktobra 2014 Nogomet • 3. SNL sever, Lige MNZ Ptuj i. Maribor, 2. Ptuj, S. Podvinci 3. SNL sever: Prva zmage Bistričanov Vodilni dvojec, Maribor B in Drava, je po pričakovanjih prišel do novih zmag. Razlika je bila v tem, da so Mariborčani do nje prišli z zadetkom Ploja, medtem ko je Drava dodobra napolnila mrežo Korotana (4:2). V prihodnjem krogu nas čaka v nedeljo v Mariboru der-bi vodilnih ekip. Isti rezultat kot na Ptuju je bil tudi na Ravnah, kjer je Fužinar s 4:2 premagal Šampion. Igralci Podvincev so v tem krogu s 3:1 premagali Malečnik in s tem skočili na 3. mesto prvenstvene lestvice. Podvinčani so trenutno zelo visoko in imajo zelo dobro moštvo, ki je trenutno največje pozitivno presenečenje 3. severne lige. Med presenečenji lahko omenimo prvo zmago v sezoni nogometašev AHA Emmi Bistrice, ki so v gosteh z 2:0 premagali Mons Claudius (zadela sta Sebasti-jan Trinkl in Primož Janžič). Zelo napeto je bilo na tekmah v Lenartu in Radljah: na prvi je AJDAS Lenart po zaostanku prišel do zmage z 2:1, na koroškem derbiju pa so domačini pred 300 gledalci izenačujoči zadetek (Matej Kovač) dosegli v sodnikovem podaljšku v 91. minuti. REZULTATI 9. KROGA: Podvinci - Malečnik 3:1 (2:0), Drava - Korotan Prevalje 4:2 (3:2), Šmarje pri Jelšah - Maribor B 0:1 (0:0), Fužinar - Šampion 4:2 (2:1), Mons Claudius -AHA Emmi Bistrica 0:2 (0:2), AjDAS Lenart - Fosilum Šentjur 2:1 (0:0), Radlje - Koroška Dravograd 2:2 (0:2) 1. MARIBOR 9 8 0 1 34:10 24 2. DRAVA PTUJ 9 6 2 1 23:11 20 3. PODVINCI 9 5 13 19:13 16 4. KOR. DRAVOGRAD 9 4 3 2 18:10 15 5. FUŽINAR 9 4 3 2 19:13 15 6. ŠAMPION 9 4 0 5 21:22 12 7. KOROT. PREVALJE 9 4 0 5 15:16 12 8. AjDAS LENART 9 4 0 5 12:18 12 9. ŠMARJE PRI JEL. 9 3 2 4 17:15 11 10. RADLJE 8 3 2 3 14:14 11 11. MONS CLAUD. 9 3 1 5 9:24 10 12. MALEČNIK 9 3 0 6 16:24 9 13. FOSIL. ŠENTJUR 9 3 0 6 10:24 9 14. A. E. BISTRICA 8 1 0 7 7:22 3 DRAVA PTUJ - KOROTAN PREVALJE 4:2 (3:2) STRELCI: 1:0 Čeh (9.), 1:1 Marinkovič (12.), 2:1 Tisaj (16.) 2:2 Muršič (22.), 3:2 To-mažič Šeruga (42.), 4:2 Čeh (77.) DRAVA PTUJ: Ajlec, Horvat, Čeh, Tisaj, Murat (od 84. Ko-kot), Krajnc De., Tomažič Še-ruga, Nežmah, Rešek, Babic, Droždek (od 64. Antolič). Trener: Franc Fridl. Nogometaši Drave in Korotana so prikazali všečno predstavo, polno priložnosti in borbenosti ter lepih zadetkov. Približno 150 gledalcev je od prve minute naprej lahko uživalo v dinamični igri obeh ekip, v kateri so domačini zgradili veliko več akcij, medtem ko so bili Korošci zelo nevarni ob standardnih situacijah (kotih ali prostih strelih) in protinapadih. V odprti tekmi so gledalci prvi zadetek videli v 9. minuti: Čeh je izvedel prosti strel s približno 30 metrov, žoga se je v Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Drave so se veselili štirih doseženih zadetkov. kazenskem prostoru odbila in poleg presenečenega vratarja pristala v mreži - 1:0. Na izenačenje je bilo treba počakati le tri minute, saj so domači nogometaši po kotu žogo le na kratko odbili do Marinkovič, ki je z dobro odmerjenim strelom po tleh ugnal vratarja Ajleca -1:1. Serija zadetkov se je hitro nadaljevala, saj je po podaji Čeha iz prostega strela zelo delaven vezist Horvat žogo z glavo podaljšal do Tisaja, ki jo je iz bližine zabil v gol - 2:1. Tudi ta zadetek Prevaljčanov ni ustavil in v 22. minuti je Muršič z izjemnim strelom s približno 25 metrov dosegel pravi evrogol - 2:2. Sledili so številni streli na obeh straneh, še najbližje zadetku sta bila vedno boljši Murat pri domačih in Marinkovič pri gostih. V sami končnici prvega dela sta lepo akcijo izpeljala Murat in Tomažič Šeruga, slednji jo je efektivno končal - 3:2. Po zelo dinamičnem prvem delu je bil drugi za odtenek manj aktiven. Prvi so bili nevarni gostje, ko je iz prostega strela Pečnik ogrel Ajleca. Na drugi strani je Drava kontrolirala situacijo na sredini igrišča in je redkeje prihajala do zrelih situacij. Dve sta zgrešila Tomažič Šeruga in Murat. Je pa svoje mojstrstvo z izjemnimi potezami kazal Čeh, ki je celotni predstavi dal piko na i v 77. minuti, ko je dosegel izredno lep zadetek iz prostega strela s približno 25 metrov -4:2. PODVINCI - MALEČNIK 3:1 (2:0) STRELCI: 1:0 Požegar (38.), 2:0 Kajzer (41.), 3:0 Osterc (48.), 3:1 Bračič (62.) PODVINCI: Kocen, Fran-gež, Kajzer, Rumež, Lah, Pal, Osterc, Požegar, Zorko, Zagor-šek (od 65. Topolovec), Vindiš (od 74. Pajnkiher). Trener: Miran Ljubec. Nogometaši Podvincev so Malečniku zabili tri zadetke in ob tem zapravili še nekaj lepih priložnosti za še izdatnejšo zmago. Prvih dvajset minut je tekma potekala v začetnem otipavanju, nato pa je na sceno v domači ekipi stopil Pal, ki je imel prvi priložnosti. Gostje v prvem polčasu niso bili pretirano nevarni, medtem ko so domačini v končnici prvega polčasa dosegli dva zadetka. Prvega so dali po kombinaciji Zagorška in Zorka, ki je lepo v prostor podal do Požegarja, ki je efektivno končal akcijo -1:0. Podvinčani so prednost zelo hitro podvojili, saj je Vin-diš našel Kajzerja, ki je zadel s strelom s približno dvajsetih metrov - 2:0. Nalet so domačini nadaljevali v drugem polčasu, ko je Zagoršek lepo podal v prostor vtekajočemu Ostercu, ki se je sam znašel pred vratarjem Glušičem in ga je še tretjič na tekmi premagal - 3:0. V nadaljevanju tekme so zadeli tudi gostje, potem ko se je po kotu v gneči najbolje znašel rezervist Bračič in dosegel gol iz bližine - 3:1. Po znižanju rezultata so se gostje popolnoma odprli in so pritisnili proti golu, na drugi strani pa puščali veliko prostora za protinapade Podvinčanov. Ti so preko Vindiša v 72. minuti zgrešili enajstmetrovko, priložnosti pa so zapravili še Osterc, Požegar, Zorko in Pajnkiher. V končnici so gostje zadeli vratnico. David Breznik Superliga: Ormožani z novo zmago na vrh REZULTATI 9. KROGA:: Cirkulane - Gerečja vas 0:0; Apače - Boč 3:1; Hajdina - Središče ob Dravi 1:3 (0:0); strelci: 0:1 Lesjak 51., 1:1 Horvat 57., 1:2 Ivanu-ša 59., 1:3 Perišic 85.; Stojnci - Videm 2:0 (1:0); strelca: 1:0 Komljenovic 19., 2:0 S. Meznarič 67.; Bukovci - Carrera Optyl Ormož 1:3 (1:1); strelci: 1:0 Ko-kot 2., 1:1 Melnjak 34., 1:2 Melnjak 70., 1:3 Melnjak 90. 1. C. OPTYL ORMOŽ 9 7 1 1 28:9 22 2. STOJNCI 9 6 1 2 26:5 20 3. GEREČJA VAS 9 6 1 2 26:6 20 4. VIDEM 9 6 3 0 22:11 18 5. SREDIŠČE OB D. 9 6 3 0 18:19 18 6. APAČE 8 3 5 0 13:25 9 7. CIRKULANE 8 2 5 1 7:13 7 8. HAJDINA 9 2 6 1 11:20 7 9. BUKOVCI 9 1 7 1 13:26 4 10. BOČ POLJČANE 9 1 8 0 7:37 3 Za nogometaši v Superligi je oblačen, hladen in blaten prvenstveni krog. V soboto so precejšnje presenečenje pripravili igralci Cirkulan, ki so doma odščipnili dve točki glavnim favoritom za naslov prvaka, ekipi Gerečje vasi. Tekma se je končala z 0:0. V tekmi ekip z dna prvenstvene lestvice so Apače suvereno odpravile Boč in se dvignile na lestvici. Še naprej dobro igrajo varovanci trenerja-igralca Aleša Lesjaka, ki so tokrat v gosteh odpravili Hajdino. Prvi gol za Središče je prispeval prav Lesjak, prav vsi zadetki pa so padli v nadaljevanju. V Bukovcih je blestel Melnjak, ki je za zmago Ormoža prispeval vse tri zadetke, čeprav so domačini povedli. Derbi kroga je bil odigran v nedeljo, ko so Stojnci gostili Videm. Z 2:0 so slavili rumeno-črni, ki so se tako zavihteli tik pod vrh tabele. tp 1. liga MNZ Ptuj: Tržcu lokalni derbi REZULTATI 8. KROGA: Pod-lehnik - Tržec 1:5 (1:2), Mar-kovci - Leskovec 0:1 (0:0), Lovrenc - Zgornja Polskava 4:3 (1:1), Skorba - Dornava Vrtnarstvo Kovačec 3:1 (1:1), Gorišnica - Podvinci 1:1 (1:1). 1. TRŽEC 7 6 0 1 27:7 18 2. MARKOVCI 8 4 3 1 14:7 15 3. SKORBA 8 5 0 3 16:11 15 4. LESKOVEC 7 3 3 1 8:5 12 5. PODVINCI 7 3 3 1 9:10 12 6. LOVRENC 8 2 4 2 8:10 10 7. GORIŠNICA 7 1 4 2 9:11 7 8. PODLEHNIK 8 1 2 5 15:23 5 9. DORNAVA V. K. 7 115 8:15 4 10. ZG. POLSKAVA 7 1 0 6 13:28 3 2. liga MNZ Ptuj REZULTATI 8. KROGA: Maj-šperk - Hajdoše 0:4 (0:0), Rogoznica - Slovenja vas 3:2 (1:2), Polskava avtoprevozni-štvo Grobelnik - Pragersko 75 2:5 (0:2), Makole - Grajena 1:4 (1:1). Prosta je bila ekipa Makole. 1. GRAJENA 6 6 0 0 17:7 18 2. ROGOZNICA 6 5 0 1 13:6 15 3. POLSKAVA A. G. 5 3 0 2 11:10 9 4. PRAGERSKO 75 7 3 0 4 12:17 9 Športni napovednik Nogomet • Pokal Slovenije ČETRTFINALE, POVRATNE TEKME: TOREK ob 18.00: Olim-pija - Domžale, Maribor - Kalcer Radomlje (zaostala tekma 3. kroga); SREDA ob 17.30: Luka Koper - Gorica; SREDA ob 18.00: Celje - Zavrč. 1. SNL PARI 16. KROGA - PETEK ob 17.00: Maribor - Domžale; NEDELJA ob 17.00: Kalcer Radomlje - Zavrč, Olimpija - Celje, Rudar - Gorica, Luka Koper - Krka. 2. SNL PARI 13. KROGA - PETEK 14.00: TKK Tolmin - Šmartno 1928; PETEK ob 17.00: Krško - Farmtech Veržej; NEDELJA ob 14.00: Aluminij - Šenčur, Triglav Kranj - Ankaran Hrvati-ni, Dravinja Kostroj - Roltek Dob. 3. SNL SEVER PARI 11. KROGA - PETEK ob 14.00: Fosilum Šentjur -Podvinci, AHA Emmi Bistrica - AjDAS Lenart, Šampion - Mons Claudius, Koroška Dravograd - Fužinar, Malečnik - Šmarje pri Jelšah; PETEK ob 16.00: Korotan Prevalje -Radlje; NEDELJA ob 14.00: Maribor B - Drava Ptuj. SUPER LIGA PARI 10. KROGA - PETEK ob 14.00: Hajdina - Boč Polj-čane, Apače - Gerečja vas, Cirkulane - Stojnci; NEDELJA ob 10.30: Videm - Carrera Optyl Ormož; NEDELJA ob 14.00: Bukovci - Središče ob Dravi. 1. LIGA MNZ PTUJ PARI 9. KROGA - PETEK ob 14.00: Dornava Vrtnarstvo Kovačec - Gorišnica, Tržec - Leskovec, Zgornja Polskava -Podlehnik, Markovci - Skorba; NEDELJA ob 14.00: Podvinci - Lovrenc. 2. LIGA MNZ PTUJ PARI 9. KROGA - PETEK ob 14.00: Slovenja vas - Polskava avtoprevozništvo Grobelnik, Oplotnica - Makole; NEDELJA ob 10.30: Hajdoše - Rogoznica, NEDELJA ob 14.00: Grajena - Majšperk. VETERANI 35 PAR 3. KROGA - PETEK ob 15.00: Skorba - Grajena. 1. SLOVENSKA MLADINSKA LIGA 14. KROG: Aluminij - Krško (SREDA ob 14.00) 15. KROG: Ilirija Extra Lux - Aluminij (NEDELJA ob 14.00) 1. SLOVENSKA KADETSKA LIGA 14. KROG: Aluminij - Krško (SREDA ob 12.00) 15. KROG: Ilirija Extra Lux - Aluminij (NEDELJA ob 12.00) RAZPIS TEKMOVANJA V ZIMSKI LIGI MALEGA NOGOMETA MNZ PTUJ Medobčinska nogometna zveza (MNZ) Ptuj razpisuje tekmovanje v članski in veteranski ligi malega nogometa za sezono 2014/15. Tekme se bodo praviloma igrale v športni dvorani Center ob sobotah in nedeljah čez dan, predvidoma se bo liga začela 29. 11. Članarina za tekmovanje v članski kategoriji znaša 300 evrov in jo je treba poravnati na TRR MNZ Ptuj štev. 610000007493306, s pripisom »za ligo malega nogometa«, obvezno pripišite »ime ekipe«. Ekipe, ki ne bodo pravočasno poravnale članarine (do 10. 11.), ne bodo sodelovale v žrebanju tekmovalnih parov. Članarina za tekmovanje v veteranski ligi bo določena na podlagi prijavljenih ekip, pravico nastopa pa bodo imeli igralci, stari nad 35 let. Najboljše ekipe bodo nagrajene s praktičnimi nagradami. Tekmovalni sistem v posamezni ligi bo določen na podlagi prijavljenih ekip. Termin žreba tekmovalnih parov bo objavljen naknadno! Izpolnjene prijavnice je treba oddati po pošti na naslov MNZ Ptuj, p. p. 121, 2250 Ptuj, oziroma po elektronski pošti mnz.ptuj@gmail.com najkasneje do srede, 5. 11. David Breznik 5. SLOVENJA VAS 7 2 14 17:14 7 6. MAJŠPERK 6 2 1 3 6:8 7 7. OPLOTNICA 6 2 0 4 10:13 6 8. HAJDOŠE 5 1 1 3 8:13 4 9. MAKOLE 6 1 1 4 9:15 4 Veteranske lige MNZ Ptuj VETERANI 35 REZULTATI 8. KROGA: Videm - Apače 3:0, Grajena -Skorba 4:0, Spodnja Polskava -Dornava 2:0. 1. VIDEM 8 5 3 0 20:5 18 2. GRAJENA 7 5 1 1 24:5 16 3. SKORBA 7 4 12 14:10 13 4. SP. POLSKAVA 8 3 14 18:11 10 5. DORNAVA 8 2 2 4 9:27 8 6. APAČE 8 0 0 8 3:30 0 VETERANI 40 ZAHOD REZULTATI 8. KROGA: Maj-šperk - Hajdina 1:5, Zgornja Polskava - Pohorje Oplotnica 2:1, Lovrenc - Pragersko 4:0. 1. POHORJE OPL. 8 5 0 3 23:11 15 2. HAJDINA 8 4 2 2 19:18 14 3. LOVRENC 8 4 13 18:14 13 4. ZG. POLSKAVA 8 4 0 4 17:15 12 5. PRAGERSKO 8 3 1 4 17:24 10 6. MAJŠPERK 8 2 0 6 13:25 6 jb torek • 28. oktobra 2014 Šport, zanimivosti Štajerski 21 NEZNANO O ZNANIH Katarina Lavtar: »Rada surfam na Blejskem in Bohinjskem jezeru« Katarina Lavtar je mlada slovenska alpska smučarka, ki je v svetovnem pokalu debitirala 7. marca 2009. Lani je nastopila tudi na Zimskih olimpijskih igrah v Sočiju, kjer je v veleslalomu osvojila 20. mesto. Med njenimi dosedanjimi največjimi uspehi je zagotovo zmaga na odprtem nemškem državnem prvenstvu, kjer je v veleslalomu premagala vse tekmice. 1. Prve tri asociacije ob omembi Ptuja? Pust, kurent, Drava. 2. Kaj vas pri ljudeh najbolj privlači oz. pritegne? Neprisiljen nasmeh, iskrenost, prijaznost, delavnost. 3. Katere osebnostne lastnosti pri sebi najbolj cenite? Ne obupam, ko je najtežje, sem zanesljiva pri obljubah, razmišljam s svojo glavo. 4. Kaj najraje počnete v prostem času? Surfam na Bohinjskem ali Blejskem jezeru, berem knjigo ali pogledam film, se družim s prijatelji in družino. 5. Kaj je najpogosteje na vašem jedilniku? Dobrote z vrta moje mami. 6. Kam najraje hodite na dopust? Spomladi in jeseni nekam na morje, poleti ostanem v gorenjskem miru, sem namreč z Bleda in se mi zato poleti nikamor ne mudi. Veliko sem v Beli krajini pri starih starših, teti in stricu. 7. Vaš najmanj in najbolj priljubljen predmet v šoli? Najmanj priljubljen predmet - likovna vzgoja in slovenščina, najbolj me je zanimala geografija. 8. Kdo so za vas največji športniki/športnice današnjega časa? Rafael Nadal, Ted Ligety, Anže Kopitar, Tina Maze, Goran Dragič, Usain Bolt, Lionel Messi. 9. Kakšno glasbo najraje poslušate in kdo so vaši priljubljeni glasbeni izvajalci? Oasis, Bajaga, SARS, U2, Magnifico, Dino Merlin, Big Foot Mama, Prljavo Kazalište, Bjelo Dugme, Rolling Stones, na dolgih potovanjih v kombiju s serviserjem velikokrat poslušava house zvrst glasbe, da hitreje mine. 10. Kateri film ste si nazadnje ogledali in kdo so vaši priljubljeni filmski igralci/igralke? Nazadnje sem si ogledala francoski film Un plan parfait. Moji priljubljeni igralci so Robert Deniro, Clint Eastwood, Morgan Freeman, Leonardo di Caprio, od igralk mi je všeč Scarlet Johanson in Monica Belluci. 11. Katero knjigo ste nazadnje prebrali in katera je vaša najljubša knjiga? Nazadnje sem prebrala četrto knigo Pesmi ledu in ognja od Georga R. Martina (Bolj poznana kot serija The game of thrones). Zelo rada berem znanstveno fantastiko, tako da je večina mojih najljubših knjig te zvrsti, težko rečem, katera mi je bila najbolj všeč. Med ljubše spadajo še: Avtobiografija Petra Vilfana, In-victus-John Carlin, Dedu za petami - Arto Passalina, Kaj te briga, kaj drugi mislijo - Richard P. Feynman. 12. Kdo je vaš najboljši prijatelj/prijateljica? Imam nekaj prijateljev, katerih družbo bi zelo pogrešala. 13. Kakšne so vaše sanje? Ne delim jih z ostalim svetom. 14. Kaj bi spremenili v svetu, če bi imeli čarobno palico? V čarobne palice ne verjamem, od vsega me najbolj boli nasilje nad otroki. 15. Kaj boste počeli po zaključku kariere? Splezala na zeleno vejo. Janko Bezjak ÍSBBMÍ ^ Katarina Lavtar Odbojka • 2. DOL vzhod (ž) Z dobrim blokom do gladke zmage ZOK GM mobil Ptuj - Sobota 3:0 (13, 21, 11) ŽOK GM MOBIL PTUJ: Mo- horko, Miličevic T., Miličevic M., Horvat, Radivoj, Cvirn, Reibenschuh, Puklavec, Drevenšek, Emeršič, Bezjak. Trener: Peter Primec. Ptujske odbojkarice so na tekmi 2. kroga proti mladi ekipi Sobote prišle do zanesljive zmage, na poti do treh točk pa so imele rahle težave le v drugem nizu. Trener Peter Primec je v udarni postavi izkušenejšim - Mohorkovi, Radivojevi, sestrama Miličevic in Cvirnovi - dodal mlado Horvatovo, ki se je izkazala na mestu korektorja. Sobočanke so držale stik s Ptujčankami le do 6:6, po prvem tehničnem premoru pa domačinke odlično servirale in prišle do občutne prednosti. Ob tem so skozi celotno srečanje zelo dobro blokirale napade gostij, kar jim je prineslo lepo število točk. V prvem nizu se je tako rezultat ustavil pri 25:13, kar je kazalo na veliko razliko v kakovosti med moštvoma. To trditev so mlade gostujoče odbojkarice hitro ovrgle, saj so bile v drugem nizu dolgo časa zelo enakovredne. Obe ekipi sta naredili preveč tehničnih napak, Sobočanke pa so v zaključku celo vodile 19:21. Po zelo dobri igri ptuj- 2. DOL vzhod (ž) REZULTATI 2. KROGA: ŽOK GM mobil Ptuj - ŽOK Sobota 3:0 (13, 21, 11), Mozirje -Swatycomet Zreče 2:3 (24, 25, -17, -9, -5), Benedikt - Nova KBM Branik II 3:0 (18, 12, 16), Prevalje - Kajuh Šoštanj 3:2 (-20,21, 18, -19, 10). Srečanje ŽOK Mislinja - Celje bo odigrano 31. 10. 1. BENEDIKT 2 2 0 6:1 6 2. SWATYCOMET ZREČE 2 2 0 6:2 5 3. ŽOK GM MOBIL PTUJ 4. PREVALJE 5. NOVA KBM BRANIK II 6. ŽOK MISLINJA 7. KAJUH ŠOŠTANJ 8. MOZIRJE 9. CELJE 10. ŽOK SOBOTA 2 2 0 6:2 2 2 0 6:3 2 1 1 3:3 3 1 0 1 2 0 2 2:3 3:6 1 1 2 0 2 2:6 1 1 0 1 1:3 0 2 0 2 0:6 0 Foto: Črtomir Goznik Ptujske odbojkarice so uvodno domačo tekmo sezone odločile v svojo korist. skih odbojkaric in seriji odličnih servisov Maruše Miliče-vic je sledil popoln preobrat za končnih 25:21. V tretjem setu je prišlo do hitrega visokega vodstva domačih igralk 7:1, ki so nato z uspešnimi akcijami višale svojo pred- nost. V sredini seta se je zaradi sodniških odločitev zelo razjezil gostujoči trener, tako da je bila tekma za kakšnih pet minut celo prekinjena. V nadaljevanju so Ptujčanke rutinirano pripeljale tekmo h koncu do zmage s 25:11. Domači trener Peter Primec je v zaključku ponudil priložnost za igro mladi Drevenškovi, že v prvem nizu pa je v igro vključil še eno mlado igralko, Bezjakovo. ŽOK GM mobil Ptuj je z dvema zmagama začel tekmovanje v 2. ligi vzhod, tretjo v nizu bodo napadale 8. novembra, ko bodo v gosteh igrale s Celjem. David Breznik Boks • 1. slovenska liga Tri zmage in trije porazi za BK Ring V Slovenski Bistrici se je začela nova sezona tekmovanja v državni ekipni ligi. Na fotografiji je ekipa BK Ring. Boksarski klub Slovenska Bistrica je v soboto pripravil prvi krog tekmovanja v slovenski ligi za sezono 2014/15. Tekmovanje poteka šesto leto zapored in bo od oktobra 2014 do marca 2015 potekalo enkrat na mesec v različnih krajih Slovenije. Liga poteka pod okriljem Boksarske zveze Slovenije. V uvodnem kolu se je v Slovenski Bistrici predstavilo 32 boksarjev in boksark iz 15 klubov, ki so se predstavili v konkurenci kadetov, mladincev in članov. Iz Ptuja so letos prijavljeni trije klubi: BK Ptuj, BK Legionar in BK Ring. Tokrat je imel svoje predstavnike v ringu le slednji. Ringovci so poslali na tekmovanje kar 11 predstavnikov, a v ring jih je stopilo šest, medtem ko so Vindiš, Lazar, Pučko, Jab-ločnikova in Soršakova ostali brez tekmecev. Pri mlajših kadetih je Urh Zebec slavil brez borbe. Brez pravega odpora je dobil borbo Leon Lo-vrec, ki je še enkrat več pokazal svoj talent. 14-letnik je že v prvi rundi Luka Murna (BK Dolomiti) dvakrat poslal na tla in dvoboj je bil prekinjen. Mladinec Luka Štolekar je kljub temu, da je na čase v borbi prevzel pobudo, koncu izgubil proti izkušenejšemu Lanu Grabnerju (DBŠ Fuži-nar Ravne). Po dvobojih v mlajših kategorijah so sledili članski obračuni, v katerih je letošnja novost ta, da vsi nastopajo brez čelad, ne glede na število dosedanjih borb. Tako je v svoji drugi borbi Damjan Habjanič nastopil pogumno, ves čas borbe je bil aktivnejši tekmec od Gregorja Škrjanca (Chagi Ljubljana), veliko je poizkušal, a je žal zgrešil mnogo udarcev. Kljub porazu je pokazal izredno voljo ter vzdržljivost. Aleš Ku-javec je tisti član BK Ring, ki se ga lep čas drži smola, saj so mu sodniki že velikokrat odvzeli čiste zmage. Tokrat je bil v svojem obračunu boljši od Srečka Tomiča (Knockout Ljubljana), ki pa so mu sodniki dodelili zmago z 1:2. Za zmago se je moral zelo potrudit Robert Šimončik, ki je bil v lanski sezoni najboljši boksar celotnega tekmovanja. Šimončik je tokrat nastopil proti Aleksandaru Grubešiču (Legionar Celje), ki je bil v uvodni rundi celo boljši tekmec, nato pa je v naslednjih dveh rundah ptujski boksar stopnjeval tempo in s serijami udarcev prišel do nove zmage. Skupno je tako BK Ring v prvem krogu zabeležil tri zmage in tri poraze. Naslednji krog tekmovanja bo na sporedu 29. 11. v Rušah, tretji 20. 12. na Ptuju. Vmes bo 6. decembra še tekmovanje za zlato rokavico. David Breznik 1. liga Vrstni red po 1. krogu (zmaga prinaša 3 točke, poraz 1.): 1. Knockout Ljubljana in Ring Ptuj 12 točk, Maribor 10, Fuži-nar 9, Kranj 8, Portorož, Sande team Ruše 4, Chagi Ljubljana 3, Golden Gloves Ljubljana, Dolomiti Ljubljana 2, Legionar Celje, Tezno Maribor 1. 22 Štajerski TEDNIK Ljudje in dogodki torek • 28. oktobra 2014 Od tod in tam Martinovo med Pohorjem in Halozami Foto: MV Bistriško * Na martinovo, 11. novembra, bodo martinovali na Trgu svobode v Slovenski Bistrici. Vinogradniki bodo ponujali mlado vino, kulinarične dobrote in pečene kostanje, krstili bodo mošt. Na prizorišče bodo pripeljali tudi sod z vinom Rito-znojčan in ga slovesno predali županu, ki bo nato vino razdelil med obiskovalce prireditve. Društvo vinogradnikov Makole bo krst mošta priredilo na nedeljo pred martinovim na trgu v Makolah. Mošt bo zlih duhov očistila Folklorna skupina Anice Černejeve Makole, ki bo opravila šaljiv krst mošta. Društvo vinogradnikov Martin Studenice in društvo kmetic Stu-denice prirejata v soboto pred martinovim, torej 8. novembra, tradicionalni 10. Martinov pohod po zidanicah studeniških vinogradnikov. Vinogradniško sadjarsko društvo Poljčane v sodelovanju z društvom kmetic Poljčane prireja martinovanje na prostem pred prostori Vinogradniško sadjarskega društva ter krst mošta društvene brajde. Mojca Vtič Foto: M. Ozmec Kidričevo ❖ V občini Kidričevo bodo osrednje martinovanje pripravili v soboto, 9. novembra, na kidričevski tržnici; ob bogatem dogajanju, ki ga pripravljajo zveza kulturnih društev, turistično društvo in občina Kidričevo, pa bodo tudi letos zbirali in krstili mošt. Na martinovo soboto bo kidričevska tržnica spet zaživela ob zvokih ljudskega in zborovskega petja, glasbe ter otroškega živ-žava. Dogajanje bodo popestrili pihalni orkester in moški pevski zbor Talum Kidričevo, Fantje treh vasi iz Kulturnega društva Lovrenc, ljudske pevke Vesele Polanke Prosvetnega društva Cir-kovce in veteranska folklorna skupina Vinko Korže ter seveda nepogrešljivi ansambel Pepi krulet. Vrhunec prireditve bo tudi letos svečan krst mošta, ki ga bo opravil sam sveti Martin cirkoški. Čeprav je bila zaradi obilnega deževja letošnja vinska letina nekoliko skromnejša od dosedanjih, bo dobrega vina dovolj za vse. -OM Plinko na obisku v vrtcih Foto: arhiv Plinko Ptuj * Konec oktobra je Plinko (projekt medijsko-za-ložniške hiše Energetika.NET in Geoplina) gostoval tudi v ptujskem vrtcu in v OŠ Ljudski vrt. Po tem, ko so se otroci pomerili v igranju Plinkove igrice, jih je pozdravil tudi pravi Plinko, nad katerim so najmlajši najbolj navdušeni. Z njim so se poigrali in celo zaplesali. Vrtčevski otroci pa so ob Plinkovem obisku najprej poslušali njegovo zgodbico iz knjižice o Plinkovem rojstvu in poslanstvu, nato pa so se igrali igrico »postani Plinko«, v kateri so se plazili po otroškem tunelč-ku, na koncu pa jih je, prav tako kot osnovnošolce, presenetil tudi sam Plinko. V nekaterih vrtcih Plinka že dobro poznajo, saj so lani sodelovali v Plinkovem likovnem natečaju, v katerem so najboljši prejeli za kar tisoč evrov didaktičnih igrač, tolažilne nagrade so bile eko-knjige Energije doma. Ptujski otroci so si tako lani »pririsali« kar drugo nagrado - igrače v vrednosti 300 EUR po izboru vrtca. AŽK Ptuj • Dan odprtih vrat Sožitja Ptuj „Javnost mora biti seznanjena s skrbjo za drugačne!" Društvo Sožitje, znotraj katerega deluje tudi varstveno-delovni center, ki izvaja dnevno varstvo, vodenje in zaposlitev pod posebnimi pogoji za osebe z motnjo v duševnem razvoju, ter bivalna enota, v katerih jih trenutno živi devet, je 24. oktobra pripravilo dan odprtih vrat, da bi se tudi širša javnost lahko seznanila z njihovo skrbjo za osebe z motnjami v duševnem razvoju. „Velikokrat tudi starši naših uporabnikov ne vedo, s kakšnimi problemi se srečujemo, zato je prav, da o njih javno govorimo oz. jih predstavimo. Javnost mora biti seznanjena, kaj vse delamo za drugačne, kako se trudimo, da bi lahko kar najbolj normalno živeli in se počutili zaželene," je povedal predsednik društva Sožitje Janko Šuman. Izvaja- jo kooperacijski program, v okviru katerega sestavljajo določene polizdelke, izdelujejo škatle, trakove za sveče in druge podobne izdelke, odlično sodelujejo s kar nekaj podjetji. Zunanjim naročnikom ponujajo pod ugodnimi cenami tudi storitve pralnice z najsodobnejšo opremo, ki še ni v celoti izkoriščena. Ustvarjajo izdelke iz gline, blaga in drugih ma- terialov, ki jih ob praznikih prodajajo na svojih in drugih stojnicah. Za uporabnike skrbijo izjemno usposobljeni strokovni delavci, inštruktorji, vseh zaposlenih je skupaj 12, ki se trudijo s srcem in delajo za dobro vseh. Varstveno-de-lovni center dnevno obiskuje 37 uporabnikov, zjutraj jih pripeljejo in popoldne vračajo na njihove domove. Vsi, ki delajo, Foto: Črtomir Goznik Varstveno-delovni center društva Sožitje Ptuj in bivalno enoto na Rajšpovi 20 na Ptuju je ob dnevu odprtih vrat na svoj prvi delovni dan obiskal tudi novi ptujski župan Miran Senčar. za opravljeno delo prejmejo plačilo. V bivalni enoti jih živi devet. „V javnosti smo premalo opaženi, prisotni. Ljudje, za katere skrbimo, si ne morejo sami pomagati, zato moramo tudi zanje zagotoviti takšno skrb kot za vse druge, ki ne potrebujejo pomoči," je poudaril Janko Šuman. Uporabnike VDC in bivalne enote društva Sožitje, starše, strokovne delavce in druge udeležence dneva odprtih vrat je v petek pozdravil tudi novi ptujski župan Miran Senčar. V čast mu je, da jih je lahko pozdravil na svoj prvi uradni županski dan. „Poslanstvo, ki ga opravljate v društvu Sožitje, je izjemnega pomena za vključevanje ranljivih skupin v družbo. Pomagati ljudem, ki si zaradi svoje drugačnosti ne želijo živeti nič drugače kot vsi drugi, je humano in plemenito dejanje, zato ste lahko na svoje delo, ki ga opravljate že od leta 1967, izjemno ponosni. Z ustanovitvijo bivalne enote pa ste vašim uporabnikom glede na njihove sposobnosti dali še večjo možnost pridobivanja socialnih spretnosti in jim tako olajšali vključevanje v ožjo in širšo okolico." MG Slovenija • Pod drobnogledom FURS cvetličarji, svečarji in vulkanizerji Globe tudi do vrtoglavih 250.000 evrov Mobilne enote Finančne uprave Republike Slovenije (FURS) s kar 170 uslužbenci po lanski uspešni akciji tudi te dni poleg drugih vrst nadzora pod prste gledajo predvsem cvetličarjem, svečarjem in vrtnarjem. V novembru pa bodo pod drobnogled vzeli še vulkanizerje. »Gre za dejavnosti, ki so bile na podlagi preteklih izkušenj opredeljene kot tvegane, saj so se nepravilnosti ugotavljale v skoraj 40 % vseh postopkov nadzora. V letu 2013 so bile nepravilnosti ugotovljene v slabih 6 %. Tudi dejavnost vulkanizerstva je bila na podlagi izkušenj iz preteklih let opredeljena kot tvegana, saj so se v letu 2012 nepravilnosti ugotovile v več kot 50 % vseh opravljenih postopkov. V letu 2013 so bile nepravilnosti ugo- tovljene v 13 % postopkov,« je o preteklih poostrenih nadzorih nad cvetličarji, svečarji, vrtnarji in vulkanizerji, ki je vplival na dvig izpolnjevanja obveznosti, dejala predstavnica službe za odnose z javnostmi FURS Sabina Langus Boc in še dodala, da rezultati analize kažejo na največji porast obračunanega DDV pri zavezancih v dejavnosti vulkanizerstva: »Obračunani DDV v novembru se je povečal za 26,9 % (oz. za 939.642 evrov). Zavezanci v dejavnosti svečarstva so v decembru obračunali za skoraj 25,6 % več DDV (oz. za 44.018 evrov) kot v enakem obdobju preteklega leta. Zavezanci s področja cvetličarstva beležijo porast obračunanega DDV v oktobru za 3,9 % (oz. za 30.396 evrov).« V primeru hujših kršitev prepoved opravljanja dejavnosti Pozornost 170 uslužbencev Finančne uprave bo tako tudi letos usmerjena v nadzor nad izdajanjem računov in morebitnim brisanjem že evidentiranega prometa, pa tudi v nadzor nad zaposlovanjem in delom na črno. Selektivno pa se opravlja nadzor na področju posameznih uredb o okoljskih dajatvah ter kontrola namenske uporabe goriva v prevoznih sredstvih in delovnih strojih zavezancev. Kot so pojasnili še s Fursa, bodo finančni inšpektorji v primeru hujših kršitev zakonodaje lahko zasegli listine, predmete, evidence in druge dokumente ter prepovedali opravljanje dejavnosti. Kršitelje pa bodo močno udarili tudi po žepu. »Če ugotovimo posebno hude davčne prekrške - na primer: računalniški programi ali elektronske naprave ne smejo omogočati naknadnega spreminjanja podatkov o izdanih računih brez hrambe izvirnih podatkov in vseh poznejših sprememb, je zanje predpisana globa za fizične osebe z dejavnostjo od 20.000 evrov dalje in za pravne osebe od 50.000 evrov dalje,« je pojasnila Sabina Langus Boc in še dodala, da se sankcije gibljejo tudi do 250.000 evrov. Monika Levanič torek • 28. oktobra 2014 Naše prireditve Štajerski TEDNIK 23 Ptuj • Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo Vseh talentov je bilo 180, v polfinale trije V telovadnici OŠ Ljudski vrt je 22. oktobra potekala že tretja ptujska prireditev projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, skupnega projekta družbe Radio-Tednik Ptuj, MO Ptuj in OŠ Ljudski vrt. Spremljalo jo je kar 700 gledalcev, vseh nastopajočih pa je bilo 180, saj je hkrati v netekmovalnem delu potekala že četrta prireditev OŠ Ljudski vrt ima talent s pevskimi, glasbenimi in plesnimi nastopi. Foto: Črtomir Goznik Mladi pevci OS Ljudski vrt Plesna in akustična spre- drugi talenti, kar je še doda- večer prišli v telovadnico OS mljava pa je bila tudi sestavni tno popestrilo prireditev. Mla- Ljudski vrt. Nastopajoče in Peli in igrali so: Ana Marija Lozinšek, Boris Lozin-šek in Mischel Horvat, Tjaša Šimenko Golob, Lea Petek in Luka Petek, Tjaša, Tia in Tilen Šimenko Golob, Lari-sa Breznik, Ivana Kampuš, Tara Kokol, Ana Tumpej in Ina Ostroško, Ela Šemrl, Nina Repič in Nataša Žitnik, Vasja Koren in Aljaž Ajdič, Sara Bru-men, Klara Meznarič in Ana Vidovič, Jerca Feguš, Aljaž Kampuš, Vida Glatz in Vito Levstik, Brina Terbuc, Marko Čeh, Alen Vamberger in Luka Černila, Minea Malek in Zala Šešerko. Foto: Črtomir Goznik Druga polfinalistka iz OŠ Ljudski vrt Zala Šešerko je zapela Alyjino Mojo pesem. Stara je 14 let, in poje že od vrtca, vsak dan; tudi v polfinalu se bo potrudila po najboljših močeh. del nastopov mladih pevk in pevcev v tekmovalnem delu prireditve Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, tako da se je ta prireditev tudi po tem razlikovala od prejšnjih, da so možnost predstavitve ob pevskih dobili tudi de pevce je v imenu družbe Radio-Tednik Ptuj pozdravil direktor Drago Slameršak. Zahvalil se je OŠ Ljudski vrt in MO Ptuj, ki sta razumeli poslanstvo projekta, ki v ospredje postavlja slovensko pesem in besedo ter vsem, ki so ta občinstvo je pozdravila tudi ravnateljica OŠ Ljudski vrt Tatjana Vaupotič Zemljič. Zahvalila se je družbi Radio-Tednik Ptuj, da so učenke in učenci OŠ Ljudski vrt dobili priložnost, da so nastopili v nekoliko drugačni obliki. Zahvalila se je učiteljici glasbe Jerneji Bombek in mentorici skupnosti učencev Mileni Krajnc ter vsem učiteljicam in učiteljem, ki so vsak po svoje prispevali, da je prireditev Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo uspela, prav tako tudi šolska prireditev OŠ Ljudski vrt ima talent. Zmagovalci večera so bili vsi, ki so se pokazali s svojimi talenti, ne glede na tekmovalni značaj. V OŠ Ljudski vrt so ponosni na vse svoje učence in njihove talente. Komisija, ki so jo sestavljali Borut Horvat (Radio-Tednik Ptuj), Vanja Zebec Drevenšek in Romana Pukšič (OŠ Ljudski vrt), je za polfinalni nastop, ki bo 19. novembra v Juršincih, izbrala Zalo Šešerko ter skupino brez imena, v kateri pojeta Jerca Feguš in Aljaž Kampuš, na flavti igra Vida Glatz, na kitari pa Vito Levstik. Skupina se je sestavila posebej za to tekmovanje. Na tej polfinalni prireditvi pa bodo na posebno povabilo direktorja družbe Radio-Tednik Ptuj zapeli in Foto: Črtomir Goznik Kot gostja je nastopila Barbara Ribarič, nekdanja učenka OŠ Ljudski vrt, talentirana mlada pevka, ki vse bolj opozarja nase. Navdušila je s Poletno nočjo in Med iskrenimi ljudmi. zaigrali tudi Tjaša, Tia in Tilen Šimenko Golob. Dalibor Be-denik, ki je prireditev vodil in tudi sicer skrbel, da so mladi nastopili s čim manj treme, je vsem v tekmovalnem delu izročil kakovostne ročne ure, ki jih bodo še dolgo spominjale na oktobrski dan leta 2014, ko so svoj talent predstavili javnosti in naredili še en pomemben korak v izgrajevanju svoje osebnosti, za slovensko pesem in besedo ter identiteto. MG Vii/irr^k/7 . Foto: Črtomir Goznik Tjaša, Tia in Tilen Šimenko Golob se bodo polfinalne prireditve udeležili na posebno povabilo zaradi izvirnosti, poguma in glasbenega znanja. Navdušeni so. Foto: Črtomir Goznik Skupina brez imena s pevkama Jerco Feguš in Aljažem Kampu-šem, ob spremljavi Vide Glatz na flavti in Vita Levstika na kitari, si je polfinale pripela in priigrala s pesmijo Tinkare Kovač Spet. Nastopa v polfinalu se zelo veselijo. Podravje • Sodelovanje Štajerskega tednika in Varaždinskih vijesti Dober glas se sliši tudi čez mejo Sodelavci družbe Radio-Tednik Ptuj smo minuli konec tedna na Ptuju gostili stanovske prijatelje iz časopisne hiše Varaždinske vijesti. Oba časopisa, Štajerski tednik na slovenski in Varaždinske vijesti na hrvaški strani, sta pomembna regionalna časnika. Sodelovanje med eno in drugo medijsko družbo se je za zdaj vzpostavilo na podro- čju marketinga in trženja. V oglasnih rubrikah Štajerskega tednika je moč zaslediti male oglase iz varaždinskega časopisa in obratno: v Varaždinskih vijestih objavljajo tudi male oglase iz Štajerskega tednika. Družbi želita v prihodnje sodelovati na področju prido- bivanja evropskih sredstev, in sicer s skupnimi prijavami na morebitne razpise. Čeprav so Varaždinske vijesti tednik, Štajerski tednik pa poltednik, je narava dela v obeh medijih precej podobna. Primarni poudarek je na pokrivanju regionalnih vsebin. Nedavno srečanje na Ptuju sta odgovorna urednika, Simona Meznarič s Štajerskega tednika in Ivica Kruhoberec iz Varaždinskih vijesti, izkoristila za izmenjavo izkušenj o vsebinskih in grafičnih lastnostih enega in drugega časopisa. Prav tako so izkušnje o svojem delu izmenjali novinarji, sodelavci v trženju ter direktorja Drago Slameršak in Mirko Jurič. Obisk varaždinskih kolegov na Ptuju je bil tudi priložnost za druženje. Goste iz Varaždi-na smo peljali na ogled ptujskega gradu, sprehodili so se po starem ptujskem mestnem jedru, druženje pa smo nato nadaljevali še z ogledom Pu-hovega muzeja in s pogostitvijo v Kaučičevi Herbersteinovi kleti v Juršincih. Mojca Zemljarič Skupinska fotografija sodelavcev obeh medijskih hiš pred Puhovim muzejem v Juršincih 24 Štajerski TEDNIK Zanimivosti, naši bralci pišejo torek • 28. oktobra 2014 Spodnji Velovlek • Preverjanje gasilcev ob mescu požarne varnosti Gasili gospodarsko poslopje in reševali ljudi V okviru aktivnosti ob mesecu požarne varnosti so v Območni gasilski zvezi Ptuj izvedli nenapovedano taktično gasilsko vajo, ki je potekala na območju Spodnjega Velovleka, v njej pa je sodelovalo 73 gasilcev iz osmih gasilskih društev. Po besedah vodje intervencije, poveljnika PGD Spodnji Velovlek Marjana Satlerja, je bila vaja, ki so jo izvedli v sredo, 15. oktobra, vnaprej nenapovedana, saj so v vodstvu zveze želeli preveriti dejansko pripravljenost in usposobljenost sodelujočih gasilskih enot. Vaja je potekala ob predpostavki, da je tega dne, nekaj minut po 18. uri, prišlo do požara gospodarskega objekta Spodnji Velovlek 38. V času alarma je v neposredni bližini prišlo še do naleta dveh vozil, v katerem je eno vozilo odbilo na njivo in je zagorelo, drugo vozilo pa je odbilo na travnik, v njem pa sta ostali ukleščeni dve osebi. Po planu alarmiranja so bile v prvotnem alarmu aktivirane enote PGD Spodnji Velovlek, PGD Ptuj in PGD Kicar, nato pa so iz regijskega centra 112 v Ptuju aktivirali še enoto nujne medicinske pomoči Ptuj in dve patrulji policijske postaje Ptuj. Ob prihodu na kraj je domači poveljnik društva in vodja intervencije Marjan Satler zaradi obsežnosti dogodkov aktiviral še preostala društva v mestni občini Ptuj, in sicer PGD Grajena, Podvinci, Spu-hlja, Turnišče in Pacinje. Vaja je bila razdeljena na tri sektorje, v katerem je prvi sektor poskrbel za gašenje gorečega avtomobila, drugi sektor je reševal ponesrečence iz avtomobila, tretji sektor pa je pogasil goreči gospodarski objekt in ščitil hišo v neposredni bližini. Iz gospodarskega objekta so gasilci rešili tudi dva ponesrečenca in jima nudili prvo pomoč. Vsi sodelujoči gasilci so vajo uspešno končali v dobri uri, takoj po končani vaji pa so opravili kratko analizo celotnega poteka. V vaji je sodelovalo 73 gasilcev iz osmih gasilskih društev s 16 gasilskimi vozili. Potek vaje sta spremljala tudi tedanji župan Štefan Čelan in novoizvoljeni župan MO Ptuj Miran Senčar. Celotno vajo pa so strokovno spremljali tudi predsednik območne gasilske zveze Ptuj Marjan Meglič, pod-poveljnik OGZ Marjan Mislo-vič, občinski poveljnik Branko Lah ter številni krajani. -OM Ptuj • 110 let čebelarskega društva » Po bučelah se vižej ... « Predsednik čebelarskega društva Ptuj Janez Vertič je ob praznovanju spomnil, da so se čebele na našem planetu razvile pred 150 milijoni let, naša krajnska sivka pa po zadnji ledeni dobi, pred okoli 50 milijoni let. »Še vedno pa je aktualen stari rek »Po bučelah se vižej« - zgleduj se po čebelah. Prav upoštevanje te misli, je pred 110 leti navdihnilo čebelarje v slovenskih krajih, da so pričeli ustanavljati čebelarske organizacije. Prva čebelarska podružnica za Ptuj in okolico je bila ustanovljena leta 1904. Pisni podatki so zelo skopi, saj se je ohranilo le malo dokumentov. Največ podatkov smo našli v Slovenskem čebelarju, v katerem je za objave najbolj zaslužen potovalni čebelarski učitelj Ivan Jurančič. On je bil tudi pobudnik ustanovitve Slovenskega čebelarskega društva za Spodnještajersko ter njenih podružnic, med katerimi je bila tudi naša,« je dejal Vertič. In prav zato so že ob stoletnici čebelarskega društva Ptuj, leta 2004, izdali drugi ponatis Zbranih del Ivana Juran-čiča, ki jih je zbral čebelar Jože Hauser iz Cerkvenjaka. Včasih je bilo v društvu od 80 do 100 članov, z ustanavljanjem društev v okolici pa je članstvo začelo padati. Najočitnejši je bil padec članstva po ustanavljanju novih občin, tako da je zadnja leta v ČD Ptuj le še okoli 40 članov, ki oskrbuje okrog 500 čebeljih družin. Ker je v registru pašnega katastra razvidno, da je na območju MO Ptuj registrirano tudi več čebelnjakov čebelarjev, ki niso člani ptujskega, ampak katerega od okoliških društev, si prizadevajo, da bi k sodelovanju pritegnili tudi njih. Sicer pa je slovenskim čebelarjem uspelo postaviti najučinkovitejšo čebelarsko organizacijo v svetovnem merilu. Dosegli so zaščito slovenske krajnske sivke in so njeno iz- Foto: Marjan Satler Ker se je kmalu po izbruhu »požara« zmračilo, je gasilska vaja OGZ Ptuj potekala v težjih razmerah kot sicer. Čebelarsko društvo Ptuj je pomembno obletnico delovanja proslavilo v družbi številnih gostov konec septembra na svečani akademiji v dvorani narodnega doma; v isti dvorani, kjer je bila pred 110 leti tudi ustanovna skupščina tega društva. Foto: Branko Skrt Bivši župan MO Ptuj Štefan Celan je ob visokem jubileju čebelarskega društva izročil Janezu Vertiču veliko silhueto MO Ptuj. vorno področje, saj so vsi čebelarji v Sloveniji zavezani vzreja-ti le krajnsko sivko. Dosegli so tudi zaščito slovenskega medu z označbo Slovenski med z geografskim poreklom. In kot je ugotovil Vertič, jim skrb za čebele uspeva prenašati tudi na mlajše rodove: »V začetku letošnjega šolskega smo aktivirali delovanje čebelarskega krožka na OŠ Ljudski vrt. ČZS je poskrbela za učne pripomočke, učne načrte in zagotavlja honorar za mentorja, člani našega društva pa nudimo strokovno pomoč pri čebelnjaku, posebej naš čebelarski mojster in preglednik Martin Čuš.« Za razumevanje in pomoč se je zahvalil ravnateljici OŠ Ljudski vrt Tatjani Vaupotič - Zemljič in učiteljici Jožici Repič, ki je sprejela mentorstvo in vodenje čebelarskega krožka. Ob visokem jubileju je ptujskim čebelarjem čestital zdaj že bivši župan Štefan Čelan, ki se jim je za uspešno in prepoznavno delo oddolžil s podelitvijo velike silhuete občine Ptuj. V imenu ČZS se je čestitkam pridružil podpredsednik Franc Šmerc, v imenu vseh sosednjih društev pa se mu je pridružil še Vlado Pušnik, predsednik ZČD Maribor. Vse skupaj je skozi zgodovino čebelarskega društva z diaprojek-cijo slik popeljal Silvo Božičko, za kulturni utrip pa so poskrbele pevke Spominčice, učenci OŠ Ljudski vrt ter malčki iz Vrtca Ptuj. M. Ozmec Danes se NE poslavljam od Štefke. Le delim njene in svoje misli z vami v imenu njenih kolegic, upokojenih patronažnih medicinskih sester: Marije, Vide, Lizike in Olge. Tone Pavček je napisal: »Vsak človek je zase svet, čuden, svetal in lep, kot zvezda na nebu. Vsak tiho zori, počasi in z leti, a kamor že gre, vse poti je treba na novo odpreti.« Tako je Štefka, 30. julija, po vrnitvi iz Mariborskega Kliničnega centra, začela svoje pisanje -dnevnik ali le njene misli...ni se mogla odločiti kaj bo... Prvi stavki: »Danes sem prišla iz bolnišnice. Občutki? Zelo čustveni, lepo je biti doma. Vse je dišalo po dobrem kosilu, ki ga je bilo seveda preveč. Vsak se je izkazal na svoj način, ampak čutila sem, da so v moj prihod domov, vložili vso ljubezen in spoštovanje, ki ga čutijo zame. Celo naša muca Nela - kako lepo miš mi je prinesla za kosilo. Pesem gospoda Pavčka je prava za moj začetek in nov začetek za mojo družino. Tako živimo ljudje. Vse poti je treba na novo odpreti.« Vrstijo se dnevi in misli v Štefkinem zvezku. polni hvaležnosti, prijaznosti in topline do vseh njenih.družine, prijateljev..hvaležna je za vsak novi dan. »Hvaležna sem za tako lepo in spokojno jutro. Hvaležna sem za svojo Olgo. Hvaležna za moža, da vsak dan znova poskrbi za moje potrebe...danes prideta snaha in sin, da bosta skuhala kosilo in bomo skupaj uživali v hrani. Hvaležna sem za vse. Ja, ja.dva dneva nisem nič zapisala. Bila sta dva lepa dneva, brez strahov za bodočnost. Prišle so moje štiri vnukinje in v hiši je bil smeh, mladost in radost. Tudi danes bom imela ob sebi moja dekleta, moje babe.« Štefka je pisala tudi o svojih strahovih: »Vsak dan sem fizično boljša. Včasih se še prikrade strah, kako bo naprej? Zdi se mi kot, da ne bom vedela naprej. Ali bom zmogla? Nadvse imam rada življenje, ki pa več ne bo takšno kot je bilo. Nič več ne bom planirala za naprej. Morala se bom naučiti biti hvaležna za vsak dober dan, ki ga bom preživela. Dan se je začel lepo in upam, da se bo tako tudi končal. Hvaležna sem za vse.« Štefkine misli se vrstijo do ponedeljka, 25. 8. Spremljam jo, obiskujem, hrabrim, molim za njo in z njo...Družina ji stoji ob strani, vezi močne ljubezni se čutijo...vse to jih je naučila Štefka s svojim primerom. Za nas, ki smo z njo delale je bila vedno navdih in primer srčnosti.včasih smo ji svetovali naj se malo oddalji od tujih problemov in naj manj sebe vlaga v delo...a ni pomagalo...Štefka je z vso pravico 2011 leta dobila naziv najsrčnejša patrona-žna medicinska sestra v Sloveniji po oceni revije Zdravje in na predlog njenih pacientov. Moram povedati, da kljub žalosti in tesnobi, ki smo jo ves čas čutile v duši, od trenutka, ko smo zvedele za njeno bolezen, vedno so nam prihajale v misli številne anekdote in veseli dogodki, ki smo jih preživeli z njo. Srečanja z lokalno in posebej z mariborsko policijo so bila vedno komična - dostikrat brez dokumentov, skoraj vedno brez očal, redkokdaj pripasana.in za vse je imela izgovor - dokumenti so ostali v drugi torbici, namesto očal ima leče, kolegica je noseča in ima popadke...v glavnem ni bila kaznovana...Seveda, to je vse bilo še v prejšnjem stoletju, ko smo bile mlade in lepe. Še en utrinek iz njenega bogatega življenja, ki kaže njeno veliko srce za ljudi. Posredovala mi ga je najina prijateljica, upokojena socialna delavka Milena Zorčič, s katero smo velikokrat sodelovale pri reševanju različnih socialnih stisk na terenu. Enega jutra, ko je šla v službo je Štefka ogovorila vsakega, ki ga je poznala, tudi policista na cesti:»Daj mi 1 evro« ( zraven je obvezno njen topel nasmeh). »Veš, saj ne zame, na terenu imam mlado mamico, ki je brez mleka in trenutno so brez sredstev. S tem denarjem bom kupila škatlo ali dve adaptiranega mleka, potem, pa se bodo že znašli, saj sem jih že napotila na CSD za ureditev finančne pomoči.« Tako je po poti nabrala za mleko, se ustavila na Rdečem križu, kjer je dobila še kakšen paket hrane in oblačil za dojenčka. S tem je na terenu omilila socialno stisko. Takšnih in podobnih doživljajev je bilo mnogo in vsi kažejo, kako rada je imela Štefka ljudi, s kakšno zavzetostjo jim je skušala pomagati. Njeno poslanstvo je bilo pomagati ljudem in to svoje poslanstvo je opravljala z odgovornostjo, z veseljem, z ljubeznijo. Štefka je preprosto imela rada vse ljudi. Zame in za vse kolegice iz patronaže se je 26. avgusta odprla nova pot...pot v naša srca kjer bo Štefka živela varno in brez bolečin. Odprla se je tudi nova pot v srce Tistega, ki je večji od nas vseh in pripravlja večno skupno pot za vse, ki ga imajo radi in mu zaupajo. Na tej poti v večnosti bom skupaj z mojo Štefko...za njo se je večnost že začela...14. septembra. Olga Popov torek • 28. oktobra 2014 Doma in po svetu Štajerski TEDNIK 25 Piše: Uroš Žajdela • Škotska (1. del) Od tod in tam Škotska med pravljico in strahopetnostjo Leta, desetletja in stoletja trpljenja škotskega naroda pod krutim in pogosto nečloveškim represivom angleških kraljev, mučeniških smrti velikih mož Škotske surove pokrajine s kričujoče izstopajočim krilatim škotom Williamom Wallecom ter nenazadnje bratske sadistične zahrbtnosti s krvavim ciljem zasesti še več plemiškega ozemlja, so pripeljala do najsvetejše zgodovinske točke slehernega naroda, referenduma o neodvisnosti. Trenutek, ki bi lahko šel v škotsko zgodovino kot pravljično jutro po dolgotrajnem mučnem potovanju pogosto morečih sanj, dejansko pa se je izkazal kot trenutek strahope-tnosti, ki bo za zmeraj označil današnjo generacijo škotske realnosti. Veselo pričakovanje jutranjih poročil na zgodovinski osemnajsti september 2014 se je mučno končalo s precej nepričakovano novico o zmagi zagovornikov ohranitve Škotske pod Veliko Britanijo. Škoti so imeli v rokah vse tisto, kar so premnogi stoletja lahko le sramežljivo sanjali, pa ponovno obstali na stopnički lastne neodločnosti in nepredstavljive strahopetnosti. Jutranji sok ob spremljanju poročil o škotskem referendumu me je ponesel na bogato prelepe škotske zajtrke v majhnih »guest housih« mogočnega visokogroja, ko so gostitelji tako zavestno in ponosno govorili o zgodovinski odločitvi, "o kateri bodo govorili še naši vnuki", so radi poudarili. Ze v času mojega potepanja po Škotskem je bilo skorajda na vsakem koraku občutiti stopnjevanje angleškega pritiska Zlasti severna mesta so zasipali z napisi »YES« (DA) za samostojnost! Foto: Uroš Zajdela zoper samostojnost, bodisi z nerazumsko pokvarjenimi propagandami o katastrofalnih ekonomskih posledicah osamosvajanja, bodisi z uličnimi agresivnimi pristopi, ki so strujo »za samostojnost« povsem pomendrali. Kljub vsemu je treba pohvaliti zlasti nacionalno televizijo BBC, ki je z nekaj izjemno zanimivimi debatami marsikatero predvideno pivsko noč spremenila v spremljanje majhnega TV-zaslona. Nepredstavljivo široka paleta raznoliko zapletenih vprašanj ob morebitni samostojnosti, o katerih sicer sploh ne razmišljaš. V spominu debata o jedrski oborožitvi in morebitni delitvi, o močni britanski vojski in sodelovanju v misijah NATO, denarni enoti, deljenih posestvih, prostocarinski trgovini, pa neverjetnih debat o smiselnosti uporabe angleških plenic v škotskih vrtcih. Zajtrk se precej otožno podaljša ob pogledih na številne objokane može in žene na ulicah Škotske. Spomin mi prikliče ogromnega gospoda v majhnem prikupnem mestecu Iverness, odetega v tradicionalna škotska oblačila, s škotsko zastavo v roki, puško na rami in nepredstavljivim ponosom v očeh. »Samostojni bomo,« je izjemno tenorsko prihrumilo izpod njegovih brkov. Kmalu se mu pridruži brhka gospa in že stopata na pota samostojne Škotske. Vsekakor je bila želja in odločnost po samostojnosti bistveno bolj prodorna in poudarjena ob slehernem koraku v smeri severa države, jug je namreč že precej britaniziran. Škotska je preprosto preveč angleška za samostojnost, hkrati pa so zagovorniki za ohranitev Britanije želeli na soočanjih biti bolj angleški od Angležev. Zgodovina Škotske je že od enajstega stoletja tesno povezana z angleškim dvorom, zlasti obdobje med letoma 1290 in 1310 zgodovina pomni kot obdobje izjemnih bitk škotskih junakov, zlasti Williama Walacea in znamenitega kralja Brucea, zoper mogočne angleške vojske pod pokroviteljstvom zlobnega kralja Edvarda II. Nepredstavljivo, a pogum in odločnost škotskih »highlanderjev« sta uspela pregnati zlobnega in neprimerno bolje oboroženega sovražnika. Škotska si leta 1306 pribori samostojnost. Temačno obdobje bratomornega terorja škotskih plemičev in klanov, začinjenega zlasti z raznolikimi pogledi na religijsko usmerjenost škotskih potomcev, je načelo zdravo jedro škotskega kraljevega dvora. »Brat pobija Brata«, piše ob krvavi sliki v nacionalnem muzeju v Edin-burgu. Začetek konca škotske samostojnosti sega v leto 1603, ko škotski kralj James VI. podeduje krono angleškega ter irskega kraljestva in se preimenuje v kralja Jamesa I. Anglije, hkrati pa prenese sedež dvora iz Edinburga v London. Sodobna zgodovina navidezne enakopravnosti pod britansko zastavo sega v leto 1706 in znameniti Sporazum o združitvi škotskega in angleškega parlamenta, ki je botroval končnemu »aktu o združitvi«, s čimer je Škotska izgubila sleherno sled tako ponosne samostojnosti. Zakaj Škotska ni izglasovala samostojnosti, je samo po sebi sicer razumno, saj je bil strah pred ekonomskim kolapsom, trnovo potjo v Evropsko unijo in vsesplošno presenečeno spoznanje o lagodnem življenju dobršnega dela škotske družbe pod finančno in gospodarsko izjemno stabilnim britanskim dežnikom ugodnosti. Ne nazadnje je skupna preteklost omogočila britani-zacijo škotske družbe, zlasti mlajših in poslovno globalno usmerjenih ljudi, ki jih pravzaprav na mogočno zgodovino svojega naroda opomni le morebitna matineja filmov Mela Gibsona. Padec referenduma ne pomeni le precejšnje časovne zakasnitve uresničitev teženj velikanov škotske zgodovine po lastni državi, temveč najverjetneje tudi postopno degradacijo škotskega vpliva znotraj Velike Britanije. Se nadaljuje Foto: Uroš Zajdela Ponosni škotski hihglanderji so bili v veliki večini goreči zagovorniki samostojnosti. Vroča linija Radia Ptuj V tokratni Vroči liniji o avtocestnem odseku Draženci Gruškovje! V četrtek, ob 16. uri, z Majdo Fridl in gosti! Sodelujte v Vroči liniji Radia tudi Šesta prireditev Skorba bere in preša Foto: Estera Korošec Hajdina * V Skorbi so 9. oktobra pripravili že šesto tradicionalno prireditev Skorba bere in preša, s katero ohranjajo tradicijo nekdanjega življenja in druženja na vasi. Potekala je na Megličevi domačiji. V skorbske sode se je letos nateklo kar 1200 litrov mošta iz sort gamaja, jurke in kvintona. Grozdje so pobrali pri vseh tistih vaščanih, ki tega ne zmorejo več, darovali pa so ga tudi nekateri drugi občani. Predsednik organizacijskega odbora Silvo Pernat je z letošnjo letino zadovoljen, novo skorbsko vino bo mogoče pokusiti že na martinovo. Že po tradiciji pa bodo skuhali tudi nekaj soka in likerje. Prireditev ima tudi svojega kletarja, letos je to častno funkcijo prevzel Silvo Horvat. Kapljico bo dobro negoval, ljubil in vzgajal ter vzorno kletaril ob pomoči prejšnjih kletarjev in tudi žene Vere, se je zaobljubil. Tudi letos so prireditev popestrili z izdelavo dekliškega vina, kletarjem je pri tem pomagala domača natakarica Mojca iz Bara Boško. Vse skupaj pa so začinili z izbranim kulturnim programom in domačimi dobrotami. MG Tržnica je zaživela Foto: KP Ormož Ormož * Vrsto let so si v Ormožu prizadevali oživiti tamkajšnjo tržnico. Komunalno podjetje Ormož kot upravljavec tržnice je vabilo lokalne pridelovalce in obrtnike, da bi ponudili svoje pridelke in izdelke na tržnici, vendar ni bilo odziva. Na začetku tega leta pa je pričela svoje pridelke, sezonsko zelenjavo, ob petkih prodajati Marija Štuhec iz Senika. In kupce je s svojim pridelkom prepričala. Sedaj so se Štuhčevi pridružili tudi drugi ponudniki. Kmetija Perc s Koga ponuja sir in mesne izdelke, ekološka kmetija Kosec iz Malega Brebrovnika prodaja ekološke izdelke s poudarkom na govedini, na tržnici pa so se pridružili s svojo ponudbo tudi člani zavoda OSTRO iz Središča ob Dravi. Z željo, da se jim pridružijo tudi drugi ponudniki domače hrane, bodo v četrtek, 30. oktobra, pripravili Veliko ormoško tržnico ter obiskovalcem in uporabnikom domače, zdrave prehrane ponudili širok spekter izdelkov in pridelkov. MŠ Foto: Črtomir Goznik Ptuj * Na temo Noči čarovnic so od 24. oktobra od 17. ure do 25. oktobra do 10. ure na OŠ Ljudski vrt na Ptuju potekale zanimive ustvarjalne delavnice. Sodelovalo je blizu 50 učencev 5. in 6. razreda, ki so skupaj z mentorji tudi prenočili v šoli. Izdelovali so svečnike, netopirske ogrlice, čarovniške kostume, osvojili osnove čarovniškega plesa, tudi likovno ustvarjali. Sami so poskrbeli tudi za večerjo in zajtrk. V krompirjeve počitnice so tako vstopili obogateni z novimi izkušnjami in znanji. Izdelane kostume in druge čarovniške pripomočke pa bodo lahko uporabili tudi za letošnjo noč čarovnic, da ne bo ostalo samo pri bučah, ki so v Sloveniji še vedno najpogostejši spremljevalec uvoženega komercialnega običaja - noči čarovnic. MG 26 Šta/m&TEDNlK Nasveti torek • 28. oktobra 2014 Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Izognimo se težavam v vrtu s primernim gnojenjem Prihaja čas, ko se delo na vrtu končuje in razmišljamo samo še o pripravi vrta na zimo. Pri tem se ne moremo izogniti razmišljanju o tem, kako bomo rastline prehranili - o gnojenju. Gnojenje in kolobar, to sta dva osnovna elementa naravnega vrtnarjenja. Tako kot pri vseh živih bitjih je tudi pri rastlinah prehrana tista, ki določa, ah bodo rasdine zdrave ah pa bodo imele težave. Zakaj gnojimo, če pa v naravi gnojenja ni To je res, rastlinam v naravi nihče ne dodaja hranil. Vendar tam tudi nihče ne odvzema tako veliko žive mase, kakor jo oktober november mi na vrtu. Vsak plevel sproti izpulimo, vrtnine pa navadno odnesemo z vrta, jih očistimo nekje v senci in včasih potem del te mase vrnemo na kompost. Vprašanje pa je, koliko tega komposta potem sploh uporabimo za gnojenje na vrtu. Hranil z vrta torej več odnesemo, kakor jih vrnemo ali pustimo na vrtu, tako kot se dogaja v naravi. Po drugi strani pa je človek v želji po večjem in okusnejšem, tudi kakovostnejšem pridelku rastline iz narave precej spremenil - sorte, hibri-di. Seveda te temu primerno zahtevajo in tudi porabijo več hranil kakor njihove naravne sorodnice ali predniki. Prepričana sem, da na vrtu moramo hranila tudi dodati, če želimo zdrave rastline in kakovosten pridelek. Katera gnojila so najboljša To vprašanje mi najpogosteje postavijo vrtičkarji, ko govorim o gnojenju. V poplavi številnih gnojil na policah trgovin smo seveda zmedeni, kaj uporabiti. Kot talna gnojila poznamo mineralna, lahkotopna, po domače umetna gnojila in naravna organska gnojila. Obojna so danes lahko v tekočem, vendar so najpogosteje v trdnem, pra-škastem stanju ali briketirana. Z mineralnimi gnojili je lahko delati, vendar jih je na manjših površinah zelo težko pravilno dozirati. Nepravilna uporaba pa hitro pomeni neuravnoteženo založenost tal s hranili in težave so tu. Prav posebej odsvetujem uporabo mineralnega, hitro topnega dušika. Z njim naredite na vrtu več škode kakor koristi. Ce ga dodate preveč, so rastline veliko bolj občutljive na številne bolezni, lahko prihaja do neenakomernega sprejema drugih hranil v rastlino in s tem do pomanjkanja nekaterih hranil (kalcij, bor, magnezij) v sami Dobra zemlja je zagotovilo zdravega pridelka. rastlini. Po večjem nalivu pa se dušik izpere v podtalnico, kjer predstavlja nevarnost za okolje, rastline pa ga nimajo več. Sama sem prepričana, da je na vrtu najprimerneje uporabljati organska gnojila in uporabiti mineralna samo takrat, ko rastlini katerega izmed hranil prav posebej manjka. Gnojenje s hlevskim gnojem in kompostom Še vedno je najpogostejše in najbolj priljubljeno organsko gnojilo hlevski gnoj. Kompost sam je še boljše gnojilo kakor hlevski gnoj. Kompost je namreč na približno enaki stopnji razkroja kakor vrtna zemlja, v njem so podobni mikroorganizmi kakor na vrtu, zato se takoj prilagodijo novim razmeram in začnejo svoje delo. Gnoj pa se mora v zemlji še razkrojiti do stopnje komposta. Zato ga tudi uporabljamo v jeseni, da se to do takrat, ko rastline hranila potrebujejo, tudi res zgodi. Organska gnojila, tudi gnoj in kompost, na zelenjavnem vrtu vedno zadelamo v tla v območje koreninskega sistema in jih ne puščamo na površini, da ne izgubljamo hranil in predvsem tudi, da ne škodujemo okolju. Mnogi menijo, da z gnojenjem s hlevskim gnojem ali ■'L r ' ¿.m ■ r* K [ " m* Foto: Miša Pušenjak Foto: Miša Pušenjak Kompost je zagotovo najboljše naravno gnojilo za vaš vrt. kompostom ne morejo narediti nič narobe. Pa je lahko veliko narobe, če se ne držimo pravil oz. ne gnojimo po potrebah rastlin. Najprej razdelimo vrtnine v tri skupine: požrešne, srednje zahtevne in tiste, ki ne potrebujejo veliko hranil. Med požrešne uvrščamo skupino kapu-snic: zelje, cvetača in brokoli, ohrovt, kitajski kapus, potem krompir, sladko koruzo, blitvo, bučnice, papriko in jajče-vec. Če je zemlja ustrezno preskrbljena s hranili in nima več kakor 5 % organske snovi oz. humusa, potem je med temi rastlinami tudi paradižnik. Nezahtevne vrtnine pa so vse čebulnice razen pora, vse stročnice razen visokega fižola, redkvica, rukola, užitni tolščak, vse solatnice - berivke (azijske listnate rastline, solata za mlade liste, solata berivka), špinača, motovilec, zelišča, listnati peteršilj. Vse ostale so tiste s srednje velikimi zahtevami po hranilih. Hlevski gnoj razpada in hrani vrtnine tri leta, zato z njim gnojimo samo tretjino vrta in nanjo posadimo požrešne vrtnine. Tudi ko glavne vrtnine pospravimo in sadimo naknadni posevek, gnojenje ni potrebno. Srednjo, manj zahtevno skupino vrtnin sadimo, sejemo na tiste grede, ki smo jih gnojili preteklo leto, Najpogosteje gnojimo še vedno s hlevskim gnojem. Foto: Miša Pušenjak nezahtevne vrtnine pa tja, kjer že dve leti nismo gnojili. V jeseni pa te grede ponovno pognojimo. Potrebe vrtnin so take, da ne smemo uporabiti več kakor 2,5 kg hlevskega gnoja na kvadratni meter. To mora zadoščati. Potrebe po dušiku so sicer nekoliko višje, te nadoknadimo tako, da kot dobre sosede sadimo stročnice, zastremo tla z zelenimi, poko-šenimi ostanki rastlin, poleti pa občasno zalijemo s tekočimi organskimi gnojili. To so lahko samo namočene koprive ali kar kompost, lahko pa kupimo tekoča organska gnojila, ki jih danes lahko dobimo v trgovinah kar nekaj. S kompostom gnojimo podobno, le da uporabimo 5-8 l komposta/m2 gredice, kjer bodo rasle požrešnice. V primeru gojenja s kompostom med požrešnice uvrščamo tudi rdečo peso. 3-5 l/m2 komposta pa potrebujemo za srednje zahtevne vrtnine. Občasno poletno zlivanje z zgoraj omenjenimi gnojili bo koristilo tudi tukaj. Kupljena organska gnojila S temi gnojili gnojimo v jeseni ali tudi spomladi. Enako razdelimo najprej vrtnine na tri skupine glede na zahteve rastlin po hranilih. Tudi tukaj med požrešne vrtnine uvrstimo tudi rdečo peso, pa tudi pozen korenček skupaj z ostalimi vrtninami, ki so naštete že zgoraj. Tem vrtninam pogno-jimo s polnim, v navodilih za uporabo priporočenim odmerkom. Srednje zahtevnim vrtninam gnojimo s polovičnim odmerkom. Manj zahtevnim pa gnojimo z majhnimi količinami v primeru, da nam analiza zemlje ne kaže ekstremne založenosti tal s posameznim hranilom, in če v tleh ni več kakor 5 % humusa. Pomembno pri uporabi organskih gnojil je tudi to, da ravno tako ne dognojimo naknadnim posevkom, saj odmerki zadoščajo tudi potrebam le-teh. Kupljena organska gnojila so primeren in za uporabo enostavnejši nadomestek hlevskemu gnoju. Kupljena organska gnojila v tleh ne puščajo trajnega, stabilnega humusa. Tega lahko nadomestimo z uporabo domačega komposta, ki ga seveda dajemo veliko manj, kot če nam predstavlja osnovno gnojilo. Če tega nimamo, uporabljamo organske zastirke tal, ki imajo veliko dodatnih koristi, tla okoli rastlin zastremo s pokošeno travo, koprivami, ostanki vrtnin, senom, slamo, listjem ... Seveda pa lahko vedno posejemo tudi rastline, ki jih potem zakopljemo v tla -rastline za zeleni podor. Pomembno je, da se držimo odmerkov, navodil Slovenci zelo radi pretiravamo, damo pest več, da bo bolje rastlo. Tega ne delajte, s tem naredite veliko škode, ki se danes na mnogih vrtovih že pozna. Kako gnojimo, da ne bomo dali preveč, saj ni tako zapleteno. Zelo nam pride prav, če imamo stalne grede s potkami, saj nam potem ni treba meriti vsako leto. Zmeri-mo površino grede in si zapišemo, koliko m2 ima posamezna greda. Potem preberemo navodila. Če je naša greda široka 1,5 m, kar je najprimernejša širina za obdelavo. in dolga 3 m, je površina grede 4,5 m2. Če za 1 m2 potrebujemo 2,5 kg hlevskega gnoja, ga za našo gredo potrebujemo 2,5 x 4,5 kg, to je 11 kg. To je dobro napolnjeno, natlačeno 10-litrsko vedro in še malo zraven. Tako potem pravilno pognojimo, rastline ne bodo lačne, bodo pa tudi odpornejše na bolezni in škodljivce, s tem pa bomo prizanesli tudi našemu okolju. Legenda: korenina cvet 0 list plod neugodno presajanje Vir: www.klubgaia.si torek • 28. oktobra 2Q14 Odraslim prepovedano Štajerski TEDNIK 27 S svetovne glasbene scene V novembru se nam obetata kar dva vrhunska glasbena dogodka. Prvi se bo zgodil 6. novembra, ko v Stožice prihaja kanadski pevec Michael Buble. Ta super zvezdnik, se bo v naši prestolnici predstavil s svojim aktualnim albumom To be loved. Buble se je iz anonimnosti prebil leta 2005, ko je izdal album It's time. Dokončen preboj pa mu je uspel z albumoma Call me irresponsible (2007) in Crazy Love (2009). Tudi njegova tretja plošča Christmas, ki jo je izdal leta 2011, se je odlično prodajala. Njegov zadnji studijski album To be loved, na katerem najdemo tudi uspešnici It's a beautiful day in You make me feel so young, se lahko že pohvali tudi z nagrado grammy. Najlepše povabilo na koncert pa so zagotovo pevčeve naslednje besede: » Z albumom To be loved si vas želim odpeljati na čudovito glasbeno ljubezensko popotovanje, kjer boste lahko prepoznali različne odtenke ljubezni. Ljubezen je podčrtana s swingom, enkrat živahnim, drugič bolj zasanjanim, včasih celo žalostnim. Vse skupaj pa prihaja iz srca.« Natanko deset dni za tem, 16. novembra, pa se nam v Stožicah obeta že naslednji super dogodek, koncert popularne ameriške zasedbe One Republick. Rokerjem iz Kolorada je glasbeni preboj uspel pred sedmimi leti, ko so na tržišče s svojega debi-tantskega albuma Dreaming out loud lansirali prvo veliko uspešnico Apologize. Že naslednja skladba Stop and stare jih je dokončno izstrelila med najpopularnejše skupine na svetu. Leta 2009 so izdali drugi album Waking up, ki se je z uspešnicami All the right moves, Secrets in Good life uvrstil med deset najboljših na Billboardovi lestvici vročih 100 albumov. Zasedba One Republick bo v stoženski dvorani nastopila v okviru svoje aktualne evropske glasbene turneje, na kateri predstavljajo svoj zadnji album Native. Britansko podjetje Official Charts Company je objavilo seznam 10 najbolj pričakovanih albumov letošnje jeseni. Ker njihova napoved obljublja lepo glasbeno jesen, v nadaljevanju poglejmo, na katere glasbenike oz. njihove albume moramo biti še posebej pozorni. Taylor Swift - 1989 Michael Bublé Album z naslovom 1989 bo izšel v teh dneh in bo naslednik mega uspešnega albuma Red, iz leta 2012. Calvin Harris - Motion Škotski DJ, producent in pevec bo 3. novembra predstavil novi album, ki bo nasledil njegov super uspešen album 18 months. Omenjeni album je rekorder britanske glasbene lestvice po številu skladb, ki so se uspele uvrstiti med Top 10. Cheryl - Only human Četrti solo album pevke skupine Girls Aloud bo najverjetneje nadaljeval njen uspešen niz (dva debija na prvem mestu, eden na drugem). Na albumu naj bi sodelovala še ena članica zasedbe Girls Aloud Nicola Roberts. Foo Fighters - Sonic Highways Osmi studijski album skupine Foo Fighters je najavljen za 10. novembra in bo izšel sočasno z istoimenskim dokumentarnim filmom, ki ga je režiral sam frontmen skupine Dave Grohl. Kiesza - Sound Of A Woman Dolgo pričakovani debi-tantski album kanadske glasbenice Kiesze (Kiesa Rae Elle-stad) bo na trgovskih policah na voljo od 1. decembra. One Direction - Four Eden izmed albumov, ki ne potrebuje posebne najave, saj Foto: splet je bil njihov zadnji studijski album Midnight Memories najbolje prodajan album v letu 2013- Album Four bo izšel 17. novembra. Nicki Minaj - The pink print Letošnja voditeljica na podelitvi nagrad MTV EMA bo po zelo uspešnem albumu Pink Friday ... Roman reloaded iz leta 2012 novi album izdala 24. novembra. Labrinth - Take me to the truth Timothy McKenzie je angleški glasbenik, ki je veliko bolj znan pod svojim umetniškim imenom Labrinth. Večina ga pozna po sodelovanju z Emeli Sande v veliki svetovni uspešnici Beneath your beautiful. Na novem albumu, ki bo izšel 1. decembra, bo najverjetneje sodeloval tudi Ed Sheeran. Take That - III 1. decembra bo izšel tudi novi album skupine Take That, ki se lahko pohvalijo s kar šestimi No.1 albumi. Novi album bodo izdali kot trio. Damien Rice - My favourite faded fantasy Irski glasbenik bo 3. novembra izdal svoj prvi album po sedmih letih. Njegov de-bitantski album O je bil zelo uspešen, saj so ga prodali v 1,2-milijonski nakladi. Janko Bezjak BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA) 1. ALL ABOUT THAT BASS - MEGHAN TRAINOR 2. SHAKE IT OFF - TAYLOR SWIFT 3. BANG BANG - JESSIE J, ARIANA GRANDE & NICKI MINAJ UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA) 1. ALL ABOUT THAT BASS - MEGHAN TRAINOR 2. SHAKE IT OFF - TAYLOR SWIFT 3. STEAL MY GIRL - ONE DIRECTION NEMČIJA 1. ALL ABOUT THAT BASS - MEGHAN TRAINOR 2. FADE OUT LINES - THE AVENER 3. LOVERS ON THE SUN - DAVID GUETTA feat. SAM MARTIN Vrhunec festivala Carmina Slovenica Vokalno gledališče Carmina Slovenica je v četrtek na festivalu v Melbournu izvedlo predstavo Ko je gora zamenjala obleko, ki je na pobudo umetniške vodje Karmine Šilec nastala v mednarodni koprodukciji v sodelovanju z nemškim skladateljem in režiserjem Heinerjem Goebbelsom. Sodelovanje Carmine Slovenice na festivalu v Melbournu oglašujejo kot »mednarodni gledališki dogodek leta«. Plakati s fotografijo iz projekta so bili po vsem mestu, na melbournskem tramvaju, zastavah, na napovednikih. Do nedelje, ko se je festival zaključil, so sledile še tri ponovitve v dvorani Melbourne Arts Centra, ki sprejme 2000 gledalcev. Predstava When the mountain changed its clothing je zadnji dve leti obredla številna evropska mesta in ugledne festivale, med drugim Festival d'Automne v Parizu, festival Holland v Amsterdamu, Trienale v Porurju, Borštnikovo srečanje in gledališki festival v Baslu, ter prejela odlične kritike. Goebbels je tudi v Avstraliji prepoznan kot legenda avantgardnega evropskega teatra, eden najbolj vplivnih sodobnih glasbenikov in režiserjev. Na avstralskih festivalih in odrih je bil že večkrat cenjeni gost. Festival v Melbournu se je začel 10. oktobra. Med festivalskimi dogodki je tudi nastop plesne skupine Trishe Brown, kore-ografinje, ki je ob Merceu Cunninghamu reformirala svetovno plesno sceno. Med jazzovskimi legendami pa je že nastopil ameriški kitarist Pat Metheny z Unity Group. (sta) Foto: ns To je to Zarote Živimo v svetu, v katerem so informacije postale izredno dostopne bolj ali manj vsem. To je seveda izjemen dosežek, ki je našo družbo korenito spremenil na bolje ter jo posledično naredil veliko bolj svobodno, a je hkrati na stežaj odprl vrata človeški naivnosti, iažem in kratko malo napačnim »informacijam«. Na internetu se namreč najde praktično vse, kar se najti da in običajno ne obstajajo filtri, ki bi med poplavo informacij omogočali selekcijo in tako ločili seme od plev, oziroma resnico od laži. Ker se nas večina ne spozna na več kot eno področje, po navadi tudi sami ne premoremo mehanizmov, s katerimi bi učinkovito sortirali informacije. V večini primerov tako na koncu prevladajo čustva in o resničnosti neke informacije se odločimo na podlagi občutka. V družbi inerneta si ni treba posebej predstavljati, kakšne posledice lahko to ima, saj se z njimi soočamo vsak dan ... Govorim seveda o teorijah zarot, ki so z razvojem interneta postale vse pogostejše, vse bolj nore, in kar me še najbolj skrbi, vse popularnejše. Iz zakotnih kotov družbenega obrobja so se mnoge teorije zarot namreč preselile v popularno kulturo, preroki le-teh pa so postali superzvezde, ki pišejo knjige z milijonskimi nakladami in predavajo v mainstream koncertnih dvoranah. Tudi prav, če vzameš vse skupaj kot noro predstavo, kot del zabave, ampak osebno se mi zdi precej zaskrbljujoče, ko premnogi teorije zarot jemljejo smrtno resno. Bodisi zato, ker ne zaupajo uradnim institucijam in vidijo takšne teorije kot edino alternativo, bodisi zato, ker so tako nekje prebrali. V kakšni knjigi (samo zato, ker je nekaj v obliki knjige, še ne pomeni, da je kakorkoli relevantno ali resnično), v elektronskem sporočilu, ki vsake toliko zaokroži po svetu ali pa zgolj na kakšni spletni strani. Pozabljamo, da dandanes lahko kdorkoli napiše karkoli, naj bo še tako neumno. Sam se glede raznoraznih zarot držim (enostavnega) načela, da je preprostejša razlaga običajno pravilna ter da za razlago dogodkov v svetu običajno ne potrebujemo zarot, skrivnih združb, vesoljcev ali česa še bolj bizarnega ... Seveda, razne skupine imajo zmeraj svoje interese, ki jih zastopajo, ampak običajno gre zgolj za dobri stari biznis. Brez skrivnih agend o depopulaciji planeta, namernem širjenju bolezni, zastrupljanju hrane, spreminjanju vremena ali »novem svetovnem redu« z eno samo svetovno vlado. Mimogrede, centralizacija določenih svetovnih institucij je del naravnega razvoja človeške civilizacije in za kaj takšnega verjetno ne potrebujemo posebne zarote. Skupni imenovalec večine teorij zarot je mnogokrat to, da običajne ljudi, torej večino svetovne populacije, postavljajo v vlogo žrtve. »Nekdo, nekje nam hoče škodovati.« Morda v tem leži odgovor na vprašanje, zakaj so teorije zarot tako pogoste in med ljudmi velikokrat popularnejše od resnice ... Tudi vloga žrtve je konec koncev družbena vloga, in če ne drugega, sicer nevidnim daje občutek pomembnosti, saj se jih nekdo očitno želi znebiti oziroma jim nekako škodovati, četudi to običajno ni res. Spomnimo se na to, kadar naslednjič naletimo na kakšno sumljivo razlago svetovnih dogodkov in se ob tem vprašajmo, kako razumna razlaga dejansko je. Matic Hriberšek l_est vi ca v NAJ / 1. ALL ABOUT THAT BASS - MEGHAN TRAINOR 2. BANG BANG - JESSIE J, ARIANA GRANDE & NICKI MINAJ 3. GERONIMO - SHAPPARD 4. SHAKE IT OFF - TAYLOR SWIFT 5. FADE OUT LINES - THE AVENER 6. BLAME IT ON ME - GEORGE EZRA 7. CHANGING - SIGMA/PALOMA FAITH 8. I LIVED - ONE REPUBLICK 9. I'M NOT THE ONLY ONE - SAM SMITH 10. ANGEL IN BLUE JEANS - TRAIN 11. PLAY BALL - AC/DC Vsako nedeljo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8°98,2» 1043 bo Janko Bezjak 28 ŠtcgerskiTEBUK Nasveti, za kratek čas torek • 28. oktobra 2014 TOREK kisla juha, pražen krompir, sočen kolač z mandarinami* porova kremna juha, makaronovo meso, endivija v solati, kompot ČETRTEK dušena kisla repa, zabeljen fižol z ocvirki, palačinke PETEK ribje palčke, krompirjeva solata z majonezo, fritule SOBOTA svinjski paprikaš, testenine, marmeladna pita NEDELJA juha, piščančje prsi**, pečen krompir z rožmarinom, kumarična solata, jogurtova strjenka Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko PONEDELJEK dušeno sladko zelje, krompir v kosih, kranjska klobasa, sadje *Skutina pita z mandarinami lJ> ¿m Sestavine: testo: 15 dag moke, 1 čajna žlička pecilnega praška, 1 rumenjak, 8 dag sladkorja, 8 dag margarine; nadev: 1 kg skute, 2 celi jajci, 1 beljak, 20 dag sladkorja, 1 vaniljin sladkor, 2 vrečici praška za vaniljin puding, limonina lupina; 4-5 mandarin. Iz sestavin za testo naredimo krhko testo. Okrogel tortni model (velik približno 26 cm), obložimo s papirjem za peko; s papirjem obložimo tudi rob pekača (»prilepimo« ga s pomočjo margarine). Testo razvaljamo in podevamo po dnu modela za torto; obložimo samo dno, ni treba delati roba. (Testo se nam bo sicer trgalo, ampak se ga da lepo zlepiti.) V skledi dobro zmešamo vse sestavine za skutni nadev. Po testu naložimo enega poleg drugega krhlje mandarin in prelijemo s skutno mešanico. Pečemo v pečici, ogreti na 180 stopinj Celzija, približno 60 do 70 minut (ali je pečeno, preverimo z zobotrebcem), da je pita zlatorjave barve. a,j,|»lV» v« ■ ,■ V V , ■■ **Piscancje prsi s parmezanovo zeliščno skorjico Sestavine: 600 g piščančjih prsi, razrezanih na pol, četrt žličke soli, 2 ščepca popra, 60 g drobtin, 40 g naribanega parmezana, 2 žlici sesekljanih zelišč (drobnjak, peteršilj, bazilika, rožmarin, timijan ipd.), 1 žlička naribane limonine lupine, 30 g na koščke narezanega masla, 16 češnjevih paradižnikov. Kose piščančjih prsi operemo pod tekočo vodo in osušimo s papirnatimi brisačkami. Po dolžini jih prerežemo na pol, da iz vsakega kosa dobimo dve polovički. Vse kose piščančje-ga mesa rahlo začinimo s poprom in soljo. Pečico segrejemo na 200 stopinj Celzija. Po na-maščenem pekaču razporedimo kose piščančjega mesa (pekač mora biti dovolj velik, da se kosi med seboj ne prekrivajo). V skledici zmešamo nariban parmezan, drobtine, sesekljana zelišča in limonino lupinico. Mešanico z žlico naložimo na piščančje meso. Nato na vsak kos mesa položimo še en ali dva koščka masla. Po pekaču razporedimo češnjeve paradižnike in ga za 20 do 30 minut potisnemo v ogreto pečico. Pečene kose piščančjega mesa postrežemo na krožnike, obložimo s pečenimi paradižniki in postrežemo z izbrano prilogo in solato. JUD. VERSKI VODJA MEHIŠKI KLOBUK SOLISTIČNI KONCERT OPIJEVA TINKTURA NAPOTNIK POLITIČNA STRANKA KRPA ZA UMIVANJE DIVJA MAČKA VENTILATOR SAJENKA VERSKI POUK NEUPORABA OBLOŽEN KRUH SMUČARKA (MATEJA) IGLAVEC ENOCLENIK V MATEMATIKI ČAJEVEC RUDI NIKELJ OVCA, BACEK TRGOVSKA PRIREDITEV ČUTILO ZA VID HUMORIST FORNEZZI DRŽAVNI PRORAČUN IGRALKA KAČIČ SPUZVA PERE PRI REPI KEMIČNI ELEMENT MORSKI RAK NINO ROBIČ NENADNA SMRT KRATKO SPOROČILO POŽIREK TEKOČINE KOPNO V MORJU 3000 TELUR MAJHEN NOS MODEL HYUNDAIA DEBELA FLANELA VASICA PRI BOHINJSKI BELI TRESENJE OD MRAZA NAJVEČJA AMERIŠKA ZVEZNA DRŽAVA SORODNIK ZAMORSKIH MAČK UGANKARSKI SLOVARČEK: ACETIL = radikal ocetne kisline, EPODA = pripev v tragediji, ETAT = državni proračun, KALMUK = debela flanela, LAVDANUM = opijeva tinktura, MONOM = enočlenik v matematiki, PERNE = slovenski pesnik (Andrej), PRELO = prehod, odprtina- ^^ <3Naao VM|0S <3|S0N ^^ ">ioio 'hn 'soava 'iaiioobn 'ivn 'ovio 'lAiaras 'ova 'in 'ho 'ms 'oiaqnbs 'vavnaN 'otihiba 'sih 'vovnido 'iaihnvoavi 'onanaiAios 'ziuoouad 'ivana '3NU3d 'oa>ws 'vaoda :ouabjopoa axNvzmx 31 Xaiisaa torek • 28. oktobra 2Q14 Za kratek čas ŠtajerskiTEBUlK 29 Govori se ... ... da je že pred več kot štiridesetimi leti Vida Tomšič vztrajala, da je treba ženske porivati od zadaj naprej. Če mislite isto kot mi, ste nesramni; mislila je namreč na sestavo kandidatnih list. ... da smo lubi Slouenci nepošteni do AB in še do nekaterih; na letošnjih lokalnih volitvah je bilo namreč kar nekaj primerov samopredlaganj. Tudi strankarskih. Pa nič. ... da se po tem, ko je novi poetovionski župan že prvi dan po imenovanju takoj prevzel funkcijo profesioml-no, nekaterim nesramno svita, da se mu je iz njegovega podjetja moralo hudo muditi, Županski stolček je baje vedno zanesljiv in stabilen. ... da je enim malo škoda, da za župana ni bil izvoljen drugi podjetnik, saj bi baje že prvi dan z župansko verigo začel novo investicijo - na mestnem stadionu naj bi začel postavljati »sohe« za nasad hmelja. ... da je so v ZRC Bistra končno potrdili, da poetovi-onski gigant ne bo proizvajal gumijastih piščancev. Vsaj za sedaj ne, saj se je bivši poeto-vionski župan ni zaposlil pri perutjakih, kot so se je govorilo. ... da enkrat pride vse na dan. Tudi to, da naj bi imel poetovionski predsednik borčevske organizacije na jasi na Pohorju nekakšno partizansko bolnišnico Jesen. Vidi se ... . da bi lahko z večjim vključevanjem mladine v gasilsko organizacijo precej denarja prišparali tudi pri nabavi uniform, saj je znano, da te niso poceni... Foto: Tajno društvo PGC Foto tedna Bralci fotografirajo RUBRIKA JE NAMENJENA OTROKOM. Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Otroci, poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 3. novembra, pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, d. o. o., Osojnikova cesta 3, Ptuj. Ime in priimek:_ Naslov:_ Leto rojstva:_ Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel nagrado v sprejemni pisarni Radia-Tednika Ptuj. Nagrado prejme Zora Voglar, Ptuj. Iskrice Foto: Mihaela Mohorič Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! »To je naš ljubek bodičast jesenski gost, ki mu je bilo pri nas očitno zelo všeč,« je ob današnji fotografiji tedna pripisala Mihaela Mohorič iz Slovenje vasi. Sudoku • Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 6 1 S e 1 S 2 e 4 7 S 6 2 S e S 1 7 4 S e 4 1 S 7 7 6 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven vv © €€€ ooo Bik vvv ©© € oo Dvojčka v ©©© €€ ooo Rak vvv ©© € o Lev v ©©© €€ o Devica vv © €€€ ooo Tehtnica vv ©©© € oo Škorpijon vvv ©© €€ ooo Strelec v © €€€ oo Kozorog vv ©©© € o Vodnar vv © €€€ o Ribi vvv ©© € ooo Sestavil: Tadej Sink, horarni astrolog Velja za teden od 28. do 3. novembra 2014. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično (Vir: www.pregovor.com) »Ne ustraši se. Ce napreduješ počasi, boj se, če obstaneš na mestu.« Kitajski pregovor »Nemir je nezadovoljstvo, a nezadovoljstvo je prvi korak k napredku. Pokažite mi povsem zadovoljnega človeka in pokazal vam bom neuspeh.« Thomas Alva Edison »Nezadovoljstvo je prvi korak k napredku človeka ali naroda.« Oscar Wilde »Razumen človek se prilagaja svetu, nerazumen uporno prilagaja svet sebi. Zato je ves napredek odvisen od nerazumnega človeka.« George Bernard Shaw »Niti despotizma, niti terorizma. Hočemo napredek v blagem vzponu.« Victor Hugo«Vsak napredek temelji na vrojeni želji vsakega organizma, ki živi prek svojih dohodkov.« Samuel Butler »Ljubezen kot načelo, red kot temelj in napredek kot cilj.« Auguste Comte »Ce ne napreduješ, nazaduješ.« Latinski pregovor »Velik napredek je že sama želja po napredku.« Neznan avtor 30 Štajerski TEDNIK Šport, poslovna sporočila torek • 28. oktobra 2Q14 Tajski boks • Mednarodna liga Hameršak zmagal, Bela in Kocjan izgubila Foto: Črtomir Goznik Mihael Bela (rdeča čelada, Muay Thai gym Ptuj) je izgubil proti tekmecu iz Krškega. 08:00 Koncert skupine MDSS Ptuj 09:30 Utrip iz Ormoža 10:30 ŠKL 18:00 Kronika iz Občine Majšperk 19:30 ŠKL 20:00 Kioar poje in igra 1. del 21:00 Ujemi sanje 22:30 Oddaja o kulturi PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na TTX straneh SIP TV 08:00 10:00 1S:00 18:00 20:00 21:30 22:30 23:00 d d o * UJ 1- cc t- w >o 08:00 Društvene igre na Polenšaku 10:00 Kronika iz Občine Majšperk 11:30 Oddaja ABCD 18:00 Budina. Brstje -Zapojz menoj 20:00 Kronika iz občine Dorna va 21:00 Gasilska vaja vSp. Velovleku 21:30 Dornava - Iz domače skrinje 22:30 Oddaja o kulturi 23:00 Video strani Uredništvo: Dornava 116d. 2252 DORNAVA; ¡nfo@sipW.si kontakt: 02 754 00 30; 041 618 044; www.siptv.si Marketing: Megamarketlng d.o.o.; 02 749 34 27; 031 627 340 Bodybuilding Renko prvi v Ajdovščini V športni dvorani Center je bil v soboto spektakularen in atraktiven večer tajskega boksa in K-1. Klub Tajskega boksa Muay Thai gym Ptuj je pripravil 2. krog tekmovanja v mednarodni ligi tajskega boksa. Na Noči gladiatorjev je bilo na sporedu 17 dvobojev, v katerih so se predstavili borci in borki iz Srbije, Hrvaške, Madžarske in Slovenije. Večina tekmovalcev je prišla iz Slovenije, med njimi je imel tokrat domači klub v ringu le tri svoje borce (Tadej Toplak in Aleksander Bedrač sta trenutno poškodovana, op. a.). V prvem dvoboju večera je pri otrocih do 45 kg nastopil Sven Hameršak (KTB gym Ptuj) proti Lucianu Butali (Gladiator Gym Črnomelj). Hameršak, ki se s tajskim boksom ukvarja že nekaj let pod vodstvom klubskega trenerja Matjaža Tomažina, je bil v vseh treh rundah aktivnejši borec. Tekmecu je zadal veliko več natančnih udarcev, tako da je na koncu zmagal z enoglasno sodniško odločitvijo 3:0. Njegovo predstavo so z bučnim aplavzom nagradili tudi gledalci, ki se jih je v celotnem večeru zbralo kakšnih 400. Ti so kot drugega Ptujčana v ringu videli Mihaela Belo, ki mu je nasproti stal Mitja Radej (KTB gym Krško). V prvi rundi je Bela začel na vso moč in je ta del dvoboja nedvomno dobil, nato pa je v naslednjih dveh rundah prevladoval Radej, ki je zmagal z enoglasno sodniško odločitvijo s 3:0. Zadnji domačin v ringu je bil Nejc Rodošek, ki se je boril s Kle-mnom Kukovičičem (Fight club Senovo). Skozi vse tri runde so gledalci spremljali napet in izenačen dvoboj, v katerem je na trenutke prevladoval eden in nato spet drugi borec. Sodnike je bolj prepričal Kukovičič, ki so mu prisodili zmago z 2:1. Med zanimivejšimi dvoboji velja izpostaviti edini ženski obračun med Veroniko Grabnar (Fearless fighters Trebnje) in Moniko Kučinič (Fight club Senovo). Obe sta v ringu pokazali brezkompromisno predstavo, polno trdih udarcev, na koncu pa je slavila Kučiničeva. Prav tako velja omeniti zmagovalce ostalih dvobojev, Roka Ropa (TBK gym Velenje), Matevža Pekolja (Fearless fighters Trebnje), Rosana Radočaja (Pit 119 Karlovac), Nikola To-dorovica (Warrior Gym Srbija) in Saša Klinca (Legija gym Maribor). Mariborčan V | uspesnejsi od Madžara Večina gledalcev je najbolj nestrpno pričakovala dvoboj večera med Aleksandrom Stankovom (Legija gym Maribor) in Danielom Nagyjem (TB gym Hungary). Šlo je za profesionalni K-1 dvoboj, v katerem je Stankov že v prvi rundi poslal Madžara v knockdown. Slednji je vstal in nato do konca dvoboja pokazal svojo nepopustljivost. Slovenec je imel vse tri runde dvoboj pod kontrolo in je na čase silovito napadel ter je na koncu zmagal s soglasno sodniško odločitvijo 3:0. Tako je Aleksander Stankov dobil tudi Pokal Ptuja, ki mu ga je podelil glavni organizator dogodka Matjaž Tomažin. Ta je bil na koncu zadovoljen s celotnim dogajanjem tako v dvorani kot tudi v ringu. Naslednji krog bo organiziran predvidoma 22. novembra v Novem mestu. V tretjem krogu si Ptujčani, ki branijo naslov prvakov mednarodne lige, na Dolenjskem želijo boljših rezultatov, kot so jih dosegli na domači tekmi. David Breznik Športna dvorana Police v Ajdovščini je bila prizorišče tekmovanja Maxximum Open, ki je zajemalo kategorije bikini, fitness in bodybuilding. V 17 različnih kategorijah je nastopilo več kot 100 tekmovalcev in tekmovalk iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Makedonije, Italije, Češke in Slovenije. Med slovenskimi tekmovalci je v kategoriji Classic bodybuilding nad 175 centimetrov nastopil tudi Boštjan Renko. Ta se je pred kratkim izkazal na Arnold classicu v Madridu, kjer je v svoji kategoriji dosegel drugo mesto. Ptujčan v Ajdovščini ni imel prave konkurence, kar je pomenilo, da je slavil v svoji kategoriji, hkrati pa je bil tudi skupni zmagovalec kategorije Classic bodybuilding - obranil je lanskoletni naslov. Tekmovanje je potekalo v okviru svetovne fitnes ter bodybuilding zveze IFBB in v organizaciji podjetja Maxxi-mum, zelo dobro pa so ga izvedli člani športnega društva za bodybuilding Ajdovščina. SIP Skorba trga in preša Starše - Spravilo koruze Seja sveta Lenart - V ŽIVO Oddaja Iz občine Starše Hajdina - Predst. pesniške zbirke Gostilna pri Francetu Oddaja Uživajmo Vldeo strani program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Boštjan Renko je v Ajdovščini zmagal na tekmovanju Maxxi-mum Open. Po novem lepem uspehu bo Boštjan Renko sedaj kakšen mesec treniral manj intenzivno, v začetku decembra pa se bo začel pripravljati za tekmovanje Arnold classic, ki bo med 5. in 7. marcem 2015 potekalo v Columbusu v ZDA. David Breznik UREJANJE OKOLICE Zgraditi ali kupiti hišo je verjetno eden bolj zahtevnih ciljev vsakega posameznika, para, družine. Ker je zadeva kompleksna bodisi od nakupa zemljišča, urejanja vseh potrebnih papirjev, same gradnje, do vselitve,^ nam na koncu po navadi ostane še urejanje okolice. Urejanje okolice je zelo pomembna faza, saj da končni videz objektu. Novi ali obnovljeni hiši se poda lepo urejena okolica, ki naredi končno sliko. Kot pri gradnji hiše, je tudi tukaj kar nekaj možnosti pri izbiri materialov, ki ponujajo določene prednosti in slabosti. Pri urejanju dovoznih in pešpoti poznamo vsem znani asfalt, ki deluje monotono in s katerim si je marsikdo v preteklosti »posivil« okolico, nato naravni kamen, betonske plošče itd. V današnjih časih se je trend spremenil, zopet so popularni betonski tlakovci, ki mimogre- tlaka. Ob izkopu de po vseh primerljivih kriterijih predstavljajo najboljše razmerje med ceno, trajnostjo in izgledom, ter dajejo neštete možnosti barvnih odtenkov, oblik, dimenzij, raznih kombinacij, skratka za vsakega investitorja se kaj najde. Na voljo so klasični šesterokotniki, H-ji, kvadratno-pravokotni, posebni Leggo, pa moderni z valovitimi robovi Veronja, reliefni Romanja ter letošnja novost velikoformatni Toskanja. Pri tlakovcih, ki so na voljo na slovenskem tržišču, so kakovostne razlike v slojih, debelini, zaščiti in odpornosti na vremenske vplive. ajprimernejši in najkvalitetnejši so dvoslojni tlakovci, katerih zgornji sloj je iz skoraj čistega kremena, kar zagotavlja tlakovcem trdnost in obstojnost, so odporni na mraz in zmrzal v prisotnosti soli. Nekateri tlakovci so tudi hi-drofobirani (globinsko impregni-rani), kar pomeni, da se prepreči vdor vode, lažje je tudi čiščenje, pridobi se tudi na večji kvaliteti in boljšem izgledu tlakovcev. Postopek tlakovanja površine s tlakovci zajema dve osnovni operaciji in sicer pripravo podlage ter polaganje tlakov-cev. Priprava podlage je eden od najvažnejših pogojev za brezhiben izgled in uporabnost tlakovane površine. S tem dosežemo ustrezno nosilnost, odvajanje padavinske in zaledne vode, omogočimo enostavno polaganje tlakovcev ter dosežemo ravno in gladko tlakovano površino. Teren, ki ga želimo tlakovati, je potrebno izkopati vsaj 40 cm globlje, kot naj bo končna višina moramo upoštevati, da je za odtok vode potreben nagib min. 2,5% (ali 2,5 cm na 1 tm) v vzdolžni ali prečni smeri, ter da bo izvedena drenaža. S tem preprečimo zadrževanje vlage ali celo vode na tlakovani površini ali pod njo ter onemogočimo s tem povezane škodljive pojave, kot so zmanjšana nosilnost, pretirano izluže-vanje, neenakomerno sušenje, razrast mahu in plesni. Po izkopu moramo teren utrditi glede na namembnost tlakovane površine (sprehajalne in transportne poti, dvorišča, parkirišča, pločniki, itd.). Na tako pripravljeno površino je potrebno nasuti tamponski sloj. Pri tem uporabimo gramoz 0/30 mm, ki ga zvaljamo in utrdimo. Debelina sloja mora biti min. 30 cm, lahko pa tudi več, odvisno od nosilnosti terena. Pri izdelavi moramo upoštevati prečni naklon tamponskega sloja, ki znaša min. 2,5%, prav tako pa naklon drenaže, ki mora biti min. 0,5%. Na dokončanem tamponskem sloju pripravimo posteljico. Uporabimo mineralni agregat 0/4 ali še bolje 4/8 mm, ki ga enakomerno nasujemo v debelini cca. 3 cm. Tega sloja pred samim polaganjem ne utrjujemo, ampak ga preko vodil poravnamo v želenem padcu končne površine. Za polaganje potrebujemo zadostno število tlakovcev, tako celih kot zaključnih. V kolikor je tlakovana površina posebnih oblik, si je priporočljivo zagotoviti orodje za rezanje tlakovcev na želeno dimenzijo in obliko. Tlakovce polagamo v prej pripravljeno posteljico tako, da se medsebojno stikajo z distančni-mi robovi ter jih vtisnemo v površino. Tlakovce lahko polagamo prečno, vzdolžno ali diagonalno, kar je odvisno od izbranega vzorca in tipa tlakovcev. Tlakovci so proizvedeni iz naravnih materialov, kar lahko povzroči različne nianse izdelkov. Pri tlakovanju je priporočljivo tlakovce pobirati iz različnih palet, ker tako izenačimo morebitno odstopanje v ni-ansi barv. Trdnost tlakovanim površinam dodamo z robniki (npr. širine vsaj 6 cm ali 8 cm), kateri zaključijo in fiksirajo tlakovane površine ter s tem onemogočijo premikanje tlakovcev. Kvalitetnejši robniki so ponavadi dvoslojni in s tem odporni proti obrabi ter vplivom mraza in soli. Proizvedeni so po sodobnem tehnološkem postopku vibracijskega stiskanja. Robnike ponavadi barvno uskladimo s tlakovci. Tako položeno tlakovano površino posujemo s fugirnim peskom granulacije 0/2 mm ali kremenčevo mivko tako, da fuge napolnimo do min. 1/3 višine (cca. 2,0 - 2,5 cm), po želji pa tudi do vrha. Fugirni pesek namreč prepreči, da bi se tlakovci v nadaljnji uporabi (npr. pri manevriranju z vozilom) pričeli medsebojno premikati. Fugirni pesek prav tako prepričuje razrast plevela v fugah. Tlakovano površino dokončamo tako, da s površine odstranimo ostanke materialov (pesek, mivko, ipd.) in celotno površino utrdimo z vibracijsko ploščo. Ta mora imeti naležno površino zaščiteno z gumo ali plastiko, da ne poškoduje zgornjega sloja tlakovcev. Z vibriranjem dosežemo, da se tlakovci vtisnejo v pripravljeno podlago in se ne morejo več horizontalno premikati, tako da je tlakovana površina ustrezno stabilna in ravna. Obenem se v stikih fugirni pesek enakomerno porazdeli. Po želji lahko zgornjemu sloju fugirnega peska dodamo trdilec fug, ki ob dežju prepreči spiranje peska. Prav tako je priporočljivo vsaj na terasi tlakovce impregnirati. Impregni-rani tlakovci namreč dosti manj vpijajo umazanijo, olja, predvsem pa jih lažje čistimo. Poznamo več vrst impregnacij, od navadne pa do takšne, ki osveži barvo ali da tlakovcem polmoker videz. Tako pripravljena in obdelana površina je končana in pravilno tlakovana. Dejan Orovič, dipl. inž. teh. prom. Stavbar IGM d.o.o. torek • 28. oktobra 2014 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 31 Prireditvenik Torek, 28. oktober 10:00 10:00 10:00 17:00 19:30 Ormož, MCO: jesenske počitniške delavnice Ptuj, CID: počitniške delavnice, Tetka jesen in Buča Betka s Tamaro Slana, vsak dan do četrtka, 30. 10. Slovenska Bistrica, Dom dr. Jožeta Potrča Poljčane: proslava ob dnevu reformacije Ptuj, Miheličeva galerija: Odeto v pozabo, predavanje dr. Matija Črešnarja Nova spoznanja o starejši železni dobi Podravja Ptuj, Mestno gledališče: predstava Roka Vilčnika Mali priročnik biznica, od pizde-ka do tajkuna, igra Nešo Tokalič, za abonma Tespis in Orfej ter za izven Sreda, 29.oktober :00 10:00 10:00 10:00 17:00 18:00 19:00 19:00 Slovenska Bistrica, Center za starejše Metulj: družabno plesne igre z Vladom Ostruhom Cirkulane, Poslovni center Halo: predstavitev Martinovanje Haloze 2014 Ormož, Knjižnica Franca Ksavra Meška: Hop v pravljico, počitniška pravljična ura za otroke, stare 8 let in več Ptuj, CID: počitniške delavnice, Tetka jesen in Buča Betka s Tamaro Slana, vsak dan do četrtka, 30. 10. Sv. Ana v Slovenskih goricah, avla Antona Fašinga: Postičevi dnevi 2014, pogovor s Stanetom Kocutarjem, mestnim viničarjem Maribora, Kratek pregled zgodovine vinogradništva Slovenskih goric, predstavitev knjige o Francu Postiču avtorja Janeza Ferlinca Ptuj, Vinski hram: Festival KPŠ Vino ni voda: ogled Ptujske vinske kleti in delavnica Ptuj, DomKulture, Muzikafe: Huda pokušnja, novinar in publicist Bernard Nežmah in malečniški vinar Matej Markuš Slovenska Bistrica, grad, viteška dvorana: koncert Martin Belič in Vojko Vešligaj, gost večera Vid Ušeničnik Dobrota tvojih rok ne mine, čas ohranja nam spomine. In hvaležna misel nate. SPOMIN 1. novembra mineva eno leto, odkar se je mnogo prezgodaj poslovil od nas in se preselil v večnost naš dragi mož, oče, tast in dedek Viktor Prejac IZ OSLUŠEVCEV 18 Hvala vsem, ki se ga spominjate! Vsi njegovi Četrtek, 30. oktober 10:00 10:00 13:30 18:00 18:00 19:00 19:00 Ormož, MCO: jesenske počitniške delavnice Ptuj, CID: počitniške delavnice, Tetka jesen in Buča Betka s Tamaro Slana, vsak dan do četrtka, 30. 10. Slovenska Bistrica, pred kostnico na pokopališču: osrednja žalna slovesnost ob dnevu spomina na mrtve Ormož, pred gradom: komemoracija ob dnevu spomina na mrtve, maša za žrtve 1. svetovne vojne v cerkvi Sv. Jakoba ob 17. uri Ptuj, Park hotel: festival KPŠ Vino ni voda, predstavitev vinogradništva Santomas in nastop glasbene skupine Vruja Ormož, grad: odprtje regijske likovne kolonije 2014, JSKD Ormož Trnovska vas, večnamenska dvorana: 16. občinski praznik, FIFA turnir, ŠD Kengu- Zdaj tebe tu že dolgo ni in ni poti od tam, kjer si... A v sanjah sem s tabo in z nami so tudi vsi žlahtni spomini. V SPOMIN Janez Pičerko 29. 10. 2004-29. 10. 2014 Dragega pokojnika se nežno spominjamo ... Iskrena hvala vsem, ki z nami delite spomine in Janezu prižigate sveče! Žena Karolina z družino Petek, 31. oktober 19:00 Ptuj, Stari zapori: festival KPŠ Vino ni voda, mladinski vinski sejem ter nastop Gregorja Zupaniča in Tadeja Žibrata Kino Ptuj Četrtek, 30. oktober: 19:00 Lech Walesa, človek upanja. Petek, 31. oktober, sobota, 1., in nedelja, 2. novemer: 17:00 Čebelica Maja; 18:30 Lech Walesa, človek upanja, 21:00 Sprehod med nagrobniki. Program TV Ptuj Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Lokalne volitve 2014: 1. seja novoizvoljenega mestnega sveta Mestne občine Ptuj; Predaja županske verige novemu županu Miranu Senčarju; Ptuj je prejel najvišje priznanje v kategoriji srednjih mest; Investicije v optično omrežje na območju MO Ptuj; Slovesnost ob izidu faksimila GRATAE POSTERITATI; Literarni večer ob izidu desete knjige Davida Bedrača; Zaključna konferenca Posodobitev gimnazijskih programov; Dvigalo, pomembna pridobitev na Osnovni šoli Breg; Simbioza giba na Osnovni šoli Olge Meglič; Tretja premiera Mestnega gledališča Ptuj v sezoni 2014/15; Ustanovljena Zveza društev kurentov; Uresničene sanje Dejana Zavca. XX SŽfaj&aka budilka 89.8 98,2 104.3Mk f^člušajte naâ tudi na ipletu.: www. radio-ptuj.ôi RADIOPTUJ 89,6-98ie'l04T3 Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170._ ZELO UGODNO premog z dostavo (tudi v vrečah). Tel. 041 279 187, Vladimir Pernek, s. p. KMETIJSTVO NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01. ODKUPUJEMO debele krave in te-lice za zakol. Plačilo TAKOJ!!! Tel. 040 179 780. STORITVE GRADBENIŠTVO »SNIM-GRAD«, d. o. o., izvaja novogradnje, dozidave, fasade, adaptacije in drugo. Mob. 098 267 W7 ali 0« 683 225, snim-grad@vz.t-com.hr FASADE BOZIC, d. o. o. - stiroporfasade, kamena volna, soboslikarske storitve, kitanje, sistemi knauf, ometi in premazi fasad. Mob. 385 99 672 657^. MONTAŽA spuščenih stropov in oblog, pregradnih zidov, urejanje podstrešja, izdelava špalet, stropovi Armstrong. TMC interieri, mob. 385 91 893 060^. GARAŽNA VRATA - sekcijska termoizolirana vrata po meri, motorni pogon z dvema daljinskima upravljalcema, velika izbira panelov, večletna garancija, zagotovljen servis in vgradnja, avtomatika za dvoriščna vrata (krilna in drsna), najboljše cene! Mob.: 385 91 50^1218; www. garaznavrata.hr STROJNI OMETI, strojne glazure, industrijski tlaki. MD&V, d. o. o., mob. 385 98 2^1 533 ali tel. 385 W 855 311. DRVA ZA OGREVANJE - bukev, gaber, akacije. Hitra in brezplačna dostava, narežemo po naročilu. Tel.: 385 98 609 771,385 98W2 596. KUPIM vse vrste kmetijskih strojev, ki-per prikolice in traktorje v kakršnem koli stanju. Telefon 041 358 960. PRODAMO gosi domače reje. Plohl, Cvetkovci 45, tel. 041 818 457. PRODAM prašiče od 200 do 300 kg. Tel. 779 85 21. www.varazdinske-viiesti.hr vsâ^c četrtek ©e y ri BLOTIMOTiKI IP©P f T®[F 7 SLOVI1NSKIH POLK m VALČKOV 1. Ans. D0NAČKA - Dekle iz zlate ladjice 2. AT0MIK HARMONIK - Kaj bi reku Franc Košir 3. FRANCE-Sonček moj 4. KINGSTON - Danes je moj dan 5. STRMINA-Mesečina 6. Skupina ŠPICA-Lajf taprav 7. NEŽA BRAČUN NESSY - In vino veritas 1. STIL -A čutiš 2. OGNJENI MUZI KANTI - Rabim te stisni me 3. KATRCA - Zakaj tajiš 4. VESELE ŠTAJERKE - Štajerke se ne damo 5. FANTJE S PRAPR0TNA- Ko ob večerih sem prepeval 6. VIHAR - Nocoj bom z drugim zaplesala 7. IGOR IN ZLATI ZVOKI - S polko in valčkom v Evropo . _____________________ SLOVENSKIH P@P 7 T@P Glasujem za:__ Ime in priimek: 7 SLOVENSKIH POLK IN VALČKOV Glasujem za: Glasovnice pošljite na dopisnicah na naslov MEGA MARKETING d.O.o , p p. 13. 228B Hajdina PRODAM odojke, cena 50 € po živali. Tel. 031 284 482._ DRVA, suha, cepljena polena, dolžine 20-30 cm, primerna za štedilnik in za podkuriti. Cena za 3 m3 drv je 140 EUR z dostavo. Info. 031 208 904._ PRODAM črno-belo telico, brejo 8 mesecev. Tel. 031 528 624. Kmetijstvo Tement Franc, Cesta 8. avgusta 18, Ptuj._ NESNICE, rjave, grahaste, črne, stare 13 tednov, prodam, cena 4,50 € za komad. Dostava na dom. Anton Marčič, Starošince 39. Telefon 792 35 71._ PRODAM odojke. Telefon 02 755 3121. NEPREMIČNINE V CENTRU Ptuja prodamo večjo meščansko hišo, bivšo gostilno, z možnostjo vseh obrti ali stanovanja. Cena 230.000 €. Tel. 070 270 130. DOM-STANOVANJE V BUKOVCIH oddam dvosobno stanovanje in poslovni prostor, 70 m2, v pritličju. Tel. 040 213 122. Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si Vsak človek nekoč trudno skloni glavo, a za seboj pusti seme, ki rodi novo življenje. Človeka, ki ga imamo radi, ni več med nami, vendar bo za vedno ostal v našem spominu. V SPOMIN 26. oktobra je minilo eno leto, odkar nas je zapustil Franc Bohl IZ MOŠKANJCEV 3 A Si v naših mislih, si v naših srcih, del nas si vedno. Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu, mu prižgete svečke, polagate cvetje in se udeležujete svetih maš. V mislih s teboj, vsi tvoji Naš dom ostal je prazen, ko nehote smo šli narazen, vedno znova, ko jutro se rodi, v dan zazremo se s solznimi očmi, le kdo pozabil tvoje dobro bi srce, ki neskončno nas ljubilo vse do poslednjega je dne. SPOMIN Dejan Ivančic 7. 3. 1992-30. 10. 2009 Dejan, s kamnite plošče črke nemo govorijo, da svečke za tebe že pet let gorijo, da zaman te čakamo, ne moremo dojeti, spomini na prelepe skupne trenutke dajejo nam moč, da brez tebe učimo se živeti. Hvala vsem, ki počastite spomin nanj z lepo mislijo, s prižgano svečko ali s poklonjenim cvetom postojite ob njegovem preranem grobu. Zelo te pogrešamo ZAHVALA Ob boleči izgubi strica dragega brata in Stanka Čeha IZ SAKUŠAKA PRI JURŠINCIH se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče, darovali za mašo, nam izrazili ustno in pisno sožalje ter Stanka v času njegove bolezni obiskali v Kliničnem centru Maribor in Ljubljana. Hvala gospodu župniku patru Mešku za cerkveni obred, govornici gospe Dragici Toš Majcen in Eriki Toplak za ganljive besede slovesa, pevcem in zastavonoši. Posebej se zahvaljujemo sosedom Horvat, Kekec in Tuš za vso podporo in pomoč. Pogrešali ga bomo. Vsi njegovi Srce tvoje več ne bije, bolečine več ne trpiš. Odšel si hitro, brez slovesa, tja, kamor te čudna sila je zvabila med angele v nebesa. Spočij si žuljave dlani, dobrota tvoja nikdar ne bo pozabljena. ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi dragega moža, očeta, dedija, tasta in svaka Zvonka Kolednika 20. 9. 1959-18. 10. 2014 Z MEJ 18 A se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter nam izrekli sožalje. Hvala pogrebnemu podjetju Mir, gospodu dekanu za opravljen cerkveni obred, govornikoma za lepo opisano življenjsko pot, nosačema križev, zastavonoši, ge. Matildi za molitev ter pevcem za odpete žalostinke. Zahvala kolektivoma Elektra Maribor, OE Ptuj, in Hiše usnja iz Dolan za izkazano pozornost. Hvaležni smo tudi Internemu in Intenzivnemu oddelku Bolnišnice Ptuj za vso nudeno pomoč. Nazadnje pa še enkrat iskrena hvala g. Francu, ge. Liziki in ge. Silvi z Mej ter ge. Tatjani iz Stojncev za nesebično pomoč. Hvala vsem, ki ste nam v teh težkih dneh stali ob strani. Njegovi najdražji ru Ptuj • Na grajskem hribu še veliko dela Objekt na Raicevi 9 tik pred sesutjem Na ptujskem grajskem kompleksu, s katerim po pooblastilu ministrstva za kulturo upravlja PM Ptuj-Ormož, na obnovo oz. revitalizacijo čaka več grajskih objektov. Glede na denarno sušo, ki je zajela področje kulture, tudi ni pričakovati, da bi se že v kratkem lahko zgodil temeljit zasuk. Še za vzdrževanje gradu primanjkuje denarja. Pred slabim letom so se sicer veselili obnovljene Oskarjeve hiše, 130 let starega objekta, ki je nezadržno propadal. Obnove pa ne bi bilo, če ne bi bilo prostovoljcev, ki so opravili večino potrebnega dela. Ko so oktobra lani svečano odprli obnovljen objekt, so napovedali, da bo muzejska hiša, kakor so ga poimenovali prostor ohranjanja dediščine in druženja. Vanjo naj bi vabili mojstre rokodelske obrti, da bi tako prispevali k ohranjanju in prenašanju žive kulturne dediščine. Kot so po- Foto: Črtomir Goznik Soseda muzejske hiše, s številko devet v Raičevi ulici, pa na obnovo še čaka. Foto: Črtomir Goznik V nekdanji Oskarjevi hiši na grajskem hribu so lani uredili muzejsko hišo. V obnovo je bilo vloženega veliko prostovoljnega dela. Ptuj • Požar v Deta centru na Dornavski cesti Škoda gotovo ne bo majhna V soboto zvečer, nekaj po 19.30, je zagorelo v skladiščnih prostorih podjetja Deta center na Ptuju. Požar so pogasili člani Gasilske enote (GE) Ptuj. »Posredovalo nas je 19 gasilcev s petimi vozili. V 15 minutah smo požar lokalizirali, približno dve uri je trajalo, da smo ga pogasili. Požarno stražo smo izvajali nekje do polnoči. Obstajala je možnost, da bi kje še kaj tlelo in bi lahko ogenj znova izbruhnil. Gorelo je na dvorišču ob objektu in v spodnji etaži, kjer je skladišče. Goreli so lesni sekanci, les za kurjavo, različne deske, raznovrstni materiali, tudi stroji in elektro instalacije,« je povedal vodja intervencije Martin Vr-bančič iz GE Ptuj. V požaru nastala škoda je najbrž precej visoka. Včeraj, do zaključka redakcije, policisti vzroka za požar še niso navedli. So pa bili policisti in kriminalisti v nedeljo ves dan na pogorišču in opravljali preiskavo. Mojca Zemljarič udarili, naj bi imel muzejski etnološki del prednost, uporabljali pa jo bodo tudi člani Društva prijateljev PM Ptuj-Ormož. Andrej Brence, v. d. direktorja PM Ptuj-Ormož, je te dni povedal, da muzejsko hišo brezplačno uporabljajo za vaje pevke Društva prijateljev muzeja in da so prostori zelo vlažni, za druge aktivnosti pa je še niso odprli. Objekt Raičeve 9 pa je v raz-sulu, kar je videti že od zunaj. Po lani izdanih kulturno-var-stvenih smernicah bi morali objekt obnoviti. Lastnika, ministrstvo za kulturo, so o tem obvestili, kaj več pa o tem, ali bo v resnici prišlo do obnove tega objekta, ki se že v kratkem lahko sesede, v PM Ptuj-Ormož ne vedo. Še preden je grajski kompleks prišel pod državo, se je veliko govorilo o tem, da naj bi ga namenili za muzejsko dejavnost, ptujski vodovodni mojster Branko Šmigoc je v njej želel urediti obrtno razstavo s pregledom razvoja vodovodne obrti. Nekaj časa pa se je govorilo tudi o ureditvi slikarskega ateljeja za vabljene slikarje od drugod, a je vse skupaj ostalo le pri besedah, medtem pa je objekt nezadržno propadal še naprej. Na grajskem hribu pa ni problem samo obnova oz. vzdrževanje dotrajanih objektov, problem je tudi samo stanje podrasti in odmirajočega drevja, zlasti še na južnem pobočju grajskega hriba, med potjo na grad in obzidjem, na zemljišču, ki je zavarovano kot zeleni pas mesta. Ker ptujskemu občinskemu podjetju Javne službe zaradi obilja dela pri čiščenju posledic žleda tega območja ni uspelo očistiti v spomladanskem času, vezano pa je tudi na sezono gnezdenja ptic, naj bi ta dela opravili v jeseni, če bo le vreme ugodno. Čiščenje, za katerega so pridobili tudi številna potrebna soglasja, naj bi kot pobudniki opravili brezplačno. MG www.ArhiGRAD.si "Arhiarad Krempljeva ul- 6. ptuJ Armgraa 031/231 223 ■s projektna dokumentacija v gradbena dovoljenja •f tipskinačrtihiš v legalizacije črnogradenj v gradbeninadzor Osebna kronika Rojstva: Mateja , _ Petrovič, Podvinci 2, Ptuj - deklica Lara; Anja Mlakar, Apače 179a, Lovrenc na Dr. polju - deček Nejc; Andreja Habjanič, Noršinci pri Ljutomeru 54, Ljutomer - deklica Maša, deklica Maja; Svetlana Majcen, Dornava 6a, Dornava -deček Matevž; Doris Štromajer Koren, Morska cesta 74, Fram - deklica Kim; Sonja Kovačec, Zamušani 43, Gorišnica - deklica Sara; Nataša Žiher, Mezgovci ob Pesnici 43a, Dornava - deček Gabrijel; Milena Medenjak, Du-pleška c. 313d, Maribor - deklica Eva; Janja Kolarič, Krčevina pri Vurbergu 3, Ptuj - deček Jan; Blanka Šoštarič, Bodkovci 28a, Juršinci - deček Adam; Vanesa Borovič, Ul. Bračičeve brigade 7, Slov. Bistrica - deček Dino; Simona Popušek, Podvinci 13, Ptuj - deklica; Viktorija Milošič, Bari-slovci 16a, Lovrenc na Dr. polju -deček Staš; Jasna Vinkler, Apače 256a, Lovrenc na Dr. polju - deklica Žana; Anja Hribernik, Mariborska cesta 36, Rače - deklica Sara Viktorija; Natalija Munda, Strjanci 27a, Podgorci - deček Rene; Deana Urih, Slomškova ul. 4, Ptuj - deček Niko; Suzana Dobrnikar, Draženci 14, Hajdina - deklica Nina. (>\ Umrli so: Marija Tur-^'Jv^i ščak, roj. Kostanjevih veCi Drenovec 6, roj. 1942 - umrla 13. oktobra 2014; Terezija Baum, roj. Čuček, Vito-marci 28, roj. 1929 - umrla 15. oktobra 2014; Milan Šek, Kajžar 39, roj. 1936 - umrl 17. oktobra 2014; Anton Vek, Zgornje Jablane 26, roj. 1930 - umrl 14. oktobra 2014; Ignac Kaučevič, Lovrenc na Dravskem polju 12, roj. 1927 - umrl 13. oktobra 2014; Rozalija Podgoršek, Ložina 11, roj. 1931 - umrla 16. oktobra 2014; Silvester Gaiser, Kicar 128, roj. 1946 - umrl 15. oktobra 2014; Terezija Tolic, roj. Vrabec, Medribnik 3, roj. 1927 - umrla 17. oktobra 2014; Zvonko Kolednik, Meje 18 a, roj. 1959 - umrl 18. oktobra 2014; Anton Cafuta, Ptuj, Kraigherjeva ul. 31, roj. 1936 - umrl 17. oktobra 2014; Jožica Sakelšek, roj. Breznik, Ptuj, Kvedrova ul.1, roj. 1957 - umrla 21. oktobra 2014; Marija Brglez, roj. Marčič, Šikole 2, roj. 1937 - umrla 23. oktobra 2014; Stanislav Vražič, Žetale 53, roj. 1952 - umrl 23. oktobra 2014; Marija Bezjak, roj. Kunčnik, Markovci 66, roj. 1948 - umrla 23. oktobra 2014; Stanislav Čeh, Sakušak 60, roj. 1954 - umrl 18. oktobra 2014. Poroki - Ptuj: Roman Korenjak in Mateja Toplak, Zabovci 99; Janko Belšak in Helena Kovačec, Formin 4 a. Foto: Črtomir Goznik V Deta centru ni in ni miru. V soboto je zagorelo skladišče. Napoved vremena za Slovenijo Ako na mrtvih dan dežuje, gamete zima pričakuje. Danes bo pretežno jasno, po nižinah v notranjosti države bo zjutraj in deloma dopoldne megla ali nizka oblačnost. Na Primorskem bo pihala šibka do zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 6, najvišje dnevne od 7 do 13, na Primorskem do okoli 16 stopinj C. Obeti V sredo in četrtek bo precej jasno, zjutraj in deloma dopoldne se bo po nižinah še pojavljala megla ali nizka oblačnost. Burja na Primorskem bo v sredo ponehala. Najnižje jutranje temperature bodo ponekod tudi malo pod lediščem.