HZ. ftntlhL
1 Himni, i «W li MH H17.
L leto.

.Slovenski Narod' **lf* »• pottl: zt Avstro-Ogrsko:
eeJo leto skupaj naprej     .   K 28*—  I
pol leta      m        „    . *    . H —  I
četrt leta     „          ,     #*^    »    7'—  I
na mesec    m         m     • %    .    2-50  |
za NemSjo: | ćelo leto naprej   .   .   .   .   K 33 —
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto naprej    .   .   .   .    K 38.—
VpraSanjem glede teiseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. 0pr«TBl*tvo (ipo4aj, đvoriJčc I evo). EaaflOTa ulica tt 5, telefon it 85.
Iskaja vuk 4aa vwč*r lsr*em*l mM!« ta prazatk«.
Inserati  se  raČunajo   po  po rabljen em   prostoru   in   sicer:   1   mm   visok,   ter
63 mm širok prostor: enkrat po 8 vin., dvakrat po 7 vin., trikrat po 6 v.
Poslano (enak  prostor)   16  vin.,   parte  in  zahvale  (itnak  prostor)   10 vin.
Pri večjih inserdjah po dogovoru.
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Marođaa tiskaru« Ulafon it SS.
Upravni&tvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati L t d., to je administrativne stvari.
.Slovenski Narod* velja v Ljubljani dostavljen na dom ali če se hodi ponj :
celo leto naprej   .   .   .   .   K 26*40 I pol leta       „       .....13*20 |
I četrt leta     .,       ......    6*60
I na mesec......,   2-20
?osamozna številka velja 10 vlaariev.
Dopisi naj se fran'.tirajo. Rokoptsi se ne vračajo. Uredništvo: SnaJlava ulica it. 5 (v pritličju levo,) telefon ŠL 34.
f%        i.     I    vl        *       *
le prvi đaa so bili odbili vsi ijoli itiiiiadi Davali.
NAŠE URADNO POROCJLO.
Dunaj, 15. maja. (Koresp. urad.) Uradno se razglaša:
VZHODNO IN JUGO - VZHODNO BOJIŠCE,
Ničesar poročati. ITALIJANSKO   BOJISČE.
Po triđnevni artiljerijski pripravi, pri kater; je sovraznik od Tol-mina do morja uporablja! vse svoje topove In metala min, se ie priče! včeraj od zaveznikov Italije vedno ?n vedno zahtevani infanterij-ski napad na našo soško armado. Sovrainik je jurišal na frontni širini več nego 40 km na mnogih mestih na naše crte. Najhujše borenje je bilo na prostoru pri Plaveh, na Sveti gori, na višinah vzhodno Gorice, v okolici Fajtjega hriba in pri Kosta-njevici. Na več tockah bojišca so se zdrobile globoke napadaine mase Italijanov že v našem topovskem in v ognju strojnih pušk, tako na hrfbu Sv. Ganrijela, na katerem je sovraž-nlk vrgel od sebe opravo, pušite in šleme ter s^ umaknil nazaj v popol-nem razkroiu.Kjer so Ita!i?ani prodrli Jili je sprejela naša infanterija, katere ne cmaja nikak artiljerijski ogenj, in bili so vrženi v boju meža proti ngožs. Na tak način so na Fs|tjem ferib« naši razstreljeni jarki inenjaii lastnika petkrat in končno so jih branitelji zmagovito obdržali. Na posa-meznih tockafa so zasledovali so-vražnika prav v njegove pozicije.
Naše Čete so fzbojevale dne 14. maja z moćno obrambo popoln uspeh. Sovraznik je pustil nad 1600 mož in vec strojnih pušk v naših ro-kah. Bitka se nadaljuje brez odmora.
Naši letalcl so se spustili nad bo-jišcem v boj s številnimi !ta!i]anski-nii letall. Oficirski namestnik Arri-ghi je zmagal v zračnem boju enaj-sdc. Dva sovražna letalca sta bila v zračnem boju zbita na tla, dva je strmoglavil naš artiljerijski ogenj.
Na Koroškem in Tirolskem neznatno bojno delovanje. Namestnik načelnika  generalnega štaba pl. H 6 f e r, fml.
NAŠE  VEČEPNO  POROČILO.
Dunaj, 15. maja. (Kor. urad.) Iz vojnoporočevalskega stana:
Ob Sočise je vršilotudi
danes   ves   dan   razlj učeno
_______________._____—                                             -------------~—i——-
bojevanje. Fronta bitke se razteza proti se veru čez Kanal. Soji so potekli ugodno.
Dunaj« 15. maja. (Koresp. urad.) Iz vojnoporočevalskega stana: Ka-kor je bilo pričakovati po dogođkih zadnjih dni, se je razvil dan 14. maja v velik bojni dan, ki je dal sijejen uspeh vsled odlične hrabrosti in skrajnoposrumne vztrajnosti naših čet vseh vrst. Tri dni se je vršila italijanska priprava s topovi in metali min. ki se je od previdnega obtipavajočega streijanja stopnjeva-la do najmočnejšega bobnajočega ognja, da bi naše pozicije od Pla\i do morja vsposobila za juriš. Italijani so postavili enotno globoke tesne mase na ponovno jurišanje na naše pozicije. Tuđi ponoči se je njihov napad valil neprestano na naše jarke. Ali vsi napadi, tuđi najobupnejsi, so se zlomili z najtežjimi izguba-mi za sovražnika. Žarišča boja so bili: prostor pri Plaveh, Sve-t a g o r a in Sv. G a b r i j e 1, visine vzhodno Gorice in prostor med Špacapani in Kostanjevico ter prostor pri Hu d e m 1 o g u. Veči-no napadov je zadušil v kali uničujo-či ogenj naše artiljerije ali pa so se zlomili pred ognjeno steno. ki jo je postavila na^a artiljerija skupno s strojnimi puškami in infanterijo pred naše pozicije. Kjer se je posameznim sovražnim skupinam posrećilo, ore-dreti to ognjeno steno, so bile hitro in rezico s protisunkom in z ročnimi granatami vržene nazaj.
Pri A j b i je poskušal sovraznik forcirati Sočo. Ker pa je pre-hodno mesto pod učinkovitim ognjem naše artilierije, so dosegle samo neznatne italijanske sile levi breg. Tuđi na prostoru pri P 1 a v e h se je vršil boj z brezprimerno Ijutostjo. Vsi po skuši Italijanov, da bi se tam vstaliil, so se izjalovi 1 i in izvzemši 25 metrov širok kos v Zagori so naše čete, ki so se občudovanja vredno bile na tem prostoru, obdržale povsem svoje pozicije. Nišo se zadovoljile samo s tem, da so odbile naval Italijanov, mar-več so š*e 7a umikajočim se sovraž-nikom čez Iastne jarke in so zvišale njegove izgube.
Istotako ljuto je bilo borenje za naše pozicije r»a Sveti gori. Tam
so vdrli Italijani ponoči, bili pa so zopet ven vrženi. Ob zori med 5. in 6. uro so znova jurišali na to visino pa tuđi temu poskusu je napravil hiter konec naš zaporni ogenj. Tuđi na hribu sv. G a b r i j e 1 a je bil ljut boj vso noč. Do morja so bili na tem od-seku štirje napadi zavrnjeni.
Proti višinam vzhodno Gorice so tuđi prodirale istotako ponovno jako močne sile, ki so se obraćale proti našim pozicijam na obeh straneh ceste po Rožni dolini. Pa tuđi tukaj je bila cena za vse krvave žrtve Italijanov prav neznatna. Sevcrno ceste se jim je posrećilo, da so se držali na rrav ozkem frontnem kosu. Nasproti temu so bili v večer-nih urah pornani V beg po artiljerijskom ognju iz pozicij južno ceste po Rožni dolini, v katerih so se bili mogli vstaliti posamezni oddelki. Ali zopet in zopet so bili pognani v boj ita-lijanski bataljoni in že v zgodnjih ju-tranjih urah so se valile njihove mase proti pozicijam j'tžno ceste po Rožni dolini. Pa tucli te so se razbile ob vztrajnosti hrabrih boriteljev. Naše pozicije vzhcdno Fajtjega hriba so menjale petkrat posestnika. Celo ponoči so poskusili Italijani s trdovratniml napadi vreči nas od tam. Mi smo zmagali. Vse pozi-c'je tega odseka, za katere je bila borba tako vroča, so trdno v naši posesti in dobili smo 200 vjetnikov. Na prostoru pri Hudemlogu }e bilo včeraj popoldne ob izborni po-moči Iastne artiljerije zavrnjenih 2 ročnimi jrranatami več napade v. Okoli 1600 vjetnikov, med njimi 15 oficirjev in več strojnih pušk je ostalo v rokah braniteljev.
Jako živahno letalsko de-1 o v a n j e je provzrocilo več zračnih bojev, tekom katerih sta bila se-streljena dva sovražna letalska aparata. Odlikoval se je posebno oficirski namestnik A r r i g h f, ki je enaj-stič zmagal v zraku. Tuđi naša artiljerija je zbila dva scrvražna aparata. Naša lastna letala so se udeleževala boja jako živahno in uspešno. Na italijanske čete, postavljene na juriš, so metala učinkovito bombe. Držanje in vztrajanje naših odličnih čet, srč-no nesebično skupno delovanje vsega orožja je vzviseno nad vsako hvalo.
Bivališče Boroevićeve armade, 14. maja. (Odobreno v vojnoporo-čevalskem staniT.> Po večtedenskem miru, ki pomeni tu na Krasu, na naj-težji bojni fronti, samo pogojni mir, so priceli Ifalijani od predvčerajšnje-ga dne na prostoru od morja do tol-minskegra mostišča novo bitko, ki se omejuie za sedaj na stopnjevano delovanje njihove artiljerije. Zvišano letalsko delovanje. vsako noc ponav-ljajoči se napadi v tržaški okolici so
kazali že zadnje dni, da je pričakovati novih dogodkov in so podali v zvezi z nanevedmi ententnega časo-pisja tipično sliko uvoda k novi soški bitki. Iz najtežjih topov je sireljala italijanska artiljerija na kraij za na-šo fronto, dočim so bile c. in kr. pozicije od kopališča (Tržič) do Vipav-ske doline pod stalnim artiljerijskim ognjem, ki se je zvišai včeraj zlasti na južnem delu fronte do bobnajoče-ga ognja. Napad sovražnikov je bil nanerjen posebno na točke, znane iz prejšnjih hitk, tako na Fajtji hrib, hrib sv. Gabrijela in odsek pri Kostanje-vici, kjer se je bilo Italijanom v deveti soški bitki posrećilo, svoje crte pomakniti najbolj naprej. Sovraznik skuša zakriti z istočasno mogočno artiljerijsko pripravo na vsci fronti, kje hoče predreti v deseti soški bitki. Avstro - ogrska artiljerija je posegla tekom zadnjih dveh dni s poinim uspehom v boj, je obstreljavala so-vražne topovske pozicije, infanterij, ske crte in dohodne poti. Pekel našega uničujočega ognja bodo spoznali Italijani, kadar priđe njihova infanterija iz jarkov in si hoče pridobiti pot v Trst. katero je doslej zaman iskala.
Vojaško razniotrivanje k urad-nemu poročili: pravi, da približno s tremi armadami, dvema na fronti, tretja je najbrže v rezervi, so pričeli Italijani deseto ofenzivo na soški fronti. Dočim se je v dosedanjih bit-kah južno krilo napadaine mase naslanjalo na morje in severno ni sega-lo mnogo čez Gorico, kaže sedanja bitka premik napadalnega prostora proti severu. Doslej stremita krili na-padalnih arn:ad čez Plavi in Kosca-njevico, smer glavnega šunka je na obeh straneh v Ajdovščino vodeče ceste. Sovražnik to pot ni hotel dalj-še artiljerijske priprave, mar\reč se je zadovoljil s trodnevno kanonado in je upal, da bo mogel učinkovati ne-nadno. Nikjer pa se mu ni posrećilo predreti. Izgube, katere je doslej vtrpel, so tako težke, da ako Ca-dorna ne postavi vsega na jedno karto, ni računati na dolgo trajanje boja.
Amsterdam, 15. maja. Kakor po-roČa Amsterdamski >Standard<s so zavezniki prisilili italijansko armadno vodstvo, da prične ofenzivo proti Avstro - Ogrski, da se tako razbre-mene Angleži in Francozi na zapadni fronti. To prisiljenje je ozlovoliilo Ita-Hjo preti Ancrliji in Franciji. ker Italiji sedaj manjka oficirjev in je veiik del italijanske armade vezan v Tri-polisu. Cadorna hoče se poskusitr vzdolž vse crte bitko, ki raj bi bila odločilna. V koliko se mu to posreći, pokažejo že bližnji dnevi.
ITALIJANSKO  URADNO POROČILO.
14. maj a. Na trentinski fronti   tekom  včerajšrneca  dne  artilje-
rijski dvoboj na asiaški visoki planoti. Sovražna letala so poskušala vztrajno izvide v Suganeki dolini. Naši zračni branilci so izvršili protinapade nanje in jih odbili. Sovražni oddelki so bili presnar.i iz soseščine Paneveggia (Tra-visnolo) in na pobočjih Costabellc (dolina San Peles:rino). Na j u 1 i j s k i fronti je bilo včeraj bombardiranje več-je liutosti. Naša artiljerija je naperila hud o?:enj na baterije, obrambne črtc in središča sovražnikovesa delovanja.' Naznanjeni so bili požari za sovražni-mi pozicijami. Ju^ovzhodno Gorice so dale drzne ofenzivne akcije naših pa-trulj okoli 30 vjetnikov In dve intaktni strojni puški s številno municijo. Letalsko delcfc'anje je bilo večje. Sovražna skupina je metala bombe na okolico Ogleia in je provzročila škodo na cerk-vi in na arheoloskem mestnem muzeju. Dve sovražni letali so zbili naši letalci ob  srednji  Soči v zracnem  boju.
Betfimann - Ho!!weg o vojni in m!ru.
Z velikansko napetostjo priča-kovane izjave nemškega državnega kanclcria leže pred nami. Njih prvi in najpomembnejši vtis je, da od-klanja nemška vladi vsako programatično konkretno izjavo o vojnih c i 1 j i h ter vztraja na splošni izjavi iz decembra Ianskega leta. Le z ozirom na Rusijo so besede nemškega kanelerja nekoliko prijaznejše in se bližajo tu stali-šču naše vlade.
O Bethmannovem govoru se bo gotovo razpredla tako v Nemčiji, kakor tuđi v vseh ostalih državah naj-živahnejsa diskusija, katero bodemo pazno zasledovali.
Državni kaneler je govoril pred sijajnim avditorijem. Državni zbor je bil zbran skoraj do zadnjega moža, v ložah so sedeli zastopniki v Bero-linu akreditiranih držav, na čelu jim naš veleposlanik, galerije je polnilo odlično občinstvo. Med poslušalci so se nahajali tuđi zastopniki avstrijske nemške socijalne demokracije po-slanci dr. Adler, dr. Renner, Seitz in Ellenbogen.
Berolfn, 15. maja. Odgovor dr-žavnega kancelr.rja na interpelacije soc. demokratov in konservativcev se glasi:
Interpelaciji zahtevata progra-matično izjavo o naših vojnih ciljih. Taka izjava bi. v sedanjem trenotkii ne služila interesom države. Zato jo moram odkloniti.
Od zime 1914—15 me zdaj od te, zdaj od druge strani silijo, naj razložim, če mogoče do vseh posa-mičnosti naše vojne cilje. Da bi se me prisililo, govoriti,se poskuša moj molk glede programov za vojne cilje posameznih strank in smeri tol-
LISTEK.
19
Polkovnik Chabert.
Francoski spisal Honore de Balzac.
(Konec.)
— Kako, je vprašal Derville, ali si niste izgovorili nikake rente?
— Ne govorite mi o tem, je odgo-voril stari vojak. Ne morete si misliti, kako globoko šega moje zaničeva-nje za vse zunanjosti življenja, na katerih je večini ljudi toliko ležeče. Nenadoma se me je polastila bo-le-zen, gnjus nad človeštvom. Ce pomislim, da se Napoleon nahaja na Sveti Heleni, mi ni mar, kaj se godi z me-noj. Vojak ne morem več biti, glejte, to je vsa moja nesreća. Končno, je pristavu* z naivno kretnjo, boljša je razkošnost v čuvstvih kakor v oble-ki. Ne bojim se za svojo osebo zani-čevanja od nikake stranu
In polkovnik se je vsedel nazaj na ldop. Derville je odšel. Ko se je povrnil v pišamo, je poslal Gode-schala, tedaj svojega drugega urad-nika, k grofici Ferraud. Jedva je ta pismo prečitala, je že plaČaia svoto, ki jo je polkovnik Chabert dolgoval odvetniku.
Koncem meseca junija 1830. je Godeschal. tedaj odvetnik, v družbi svojega prednika Dervilla potoval v Ris. Prišedša do poti, ki se od velike ceste odcepi v Bicćtre. sta pod bre-stom ob poru opazila enega tistih starih in onemoglih revežev, katerim je država stisnila beraško palico v roke in ki žive v Bicčtru kakor ubožne ženske v pariški hiralnici. Ta človek, eden tistih dvatisoč nesrečnikov, ki so spravljeni v hiralnici 2a starčke, Je sedel na mejniku in v»o svojo pozornost posveti! med invalidi dobro znanemu poslu, ki obstoji v tem, da suše na solneu v robcih zavezan to-bak. menda zato, da jih jim ni treba prati. Starec je bil priljudnega obraza in oblečen v rdeče sukno, neke vrste
odurno livrejo, ki jo nosijo vsi go-jenci te-ia zavoda.
—  Čujte, Derville, je del Godeschal svojemu potnemu tovarišu, po-glejte teora starca.    Mari ni podoben tištim čudakom, ki prihajajo k nam iz Nemčije? In ti ljudje žive in so mor-da se srečni!
Derville je nataknil svoja očala, motril ubožea. naenkrat pa se je pre-senečen zgar:il rekoč:
—  Ta starec, moj dragi, je    cei epos, ali kakor se izražajo romantiki, ćela    drama.    Ali    poznate    grofico Ferraud ?
—  Da, duhovita in jako prijetna dama je, dasi nekoliko   prepobožna, je odgovoril Godeschal.
—  Ta stari Bicčtrijanec je   njen zakoniti soprofir, ffrof Chabert   nek-danji polkovnik. Brez dvoma mu je tu preskrbela brezplačno mesto. Ce se nahaja zdaj v tem zavetišču, mesto da biva v mestni palači, zahvaliti ima to izključno le okolnosti,   da   je lepi grofici Ferraud poklical v spo-mint da jo je svoj čas povedel s seboj
kakor izvoščeka s ceste. Spominjam se še srditega pogleda, s katerim ga je takrat ošinila.
Ta uvod je vzbudil Godeschalo-vo radovednost v taki meri, da mu je Derville moral ponoviti prcdleže-čo povest. Ko sta se prijatelja čez dva dni vračala v Pariz, sta si v naglici ogledala tuđi Bicćtre in Derville je predlagal. da obiščeta polkov-nika Chaberta. Na pol pota sta od-vetnika našla starca, sedečega na po-robku posekanega drevesa. V roki je držal svojo palico ter se zabava! s tem. da je brskal po pesku. Ko sta ga bližje pogledala, sta opazila, da si je pravkar privoščil svoj poseben zaju-trek zunaj zavoda.
—  Dobro jutro, polkovnik Chabert «a je nagovoril Derville.
— Ne Chabert, ne Chabert! Moje ime je Hijacint, je odgovoril starec. Sploh nisem več človek, ampak samo številka 164 v sedmi dvorani, je pristavil in motril Dervilia s strahom, z neko starcem in otrokom last-no plaJiostjo.
—  Pred vami stoji na smrt ob-sojeni, je povzel po kratkem molku. Ta ni oženjen,   ta ne! In   prav sre- • čen je!
—  Ubogi mož, je del Godeschal. Ali hočete denarja, da si kupite to-baka?
Poželjivo kakor kak pariški pa-glavec je polkovnik stegnil roko proti neznancema, ki sta mu podarila dvajset frankov; zahvaljujoČ se jima ju je motril z glupim pogledom in mrmral: »Vrla vojaka!« Prezen-tiral je palico kakor puško, pomerif ž njo, zaukazal ogenj in smeje za-vpil: Živel Napoleon! Nato je ž njo zarisal po zraku neumljivo ara-besko.
—  Rana ga je Dač storila otroč-jega! je pripomnil Derville.
—  Otrocjega, njega? je zaklical stari Bicetrijanec, ki ju je opazoval. So dnevi, ko mu ne smeš na prst stopiti. Star lisjak je, polen filozofije in domišljije. Danes seveda, kaj hočete, je pri njem ponedelielc.   Gospod, že leta 1820 je bil tu. Tedaj je nek pju-
Stran 2.
SLOVENSKI NAROD«, dne   16. maja 1917,
112. štev.
ski oficir, ki je svoj voz poslal po klanjcu naprej v Villejuif, prišel peš mimo naju. Sedela sva oba jaz in Hvacint ob robu ceste. Ta častnik je med potjo govoril z drugim, nekim Rusom ali podobnim človekom. Ko je Prus zagleda! starca, je nekako posmehljivo rekel svojemu tovarišu:
—  Glej tega stare?:a kavalerista, ta je utegnil biti že pri Rossbachu.
—  Premlad sem še bil, da bi bil tam. mu je odgovoril starec, bil sem pa dovolj star, da sem se udeležil bitke pri Jeni.
Prus jo je odkuril, ne da   je  se kaj vprašal.
—  Kakšna usoda!    je    vzkliknll Derville. Prišel je iz zavetišča   naj-denčkov in povrnil se je umret v za-vetišče starčev, medtem pa je poma-gal Napolebnu zavojevati   Egipt   in Evropo! —
—  Vedite, dragi moj, je   povzel Derville po kratkem odmoru, v naši družbi so trije, duhovnik,    zdravnik in pravnik, ki ne morejo imeti pred ljudmi nikakega  spoštovanja.    Crno so opravljeni rnorda zato, ker žalu-jejo po vseh krepostih, po vseh iluzi-jah. Najnesrečnejši izmed vseh pa je odvetnik. Kadar človek prihaja k duhovniku, tedaj ga gonita kes in obup in upaBie, ki vzbudi   pokornost,   g*
poviša in potolaži dušo posredoval-ca. Njegov poklič ni brez gotovega užitka, saj očiščuje. popravlja in spravlja ljudi zbogrom. Mi odvetniki pa ne vidimo drugega, kakor vedno ene in iste slabe nagone, nič jih ne popravi in naše pisarne so kanali, ka-terih izčistlti ne moreš. Cesa se ni-sem vsega naučil, ko sem še izvrše-val odvetniški poklič! Videl sem umirati očeta v kolibi brez denarja in obleke, zapuščenega od svojih dveh hčera, katerima je naklonil štl-ridesettisoč frankov letnih dohod-kov. Videl sem. kako so zažigali opo-roke: videl sem, kako so možje okradli svoje soproge, kako so žene morile svoje može, izrabljajoč pri tem njihovo Ijubezen, da jih napravi jo blazne ali glupe in morejo ži-veti s svojimi ljubčki. Videl sem ženske, ki so zastrupljale otroka iz prvega zakona, ada obogate otroka Ijubezni. Ne morem vam povedati vsega, kar sem videl, zakaj videl sem zločine, proti katerim Je pravica brez moči. S kratka, vse grozote, kar si jih izmislijo romanopisca zaostajajo še vedno za resnico. Spoznali bodete vse te prekrasne stvari; jaz pa taocem živeti s svojo ženo na dcieU, zakaj Pariz se mi stndi.
tnačiti za pritrjevanje. Proti temu moram prav odločno ugovarjatj. Dopustivši javno razpravljanje o vojnih ciljih, sem izrecno izjavil, da se vlada prepira za mnenja ne more in ni mogla udeležiti. Zavaroval sem se proti temu, da bi se iz vladinega molka delali kaki sklepi glede nje-nega stališča. To zavarovanje ponavljam zdaj v najodločnejši obliki.
Kar sem kdaj mogel o vojnih ciljih povedati, to sem povedal javno tu v državnem zboru. Bile so to splošne temeljne crte in nišo mogle <več biti, a bile so jasne dovolj, da izključijo identificiranje z drugitni programi, kakor se je bilo poskusilo. ,Teh temeljnih črt se dr-Žim do danes. Dobile so izraza v skupno z našimi zavezniki storjeni mirovni ponudbi z dne 12. decembra   1916.
V najnovejšem času nastala do-mneva, da so glede miroviic^a vpra-šanja med nami in naširni zavezniki kake razlike v mnenju. s p a d a i o med bajke. Pribijam to izrecno in z gotovostjo, da izrekam s tem tuđi prepričanje vodilnih državnikov 2 nami združenih držav.
Gospoda! Razumem popolnoma strastno zanimanje za vojne cilje in za mirovna prizadevanja. Razumem klic po jasnosti, ki je bil danes izrečen z desne in z leve strani, toda pri razpravljanju o vprašanju glede vojnih ciljev more biti zame edino vodilo hitri in sreč-ni konec vojne, Več ne morem storiti in ne morem povedati. Ce me sili splošni položaj, kakor sedaj, če sem molčeč, potem bom moičal in ne spravi me s tega po-t a   nikako   s i 1 j e n j e.
Ne dam se premaknM s tega stališča po besedi poslanca Scheide-manna, ki si je mislil, da jo more za-gnati med narod v trenotku. ko đoni bobnajoči ogenj ob Aisni in pri Arra-su: o možnosti revolucije. Z menoj vred ne bo imel nemški narod razumevanja za to besedo, niti za poskus poslanca Rosicka, me pri-kazovati tako, kakor da sem pod vplivom socijalnih demokratov. Očita se mi, da sem pod vplivom kake stranke. Nisem pod vplivom nobene stranke, ne na desni ne na levi. (Klici: Vemo to!) Veseli me, da morem to pribiti. Če stojim pod kakim vpli-vom, je to v p 1 i v mojega naroda, kateremu imam edino služiti, mojega naroda, čigar sinovi se vsi bore za obstanck naroda, krepko strnjeni okrog svojega cesarja, kateremu zaupajo in ki njim zaupa. Ce-sarjeva beseda iz meseca avgusta živi neponarejena. Zaupam. da moja vzdržljivost najde priznanje pri većini državnega zbora.
En mesec že divjajo najhujše bftke na naši zapadni fronti. Ves narod je z vsemi svojimi čuti tam zu-nz\ pri svojih sinovih, ki kljubujejo z brezprimerno vztrajnostjo in zani-čevanjem smrti navalom Angležev in Francozov.
Tuđi danes še ne vidim n e p r i Angleški, ne pri Franci j i nič pripravi jenosti za m i r. nič, kar bi kazalo, da so se od-povcdali svojim zavojevalnim in go-spodarsko-uničevalnim ciljem. Kje so pa bile vlade, ki so minolo zimo svo-bodno stopile pred svet. da napra-vijo konec temu blaznemu morenju narodov? Ali so sedele v Lonionu ali v Parizu? Zadnji glas, ki sem ga slišal iz Londona, se je glasil: Vojni cilj!, ki smo jih razglasili pred dvemi leti, žive še vedno. Ali misli kdo, dajemogoče pri ta-kem razpoloženiu sovraž-nika  doseči  mir  s   progra-
mom odpovedi? A fcre ravno za to. Ali naj dam našim zapadnim scvražnikom zagotovilo, da jim naj omogoči, da lahko nadaljujejo vojno do skrajnosti, ne da bi imeli nevar-nost kaj izgubiti? Ali naj rečem tem sovražnikom: Naj se zgodi karkoli, tišti, ki se bodo odpovedali pri dobit vain. homo na vsak način mi? Mi Vam ne borno skrivili nobenega lasu, Vi pa, ki nam strežete po življenju, Vi lahko brez rizika še nadalje do-Ekušate svojo srećo. Ali pa naj mar Nemćijo v vseh ozirih vržem na gotovo formulo, ki more od skupnosti mirovnih pogojev obsegati le del? Ali naj mar delam politiko, ki se odpove po naših sinovih in bratih s krvjo pri-tlobljenih uspehov, a pusti vse druge račune ne-vpoStevane? Tako politiko o d k 1 a n j a m. Ne bom je de-lal, to bi bila najgrja nehvaležnost do junairev našega naroda zunaj in doma. Z njo bi se ponižali življenski pogoji nemškega naroda dol do naj-nižjega delavca. Pomenila bi žrtvovanje prihodnjosti našega naroda. Ali naj mar razglasim zavoje v a Ie n program? Od-klanjam tuđi to. Nismo Šli v vojno, da bi zavojevali in smo zdaj v vojni s skoro celim svetom, nego šli smo, da bi zagotovili svoj obsta-nek in trdno zavarovali prihodnjost naroda. Odpovedovalen program po-maga tako malo izvojevati zmago, kakor zavojevalen program. Z njim bi le pomagal sovražnikom, olajšal bi jim, da bi svoje vojne trudne narode še dalje držali v zmoti in vojno podaljšali do skrajnosti. Tuđi to bi bila grda nehvaležnost do bojevnikov pri Arrasu in ob Aisni.
Kar se tiče Rusije, sem o njej govoril že zadnjič. Zdi se. da od-klanja nova Rusija zavojevalne nacrte zase. Ce hoče in more Rusija vplivati v cnakem zmislu na svoje zaveznike, ne morem pregledati. Vsekako so trudi Angleška s podpo-ro svojih ur^ih zaveznic pridržati Rusijo še <\zl\]z vpreženo pred angleški vojni voz in prepreci ti ruske želje po skorajšnji obnovitvi miru. Če pa hoče Rusija preprečiti dalnje krvoprelitje svojih sinov, če se zase odpove vsem nasilnim zavojevalnim nacrtom, če hoče ustvariti trajno razmerje mirnega sosedstva z nami, potem je samo ob sebi umljivo, da mi, ki želimo, da bi se trajno razmerje v prihodnjosti ne razdrlo, n e borno omogočali njega u s t a n o vi t v e z zalitevami, kiše ne zla^ajoz voljo in s v o b o d o narodov in bi položile v ruski nared samo novega so-vraštva. Ne dvomiTi, da se da dobiti na medsebejnem sporazumijenju sloneče edinstvo, ki izključuje vsako misel na nasilnost in ne zapusti nevolje.
Naš vojaški položaj Je tako dober. kakor ni bil nikdar od začetka vojne. Sovražniki na zapadu ne morejo vzlic velikanskim iz-gubam prodreti. Naši podmorski čolni delajo z rastočim uspehom.
V kolikor nam dopuŠčajo naše dolžnosti do lastnega naroda, se ozi-roma na interese nevtralnih držav. Kar smo jim zagotovfli, to nišo bile prazne obljube. To velja za naše mejaše. Nizozemsko in skandinavske države. Tuđi Spanska je zmogla vzdržati nevtralno&t in |i želimo, da bi ji ta močna politika obro-dila mnogo sadu.
S polnim zaupanjem lahko računamo, da se bližamo dobremu koncu. Tedaj bo čas, da se borno pogo-vorili o mirovnih ciljih, glede katerih sem v popolnem soglasju z armad-nim vodstvom.
Za bolje rasnmevanje kancclar-jevih izvajanj, bodi omenjeno, da je konservativno interpelacijo uteme-ljujoči poslanec dr. Rosiv v svojem govoru pred vsem omenjal agitacijo socijalnih demokratov za ta-kojšen mir, kar vzbuja vznemirjeoje, zlasti ker se zdi, da se vlada zelo ozi-ra na socijalnodemokratično agitacijo. Tuđi avstro-ogrska vlada je pustila objaviti spise, ki se precej stri-njajo s težnjami nemških socijalnih demokratov. Najprei so se socijalni demokratje postavili na stališče, da ni treba vojne odškodnine. Minister Melfferich je to stališče obsodil, kancelar je o tem skrajno previdno go-voril, kakor da ni več daleč od stališča socijalnih demokratov. Ententa lipa na nemško needinost. Wilson je izjavil, da s Hohenzollernci ne skle-ne miru. Ameriško ljudstvo je prepričano, da bodo morali Hohenzol-lerni iti. V nemških srcih pa je monarhija tako trdno zasidrana, da je ne bo razdrla ne ententa ne Wilson. Obramba Nemčije se za prihodnjost ne da drugače zagotoviti, kakor s povečanjem njene moči. če se od-povemo vojni odškodnini, borno morali milijardno breme nositi deset-letja.
Mir za Rusije
Frankfurt, 15. maja. V očividno inspiriranem članku dunajskega po-ročevalca »Frankfurter Ztg.« se na-vaja, da bo državni kaneler v kratkem zopet prišel na Dunaj. Rusija kot svobodna in miroljubna dežela lahko dobi cen mir, bojevita Rusija, ki še enkrat apelira na orožje, pa najbrže strategično manj ugoden mir. Mogoče je računati s tem, da bo Anglija izkoristila psihologiČnl moment pred srednjeevropsko žet-vijo, da bo stopila pred centralne države s predlogi, ki lahko dovedejo do miru.
Delitev  Alzacije  in  Lotaringije.
ĐeroHn, 15. maja. ^Post« piše, da so se vršila v Berlinu in v glavnem stanu pogajanja glede bodočnosti Alzacije in Lotaringiie. AIzacijo in nekaj lotarinških okrožij naj dobi Bavarska, ostalo Lotaringijo pa Parmska.
Socijalistlcna NferBnca v Stochholmu.
Izjave ministra  Vandervelda.
Stockholm, 14. maja. Nizozemsko - skandinavski pripravljalni komite za stockholmsko konferenco se je posvetoval v soboto in nedeljo s predsednikom mednarodnega socija-lističnega biroja Vanderveldom, ki se nahaja na poti v Petrograd,
Vandervelde je izjaval, da je smatral v smislu naročil iz okupirane Belgije za nemogoče sedeti y plenarni seji skupaj s socijalisti, ki so pod-pirali imperijalistično politiko centralnih držav in jo še podpirajo. Na drugi strani pa smatra za dobro, da pridejo zastopniki vseh socijalistič-nih strank druga za drugo v Stockholm, da razložijo nizozemsko-skandinavskemu komiteju svoje nazore.
Kristijaaija, 14. maja. (Kor. ur.) ^Tidens Tegn« objavlja razgovor s predsednikom mednarodnega socija-Iističnega biroja sedanjim belgijskim ministrom Vanderveldom, ki potuje v Petrograd. Vandervelde je izjavil, da stockholmska konferenca nima nobenega pravega pome-n a, kajti Belgijci, Francozi in An-gleži ji ne bodo prisostvovali. Glede Borgbjergove pacifistične misije v Petro^radu je izjavil Vandervelde, da so pogoji nemških socijalistov za Belgijo n e s p r e j e m 1 j i v i. Da dobite Francija AIzacijo - Lotaringijo, Italija pa Trentino, to ni aneksija, temveč desaneksija in zado-ščenje za prejšnje aneksije. Dokler sovražnik tega ne prizna, ni nobene podlage  za mirovna pokajanja.
Stockholni, 15. maja. (Kor. ur.) V ^Socialdemokratenu« izjavlja Vandervelde: Mir ovira cesarska nemška ^iada in socijalna pozicija Hohenzollerncov et comp. Mi ne morerno iti roko v roki z nemškimi socijalisti, katerih druga roka se nahaja v roki nemškega cesarja.
Sčockholm. 15. maja. (Kor. ur.) Revolucionarni docent na pariški Sorboni Rubanovič, je na notovanju v Petrograd dospel sem. Rubanovič je popolnoma pod franeoskim vplivom in upa na odpor oboroženega naroda proti zunanjim napadalcem. Olasotn zanesljivih vesti so ruski socijalisti močno zavzeti za mir in ne bodo potovanja Vandervedla in Ru-banoviča tega razpoloženja nič pre-menila.
Podđ Bst! za nemške radikalne socijaliste,
Nemška vlada je izjavila, da bo dala tuđi delegatom nemških radikalnih socijalistov potne liste za stockholmsko konferenco.
Bitka na zapadu.
NEMŠKO LRADNO POROĆLLO.
Beroiin, 14. maja.    (Kor. urad.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan:
ZAPADNO  BOJISCE.
Armadna  skupina  prestol. Ruprehta Bavarskega.
Med Ypernom in Armentiere-som je trajalo živahno artiljerijsko delovanje. S kratkim bobnajočim ognjem ob Scarpi in pri Moncbyju pripravljeni angleški napadi se nlso mogli razviti v našem uničujočem ognju. Južno in vzhodno Bullecourta so bili sovražni šunki zavrnjeni. Armadna skupina nemške-?a prestolonaslednika.
Na več krajih fronte ob Aisni in v Champagni se je zopet zvišal artiljerijski bcj. Na visinske pozicije Chemin des Dames, vzhodno Conni-cy in sever. Prosnesa se je stopnje-val od časa do časa do znatne sile. Na St. Berthe ferme vzhodno forta de Malmaison je jurišalo več stotnij v svežem navalu in so jo obdržale kljub sovražnim zavojevalnim po-skusom. Istotako so obdržali Renci dne 13. maja novo pridobljeno crto na visini 108 se verao Sapigneulesa, ker so potisnili Francoze nazaj, proti štirikrat ponovljenim napadom. Pri Aillesu, sevemo Craonella in zapadno ceste Corbeny - Berry au Bac so ostali francosKi delni šunki brezi! spesn:.
Vzhodno Mase so bili napadi sovražnih čet na vas Blanches odbiti.
V zračnem boju |e pađlo 6 sovražnih letal za nemške crte; eno je bilo prisiljeno, spustiti se na tla pri nas.
VZHODNO   BOJIŠČE.
Nikakih posebnih dogodkov.
Prvi generalni kvartirni mojster v. Ludendorff.
FRANCOSKO URADNO POROČILO.
14. m a j a p o p o 1 d n e. Navadni artiljerijski ogenj na ćeli fronti. Danes zjutraj smo zavrnili močne nemške iz-vidne oddelke, ki so se skušali pribli-žati našim crtam na raznih točkah se-vero - vzhodno od Vauxaillona, zapadno od Craonna, ob visini 108 in pri Sapigneulu. Vsi ti napadi so se v našem ognju popolnoma ponesreČili. Sovražnik je imel težke izgube ter je pu-stil vjete v naših rokah.
Obstrelievanje Zeebrtisga.
Berolin, 14. maja. K angleškemu poročilu o obstreljevanju Zeebriigga pripommja Wolffov urad: 1.) Ob-streUevanje ni imelo nobenega vo-jaškega uspeha. Malo brezpomemb-ne škode. 2.) Nobeno nemško letaJo ni bilo uničeno ali zbito.
Bitka v Makedoniji.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berolin, 14. maja.   (Kor. urad.) Wolfov urad poroča: Veliki glavni stan*
MAKEDONSKO  BOJISCE.
Severno Bitolja in v loku Crne se je artiljerijski boj ponovno stop-ojeva?.
Prvi generalni kvartirni mojster v. Ludendorfi
BOLGARSKO URADNO POROČILO.
14. maja. Makedonska fronta. Na vzhodnem bregru Pre-spanskega jezera je poskusila sovraž-na stotnija prodreti, mi pa smo jo z ognjem prepodili. Ob Crveni steni slaboten topovski ogeni in praske patrulj. Na visini 480 sevemo od ravnine pri Bitolju tuđi slaboten topovski ogenj. V loku Crne včasih živahen topovski ogenj. Vzhodno od Crne včasih silen sovražni ogenj, ki je dvakrat dosegel silo bobnajočega ognja. Poskus sovražnega oddelka, prodreti proti Gradešnici, se je po-nesrečil v našem uspešnem ognju. V okolici Moglene so se vršili dan in noč vroči boji. V splošnem so razvijali tu, ko se je na drugih odsekih makedonske fronte popolnoma pone-srečila ofenziva Angležev, Francozov, Rusov in Italijanov, Srbi obup-ne, a ravno tako brezuspešne napade, da bi dosegli vsaj kak majhen uspeh. Cez dan in ponoči posebno silen topovski ogenj, ki je prehajal v bobnajoči ogenj. Obenem s tem delovanjem artiljerije so izvršili Srbi opetovano napade na fronti ob Mogleni, mi pa smo jih vsakokrat z najtežjlmi izgubami za nje zavrnili. Pri Dobropolju vzhodno od tam so plačali Srbi svoje ljute napade z ve-likanskimi izgrubami. Popoldne so se napadahu poskusi večkrat ponovili, zlomili pa so se v našem ognju. Proti 10. zvečer so izvršili Srbi eden najsilnejših napadov; tuđi ta napad smo s kar najbolj krvavimi izgubami za sovražnika zavrnili. Pri Kukuruzu so napadali Srbi od opoldnfe
va do 10. zvečer brez prenehanja z veliko Iju tost] o, njih napadi pa so se ponesrečlli. Zapadno od Vardarja slaboten artiljerijski ogenj. Iz dopol-nilnih poročii izhaja, da je imel sovražnik včeraj, ko smo pregnali Francoze z visine JarebiČne na jugu Hume težke izgube. Do sedaj smo našteli pred ovirami 500 mrtvih franeoskih vojakov. Zapadno od Var-darja do izliva Strume slabotno topovsko delovanje. — Romunska fronta. Pri Tulči slaboten ogenj pušk, pri Gaiacu artiljerijski ogenj.
Z ostalih boiišč.
TURSKO URADNO POROČILO.
14. maja. Fronta o b D i -j a 1 i. Šest ruskih konjeniških polkov s tremi baterijami, ki so bili prekoračili severno od širvankale Dijalo, se je umaknilo pred našimi prihajajo-Čimi četami čez Dijalo v jugovzhod-ni smeri. Rusi so od 11. maja sem brez uspeha napadali naše pozicije ob perzijski fronti. Z ostalih front ne poroča jo o nikakršnih dogodkih.
RUSKO URADNO POROČILO.
12. maja. Zapadna fronta. Navadni ogenj pušk »izvidno in letal-sko delovanje. Južno od Naroškega jezera v okolici vaši Stahovci je izvršil sovražnik napad. — Romunska fronta. Streljanje in izvidno delovanje.
12.  maja. Kavkaska fronta. Dne 10. maja so izvršili Turki z nekako tremi stotnijami in več oddelki Kurdov napad  na  obe  bregovih  Evfrata  jugozapadno  od    Erzingjana  in  v  okolici prelaza Keler Kami. Ustavili smo napad Turkov. Med Sennehom in Pendji-vinom v blizini gore Garran so se po-lastile naše Čete v nočl na 8. t. m. dela sovražnih pozicij. Tekom 8. maja smo nadaljevali boj  ter smo zasedll še en del  sovražnih    pozicij. —    Ko  se    je znočilo, so se naše čete z ozirom na močna ojačenja sovražnika umaknile v svoje prve pozicije. Dne 3. maja so prekoračile naše čete reko Dijalo pri Mejdanu ter    odkorakale v smeri na Kifli. Dne  10. maja    smo vsled    boja prekoračili Dijalo med Džemurjem   in Omar Ago.
13.  maja.    Zapadna   fn   romunska   fronta.  Ogenj  pušk,  izvidno delovanje in delovanje letalcev,
13. maja. Kavkaska fronta. Južno od Gimiškana so poskusili Turki, močni nekako eno stotnijo, prodreti; naš ogenj pa jih je zavrnil.
Romunsko aradno poročilo.
13. maja. Z vse fronte ni poroČati ničesar važnega ražen o obojestran-skem artiljerijskem ognju In navadnem ognju strojnih pušk. Artiljerijsko delovanje je bilo živahnejše v okolici Ciu-leje, Salecce, Surate in Salestija, Ob Donavi mir,
Amerika v vojni.
Ameriška ekspedldlska armađa.
Berolin, 15. maja. »Lokalanzeiger« poroča iz Haaga: »Daily News« poro-čajo iz Washingtona: Iz zelo zaneslji-veg:a vira poročajo, da bo predsednik Wilson imenoval generalmajorja Per-shinga za poveljnika čet, ki naj se po-šljejo na Francosko. Pershing je imel že več konferenc z Lansingom in Wil-sonom. Prej je bil poveljnik armade, ki je operirala proti MehikL
Ameriška stalna armađa.
VVashington, 14. maja. (Kor. urad.J Predsednik Wilson je odobril za čas do rešitve vojnega zakona, da se stalna armada pomnoži. Nove polke bodo pričeli postavljati jutri. Kakih 85.000 mož in 183.000 mož, določenih za voj^ sko, je že oddeljenih.
Wi!son proti nevtralcem. Rotterdam, 15. maja. (Kor. uradj »Morning Post« izve iz VVashingtona: Zakon, ki pooblašča Wilsona, da srne Če treba, prepovedati izvoz v nevtral-ne dežele, ki meje na Nemčijo, se bo izvede!. Predsednik bo dobil tuđi po oblastila glede plovstva, da bo imel vedno dosti ladij za neobhodno potrebne vojaške transporte.
Razne yo|ne vesti.
KITAJSKI PARLAMENT IN VOJNA. 2eneva, 15. maja. Iz VVashingtona poročajo: Kitajski parlament je prelo-žil glasovanje o vojni napovedi Nem-čiji.
Ententna agitacija na Spanskem.
Ženeva, 14. maja. »Petit Parisien« poroča iz Madrida, da so oblasti pooštrile svoje postopanje proti prijateljem entente. Vlada je prepovedala vsako manifestacijo; zlasti strogo na-stopa vlada proti intervencilonistom, katerih voditelj Lerroux je zaraditega v parlamentu stavil interpelacijo.
Angleški transportni paralk
Lagano, 15. maja. »Secolo« poroča: Angleški transportni parnik »Transsvl-vania« (14.000 ton) na poti v Marseille, je zadel dne 5. maja nedaleČ od Savon-ne ob mino,* 3000 vojakov in 80 sester je bilo rešenih.
Ce pomoreš državi,
pomoreš i sam sebi!
Pdliisii »to folio wii!
.vz: srev.
.SLOVENSKI NAROD-, dne ie. maja 1917.
- -                                                                                              ■-------------------.^^—^----------------------         ______________
Stran 3.
Položaj na Ruskem.
Proti MiUukovu. Rotti*dara, 15. maja. (Kor. ur.) »Nieuvve Rotterdamsche Couranu javlja iz Londona: »Manchester Guardian« poroca iz Petrograda: Soci-jalistične stranke so pripravljene se udeležiti vlade, zahtevajo pa, da se popreje iz kabineta odstranijo elementi, ki glede vojnih ciljev ne so glašajo z demokracija. Tako prihaja na dnevni red vprašanjc. ali more Miljukov se ostati zunanji minister. Demokracija nima nič proti temu, da ostane Miljukov v kabinetu, toda iz-ročiti mu hoče ministrstvo za pro-sveta.
Deiavsko - vojaški Odbor in ruska
armada.
Petrcgradska brzojavna agentura odločno dementira, da bi se bil aelavskovojaški odbor izrekel za premirje. Narobe, o tem vprašanju se v Odboru sploh ni govori! 3 in Odbor bo poslal vojakom na fronti manifest, ki poudarja, da je separatni mir nedopušten in prepoveduje vojakom, da bi se bratili s sovražniki. Izjava   ruskega   poslanika v Rimu.
Lugano, 15. maja. Ruski poslanik v Rimu, Giers, je rekcl sntrudniku »Secola«, da to, kar se godi dnnes na Ruskem, je kriza za utrditev rav-novesja v notranjosti in nima nič opraviti s temeljno misli jo. vojne. Poslanika je bolestno zadclo, ko je vi-del v itaiijanskem časopisju izraženo skrb, da sklene Rusija poseben mir. Na separaten mir ne misli na Ruskem nihče, tuđi ne velika većina ekstremnih skupin. a kar se tiče od manjšine teh skupin izrečene želje o reviziji pogodb z zavezniki, se to tiče le razlike v mnenju glede vojnih ciljev, nima pa z vodstvom vojne ni-česar opraviti. V tem oziru je vsaka bojazen zaveznikov neutemeljena. Ruska armada stori svojo dolžnost popolnorna. Najtežja kriza na Ruskem je že premagana. Končno je poslanik Giers se namignu" na znamenito pripravljeno italijansko ofenzivo ter dostavi!, da Italija lahko računa na podporo Rusije.
Politične veiti.
= K nemškemu državnemu jeziku. Zanimiv fakt konstatira češki »Venkov«: V avstrijskem zakoniku št. 156 z dne 6. aprila 1917 čitamo naredbo avstrijskega ministrstva javnih del in justične^a ministrstva dne 14. marca 1917 glede novega poslovnega reda patentnesa sodišča. (Podpisana ministra Trnka in baron Schenk). V § 41. (Dienstsprache) stoji: »Službeni uradni in obravnal-ni jezik je nemški.« To se pravi, da morajo stranke in odvetniki pri ob-ravnavah govoriti nemško, torej podobno, kakor pri vojnem sođišču, dasir. smejo tožbe vlagati v jeziku, običajnem v deželf. Razsodba se izda v nemškem jeziku ter se doda le prestava v dotičnem jeziku.
= Madžarski časnikarji za mirovno konferenco časoplsja. Društvo madžarskih časnikarjev v Budimpešti se je obrnilo do glavnega urednika dunajskega »Tagblatta« Viljema Singerja, naj kot predsednik medna-rodnega časnikarskega združenja skliče posvetovanje zavezniških, nevtralnih in sovražnih držav v glavno mesto kake nevtralne države, da bi se tam posvetovali o svojem stališču do dogodkov sedanjo-sti, Češ, časopisi store lahko največ za pospeševanje mirovnega gibanja. Temu je le pripomniti, da je medna-rodna zvreza časnikarjev že med vojno ra^padla in da torej gospod Vi-Ijem Singer nima nikakega mandata za sklicanje kake konference.
= Avstriiski Netnci in vojni cilji. »Bcrolinska »Tagliche Rundschau« prinaša pod tem naslovom dunajski članek. v katerem pravi: Za naše krvne brate v Nemčijt bo ravno da-nes po Czeminov^m pozivu na mirovno konferenco interesantno, ksko mislijo vodilni elani nemškega »Na-tionalverbanda« — zlasti Wolf, Pa-cber, dr. vitez Muhlwert in prof. dr. Sommer — o vojnih ciljih. O ciljih stare habsburške države se bo govorilo pozneje. Panes pa govorimo, pravi »Tagliche Rundschau«, o tem, da stoje nemški nacijonalci v Av-striji popolnoma na strani vseh narodnih strank v Nemčiji. Sedaj je prodrlo spoznanje. da je belgijsko vprašanje najvažnejše vprašanje ćele vojne. Ta svetovni požar, ki ga je zanetil spor donavske monarhije s Srbijo, se je čedalje bolj razvil v nemško-angleški spor za moč. Vsa druga vprasanja zgodovmskega značaja stopajo v ozadje. Zato se bore Angleži do zadnjega kozaka, zato gonijo zadnjega franeoza v strelskl jarek. Toda obdonavski Nemci ve-rujejo v zmago nad John Bullom. Na Balkanu bo treba napraviti primeren red, tuđi vprašanje Adrije vpije po rešitvi, toda najvažnejše le vpraša-pje b^gij^o. Da se je Scheidemaun '
11                 mm^mimmmmt^^ma^m
zastavil za mir brez aneksij in od-
škođnin, ne da bi bilo kanelerstvo to zavrauilo, je izzvalo v nemško-naci-jonalnih krogih avstrijskih vznemir-jenje, ki se je pokazalo v govorih ljudskih voditcljev. Soglasno so se voditelji nemškc politike na Dunaju zastavili za mise! popolnega prema-ganja Anglijc. Belgija ne sme nikdar vstati v svoji prejšnji obliki. Po tej vojni se bo morala ustvariti med Nemčijo in Avstro - Ogrsko ozka gospodarska zveza, da bodo imeli usoehi na bojišeih trajen učinek. Pa tudiAntwerpcn, prirodni obrenskipristan se mora priklopiti tej zvezi. Nemšlcim nacijonalcem v Avstriji je nepojmljivo, kako morejo biti v Nemčiji še politiki, ki gledajo to vprašanje s strankarskimi očali. Na srečo se sedaj tuđi v liberalnem taboru množe glasovi, ki zahtevajo Belgijo kot življensko zahtevo nemškc države.
= Gučkov o brezmoči Rusije. Kakor sn.o že poroča'i je odsfopil ruski vojni minisier Gučkov. Kot vzrok navaja, da ne more prenašati odgovornosti za težke grehe, ki se gode na domovini. Kako sodi (iučkov o položaju, je razvidno iz njegovega govora v dumi, kjer je izvajal glasom Petrogradske brzojavne agenture: »Kako bo izšla država iz te krize? to je vprasanje, od katerega je odvisna utrditev izvojevane svo-bode, izid vojne in usoda dežele. Naša uboga domovina se bori pod izrednimi težavami vojne in notra-njih, do sedaj še nepoznanih zaplet-Ijajev. Mogočna vlada, oprta na za-upanje naroda, more resiti deželo. Prcvzeli smo od stare vlade strašno dedščino. Stara vlada ni znala vladati niti v mirnih časih, se inanj pa v vojni. Znano je, pod kakimi ckol-nostmi je naša hrabra vojska branila vsak meter ruske zemlje in kako je junaško in ne obupaioe nadalje-vala boj. Samo se en napor, en napor vse dežele, in sovražnik bo razbit! Ore pa zlasti za to, da izvemo, ali smo zmožni tega napora. Državni prevrat je nasel odmev v vojski in mornarici, ki sta se zaupajoč v svojo stvarilno silo, soglasno pridružili novi vladi ter se posveiita dalekosežni preureditvi oboroženih sil. Trenotek se je upalo, da bo izšla naša vojna sila.obnovljena iz *ega procesa in da bo nova disciplina zvarila vojsko. Temu pa ni tako. Odkrito moramo priznati, da je naša vojaška moč oslabela in se razkrojila, ker je zadelo njo ista usoda, kakor deželo, namreč razdeljenost moči, gospodstvo mnogih in anarhija. To zlo i:a je tam še hujše ter vsebuje smrtno ne-vamost za državo in narod. Ni še prepozno, toda zamuditi ne smemo nobenega trenutka. — Ljudje, ki me-cejo med nas besede »mir na fronti in vojna v deželi«, delajo propagando miru za vsako ceno, propagando za državljansko vojno, pa naj stane kar hoče. Treba je nadnmestiti te besede z drugimi: »vojna na fronti in mir v deželi!« — Minister je končal: »Pred nekaj časa se je reklo, da je domovina v nevarnosti; sedaj je še hujše; domovina stoji na robu propada.«  (Delno živahna pritrjevanje.)
= Anglifa in Nemčfjja. Iz že cme-njenega članka nemškega kontre-admirala Fossa naj navedemo še nekaj prav podučnih podatkov. Foss piše: »Čma lista«, s katero so Angleži začeli gospodarsko vojno proti Nemčiji, je imela učinek tuđi na nevtralne države. Prav s tem se je pokazala silna moč Anglije. Ta kontrolira zdaj 90 odstotkov vseh ladij, poskrbuje 90 odstotkov vseh ladij premogr, dominira v trgrovskem oziru na treh četrtinah vsega sveta in lahko vsem bankam — tuđi nem-škim — predpisuje, s kom smeio sklepati kupčije. Zagrozila ie vsem brodarjem, da jim zapre vse kredite, premog in kable, če se ne drže »crne liste«. Angleško poslaništvo v Ame-riki je doseglo, da so se morale nem-ške tvrdke v nevtralnih ameriških državah amerikanizirati, si:er bi jih bili uničili. Trgovci vses^a sveta so se morali ukloniti angleškemu povelju in pretrpati vse zveze z nemškimi tvrdkami. da se ubranijo bojkota. To pomeni zopet izgubo več miliiard. Angleži so da\-no prej kakor drugi narodi spoznali pomen In vpliv časo-pisja in dosesrli so ž njim, da so zdaj ćele dežele, ki prav za prav bridko čutijo angleški depotizem, z razviti-mi zastavami prešle v tabor Anglije. Ćasopisje olajšuje angleškim državnikom njihovo nalogo v največji me-ri. Spomniti se je treba le Francije, Amerike in burskih držav, ki so vse brezpogojno stopile v službo Anglije. Angleški narod, ki je najnevamejši roparski narod na sveta, združuje v sebi poleg bmtalnega egroizina do vrhunca razvito spretnost in razumnost. Krono združenja Angiosaksov in Normanov je ustvarila angleško pleme in mu dalo njegove sile. Ali ni znacilno, da izvršujejo v sedanji vojni angleški ofifeirji kontrolo na ćeli Svedsko-ruski meji? Ali moremo Nemci trditu da smo Herrenvofk in poklicani za gospodstvo na   svetu.
Kdor pošteno misli, mora priznati, da nismo. Ce bi to bili, bi se ameriški Nemci ne bili tako poskrili, kakor to vidimo zdaj, nego bi se bili združeni z Irci postavili za svojo domovino. A kaj vidimo. Največji ponos Nem-cev v Ameriki Je, da se pokažejo kot »lojalnic Amerikanci. Reklo se je, da ima blokada centralnih držav po-leg mnogih škodljivih strani tuđi to dobro stran, da ostaja naš denar doma in cirkulira samo doma, dočim gre denar četverozveznih držav za vojne nabave v Ameriko. To ne velja za Angleško. Akcije ameriških držav, ki izdelujejo vojne potrebščine, so večinoma y angleških rokah in večji del vojaških izdatkov Anglije ostane tuđi doma. A kako velikanski so dobički, ki jih dela ravno vsled vomz Angleška s provozom svojih ladij in daianjem premoga svojim zaveznikom, tega si še prav predstavljati ne moremo. V časrpisih je riinoi;o brati o bajnih dobičkih norveških brodarjev, navzlic temu, da so nemški podmorski čolni žc potopili toliko norveških ladij. A če dajo norveški brodarji vzlic tem potopom svoje ladje še vedno Angleški na razpolaganje, je to dokaz, da presega dobiček še vedno vse največje škode. Tako je tuđi z ar.gleškimi brodarji. Nadalje je Angleška zasedla skoro vse nemške kolonije, si vtcle-sila Egipt, zasedla grške otoke, prodrla daleč čez Bagdad, torej dosegla dobičkanosne uspehe. Ncrnčija pa je že tri leta gospodarsko izolirana, vojna jo je veljala že kakili sto mili-jard, njeno trgovsko brodovje je večinoma ugrabljeno, njene kolonije izdubljene. — Kontreadmira! Foss končuje z izjavo, da je vsled opisanih razmer nemogoč mir, kakor ga zahtevavo nemški socijalni demo-kratje, namreč mir brez aneksi] in brez vojne odškodnine. Češ. Ncmčija, Francija in Italija bi bile s takim mirom uničene, Rusija pač hudo zade-ta, a bi se vsled izrednih naravnih pripomočkov lahko kmalu pomagala, Angleška pa bi napravila s takim mirom največji dobiček. Zato zahteva kontreadmiral Foss najodločnejše nadaljevanje vojne.
= Razkol v švedski socijalni demokraciji. V Stockholmu se je vršilo dne 13. maja ustanovno zborovanje nove švedske radikalno - socijalistič-ne stranke, kateri se je pridružilo 300 socij. - demokratičnih organiza-cij s 30.000 člani. Kongresu so priso-stvovali tuđi delegati ruskih socijali-stov, med njimi gospa Lurie, ki je izjavila, da po5taja radikalna socija-listična smer v Rusiji vedno močnej-ša ter je nazdravila skorajšnjemu miru.
= Novi predsednik v Boliviji. Tz La Paza poročajo, da je bil izvoljen za predsednika Bolivije za leta 1917. do 1921. vodja liberalne stranke Jose Outierrez Guerra, predsednik po-slanske zbornice in nekdanji finančni minister. Nastopil bo dne 14. avgu-sta, ko odstopi dosedanji predsednik Ismael Montes.
Poliske kriza.
Z napeto pozornostjo pričakuje-jo naši politični krogi rezultata dunaj-skih posvetovanj Poljskega kluba. V tem nekdaj tako enotnem in v svoji politični taktiki tako oportunističnem klubu se razvija tcžka kriza, ki ni le pomembna za politiko poljskega naroda v Avstriji, temveč je p r i n c i -pijalnega pomena za državo in vse njene narode.
Znano je, da je izločitev ali od-drobitev (kakor bi se dalo reci po poljskem vzgledu) Galicije nemška in ne poljska ideja. Ločitev Galicije od ostahfi avstrijskih dežel je star postulat nemško - nacijonalne politike, ki je vedno računala in studirala, kako naj se ustvari v državi in zlasti v nje zakonodainem zboru nemška večina. Ko se je tekom vojne zdelo, da bo mo^oče uresničiti znane nem-ske nacrte, so nemške stranke pri-dobile Stiirgrkhovo vlado tuđi za idejo odcepljenja Galicije in po proklamaciji samostojne Poljske se je ćelo zdelo, da je gališka avtonomija nekako posebno darilo Poljakom. Poljska politika se takrat ni spomnila starega izreka: tirneo Danaos et dona ferentes in Poljaki so se z vso vnemo lotili nacrta, od katerega so pričakovali. da bo vsaj v okviru države zadostil njihovim težnjam po narodni emancipaciji. Za ostale slo-vanske stranke je bilo gališko vprasanje hude politične opasnosti- že se je zdelo, da bodo Po!jaki in Nemci zvezaJi svoje interese ter se skupno postavili z vlado za nasilno izvede-*ije n^trškoradikaloega nroerama.
. Slovanski narodi so si od-dahnili, s svezo energijo so udarili na dan novi nacrti za resnično demo-kratičen in vsem narodom pravičen ustroj monarhije.
Polagoma so prihajali tuđi Poljaki do spoznanja, kako velik pogrešek so napravili s svojo gališko politiko in kaki rnoralični nevarnosti kot de-mokratičen in slovanski narod so se izpostavljali s svojo zvezo z nemškimi oktrojističnimi nacrti. Ruska revolucija jih je resila skrbi, ki jih je morala navdajati radi usode kraljevine Poljske, dokler je caristična Rusija Še vedno proglašala poljsko ozemlje za svoje. Svobođna. demokratična Rusija ne pozna zatiranja narodov, ruska revolucija je prepustila tuđi Poljakom, da si svobodno uredijo svoje narodne razmere. Centralni državi ste že lani v novembru proklamirali neodvisnost Poljske, sedaj jo je v principu priznala tuđi Rusija: poljsko vprašanje je tako re-šeno z obeh strani.
S tem vecjo pozornostjo so se mogli posvetiti avstriiski Poljaki svojim posebnim zađe vam. Tako je polagorna v nii-i dozorevalo prepri-čanje, da se rtahaiajo na napačni cesti. Poljsko vprašanjs v Avbtriji ni le gališko vpraTanje in naredna emancipacija Poljakov se ne more držati historičnih deželnih mcj. V Šleziji prebiva mnogo tisoč Poljakov, ki imajo pravico biti zedinjeni s svoiimi gališkimi roiaki. Zastopniki poljske-ga naroda pa imajo dolžnost se postaviti ne za razrešitev gališkega, temveč za razrešitev poljske Ka vprasanja v monarhiji.
To spoznanje je prišlo pozno, vendar ne prepozno. Zato je padla izločitev Galicije v vodo in je poljska politika krenila na druga, niorda na povsem nova pota. Kriza v Poljskem klubu traja in še ni razre-šena. V njej se razkrajajo tuđi pre-ostanki politike, ki izvira iz časov srarega parlamenta in stare avstrij-ske mizerije.
Za vse slovanske narode, za državo samo so dogodki v Poljskem klubu največjega pomena. Poljaki, dosedaj najkensekventnejši zastopniki historične deželne avtonomijc spoznavajo, da je spas avstrijskih narodov in države v z j e d i n j e -nju narodov in njih v okviru države čim naj bolj uve-1 j a v 1 j e n i a v t o n o m i j i. V tem oziru se je poljska politika sedaj od-ločilno in načelno približala politiki ostalili slovanskih narodov v monarhiji.
V praktjčnem oziru pa ni rodila kriza v Poljskem klubu nič manj dalekosežnih posledic. Izločitov Galicije je pokopana in s tem je p r e t r -gana vez med poljsko in nemško politiko. Dokler so se Poljaki ogrevali za odcepljcnje Galicije, so bili navezani na pomoč nem-Ških strank, ki so zopet glede svojega programa računale na podporo Poljakov. Izločitev Galicije in nemški državni jezik sta bila trdna za-veznika. Temu je sedaj kenec. Poljaki so prosti obveznosti in njihova politika bo sedaj lahko neovirano krenila na pot pravih narodnih inte-resov, ki so tako tesno združeni z interesi ćele monarhije, Na tej p o -ti se nahajajo tuđi ostale slovanske stranke.
Poljski program.
Z Dunaja poročaio: V pondcljko-vi seji Poljskoga kluba je izjavil od-stopivši predsednik eksc. Bilinski: »Mi branimo svoj politični program, ki je strerr.el za tem, da se združi Galicija s poljskim kraljestvom. Ko je ta program brez naše krivde propa-del, smo se rsečali s vprašanjem od-cepljenia Galicije, ki pa nam je bilo le sredstvo, ki bi nas naj bilo pribli-žalo tiresničenju našega narodnega idejala.«
Profesorjf   krakovske   univerze   za program narodne neodvisnosti.
Dunaf, 15. maja. Profesorji kra-kovske univrerze so poslali Poljske-mu klubu poslanico, v kateri pravijo: Podpisani zastopniki poljske znanosti konstatirajo, da je sedaj ves civilizirani svet priznal, da morajo med-narodni odnošaji v bodoče temeljili na načelu pravičnosti. V smislu tecra principa mora biti tuđi Poljski vrnje-na neodvisnost.
Novi načelnik Poljskega kluba.
Dunai, 15. maja. Poljski klub je v današnji plenarni seji odobril de-mis'jo načelnika drja. Bilinskega. Volitev novega načelnika se vrši 30. t. m. Kot najresnejši kandidat prihaja v poštev poslanec knez Lubomirski, ki je rudi član gosposke zbornice. Imenujeta se še imeni bivših načelnik ov »P. k.<^ krakovskega župana posl. drja. Lea in posl. dr. Lazar-skega.
Nova kriza v gališkem ministrstvu?
DunaJ, 15. maja. V poljskih krogih se govori, da je pričakovati v ga-i liškem ministrstvu nove krize.
Notranjepolitični položaj.
Parlament in vfctia.
Politični informator mariborske yStraže« piše:      Bivše   ministrstvo grofa Stiirgkha je stalo na stališču, da parlamenta ni treba in da vojni čaši zahtevajo, da je vlada obenem postavodajalka, izvrševalka in nad-zorovalka.    »Podaniki« morajo mol-čati in uhodati. Po ustavi je seveda stvar drugačna:    Postavodajalci so cesar in ljudstvo, med katerima vlada saino posreduje:    izvrševalka je vlada in njeni organi; nadzorovalci izvrševanja so zopet cesar in ljudstvo. Ustavno stališče je torej pre-cej različno od Stiirgkhovega   stali-šća, ki je v pravem pomenu besede absolutistično.    Največjo podporo je našel Stiirgkh v nemških radikalcih, l:aterim so se polagoma     pridružili ćeli »Nationalverband« in kršćanski socialci. Vsa ta zarota proti ustavi ni hotela parlamenta. — Z d i s e, d a se  pripravlja j o  zopet  ena-kc   razmere.   Ministrstvo   Clarn-Martinie očividno ni kos nalog!, ki jo je prevzelo. C. kr. urad za prehrano, kaierega vodi tiofer. je skoro pcpol-noma odpovedal.     Notranjo politiko presoja ministrstvo le po čeških raz-incrah in sicer jo gleda skozi očala čeških Ncmcev. Zato so vse druge narodnosti, ne izvzemši Poljakov in alpskih  I^erncev, nezadovoljne. Ve-likanska butara zri ministrstvo     sta justični minister Schenk in finančni minister Spitzmiiller, ki zaradi svojega nastopa v Kranzovem    procesu naravnost   izzivata   opozicijo  parlamenta.       Razmerje     med   socijaldemokrati in ministrskim      predsedni-kom  je  skrajno  napeto  in   socialde-mokrati pripravljajo zanj  hude parlamentarne napade. Grof Clam-Mar-tinic  je  še  star  nasprotnik  splošne in enake volilne pravice, na kateri bazira sedanji parbment. Za to nima grof Clam-Martinic prav nobenega interesa na parlamentu,     na-sprotno, njegovim intencijam bi bolj odgovarjalo, ako bi ga ne bilo. Za to tuđi dejštvo, da Clam - Mar-tinic drži še vedno križem roke in ne išče nobenega stika s parlamentarnim!  strankami. — Kakor Stiirgkh, dobiva tuđi Clam-Martinic v svoji averziji proti parlamentu    največjo  oporo pri  — nemških radikalclh in posredno pri vseh nemških strankah. Natipnalverband nudi po krivdi  radikalcev  sliko največje razdrapanosti in onemoglosti. Človek se z vsemi silami mora upirati proti čustvu sramu, ako pomisli, da bi to naj bila vodilna stranka našega parlamenta. Kršćanski socialci so sicer edini. toda mirna stojijo ob strani. češ: Mi smo za parlament, toda   če ga ne bo, si umijemo roke. — Čast in ugled Avstrije zahteva, da smo v seđanjem času na znotraj krepki   in močni, kakor so naše fronte na zu-naj trdr.j in nepremagljive. To za-hteva naš interes ne samo nasproti sovražnikom,  ampak  tuđi    nasproti našim  zaveznikom.      Čim  močnejši smo na znotraj. čim bolj edini in solidarni, tem več velja naša beseda v krogu zaveznikov. Mir nam koraka nasproti in za to se borno tuđi z za-vezniki   imeli  marsikaj  domeniti.  V teh trenotkih ne smemo nuditi sliko cnemoglosti in oslabelosti. Za to je nastopanje nemških strank, posebno nemških radikalcev, v seđanjem tre-notku avstrijskim interesom na škodo. Vlada p a, k i tiho p o d p i r a nemškoradikalna  prizade-v a n j a,    ne  zasluži  p o d p o r e avstrijskih  strank,  ampak njih  odločno opozicijo.    —• Važni, kritični trenotki se nam bli-žajo. Gotovi krogi hočejo drugikrat ubiti parlament. Toda mi upa-mo. da bo avstrijsVa misel zopet prc-magala ovire.     Ze velikokrat smo obupovali, toda nazadnje se je šc vsakikrat    pokazalo, da Je Avstrija močnejša kakor osebe, ki imajo za njo malo zmisla, a v njej veliko be-sedo.
Vprasanje ?ugoslt)vanskega ministra.
O eventualnem imenovanju ju-^roslovanskesra politika za ministra se strinja z naziranjem našega lista tuđi hrvatsko časopisje. Tako pišejo k at ol i šk e » Nov ine«:
»Za Hrvate i Slovence, koji irnadu da biju tako žestoku borbu za svoju narodnu eksistenciju na dvije fronte: prema sjeveru i jugu, ne će biti gotovo od nikakove koristi, ako ude u ministarstvo jedan ambiciozni čovjek. Prije nego li se ispune pravedni zahtjevi slovenskoga i hrvatskoga naroda u monarkiji, ne smiju si slovenski i hrvatski poslanci vezati ruke zlatnim lancima i težiti za visokim stolicama. Misao na južnoslavensko ministarstvo neka se za sada skine s dnevnoga reda, a na mjesto toga neka se nastoji izgraditi što veću unutarnju koncentraciju Slovenaca i Hrvata. Ono će prvo koristiti samo pojedincima i možda još jače pocijepati naše narodne redove, a ovo drugo položiti će jaki temelj zgradi narodne slobode i narodnoga
ctran 4.
.SLOVENSKI NAROO«,   <toc 15. —ja 1917.
i I U. stev.
jedinstva slovenskoga f hrvatskoga naroda. Nemojmo se dati ujarmiti od birokratizma i aristokratizma! Narodni duh mora da inspirira svaku našu akciju. Samo ljubav prema općim narodnim interesima neka nam svijetli na teškom križnom putu jborbe.«
Češki podpredsednik.
Dosedanji zastopnik Cehov v pređsedništvu poslane*; 2darsky se je odpovedal tej časti. Čehi bodo kandidirali na njegovo mesto po-sianca   U d r ž a 1 a.
Trst.
Veliko je zanimanje za Trst in njega bodočnost. Nebroj člankov je bilo v listih in izšlo je več brošur, ti-čočih se Trsta v preteklosti in pri-hodnjosti. Alfređ E s c h e r, član go-sposke zbornice, je izdal sedaj v Manzovi založbi spis »Triest und seine Aufgaben im Rahmen der osterreichischen Volkswirtschaft« na 112 straneh, zelo zanimivih in uvaže vani a vrednih podatkov in iz-vajanj:
Trst  v preteklosti.      To poglavje    obsega Trst v sedemnaj-stem in osemnajstem stoletju, prosto luko, čas  do krimske  vojne, priče-tek razvoja: v malem tržaškem pristan išč u je izkazovala plovba že začetkom   19.  stoletja  okoli  4000  ladij z  200.000   registeTtonami     na    leto, sredi stoletja je priplulo na leto v tr-žaško luko okoli 10.000 ladij s 700.000 reg.  tonami.      Ako bi bila Avstrija koncem krimske vojne svojo  bilanco napram  Trsta      pobOžje preiskala,  bi  bila  dobila,  da  potom Trsta so bile razširjene direktne tr-govske zveze države, ki ;le bila do-tlej popolnoma kontinentalna dežela, ne samo v vse dežele      Sredozem-skega inorja, marveč tuđi v Severno mcrje, na Angleško. v severno in južno Ameriko, v vzhodno Afriko    in Indijo. To je bil čas,     koje Trst spadal med prva kontinentalna pristaniščainnjegov promet     ni     zaostajal    za prometom Hamburga.      Komercijalna ekspanzivnost Trsta se je kazala tuđi v tem, da ne čestite stare Benetke, ampak mnogo    šibkejši Trst je imel plovbo na Padu v zaled-ju Benetk do Milana. Trst je rastel in Hamburg je postajal pozoren nanj. Obrambna  akcija pod vplivom  gospodarske ekspanzije Nemčije      na-rastiih severnih      pristani šč      proti mlađemu    tekmecu šega v pričetek druge polovice  19.  stoletja. Ako je reklo 18. stoletje: Mi nimamo nika-kega velikega pristanisča,    moramo si je vstvariti, je bila parola nastcp-nega stoletja:     Mi    imamo   e m -porij,   kateri   moramo     pripraviti  za  ugledno     sredi-šče   svetovne  trgovine.   AH zveze z notranjimi deželami nišo bile prilagođene svrham      svetovnega prometa.  Prva železniška  crta, ki je imela državno srediŠce zvezati z obaljo, to je železnica čez Semernik, je dobila smer v Italijo. Politična in vojaška razmotrivanja so ce-nila bolj zvezo z Benetkami kakor pa ugcdneiše nadaljevanje crte     do Trsta. 2eleznica je bila zgrajena do Nabrežine, ob tržaški planoti in le stranska crta je zvečala na to glavno crto s Trstom. Dolgost proge in neugodne terenske razmere so   se izražale v tarifih in nastale so t07.be o visokili tarifih, ki so oteškočali Trstu konkurenco z drugimi    pristani-Sči.   Transporti iz Stetina. Bremna, Hamburga, Rotterdama in Antwerp-na nišo segali samo globoko na Češko, marveč  v najožje  tržaško za-tedje.     Sueski kanal je prinesel preobrat v svetovnem prometu    in častno je za Trst, da med ustanovi-telji družbe  za Suežki kanal  so bili tuđi njegovi sinovi. (Revoltella je bil podpredsednik   družbe.)       Avstrijski Llovd je raztegnil svoje vožnje    na Indijo in pogajanja med Llovdom in A n g 1 i i o, da bi s!a indijska pošta preko Trsta, kažejo. kako smot-reno se je delalo ob Adriji. Ali zane-marjene    železniške zveze z Ađrijo so bile vzrok, da ni bilo uspeha, ki so ga pričakovali optimisti. Temeljna napaka prevelike dolgosti južno-železniške proge se končno ni dala poravnati tuđi ne s tarifnim zniža-njem, vedno gjasnejši je bil klic po novih železniških zvezah in prišla je planinska železnica-      Opustitev privilegija proste luke, ta žrtev na oltarju gospodarskega pobratimstva z notranjimi deželami, ni smela biti odpravljena s propadom   gospodar-skega razvoja Trsta.
Escher se bavi natozgospo-darskimi nalogami Trsta obširno pod raznimi poglavji in pravi, d a dežela, ki kupuje s tujim posredovanjem, opuščane-precenljivo vabljivo moč za komercijelne odnos a je, katera onostran morja še le vstvari potrebno raz-položenje, ki more dati temelj   eksportu.
Mri to Hita Min
m\y»wnmr.
Ob izredno lepi udeležbi iz vsch slojev tržaškega mestnega in okoličan-skega prebivalstva se je vršil v nedc-ljo dne 13. maja dopoldne v trŽaSkem »Narodnem dotnuc redni letni občni zbor političnega društva »Edinosti«. Zborovanje je otvoril predsednik dr. Josip W i 1 f a n, ki je poudarjal, da se sestaja društvo po dveh letih ob precej spremenjenih notranjepolitičnih raz-merah. Po več kot triletnem presledku se otvori zopet naš parlament. To je uČinek vojne, in sicer nepričakovan uči-nek, kajti tišti parlament, ki se ni se-stajal zaradi vojne, se sestane sedaj zaradi vojne. Vendar je parlament or-ganizem, ki naj bi slonel na svobodni volji ljudstva, in je treba, da ž njim oživi tuđi politično življenje ljudstva, da se oglase ž njim želje in zahteve ljudstva. Delovanje političnega društva se je omejevalo predvsem na aprovi-začna vprašanja. Marsikdo je pač mi-slil: rajši naj skrbi za kruh, za polento, kot pa da se sklicujejo politični sestan-ki. Mislim pa, da je vendarle naša politična zrelost tolika, da jsa ni med na-mi, ki bi ne spoznaval ozke zveze med politiko in kruhom ter dejstva, da le politično delovanje. da je prava harmonija političnih sil dovaja do uspeha v boju za kruh. Vojna je povzročila la-koto, in če se hočemo boriti proti la-koti, vidimo tuđi vzroke, proti katerim se nam je bojevati.
Taj nisko poročilo je podal dr. Ivan Marija Č o k, ki je izvajal: Za nas najvažnejši in najusodnejši dogo-dek, ker smo po njem najbolj direktno prizadeti, je bila napoved italijanske vojne. Slovenci, kakor Jugoslovani sploh, smo od nekdaj v Italijanih videli svoje dedne sovrainike. Zato nas je poleg izdajalskega načina Italije to dej-stvo našlo vse Jugosiovane te monarhije zbrane enega duha na braniku naše svete zemlje. In radostno in zmago-zavestno so naši hrabri junaki hodili v boj, zastavljali svoje hrabre prsi ve-rolomnemu sovragu, čigar kopja so se zlomila ob njih junaštvu in pogumu. Dogodki zadnjih dveh let na soški fronti so zapisani med najslavnejšimi listi zgodovine Jugoslovanov obdonavske monarhije; v njih se z vso jasnostjo zrcali nezlomljiva volja do zmage, do ohranirve skupne domovine, ki jo ho-čemo braniti s plamtečim navdušenjem. Toda politično društvo raditega ni ustavilo svojega delovanja. Njega vodstvo si je bilo temveć svesto svojih dolžnosti in je tuđi v teh težkih časih
—   razmeram primerno — skrbno čuvalo  interese našega naroda    na    teh tleh. Predvsem bi bilo tu omeniti voj-nopomožnega    urada,   ki   se   je z vnemo in uspehom zavzemal za koristi družin vpoklicancev s prošnjami in pritožbami radi podpor in njih z\iša-nje. Sirši javnosti nevidne, a zato  ne manje važne so bile vse one nešte-vilne   intervencije, izvršene po vodstvu  političnega  društva,     odnosno po   posameznih   njegovih   članih.   Ni   se opustila prilika, da se je prosilo, zahte-valo, opozarjalo ali protestiralo, če je to zahteval narodni interes. Sodelovali smo pri odboru javne pomoći in v apro-vizačni komisiji. Politično društvo se je  ob raznih  patrijotičnih   prilika h   poklonilo gospodu  cesarskemu namestniku, da mu sporoči vdanost in zvestobo slovenskega naroda do dinastije. Te prilike so se uporabile tuđi, da smo  gospoda   cesarskega    namestnika informirali o svojih zahtevah in željah, zlasti pa o svojih potrebah na šolskem polju.
Mestna uprava je prevzela v svojo upravo slovenski šolski vrtec pri Sv. Ivanu, a pred par dnevi je ustanovila novega pri Sv. Vidu v mestu. Na intervencijo vodstva političnega društva je pričela mestna občina tržaška pokajanja z Družbo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani radi prevzctja njenih tržaških Šol v svojo lastno režijo. 2ai, se došlej še ni posrećilo, doseći v tem končnega uspeha.
Vsled vojnih dogodkov, ki so se odigravali v neposredni blizini mesta jforiškega, sta se morala premestiti iz Gorice slovenska gimnazija in slovensko u Č i t c 1 j i š č e. Posrečilo se je doseči, da sta se premestila v Trst. Zali bog ni uredba v teh zavodih tako popolna in ne tako na visini, kakor bi to odsovarjato potrebam, zato pa upamo, da se to v doglednem  času
—  vsaj  pred    pričetkom    prihodnjega šolskega Ista — temeltito popravi, za kar naj skrbe poklicani činitelji.
0 priliki poklonitve ene gori ome-njenih deputacij je namestnik obljubil, poskrbeti vse potrebno za skorajšnjo otvoritev slovenskih vzpo-rednic na tukajšnji c kr. obrtni Soli; po zagotovilu gospoda namestnika je v ta namen Že vse pripravljeno. Žalibog se ta prepotrebna šola, ki se je imela otvoriti že z začetkom šolskega leta, kl se zdaj bliža svojemu koncu, še ni otvorila.
Solske zahteve nasproti vladi in ob-Čini so bile doslej med prvimi naš. narodnim! zahtevaml v Trstu. S tem več-jim zaupanjem smo pričakovali njih uresničenja od stran! občine, odkar |e bila vsled razpustitve tržasice^a občin-skega sveta uprava tržaSke občine po-verjena posebnemu cesarskenra komi-sarju. Postopanje c. kr. komisarj« Je po našem prepričanju pri upoštevan|u naših upravičenih zahtev u bralo veliko prepočasen tempo. Žal smo se tndl v tem oosrledu varali v svojih nadah.
Splošno avstrijske no-Uanjc politične r^sacr« n
v teku vojne dosiej nišo razvijale ugodno za Slovane, Parlament ne deluje že od začetka svetovne vojne sem. Vlad-ni sistem se je preveč oddaljil od ustavne podlace in s tem so prišli do učinka enostranski vpUvi nemškega radikalizma, proti katerim je morala na-stopiti zdrava demokratična reakcija. Zedmjenje parlamentarnih oreanizacij, čeških in rusinskih, ter obetajoča se združitev jugoslovanskih poslancev obeta lepšo bodočnost. Iz tega se učimo, da nas le edinost in sloga moreta dovesti do boljših časov.
Tajniško poročilo se je odobrilo soglasno, brez razprave, nakar so bile sprejete sledeće resolucije:
1.   Aprovizacijsko    vpra-sanje. Politično društvo »Edinost« na občnem zboru dne 13. maja 1917 poziva vlado,  da se  z  vsemi  sredstvi za-vzame za odpravo nedostatkov v apro-vizaciji in skrbi tuđi za zgornjo okolico, ki je bila v tem oziru dosedaj ob-čutao zapostavljena. Resolucijo je ute-meljeval dr. Josip W i 1 f a n.
2.  Narodne,    gospodarske, socijalne   in   kulturne   zahte-v e.   Politično     društvo       Edincst <   na občnem    zboru v Trstu    dne 13. maja 1917, izraza prepričanje,    da je toliko radi sploŠnega gospodarskega, socijal-nega in kulturnega napredka,    kolikor posebno radi težkih nalog   bodočnosti potrebno, da se narodnostne razmere, kakor v vsej državi, tako zlasti v teh deželah  urede  čim  prej,  in  sicer    na podlaci ustave v deraokratićnem duhu v  smislu  popolne  enakopravnosti,    ter poziva zato vlado, naj v svojem delo-krosu na vsem Primorskem,   posebno pa v Trstn končno uresniči, v prvi vrsti v uradih in na šolskem polir, prcdpo-goje  za neovirani  gospodarski  in kulturni    razvoj     domače^a    siovenskega prebivalstva.     Revolucijo  je  utcmelje-val dr. Josip VV i 1 f a n.
3.   Z d r už e n j e   jugoslovanskih  narodnih  sil. Politično društvo »Edinost« na občnem zboru v Trstu dne 13. maja 1917 izraza vročo, v vseh delih našega naroda globoko ču-teno željo, da naj se z ozirom na splo-šni politični položaj, v življenjskem interesu    slovenskega    naroda in vsega jugoslovanskega plemena v tej državi —   vsi     jugoslovanski     poslanci     v državnem   zboru  združijo po  češkem zgledu v enotno parlamentarno skupino, ki naj nekvarno strankarskim or?:a-nizacijam služi koncentraciji vseh d! v delu za skupno narodno stvar. I??~cl::-cijo ie utemeljeval Makso Cotič.
4.    Proti            i t a i i j a n s I: i ni aspiracijam    na    južno    slo-vansko   ozemlje. Občni zbor slovenskega političnega društva    »Edino-sti«  za  avstrijsko  Primorsko,    sklican prvič po laški vojni napovedi na   dan 13. maja    1917   v   Trstu,   prosveduje najslovesneje proti pohlepnim    aspiracijam kraljevine Italije na Trst z njegovo, od starodavnih časov slovensko okolico in na ostale ob Adriji ležeče, k avstro   -   ogrski   monarhiji     spadajoče južnoslovanske pokrajine, katerih združitev z Italijo    bi pomenjala ne samo krvavo kršenje narodnostnega načela, temveč bi nasprotovala tuđi njihovim zgodovinskim tradicijam in gospodarskim interesom, ter   izraza   nado, da  se hrabri  soški  armadi  posreči   v najkrajšem   času   izgnati   sovražnika  iz vseh  zasedenih kraiev in osvoboditi I. 1866. od skupne    domovine    od trgane beneške Slovence, ter da se s tem in s preureditvijo notranjih državnopravnih razmer omogoči izpolnitev davne želje našega naroda po združitvi vseh    slovenskih in sploh južnoslovanskih dežela. Resolucijo je utemeljeval dr. Otokar Rybaf.
5.  Preskrba     družin    vpoklicancev,   vdov   in     sirot   In Dohabljencev.    Politično  društvo »Edinost« na občnem zboru dne 13. maja 1917 naglaša potrebo, da se toliko glede podpor   družinam vpoklicancev, kolikor glede oskrbe za vdove in sirote padlih vojakov in za vojne    pohab-ljence    popravi jo    obstoječi     predpisi, tako da bodo prizadeti prejemalf, kolikor je potrebno za življetife posebno v sedanjih težkih razmerah in primerno žrtvam, doprinesenim za obrambo države. Resolucijo je utemeljeval Veko-slav Mrak.
fuli n prinonhl M\
Okrožnica    vsem    županstvom
Goriške. Ooriškemu deželn^mu odboru dohajajo Številna povpraševa-nja, kako je treba ppstopati, da se priđe do plačila za. vojne dajatve, odnosno do povračila škod, izvirajočih \z takih dajatev. Deželni odbor smatra, da imajo občinske oblasti dol-žnost, da dajo vsem prizadetim vsa potrebna pojasnila v svrho, da zamore jo le-ti uveljaviti svoje zahteve in da zamorejo upravičenci, ki ra-bijo denar, čim prej zadobiti odškod-nino in plačila. Občine so pravza-prav v zmislu § 33. zakona o vojnih dajatvah pozvane da sodelujejo s tem, da zbirajo prijave in jih pred-lagajo v daljno uradno poslovanje okrajnira komisijam, ki se v ta namen ustanove.
Sesianek ođUkovaiiili cori&dti ob^nsklh inakcUoaariev in duhovni-kov ▼ AJdovščinL V nedeljo je bil v Ajdovščini sestanek odlikovanih občinskita funkcijonarjev in duhov-nikov ob navzočnosti namestnika barona Fries - Skeneja, dvor-nega svetnika barona Olanza in nam. svetnika Fabianija. Po AtfH bott m> ao stmdi y gbčinaki J
sejni dvorani, kjer je župan Ajdov-Scine g. Kovač naprosil namestnika, naj sporoci na Najvišje mesto izraze globoko abčutene zvestobe. Namestnik je poudarjal res vzorno in požrtvovalno zadržanje prebivalstva in zagotavljal, da vlada stori vse, da se ublaži usoda goriških be^ guncev in bo v času miru, ki ako Bog da, več ni daleč, pospeševala delo zopetne vzpostavitve goriške dežele. Prepričan je, da bodo občin-ski funkcijonarji, ki so ob najtežjih razmerah izpolnjevali svojo dolž-nost, tuđi delovali po tem po svojih najboljših rnočeh za svojo lepo domovino. Lepa slavnost se je zaključila z navdušenim živio-klicem na cesarja.
Seja deželnopomožne komisije za Goriško. Včeraj se je vršila v Trstu seja dežel. pomož. komisije za Goriško, v kateri se je resilo nekaj prošenj za podporo iz krogov po vojni prizadetega prebivalstva in so se dovolila pofojiia, nato S2 je bavila komisija z raznimi vprašanji goriških beguncev in so bile odobrene v tem pogledu y Primorju storjene odredbe. Sledil je še razgovor o akciji za zopetno vzpostavitev Goriške.
Spomenica duhovništva v hrvat-skem Primorju. Duhovništvo iz mesta Bakra in okraja je imelo zborovanje, na katerem je sestavilo spomenico, v kateri so obrazložili razmere duhovništva in prosijo vlado in škofijski ordinarijat za denarno po-moč. Spomenica pravi, da katoliška cerkev na Hrvatskem je bogata, ima mnogo milijonov, ali večina duhov-nikov se nahaja v žalostnih razmerah, samo nekateri bogatijo, kar pa gotovo ni želja niti nakana cerkve. ki nosi častni naslov »optima mater« (najboljša mati). Eni žive v razkošju, drugi trpe bedo. Prvi tiče v grehih, zanemarjajo stanovske dolžnosti in služijo protinarodnemu sistemu. Episkopat je prevzel dolžnost, skrbeti za duhovnike, da ne bodo trpeli. To stanje se protivi tuđi naukom Kristovim in je proti geslu: edinstvo, bratstvo, svoboda. Krščanstvo je v svojem bistvu demokratično in demokratska načela prevladujejo, zato naj se episkopat ravna po njih in stori svojo dolžnost.
Za deželnega tajnika mejne gro-fije Istre je imenovan dr. Ant^n P e -c h o t s c h, redarstveni svetnik v Trstu, za podtajnika c. kr. nam. kon-ceptni praktikant Radovan Kun-d i ć z Volovskega.
Premeščen je okrainl komisar in začasni voditelj koperskega okr. glavarstva Leopold vitez K1 o d i č-Sabladoski k namestmštvu v Trst, vodstvo okrajnega glavarstva v Kopru je poverjeno okrajnemu gla-varju Pavlu Mosettigu in okr. glavarstvo v Lošinju Ernestu baronu Weissenbachu.
Županstvo Bovec, sedaj v Ra-dovljici, poziva nastopne begunce, da naznanijo svoje naslove: Andrej Brzine. Bovec 293, And. Strasutgitl Bovec 245, Fran Komac, Dvor 10, in Ana Mlekuž, p. d. Mlinarica, pod Turo. Dobiti imajo denar za zaseženo blago.
Iz ruskega vjetništva priše Fran F i 1 e j in poroča, da se nahaja v kraju Balašov, zemska uprava, gu-beniija Saratov, ter želi izvedeti, kje se nahajata Karolina in Anton Fi-lej iz Višnjevika št. 69, pri Kojskem v Brdih.
Iz Odese, iz »daljnje tujine«, po-šiljajo prisrčne pozdrave prijateljem in znancem v domovini: Stefan Požar iz Lonjerja (v Rusiji od juni ja 1916.), Jurij Marinič iz Vedrinja pri. Gorici (od oktobra 1915.), Karei Makne iz Pevme pri Gorici (od junija 1916.), Fran Kravos iz vipavskega Križa (od junija 1916.), Gabrijel Le-ban iz Prvačine št. 42 (nad eno leto), Anton Minka iz Trsta (od junija 1916.). Fran Kenda iz Volč pri Tol-minu (od junija 1916.), Josip Lavren-čič s Katinare (od aprila 1915.), Josip Kinkela iz Rakovca v Istri (od oktobra 1915.). Anton Valentinčič s Kanalskega vrha (od junija 1916.), Angelj Fajt iz Trsta (od jimija 1916.). Vsi so zdravi in so zaposleni v neki tovarni v Odesi. — »Ed.«
O RocinjcitL Mini Kogoj (2oro-vemu) iz Ročinja, sporočam naslov njegove žene: Amalija Cogoi. Pro-fughi, Cordenons, Udine, Italia. Pri njej so vsi trije otroci. Imajo se dobro in so zdravi, le v velikih skrbeh so radi svojega očeta, oziroma mo-ža. Miha Kogoj (ali kdo drugi) naj mi naznani svoj naslov, da mu poš-ljem tri dopisnice njegove    družine.
—  Z Žorovimi so še sledeči Ročinj-ci:      Muterjevi    hčerkf,  Matjonovi, Manderlevi,  Dragarjevi, Gomilerje-vi, Avčanovi, Fagrukovi,   Adamčevl, Mušcevi. Grednikovl Malnčevi, Co-lievi, Sekovi, Lahovi, Lukčevi, Pa-velnovi itd. Navžerjevl in Durjavovi so v Siciliji, kakor tuđi več dragih.
—  Ivan Kune, Batuje, p. Crnice, Goriško.
Nesreča v tujinf. Iz Dunajskega
Novega mesta nam pišejo:  Dne 9.
i L nu *v#6cr ob 8. uri Je mmžSk lOotni
mladenič Tone Mozetič, sin prožne-ga mojstra g. Antona Mozetiča, ki je vsled vojnih razmer pred dvemi leti bil prestavljen iz Gorice v Dunajsko Novo mesto, — svojo acetelinsko luč pri kolesu. Pri delu je, da bi bolje videl, prižgal vžigalico in s tem provzročil eksplozijo nabranih pli-nov, ki ga je stala mahoma mlado življenje. Padel je namreč vsled eksplozije na neko železo, ki se mu je zapičilo pri levem očesu v belo in je po poldrugi uri umri. Njegov pogreb, ki se je vršil 12. t. m. popoldne v Lavtaszentmiklos«, prvi postaji na Ogrskem, oddaljeni 5 km od Dunajskega Novega mesta, je pokazal, kako priljubljen je bil vri slovenski mladenič v tukajšnjih krogih. Bodi mu lahka tuja zemlja. Cenjeni rodbini Mozetičevi pa naše prisrčno sožalje!
Smrt nemškega momaria v Pu-!ju. V Pulju je umri delavec v tovarni za mornariške stroje K a i s e r kot žrtev neke nesreće, kakor poroča «Po!aer Tagblatt«.
Dalmacija. Komisija za dalmatinsko železnico je končala svoje delo in sklenila, da se zgradba želez-nice pospeši z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Železnica more biti dogra-jena do poletja prihodnjega leta. — Iz Bola na Braču poročajo, da odkar je bilo meso postavljeno pod zaporo, mu je poskočila cena na. 12 kron za kilogram. Za ribji lov so jim poslali dva vojaka, ali ker sta po pokliču čevljarja, so ju poslali nazaj v Split. — Krasni otok Lokrum pri Dubrovniku prevzame nadvojvo-dinja Jeiisava, poročena kneginja VVindischgraetz, hčerka pokojnega prestolonaslednika Rudolfa, čegar last je bil Lokrum. Otok je bil izn> čen dominikancem, ko je bila nad-vojvodinja mladoletna. Ti dobijo sedaj odškodnino za poprave in vzdr-ževanje. — Deželna sodnija v Zadru je odredila zaplembo premoženja Drag. Jugoviča, ki biva že 22 let v Neuseelandu, radi izdajalskih del, storjenih v vojnem času.
Svojega sina Jožefa išče Franc Mavrenčič. Sin Jožei je pobegnil ob zavzetju Gorice in se dosedaj ne vć nič o njem. Kdor bi kaj vedel, naj blagovoli naznaniti Francu Mavren-čiču, sedaj k. u. k. Baukomp. 2/27, Feldpost 440, ali pa »Posredovalnicl za goriške begunce<^ v Ljubljani, Dunajska cesta 38/1.
Družino išče Franc Mavrenčič, iz Gorice, sedaj Ver. Res. Spital des Roten Kreuzes, St. Leonhard bei Graz, sestoječo Iz soproge Magdalene in sinov Franca in Cirila. Kdor bi kaj vedel, naj blagovoli naznaniti na gorenji naslov ali pa »Posredovalni-ci za goriške begunce« v Ljubljani, Dunajska cesta 38/1.
Begunska družina, sestoječa 3z 4 delavskih moči, išče kje primerne-ga dela, naj raje na polju. Blagohotne ponudbe naj se blagovolijo poslati na »Posredovalnrto za goriške begunce« v Ljubljani. Dunajska cesta 38/1.
VI. vojno posojilo.
Že šestič pozivlja država kapitaliste in Štedilce na podpisovanje vojnega posojila. Ker se to zgodi že šestič, je pač naravno, da kaj novega o tej stvari ni več mogoče pisati. O pomenu vojnih posojil za državo in za narodno gospodarstvo in o koristili, ki jih imajo od vojnih po-sojil podpisniki, se je že povodom prvih petih vojnih posojil toliko raz-pravljalo in je bilo vse tako natanč-no in prepričevalno razloženo, da ve vse to tuđi že najpriprostejsi čitatelj lista.
Naj le nikar nihče ne misli, da bi bilo vojne kmalu konec, če bi ljudje ne podpisaii vojnega posojila. Tako govorjenje nima podlage. Denar, ki ga dobi državna uprava na novo vojno posojilo, je v resnicl že izdan in vojna bi se nadaljevala, tuđi Če bi vojno posojilo nič ne neslo. Ati-gleška ni poldrugo leto niti najmani-šega vojnega posojila razpisala, a to je ni oviralo, da je izdala milijarde za ustanovitev armade in da je pripravila ogromno mnogo dragocene-ga vojnega materijala. Centralne države imajo najboljšo voljo za mir, a ker nasprotniki nočejo miru, je treba pač vojno nadaljevati in napeti vse sile, da se pospeši in čim prej konca. V prvi vrsti je to naloga armade, a armadi mora pomagati vse prebivalstvo, ki to najlaglje stori s podpisovanjem vojnega posojila, ka-tero ima ravno namen, zagotoviti armadi kar potrebuje za nadaljevanje vojne. Podpisovanje vojnega posojila je toliko laglje, ker je vendar očivid-no, da pojemajo moči naših sovraž-nikov. Rusija je onemogla, Italija se ne more ganiti — zmaga centralnih držav je torej zagotovljena. Zato pa kličemo vsem patrijotlćno mislečim Ijudem, ki imajo kaj denarja: Pod-piSite šesto vojno posojilol________
Zahteva dneva:
podpisnjte 6. vojno posojilo.
112. §tev.
.SLOVENSKI NAROD-, dne 16. maja 1917,
------------------
Stran 5
Zapor zaradi davkov.
Dr.RobertKetmavner,
(Dalje.)
Da se pa more pojmiti dalekosež-nost novih odredb, treba jih je praktično poizkusiti. Navedel bom v svrho boljšega razumevanja precej težavne materije par slučajev.
Obrtnik, ki dela z enim pomoćnikom in tremi učenci, dobi od davčne oblasti poziv, da poda napoved za do-| hodnino. Najprej se oglasi pri davćni oblasti, da bi mu to odpravili tam. — Vprašan, koliko je zaslužil prejšnje leto, pove, da nima knjig. Opozorjen, da I potem sploh ne more dati napovedi na uradni zapisnik, ker ne ve povedati za to napoved pGtrebnih števiik in je napoved brez števiik neveljavna, ker se mora napraviti po predpisanem obraz-cu, — odide. Med potjo sreča prijatelja in mu pove, kje da je bil in kaj se mu ie reklo. Ta mu odgovori, da naj finaneo kar na miru pusti, da je to še najboljše, ker gospodie nimajo radi, ako se jim da dosti dela s pisanjem. Vesel tega sveta, ki ga resi vse skrbi zaradi zahtevane napoveui, vrže poziv stran in je prepričan, da je stvar v redu: bodo že napravili brez njega, koli-":o ima plaćati.
Ta mož je v hudi zmoti. Res je, da tuđi pri davčni oblasti ne Ijubijo nepotrebnoga pisanja, a to ne seže tako da-!eč, kakor je menil znanec svetovalec. Minilo je šest let, cenilna komisija je ocenila dobodke iz obrti vsako leto na 400 K in mu je predpisala 61 K 30 vin. dohodnine. Ker pa trdovratno ne da nobene napovedi, dobi davčna oblast povod, da začne zadevo preiskovati in priđe do zaključka, da ima mož morda veČ cohođkov. Ker na ponovni poziv zoper ni odgovora, dostavi se mu po-vabilo, da obstoja suin davčne zatajbe v letfii 191?. do 1917. . . . Kaj pa to? Kaj pa hGčejo? V svesti si svoje dr-žavljanske poštenesti leti revež v urad m pove Se enkrat odločno, da nima knjig, da ne more držati zaradi davka-rije knjigovodje, ker mu obrt ne nese tolikf. Ta ie pa že v pasti. Ker ne more
služiti s številkami in ćelo sam prizna, da ne more tega, ugotoviti se mora dq-liodek uradno na podlaci uradnih pri-pomočkov. Zasiišijo se izvedenci, ki cenijo ta dohodele sedaj kar pavšalno za nazaj na 4000—5000 kron lerno. Davčna obla-st vzame tedaj ncvprečni znesek, aritmetično sredino 4500 kron, davek 79 K 50 vin. in za leti 1916. in 1917. vojni pribitek 15 odstotkov, to je 11 K 92 vin. Izračuna se začudenemu davkoplačevalcu kar na hitro, da je zataji! v letih 1912.—1917. dohodke po 4500 kron na leto in da znasa zataibi izpostavijeni znesek za leta 1912—1915 po 79 K 50 vin., za leti 1916—1917 z vofnim pribitkom po 91 K 42 vin., sku-paj v šestih letih 500 K 84 vin. Na oci-tek, da napovedi ni predložil nameno-ma, da se odtegne pravilnemu obdav-Čenju. odgovori naš davkoplačevalec, di mkakor ni imel te^a namena, da je plačeval davek vsa leta. To je njegova druga zmota v isti stvari. Davčna oblast mu predpiše kazen in sicer: pet-kratni znesek prikrajsane dohodnine, tedai  znesek 2504 K 20 vin.
Mož je seveda v silnih skrbeh, vzame odvetnika in napravi pritožbo. Druga instanca mi! izpreglcda en del »mi-lostno«, zoper to se nima vec naprej pravice priložiti. Samo pot na upravno sodišče mu ostane.
Pritožba mora iti naprej. Upravno sodišče jo po enem letu Čakanja — odbije. V razlogih je rečeno: Brez name-na človek ne stori in ne opusti ničesar. Pritožitelj sam ni mogel v preiskavi trditi, da bi bil napovedi opustil iz ka-kega drugega namena, nego iz namena davčne prikraišbe. Drugega namena se tu sploh misliti ne more, da bi bil pa pusti! napovedi kar pet let zaporedo-ma brez vsakega namena, to se ćelo ne more smatrati, ker se iz zagovora ob-sojenca razvidi, da je umstveno popol-noma zdrav ... Da bi zatajba bila tuđi sposobna, oškodovati državo, tega pa zakon ne zahteva nikjer . . .
Tako upravno sodišče. Ako bi bil znesek Ie malo višji. da bi presegal vsoto 600 kron za vseh pet ali šest let, ali ako bi se prciskava raztegnila na dve leti več, in ako bi zadevaia dobo po veljavnosti nove naredbe, recimo leta 1918.—1924., zapadel bi bil mož še kazni zapora do treh mesecev .. . Raz-merje med krivdo, uspehom in kaznijo se nam zdi iz stališča zakonodajalca, će lege ferenda, nekoliko prenaDeto. Ali ne bo upravno sodišče prisiljeno, svojo judikaturo revidirati? Dosedanja praksa ne pomeni ničesar drugega, ne-?o presumiranje namena od strani davčne oblasti. Namen se direktno sploh ne da dokazati. Ker se pa mora vsak zakon tako tolmačiti, da obdrži ve!javnost, se mora dati davčni oblasti prosto razsojo. ugotoviti ta namen iz danih okoliščin. Tako argumentira upravno sodišče. Posledica tega je, da ie v zgorai navedenom slučaju obdol-žencu vsak zagovor vzet edino dokaz H mu Še ostal. da je na umu bolan . . . Pri takem tnlmačenju pomanjkljivih zakonitih določi! se nam ne zdi na me« ?tu statuiranje zaporne kazni za navad-no zatajbo.
(Dalje prlhođnjit)
Naši sovražniki hofejo Avstrifo razbiti. Hočeš li k temu pripomoći. Ne, ne, ne!
fožpuij 6, nju poMjito.
Dnevne vesti.
—    Odlikovanje za vojso posojila. Vojni križec za civilne zasluge 2. razreda je dobil ravnatelj ljubljanske podružnice Prometne banke go-spod H.Debevec.
—  ZlvnoMenska banka, centrala v Pragi, je zase in za svoje podružnice podpisala 15,000.000 kron    Se-štega avstrijskega vojnega posojila.
—  Češka Industrijalna banka je podpisala za lastni račun 6,000.000 K VI. avstrijskega vojnega poso-ila.
—  Kmetska poslanica Ijubljan-ske okolice v Ljubljani     sprejema podpisovanje VI. vojnega     posojila pod pogoji kakor oficijelna mesta.
—   Koncert Vušković.     Včeraj nam je nudila »Glasbena Matica« v veliki dvorani hotela »Union« zopet velik umetniški užitek. Prave umet-nosti tako poželečemu  občinstvu je bila dana prilika za dve uri vdajati se najlepšemu užitku. Koncertiral je operni pevec, prvi baritonist hrvatske opere  v Zagrebu gosp.  Marko Vuško v i ć, tuđi našemu koncert-nemu občinstvu že znan in od njega mnogo občudovan zaradi      lahkote, elegance in v najnižjih kakor tuđi v visokih legah izredne zvonkosti svojega  organat obvladajoč  svoje  partije  z  umetniškim  razumevanjem  in globoko čustvenostjo. Spremljal ga je na  klavirju  z  virtuozno spretnostjo profesor hrvatskega konservatorija v Zagrebu, koncertni pianist      g. Žiga Krauth. Koncertno občinstvo, ki žal vsled izrednih razmer m nepričako-vanih dogodkov zadnjih  dni  ni  po-setilo koncerta v oni obilni meri, kakor je bilo z vso gotovostjo pričako-vati, se je takoj pri prvi pesmi, Ivana pl. Zaica: »Noć je tiha«, zavedlo umetniške kvalitete, ni štedilo s svojo pohvalo, ki je naraščala od točke do točke ter imela pri zadnjih koncermih točkah značaj frenetičnih ovacij. Pri izvajanih arijah iz Zajče-ve  opere  »Zrinski«,      Cajkovskega »Onjegina«, Delibesove  »Lakmć«  in drugih iz oper vzetih točkah, se je gotovo v mnogih poslušalcih    pojavila živa želja, videti in slišati gosp. Vuškovića na odru v živi  okolici, ki daje arijam sele pravo življenje in barvo. Upajmo, da tuđi to še dočakamo.
—    Gostovanje opernega pevca ten trista Kralj, hrvatske opere iz Zagreba v Ljubljani.     Prihodnji petek borno imeli v Ljubliani zopet izredni glasbeni užitek.      Slovenski      rojak operni pevec kraljevske      hrvatske opere Josip Riiavec gostuje v Ljubljani. Z g. Rijavcem nastopi zagreb-ški koncertni pinanist g. Sim^n, ki je v Ljubljani še v najholjŠem spominu, in moški zbor. Spored: I. Nikolai: a) Romanca Feutona iz  opere  »Vesele žene windsorske«;    b) Kr. Barano-vič: Nocturno, zL M. Sachs: »U vrtu«, pesmi poje $?. Jos. Rijavec. — II. a) F. Chopin: Balada; b) A. Rubin-stein: Capricio, igra na klavirju koncertni pianist g. Sim^n. — III. a) A. Lajovic: Pesem starca, b) A. Lajo-vic: Serenada. c) Q. Verdi: Arija AI-freda iz opere  »La Traviata«, poje g. Jos. Rijavec. — IV. a) E. Adamič: vFranica--'. b) O. Dev: »Še ena«, c) Križkovski: »Utopljenka, poje moški zbor. — V. a) A. Thomas: Arija iz opere »Mignon«, b) Q. Pucini: Arija iz opere -Tosca«, c) G. Verdi: Arija iz opere »Rigoletto«, poje g. Jos. Rijavec.  — Začetek točno  ob    8. uri zvečer. — Cene sedežem:  Lože:  I. nadstr. po 5 K, v pritličju po 4 K, v II. nadstropiu po 3 K (za vsak sedež v loži). — Rezervirani sedeži: I. vrsta 3 K, II. do IV. vrsta 2 K 50 v. — Balkonski sedeži:  I. vrsta 3 K,    IT. vrsta 2 K 50 v, III. vrsta 2 K. — Par-terni sedeži: I. do III. vrsta 3 K 50 v, IV. do VIT. vrsta 3 K. VIII. do IX. vrsta 2 K 50 v, X. do XI. vrsta 2 K. — Galerijski sedeži: I. in II. vrsta 1 K 30 v, ostale 1 K. — Stojišča 60 vin. — Sedeži so že v predprodaii     pri blagajni v deželnem gledalisču.
—  Slavnega češkega mojstra Ja-rosiava Kociana koncert v Ljubljani. Češki narod je podal veliko število takih umetnikov, ki nišo samo v kulturi svojega naroda, temveč tuđi v svetovni kulturi veliki umetnlki svojih strok. Posebno v glasbi je češki narod eden prvih sveta. Ustvar-jajoča sila glasbenih genijev Smetane.  Dvofaka, Novaka  in  izvajajocih velikanov Kociana,    Kubelika,    On-dfička je tako neoporečna, svetovno pomembna, da jih noben drug narod zapostavljati ne poskuša in ne more. Čislajo in Ijubijo jih povsod, ka-mor prinesejo blagodejni vpliv velike čiste  umetnosti.  Eden takih  velikih genijev, ki navdušijo človeka in ga dvignejo v višje sfere idealizma, je mojster Jaroslav Kocian. V sredo, 23. maja. priđe v Lj ubijano in priredi samostojni koncert. Ze danes opo-zarjamo naše občinstvo na ta koncert. Ravno danes, v težkih časih, tembolj hrepeni človeška duša     po ntešefiju blažilnega idealizma in po-mirjenja s čistimi harmonijami.     — Vstopnice za Kocianov koncert sfl
pričao danes prodaja ti v trafiki     v PreŠernovi ulici.
—  Kanitverštan.    Po mestni že-leznici se sliŠi že kaj časa izkliceva-nje novih imen trgov, ulic: Marien-platz,    Hauptplatz,      Ambroschplatz itd.      Baje je obratovodja železnice, neki inženir, izdal povelje, da pre-vodniki kličejo ta imena tuđi v nem-^kem jeziku. Revizorji  imajo nalog, da pazijo, da se to tuđi točno izvršL Če se spomnimo nekoliko nazaj, kake preglavice so nam delali ljubljanski ulični napisi! In zdaj z enim zamahom gospoda obratovodje mestne železnice, pa je stvar rešena. Toda Imena      ljubljanskih ulic so lastna imena, ki se niti uradno ne dajo prevesti — kdor se piše Bar ni gospod Medved in Ambrožev trg je pač Am-brožev trg in ne Ambroschplatz.
—    Oćdaja    usnja   Čevljarskini mojstrom   v    Liubljani    In   sodnem o kraj u ljubljanska okolica.   Cevljar-ski mojstri v Ljubljani, ki si hočejo kupiti usnje, naj se zglase zaradi ti-skovin za potrdila o prejemu usnja pri zadružnem načelniku gosp. Karlu Kordeliču v Ljubljani,    Rimska   cesta 5, čevljarji    iz sodnega    okraja ljubljanska okolica pa pri gosp. Ivanu Kranjcu v Spodnji šiški hiš. št. 4 (tik cerkve).
—    Uporaba železnlc za civilne osebe v Rooiuniji. Uporaba želez   c za civilne osebe v Romuniji    je do prekHca prepovedana in vožnjo do-voljuje izjemoma Ie vojaška uprava. Tozadevne    prošnje je pošiljati    na trdnjavsko poveljništvo v Bukarešti in pa na c. in kr. etapna poveljništva v Avstriji in Nemčiji. Le te oblasti so upravičene,  izdajati  tozadevna    do-voljenja ter konstatirati, če je poto-vanje nujno    potrebno in v interesu zaveznikov. Le na podlagi tega do-volila izdajaio potem vojaske želez-niške  uprave vozne  listke. Kdor bi bil zasacen, da se brez takegfa dovo-Ijenja vozi, priđe v kazensko    pre-iskavo.
—  Nezgoda.    Na glavnem kolodvoru je pritism'la lokomotiva 641et-nega strojnika    Frana    Moliorja tako hudo, da so ga morali prenesti v bolnišnico vsled težkih poškodb na spočnjem delu te^esa.
—  Konjska mesnica.   V Spodnji Siški nasproti cerkve na vogiu Jer-nejeve ceste je otvoril danes Miha Knez konjsko mesnico. Prodajalo se bo meso tuđi jutri, na praznik.
Samomor sestre Rdečega križa. V gostilni v vaši Gradec pri rlotiču si je najela sobo 171etna sestra Rdečega križa Ema Novy s Saksonskega in šla kmalu k počitku. Drugi dan so jo našli mrtvo; pustila je pismo, v katerem naznanja svojo prostovolj-no smrt; zastranila se je z morfijem.
Električno centralo namerava graditi tvrdka Woschnagg' v Sošta-nju. Na ta način bi dobil trg z okolico električno razsvetljavo. Centrala naj bi stala ob Paki ter bi uporab-Ijala vodno silo. Prošnja za koncesijo je že vložena.
Na privatnim uČncm zavodu Legat v Mariboru na Dravi se pri-čno s 1. junijem 1917 novi tečaji za stenografijo, strojepisje, pravopisje in računstvo. Tečaji trajajo 4 mesece in nudijo priložnost, se v kratkem času priučiti za sedanji čas porreb-nemu znanju in ročnostim. Prospekti zastonj. Na zavodu je tuđi tečaj za priučenje nemškega jezika. Prijave od 11.—12. ure, Maribor, Viktring-hofgasse 17, I. nadstropje.
ZdraviJišce Gleichenberg odpira tuđi sedaj v tretji vojni seziji svoja vrata trpečemu človeštvu. Slavni zdravilni vrelci in sredstva so prilagođena zlasti kataraličnim obole-njem; otvoritev s 15. majem. Za prehrano gostov so zagotovile oblasti zadostna živila. Promet do postaje vrše vozovi in avtomobili; treba pa jih je naročiti naprej. Zdravstvene razmere so kar najboljše. Zdravilišč-na godba in drti^c razvedrilne zabave. Mati narava je obdarila zdra-vilišče z mnogimi lepotami, kar napravi tuđi v tem težavnem času bivanje nad vse prijetno.
»Ne imel poželjenja!« je lep. v vsakem oziru omembe vreden film, čegar dramatično dejanje nam predočuje raznovrstne senzacije. Pred-vsem je omeniti grandijozno izvedeno katastrofo ladje, nenaden napad črncev in boj z divjimi rvermi v džunglah. Sanjač, vedno zatopljen v svoje misli, ki je nesrečen v svojem zakonu, pripoveduje o svoji strastni ljubezni do žene svojega so-seda, ki jo vkljub vsem skušnjavam, stavljenim ma od nerazrešljive uso-def zmagonosno zatre. Drama se predvaja še danes in jutri, s Katylyn Williams v glavni vlogi, v Kino MeahL
Denarnica s srednjo svoto de-narja je bila včeraj opoldne pozab-ljena na Kongresnem trgu §t 15 v Breznikovi trgovini z muzikalijaml.
AproviiacUa.
t Prodaja petroleja na drobno. Tiskovine za dodelitcv petroleja na drobno so gotove in se dobe pri mest-nem magistratu brczpiačno. Da pa ne bodo imele stranke nepotrebnih potov, uradi pa ne nepotrebnega navala, se občinstvo že naprej opozarja, da naj zasebne stranke ne hodijo po tiskovine, marveč samo v razglasu imenoma navedeni zavodi in obrrniki.
f Na krušne karto brez številk se oddaja kruh v vojni prodajalni Pre-šernova ulica, moka v trgovini 20SD. Severja, Sv. Jakoba trg.
t Izkaznice za moko je oddati pri rnestnem magistratu sele potem, ko se je estanek moke že napovedal in ne preje. To velja tuđi v naprej.
i- Oddaja cene'šega rassa na rumene izkaznice. V soboto popoldno bo oddajala me^tna ar>rovizacija cstiejse meso na rumene izkaznice. Natančnej-ši razpored se objavi v petek zvečer,
t Glas Iz občinstva. Zadnje dni so se izdelovale in prodajale po Ljubljani tako slabe in smrdljive drože, da so se nekateri peki izjavili, da jih sploh ne bodo vec prodaja!!, ker jim zasmrade ćelo prodajalno. Zdravniki so nadalje konstatirali v več slučajih, da so razne opasne bolezni nastale uprav radi uživanja s temi drožmi pripravljene?ia kruha. Kruha je že itak malo, in kam pridemo, če bo še ta neužiten in zdravju docela škodljiv. Merodajne oblasti prosimo, da vso stvar takoj preiščejo in konštatirajo pri izdelova!-cih drožij, kie je krivda.
f Posušeno listje od robidnic kot enakovredno nadomestilo za čaj, oz i roni a tuđi za kavo. Čaja, kave in čokolade ni več dobiti, oziroma kvečjemu po taki ceni, ki jo malokdo zmore. Se-danja nadomestila za kavo pa nišo Ie tuđi silno draga, ampak največkrat nič-vredna in so sleparski izdetki. Za čaj imamo prav ceno in dobro nadome^ti-lo, ki si ga lahko vsakdo pripravi. Tako nadomestilo za čaj je listje od navad-nih robidnic, ki rasejo povsod po naših gozćih. PosuSeno listje od robidnic, z vrelo vodo polito, da izboren čaj. i emu čaju pripisujejo tuđi zdravilno moč pri prehlajenju, pri kašlju, pri n ah od u in je neki prav dobro sredstvo proti napadu po naduhi. Sioveč nemski botanik in drogist dr. Kuntze, ki se je zlasti s po-rabo robidnic pečal, piše o tem pred-ineru to - le: »Posušeno mlado listje od robidnic ima isti okus, kakor čist, do-ber kitajski čaj in ćelo boljšega kakor čaj, ki se v Evropi prodaja. Ker sem pil v Vzhodnji Aziji mnogo dobresa čaja in sem žvečil sveže listje čajnega grma, se moja sodba pač more upošte-vati. V Berlinu sem si pred leti privo-ščil šalo, ki ie pravzaprav bila resna poskušanja. Povabil sem na Čaj učene prijatelje in jim obljubi!, da iih pogostim z najboljšim čajem dveh raznih vrst. Dal sem jim čaj robidnega listja, potem pa pravi čaj ter jih prosi!, naj izrečejo svojo sodbo. Soglasno so dali prednost robidnemu čaju. Seveda sem jim zadevo končno pojasnil.« Pri napravi čajnega listja od robidnic je pa vzeti samo mlado listje, ker le tako da v resnici okusen čaj. Tako mlado listje od robidnic za čaj je na-birati prav zgodaj spomladi, kmalu ko rastlina ozeleni, torej meseca aprila in maja ter je listje sušiti na suh em pa-pirju ali v rešetih, in sicer Ie v senci. Na solneu se listje nikakor ne sme sušiti. Če se vzame prestaro listje, se od njega dobi zagaten in grenak Čaj, kaj-ti kolikor trse postaja listje, toliko več zagatne čreslovine se stvori v njem. Posušeno listje robidnic je potem hraniti skupaj stlačeno v zaprti posodi, najbolje v pločevinasti, kjer se vsleđ pristoplih gliv naprej godi (fermentira) in tako postaja žlahtnejše. razvijajo se dišeče snovi in postaja lažje izluž-liivo. Paziti je seveda, da posušeno listje v nosodi ne prične plesniti. — Gustav Pire,
Velik uspeh vojnega posojila
je poroštvo tastnega miru!
Razne stuait
♦   Kurirka ruskih revolacijooar-
jev. Korespondenčni urad javlja, da je ruski sovet delavskih in vojaskih zastopnikov nastavil za kurirko, ki potuje v Stockholm, gospo Heleno Lurjevo. Gospa Lurjeva je dospela v Stockholm, a ni hotela ziniti no bene besede o ruskih razmerah, češ, da to ne spada v njen delokrog.
•    2enska vas na Francoskem. »Petit Parisien« javlja, da se nahaja
i utkaj kflometrov od mesu Roye x^
Carrepius, ki so jo Nemci letos zapustili in ki je zdaj postala znamenita, ker žive tam skoro same ženske. Res, da prebiva v vaši tuđi trinajst moških, a ti so vsi tako stari in osla-beli. đa iih za maske ni mogoče več šteti. Županja te vaši je 321etna, jako energična kmetska posestnica Dilly, ki vodi sama vse občinske posle in sploh vzdržuje v občini najlepši red. Po odhodu Nemcev je zavladala v vaši največja mizerija, a rečena Dilly je naredila kratek proces, napravila je red, pognaia ženstvo na delo in preskrbela vse tako dobra, da ima vsa vas vse, kar treba in se ji ni ničesar več bati.
* Življenje v Stockhofnra. Zadnje 6ase je mnogokrat čitati všakovrstne brzojavke iz Stockholma, zlasti odkar je nastala na Ruskem revolucija. Koliko je resnice na teh brzojavkah, ni mogoce preiskovati, a da so večino-ma ali popolnoma izmišljene, ali pri-krojene tako, kakor kaže odjemal-cem, o tem že davno nihče ne dvomi. Švedi hočejo pač denar zaslužiti in telegrafirajo Francozom in Angležem, kar bi ti radi čitali, Nemcem in Av-strijcem pa to, kar te veseli. Življenje na Švedskem je po obelodanjenih po* ročilih jako udobno. Tako pestrega internacijonalnega življenja, kakor v velikih stockholmskih hotelih, ni zdaj kmalu kje. Vsega je dovolj. Kruh je bel, pomaranč je dobiti, kolikor jih kdo hoče, dasi so pripeljane iz daljnjega juga, banane z najboljšo smeta-no so najboljši užitek. Nakazil na krompir. na slive, na fižol, na mast — to so neznani pojmi. Pač so vpeljana nakazila na kruh, na malo nakazilo se dobi  jako  mnogo  najboljšega    belega
kruha. Uvedli bodo tuđi nakazila na sladkor in na kavo že zdaj, dasi je blaga dosti v deželi. A zagotoviti ho-^ Čejo s temi nakazili, da se bo z blagom izhajalo do konca vojne in da ne bodo imeli eni vsega govolj, drug? pa nič. Ljudstvo je popolnoma mirno, četudi je splošno mnenje, da je položaj Švedske jako opasen. Med tujci, kar se jih je zbralo v Stockholmu, je največ Rusov in najmanj Nemcev, toda hujskanja ententnih agentov so ustvarila Nemcem jako neprijazno mišljenje. Zgodi se večkrat, da Nem-ce na cesti nadlegujejo, češ, da porabijo preveč švedskih živil in da naj gredo domov. Izobraženi krogi, naj tuđi po veliki večini simpatizirajo z entento, se drže napram tujcem po-( polnoma nevtralno in so na pr. pova-*' bili Reinhardta iz Berlina, da priredi nekaj predstav v Stockholmu. Taktno vedenje domačinov je omogočalo, da sede v čitalniških dvoranah velikib; hotelov pri isti mizi Rusi in Nemci in občujejo med seboj s hladno vljud-nostjo, dočim je znano, da v Luganu v Švicl, koder so tuđi zbranl najraz-ličnejši sovražni elementi, ni med nji-mi nikakega obeevanja. Sodba poro-čevalcev je, da je življenje v Stockholmu jako elegantno in razmeroma ceneno.___________________________
Pri prehiajeniu, influenci, katari h sopil,,astmi v prsih, plućnih m mrzličnih infekcijskih boleznih se tvorijo zagatenje in zapeke, ki se od-pravijo z uživanjem naravne Franz-Josef grenčice, ki milo in sigurno učinku je. broz zlih posledic.________
Darila.
Upravništvu naših listov so poslali:
Za Ciril - Metovo družbo: Flis Anton, iz Laz pri Dolu, 10 K (darovali: Rudolf Ko-smač, postajni mojster juž. želez. 2 K, Karei Petrovčič, adjunkt juž. železnice 4 K hi Anton Flis, postajni mojster 4 K).
Za dljaško podporno drnštvo »Rado-so]«: Ivan Hribar, ravnatelj iz Abtenaua, 50 kron, v počeščenje spomina pokojne ge. Josipine Schumijeve.
Za harmoniko slepemu Slovencu: Martin Sušnik, znani natikalec zastav na Sv. Jakoba stolpu v Ljubljani, 6 kron.
Za zavod za v vojni oslepele vojake: Dr. Anton ŠvigelJ, odvetnik v Ljubljani, 10 kron v kazensld zadevi Ane Gram zoper Marijo Kadunc radi razžaljenia časti, pla-čala Marija Kadunc.
Srčna hvala!
Izđalatetl \n odgovorni urednik:
Valentin  Kopitar. Lasfataa In tisk »Narodne tlskarse«;
Fellerjeve tek pQSpešujoče, voljno odvajaj oče   rabarbarske   kroglice
z znamko
„Elzakroglice^
prineso olajianje.
Predvojne cene: 6 škatlic franko
5 K 57 h. Lekarnar K V. Felkr,
Stnbica, Elzatrg št 238 (HrvaSko).
Cei 100.000 zahvalnih pišem.
Stran 6.
»SLOVENSKI NAROD', dne lb. maja 1917.
112. štev.
z4mM «nld.

GLEICHENBERG
■••  ^"eOj""OJ"r^***"keje"**»                     —^^—.^—_        _
Pvffetae ta vatose Mvs^il delet m| 94 fcfjoMfc- fMfMvOM*         I
Doba zdravim}« U. Nj io 90. Mft     Pilipdrte e* sira«. ImH**.      I
Msjhna hišica
na Vrhnikl £tev. 331, Triaška «1. se prostovoljao proda*    1637
Zgiasiti se je pri Martin a Sloga.
Gospodična
izvežbana   v    šivanju    ter   nekoliko   v
trgovini, iell prlmernega mosta-
Cenj. ponudbe   na   ucravn.  »Slov. Naroda« pod „ftiv&n'e 1630".      1630
Kupim čedno
VILO
x wi**tom v Ljubljani.
Ponudbe na   u^ravn. »Slov. Nar.«
pod „čedna vila 1635".            1635
*
r                                                                        *
Išfce se đve do tri          j
io lin sobe
te raecsče z vpora&o kuhinje.
Pismene ponudbe na uprav. »S?ov.  : Naroda« pod „fnnlf 1632".         1632 S
_----------------------------------------------------------------__ I
P                                                                                                                                                                                                       5
^^ ***        B               t
Tišti, ki je predzadnjo nedeljo pri j t/ečernem dolenjskem vlaku od postaje Ponikve do Ljubliane pomotoma, naj-brž pa nalašč vzel iz posebnega oddelka nov moški dežnik in usnjato rjavo potno taško z različno vsebino, se nujno pozivlja, da oboj z v treh dneh odda v upravništvo »Slovenskega Naroda <, ker ima prizadeti več prič na razpolago in bo po preteloi roka napravil ovadbo na pristojno mesto.                       1628
hMm pisana
okrajna sotaija ¥ Seat Ceurti
v Slov. goricah.
Zdajna plača  na  mesec   100 kron. Prednost i majo stroj eplsci.               1631
Knjigonodje on ItnjigeuedltinjG
le star ej Sa io izkušcoo mo€y vcščo obeh deZdnih jezikov, lit* tvrtta
FR.  ČUDEN,   Ljubljana,
Prešernova ulica Stev. t. =====   Proda mi   ===== isa v Litiji
; enonadstropna, s kletmi, v pritličju so tri sobe
'   in kuhinja,   ravno   tako v I.  nadstropju.   Poleg i  tega še majhen  vrt  za  sedenje   In   zelenjadni vrt in hlev. HiŠa stane K 18.000, hipoteke je na nji vknjižene   12.000 K, ki lahko  ostanejo. Naplačilo v znesku 4000 K zadostujc. Pripravno :  za  penzijoniste,   gostilničarje  in   obrtnike.   — | Naslov pove upravništvo  .Slovensk,  Naroda'. j                                  1625
I Želczostrugarjt
kljucavnicarji delavci in delavke
i
dobe dober in trajen  zaslužek
v Kranjski tovaru za želeauno
v Kamniku.
Velika kriminalna drama v
IIIn© Csntral
v d@želiiem gledallščn. Q'-:- i lilaOilULuul. IU
W Erith Kaiser-Titz v glavni vlogi ~*f
se preSstjvlja ima i srcJo ob 7. in 9. uda, jiM y ietrttk na praznik pa ob pol 11. top., ob 3., pol 5., i., pol t. in 9. znla.
Poleg tega še
izvrstna veselolgra
Kdo poroci mojo tnščo?
Helena Voss v glavni vlogi.
■■H m iiiM 1gaa|—■, polpfkrtta I
• kočija •
u aaa§a krala.      1608
Ponađbe pod „Lafcka  1808" na
upraTHištfo »Slovenskega Naroda«.
B«pl ali ▼ na]em  se  ?zaai6 v •kaliel LinMlaBa
foina ali parna m.
Ponudbe   pod   „Zflg&!C     'J   na upravništvo »Slovcnskega  Narorla«.
galaoterijike strike, zmežna alavenščine ia nemččice, se takol sprejrs«. — V7pra§a se v trcjcv!n5 Baok & Fchl, Slari trj što-;. 3, Ljubljana-             1605
===== ve« —■
J. J. Nagias, temama nohištva
Kongfesrrj trg ^2-
®2M
menstra&ctfs^a ^o^7cza,
zdravn^ko ^rivioročena.
Varu\<* pred pr.hlajenicm, komodna     in    prakt'čna, varčuje    rerilo   in   ostane vedno mehka.   Kompletna parnituia  £ 3 50.  6*50, leta  trpeZne X  7-50, 10, najfinejSe f2 E, porto   95 vin    I^mivaln, aparat za ženske S  8, 12.  16, 20,   25; raznošilja  se d'skretnn.   Eigii.  zaloga Fotokj, Đona! TI 14, Stiegengasse 15,
J«        I
pleskarski !n fiksrskl mc]s!er Ljubljana, Rimska e. 13.
se   priporoča   cenjenemu   občinstru  za vsa v  to široko spadaioča  dela.     1114
Soiid ia in točna -lostrežfca.
I
i
GBSpodle ie im
ki imajo stike s šolami, kloštri, zadruga mi in društvi vseh vrst se lahko posvetio neki predstojeći patrrotični akciji.
Ponudbe  pod |}Verdienst-
itfaimhalt   56 157   a"   ca !
anonč.   eksp.   Jos.   A   Kienreich,   I Gradec, Sackstrasse 4.           1476
l
tuđi   invalide,   na   stalno   dck>   proti   dobri
plači, sicer na boljSa in Štrapacna dela, kakor
ludi za popravila. IfMM EOS, 6«Yl|arskl
mojsler, Zagor;« •■> aavt *!•▼. lit.
Odda m v najem pođ Itrrtnm ■fjoiiitit pogodi, dobro vpel|aaa
G0STILNA
▼ lepezi ?omattUžaem kraj« na DolenJ-skens, eventuetno tuđi na račun. Stanovanje
je mebiovano, za najemnika prosto, istemu stoji tuđi veC polja za  obdelovanje na raz-
poiago. — Cenjene ponudbe  na  upravništvo »Slov Naroda« pod ,tP-  J. S./141S"
=====   Proda a*   ===
ogledalo in več dražega ponifttva radf ciružJnskih razmer- Ogleda se lahko vsa^i dan popoldno na DolenfsHc^ kolodvoru I* nadstr.
1623
„Tt'Ipo Corifalofiieri", izvoz in uvoz deželnih piiđeikov na debelo ponuja nekoliko vagonov
ii'fega dajmaiinskega vi
slet.iiifi sardele, brinja itđ.
Brzojavni   naslov '   ConfalOfllerl,
Zader, Dsimacsia.               1609
vseh vrst io v vsaki množini kupnje vedno ter plačuje najdražje           1202
K   trsovska   tvrdka   X
J. Kiišian, Kranh Gorenjsko.
500 kron!
Vam plačam, ako moj unl-čevalec korenin Rta baluuB ne odnrav? v 3 dneb brez bolečin Vaših kurjih   oće«,   bradavic,     obtUčancer.
Cena lončku z iamstvenim pismom 1.75 K,
3  lonCki   S   4"50f  6   lončkov S 7.50.   Na
stotine zahvalnih pišem in   priznanj.
Seasenv, — Ke£lee(Kasaa)   Postfaeh  I 12 3079OgrskO.                 3663
Slamnate šolne
za dom >■
sfomnfite podplate za ? teilje
aem za6el   Izdelovati na  debelo
ia Vh priporočam, kot nadomestllo
sa drago nsnlene oiratov, posebao
za delo v aobah.           235
PosknsitOi ne bode Vam ial.
tovarna slamnikov v Stobo, poita Doniale pri LlnUfanl.
nny*Spr«taM ee dobre lsarlama "WS
prodajalka
ipMOTftfske streke« Plača po dogovoru. Hrana in stanovanje v niši. A. Su^nili, Lfmbllaaa, Zalaika cesta Mer. 21.   1603
Ml. stražnoister v i.
ie već let v odvetnlftld  pisarnl, iell prisnome alnibe.    1616 Naslov pove  uprav,  Slov.   Naroda«.
Delavci
dobe tako| delo v stroftlni tovaru; SAMSA ćfc Co v Lfubljan«, Metel-
ko?a nlica Stev. 4.     1621
=====   Iznrjene  =====
učenke ifi đelavke
sprelme tako! šivilja Pavlina Bozman, Ilobljana, Zattfika ul. 1.
1629
.             Kupi  se    ——
Fooudbe: Galeva ulica dteY. 2, (v
hiši mestne vojne kuhinje).    1624
Kleparcki BCiii
zanesljiv in dober delavec, se sprejme
tako) ▼ trafno delo.      1579
Alojzii lenžek, ti ubliana
sw. Petra cesta stav. 29.
žili Mm
in hrastov les
Tsaka    razaeinoatl    knpnfe   po
na]Tift|ih oenah Aleks. fioaenberg
6radeey Anneatrasae 22.   15S1
Lep U pt
ae radi vpokllea sinov k vojakom proda« Obsega nad 50 oral. zelo dobre zemlje in kraane gozđo-ve v blizini Beljaka, zelo pripraven za mlekorejo. Vpraša se pri last-nikn Iv. lflosOecker9 Kleče, poita Podravlfof (FSderlach), Koroiko.               1613
■ Ecpimo stare In nove zamaike Iz plntovine v vsoh veli- |
?                         kostlk In mnoilnab kakor tuđi                          |
\ s  probkovo iaganje In sekance   s |
j                                             dalje krog  1000 kg                                      1617  j
f  S*Sh€ AfVO    bloflSl  *^1 istovre<^nega   nadomestila   za lepenje za-g  m 1UJ V||€&    B*VJtt        maŠkov proti gotovini pri prevzetja.
t          Ponudbe z večjimi   vzorci na nakupovalni   biro  probkovib  tOVarn I
; Brnnnersdort In R15sterle na Eger, Sari Slmon, Praga I, Bilek ul. 8. j
Pri Zadružni Zvezi v Splitu
se ima  popolniti nekoliko
mest revizorjevB
Zali te va ae veČIetna praksa na polju zadružništva. Prošnje z navedbo dovršenih studij, dosedanje prakse ter zabtevo plače za prvo leto, naj
se pošljejo na ravaatellstvo Zadraiao v Splita.
Stalna plača se uredi po enem letu skušnje.                         1633
——^— Oficijelno subskripcijsko mesto ——^^~
JADRANSKA  BANKA  PODRUŽNICA  LJUBLJANA
appaja—a pm erigiauMnik pegojik prijave na
iesto avstrijsko vojno posojilo
L Davka prosto 40 lete« 5'/,•.■• ■■nllnnl|rtn irtavse p—•fflo po K 92*50 prlšteHl 57>%bo obrosfl od 1. maja 1917 naprej
fep daj« '/»% bonifikaeij«. Bor toko otrortl toga »oaojlla ie oa 1. aprila 1917 zaaša aanavsa cena le K 91*542. 0. PaTka prosto 5v>y«*m 10 letee 4rtmwm lahtaiaftee po a 94-— priitevši 5'/^/. obrestl oi 1. BM|a aalle te daje '/.% bonifikac^e.
li2. štev.
.SLOVENSKI NARPD% <*bc 16. maja 1917.
Stran 7.
TURUL-CEVLJI
so Mafemelil, Mhr« ia Itp« litftaal, ■* fcmniaU ««d prMtel«
v rjnbliani HENR. SELJAK prderon «1 53.
■------------------------------------------------------------------------------------------------------
Kostanjeve in bukove hlode
kupi vsakomnofino franko vagon         255
Strojilna tovarna Samsa & Co. v Ljubljani.
Vpo§teva se le pismene ponudbe z navedbo cen.
Srbetico, hraste, izpuščaie;
odpravi kar najhitrejše ,JDr. Flescha  rujavo  mazilo"                          I
,                         Mali lonCek K  lbO, veliki K 3—, družinska porcija                 532 I
K d-—. Z dodatkom, kako se uporablja, se naroča pri                         I
:   Or. E, Ffeschs ^ronen-O-rotheke. Raa!> (6y5r>, Ogrsko.     |
Najlepši kras ženske
so lepo oblikovana, bnfne,  trde  gradi.  Gospe, ki se v tem
oziru ne čutijo   popolne, naj  piSejo na Ido   Krause, ki jim   posije
brezplaČno na podlagi od nje preiskušene  metode,  diskreten svet
v svrho pridobitve idealnih, okroglih oblik.            1455
Ida Krause, Potun, (Pressburg), Ognko9
Schanzstrasaa 2« odd. 41.
I                  Offeriram 170 gramov doze
jetrne paštete konserve l.a
I teSfta izćelava a 100 doz..........300 K
I v 15/20 kg po?tnih zabojih, po povzetju, porto vračunjen. Zaboj se zara-I čuna K 3"50.   Manj kot 1 zaboj z 96 dozami se ne odpošilja.  Imam tuđi
I kl@Hase- pečenice in druge mesne konierve. I |    Uvoz  praških  gnjatl   M.   KOHN,    I
161?      ^rega-Zižkov, HavliSekova ul. 16.
Vaiftveno zavaravane
so edino dobre.           isss
K.A. KREGAR, Ljubljana,
Sv. Petra  cesta $t» 2, I. najvetja trgovina efekt. žepnih svetllk In bateril na Kranjskem
Srbeclco, hraste, izpušžaie, 1 kožne boleznl, stare rane]
odpravi  hitro    n  sifturno                    8
jantarsk© mašilo. [
Xe urraze in ne diši. Mali lonček 3 K, veliki I lonček 5 K, družinski looček 9 K z navodilom. I K temu   spadaj, jantarsko milo   4 K.   Izdeluje  I
©ara iinđor, lekarnar, Nagy Koros 30.1
/UBERDER. VSALBE  ||
parfumerija, fotografična manufaktura itd.
~~                                 i OiJtveio tniHnia nrodaia strupov.
Ustanovljena leta 1897.
Jnton I^anc
Ljabijana, Židovska ollca 1.
Cenilci na lazpolago.              Ceniki na razpolago.
VILO
s dvema stanovanjima, kletio m vrtom,   za   28000  kron.   i*«4
BfttalkM. lila Uh, Um*-llaaa, Y#Jm pet.   1498
Usne kite
■aftoljše kakovMtl p« Sv 10v tt, 14 ia 18 kreii; lasse pođlorra Krepp ali Pythoa ia lasaa mre-tica v vseh barv&ii; v,f!EQILu barva za lasa in brada od Đr. Drallea rjuva, t^maarUva ali crna po 2 ti 4 K itd., vsa će solidna, lanaililvo blago priporoća
Štef^n Sfrmssli
Ljubljana, Pod Trančo št. 1.
Pozor! Zaradi vpoMleanfa v vafaika slažbo^anid |« lokal odprt samo sa proda]o blaga tu alcor vsakt dan smaao od t do i ? 1 In « nadolfo od 9 do 11 nr« donoldan.
^uar^F^fliaalBalBVBaVBVBVnBMBVBVDnBVHaVHBVnftlOai £ff/"  Vollka zaloga  najmodomojšlh alamnlkov. -^AS
/ fi|i|i|fp cilindre
v najnovejših fasanah in v veliki izberi
133              ■                         pripr)roča                         ■        w
Itf AM SOKLIĆ.
|^Ž.Prlstni Panama-sla«nlkl od 9 K do »0 K.   .£M
Gonoktein. *  !
NajnovejSe, izkušeno  sredstvo proti a ka tn em u in kroničnemu kapavcu (triperju),   ■ belemu   toku,    cyst!di,    črevesnemu    in mehurnemu katarju i. t. d.
Brez   vbrizcavanja!   O  Gonokteinu    I piSe Zentralbfat f0r gesamte Gy-naikologie     und    G eburtshilf c , Band I, Heft 4, stran 127.                  j
Capsulae antigonorrh. Tanno-Kawa   , Bismuth comn. ali   Gonoktein   vsebuje   i čreslovine raznih  trav (Uvaursi, Rheum-    ! palmatum, Ervthraea   centauri, Menvan-thes triiol.)   Rakor tuđi   smole   Kawa-Kawa,  Kubeba  kiselinu,  Cubebtn,  mali kvantum Bismutha.
Crcslo\,"na kislina je v preparatu kemično spojena, (način tega kemičnega ! spajanja je tajnostproizvajalteva) tako da ; se v želodcu ne spaja z beljakom, a v ; tenkem črevu se ne izločuje žolčna i kislin.i, marveč deluje na sluznico uru- ; genitalnega trakta, kjer se gode take i spremembe na stenah žil, da n^stanejo i za lenkocite nepuščne; s tem se ublažuje ' sekrecija tteniva in zmanjšuje se gnojno iztekanje kapavca.
Izginja tuđi  neugodno   žgetanje pri vodi ka kor tuđi ponehava prisiljena voda /"Harndrang)      in     pomaga      uničevati   j Gonokoke.                                                \
Draženje ledvic, škodljivo delovanje . na sluznico prebavnega trakta ne pokazuje se pri rabi tega zdravila. Tuđi v kroničnih slučajih je konstatirano njegovo dobro delovanje. Relativno je ceno sredstvo, tuđi za siromake.
Lamers (Amsterdam.)       ;
Dobi se v vseh večjih lekarnah.
Skatljica K 6'—.               554   |
Zahtevajtc literaturo in prospekt         !
Ljubi ana : Lokaraa Trnkoxcy,            i
Zagreb : Lakarna .SalTator*, a. L2it-talaaek Jeladiear tra>
Proizvaja : Farmakološko -kemični laboratorij   „HERA*   Praja   Vršovice  552.
Dabavitalf vojnoga aUalatrstva ia ▼ofno - sdravvtveaega   sdrvs^cva.
KRAPINA
Toplice
(■rraako).
tolasaUm   trn  pre-
zatattlfl
Oiht
pevmo ischias.
Oam$^e $lamni^c
=====   v najveiji Izberi priporoča   ===«
MINKR H0RVAT, modistka
Ljubljana,     $tari trg $tet>. 21.     Ljubljane.
»opravHa ne.'censje.                      S04                      Popravila najcanaje.
k.____________________           . .   _ _         _^j
! Sesija sa keSesa!
Priporo^am    cenienemu   občinatvu   avojo   zalogo   sveto vno   znanih
dalje vse kolesarske potrebSiine in mehanKno
delavnico
Ljubljana. Selenburgova ulica 6.                 ^
za pripravo nadomestka jedilnega olja, je izborno uporalien za vsakovrstne 8olate9 če tuđi nima oljne maščobe. — Cena za zavitek K 1.30, po pošti poslan 20 vin. več, Kdor želi rekomandirano pošiljatev, naj do<la še 25 vinarjev.
Poštna naročila sprejema:
Mat. Dežman, Ljubljana, Kopitarjeva ulica št 6.

Krasna izbira bluz. I
Anlonija Sitar
I Selenburgcva ulica 1.
je sklenitev živijenskega zavarovanja pri c. kr. priv. za var. družbi Avstrijski Feniks najugodnejša, kaj ti vojna nevarnost je v zavarovanju tallllj ▼ polnaa absagn VStatag ne da bi bilo k obi taj ni premiji potreba plačevati kake dok lađe.
Družba goji   vsakovrstna   življenska  zavarovanja  po  najnovejših   kom-binacijah  in priznano nizkih tarifih.
Zastopniki   in  priložn stni   posredovale!  po vseh  krajih  sprejemajo se pod prvovrstnimi pogoji.
BrezplaČna in takojŠnja pojasnila daje:
Generalni zasiop c. hr. priu. zauaroualne družtis
„AVSTRUSKI FENIKS"
== v Ljubljani^ Sodna  ulica št- 1. =
Oficijelno subskripcijsko mesto
Kranjska  deželna  banka  v  Ljubljani
«,»!•»« pri!«™ M VL avstrl|sko vofno posolilo *° *«#**>* p^p>
I. Davka prosto 5'jt amortUacljsko držano posojilo po 92-—f
prištevši 5 5% obresti od 1. maj« dalje. — Ker teko knponake obredi tega po«>jil» od 1. aprila naprej, uaša nabavna cena dejanako le 91*34*.
II. Davka prosti 5'H, dne L maja 1927 ¥račlJM driaTHOzakiadiil listi po 93-50,
piiitevfti 5 5% obrcati od 1. na)« dalje
V svrho pođpisovanja vojoega posojOa daje Kranjska deželna banka kOMUUUaa Ia aiaotabaraa posopL
Stian 8
.SLOVENSKI NAROD*, dne 16. maja 1*17.
112. Stcv.
^—
!   PriporoČamo naSm z   gospodipjam   s
KOLINSKO CIKORIJO
iz edlne slovenske g tovarnc v Ljubljani
Gospod, katerl ima  <lj|aMa> ■• raipolago   iC   *•••
iiflo sobo s brano.
Poopdbe   se   prosi   pod HIiO¥M/ 1565" na upraTD. »Slov. Naroda«.
Proda se ii prosto roko
stalno parcelo
V Iijabllanl ca. lO.OOO m2 velika, obstoječa iz travnika in njiv, tik ob kolodvoru, pripravna za tovarno ali drugo, ker se lahko vpelje industrijski tir.                                          1578 Naslov pove  upravu.  »Slov.   Naroda«.

----------------------------------                                                          ■
ćPriporoča cenj. damam tu in na doseli   na   Sunaju   oscbno    izbrane
novosti kjrasmh klobu^ov
= in čepić
finega okusa ?a dime tn defetice.
SC2£*    ^Popravila je spre/emajo.
Žatni  klobuki  vedno v salogt.   !£ZU
$oitdno blago — nijJ^e cene.
J0F~    Dobro obranjen    "VS
pisalni stroj
se proefa               1575
Gradište štev. 151, levo.
Prodaj alka _
izurjena   v   trgovini   s   papirjem,   se sprejme. Ravnotam
komptoristlnja
vešča knjigovodstva, strojepfsja in ste-no^rafije. — Pismene ponudbe pod „St. 1891 1577" na upr. »Slov. Nar.*
od 1 m dolgosti, 10 cm debelosti naprej v debiib in pole-nih kupi po najvilji oeni tvrdka:                   96
J. Pogačnlk, Ljubljana, Mar. Terezi|e cesta 13-
Zaupno blago!
V pari prano in brezkalno
posteljno perje in puh
prtporofa trgovina s potteljnlfii porjom I« puhom
C. J. HAMANN
Uubli8R3f Mestni trg Jtev. 8
Usianovlioiia 1366.                              Ustanovljeaa 1S66.
FC?*OR!   Nereelna konkvrenca prtnaša natrf sa nisko o*no Bapol
ali n;ć oči&ćcno  blago. Tega perfa se drfe pogoato oetaakl ameaa ic i^scaca, ki ivUuJe težo ter blstreao piipomore, da a« rasri|e lo
Učinke In mollL
Anton Bajec
$ nmetni  in trgovski vrtnar
■malja iL p. l lUintn. (i u ukiji ajt|it
c^etlicni salon
ssmo Pod Tranio it. 2
P       !idleg Cavlfarakega mostu.
, Velika  zaloga  suhih   vencev.
Izdelovanie §cpkov, vencev, trakov i. i 1 Znn&n|a naročlla to^ao.
Vrtnarija na Tržaški   cesti  št. 34.
Krasna
birrnsnska darlla.
SretoTcoznaiia Crnaca tnDka.
Nafvotla IzMra
ur9 verižlc, prstanov in :: I epa darila. ::
Posebno veHfca izblra brlVantov.
Vrbi 2a obilni obisk
FR. ČUDEN
Preiernova ulica 19
nasproil franllfk. etrtva v UnMani. /(ajmja izbira prciikii rtjiia »t.
enonadstropna
s trgovskimi prostori, trgovsko opravo, obširnim sadovnikom in vrtom za ze-lenjavo, v večjem kraju na Dolenjskem ob železnici, sedež okrajne sodnije, se po ceni in ped ugodt^Himi pogo/i proda.                                          1418
Pojasnila daje odvetniska pisama Dr« Frana Poček, Ljubljana, Sv. Petra cesta 11.
Prejv C Railai preiv Gorici. I •  |JCSi|IS9 Gorici.
Ljubljana, Stari trg št. 28.
ffigžka io vM*
dvokolssa
s staro pnevmatiko.
Sivalni štrcali, sramof ©ni, oioktrtčBO   topao   RTetllko   že
kompletne od 2 B« Naiboliie baterije.
Poitbtto niska četna sa preprodajalce
Jtfchanicna delavnka
no Starsiu im si 11
v jlhacicevi !rši palcg gc;i^;c kleti.
i dobivate ▼
specljGlni trsouini za milo
Ljubljana
Su Petra mfn 18
Istotam
sve6o, krema za čevljo, toaletna ■tla, pralnl praikf i. t đ.
na debelo in drobnOo
Botri!           Botrice!
&lrmsnt& razveselite z lepim birmanskim dariEom ki se y veUki izbiri in po nizkih cenah dobe pri zsatarju in juvelirju
Aloiziiu Fuchsu,
v Ljubljani, Setenburgova ulica 6, 1592                                           (poleg pnškaiia Ealserja).
A- & & Skaberne
Mestni trg št. 10,


Prevzetje trgovine.
Pođpisani si dovoljujem svojim p. t. odjemalcem in i občinstvu uazuaniti, đa sem 12. L Hl. prOFZOl trgovino !   ivrdko
A. Kune
konfekcija za gospode in krojačnica
z nakupom, in jo bom dalje vodil pod tvrdko
F. POLHEIMER.
Obenem naznanjam,  da   sem   svojo kfOJS^niCO Zd
dame in gospode, Gradište št, 4 zatvorit
ter prosim svoje odjemalce, da mi isto naklonjenost in za-upanje, ki so mi jib izkazali do sedaj, ohranijo v mojem novem lokalu
Dvorni trg štev. 3
pod „Narodno kavarno".
Z odličnim sp os to van j em
Frid. Polheimer
1616                                             kroj»4 » gospode in dame in konfekcljonar.
Oficijelno subskripciisko mesto
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
!■ *tm* )ilnWm v tpBtaf CttoPfp Trik, Sara|ewB9 Gorici (L c. LJablJaaa) la CelJ«
sprejema po oHginalnih pogojlli pojava »•
-------   šesto avstrijsko vojno posolilo   __—
l m i i.57v> Mtiaotti tLwmns»uim-m-itmm vn* imwa trnom mm 11 u-mit-M.
ia dovoijuje v^komw" >Vi?no iMlriMUMlIOb                                                                                                     PojunUft ia t^dEOviae to pri blagajiiah banke na ragpolago.