JAHa/A d An fAscn nedelj in pr a Ani kov. PROSVETA glasilo slovenske narodne: podporne jednote Jssued d aH? except Sundsps and HolidAys - — LETO—YEAR XI. j« $3.00. Kal«W m i.(*oid-cU>i ra.tt.r Jm«wi It. 1»1S. »t t k« i>».t-offle« •t Ckicara. IIUmU, uod«r Um AA at Onimi ot M »rek t. U7». CHICAGO, ILL, PONDEUEK, I. JULIJA (JULY) 1918 Ye«l» •ubacriptioa $3.00 STEV.-NUMBER 153. P+U+* *md AUtrMmd mmAt pmrmit (N*. 140) ***** Wy +m Acl .f OctoW «, 101 T, - HU »> th. P-t OffU. W CkU^, HU..U, Ry or4.r .t A 9. Buri—., Po.,»..ur G-.rJl profitarji grozno odirajo ljudstvo. Zvem«, trgovska komisija obtožuje velemesarje in drog« kapi tali* te požrešnega prof i tarstva. 400% PR0FITA. Washington, 30. jun. — Zvezna trgovska komiaija, ki je vodila Ulrtaiično preiskavo poslovanja rožnih velefkapitalietičnih tvrdk, n včeraj poročala senatu, da ob -; J^feoji v glavnih ameriških industri jah nezaslišano profilarstvo ua ra eun ljudstva. Komisija je obdolžila najprvo pet velemeuarskih tvrdk v Chica gu — Armour, Swlft, Morris, Wil-aon in Cudahy — da ao v zadnjih treh letih izmolzli $140,000,000 dobička. Velemesarji imajo 400 od-stotkov profita. ' / Potem pridejo na vrsto velemli narji, lastniki premoga in truat za I jeklo. Vai ti velepodjetniki so olidolžc-r.i po zvezni trgovski komisiji, da odiiajo ljudstvo s veliko požrešno etjo in na sleparski način brez o žira na eakone, ki regulirajo pro-fftt ob času vojne. Poročilo je povzročilo velijco senzacijo v Wa*htngtonu in kon -gre» bo prisiljen spremeniti dotič-ne zakone in s tem stopiti požrešnim kapitalistom na prste. DESET0D8T0TN0 POVIŠANJE MEZDE DELAV0EM V PA PIRNI0AH. lavsi E U Waehington, D. 0. — Vojni delavski odbor je, odločil, da dobe vci, ki izdelujejo lesno kašo tiskovni papir za deset centov višano mezdo na uro; obenem ^ je pa obrtni konMft prjpojočil,. aa revidira cene za tiskovni papir in doženc, če jih je treba povišati. Povišanje mezde je veljsvno ra levetnajst kompanij, v katerih lelajo člani osmih unij. Najnižja lezda zdaj enača približno 8M !entov na uro in potem atopnje-^aje narašča do 50 centov na uro, ii jih prejemajo najbolj izurjen? lelavci in rokodelci ki izvršuje-}o popravila v tovnrnah. )DNJE POSOJILO SVOBODE BO RAZPISANO NAJMANJ ZA $6,000,000,000. Washington, D. 0. — Vlada tmalu vpraša kongres, da razpi-četrto posojilo svobode, ki bo išalo najmanj $ti,000,000,000. avtoriziranih zadoUžnic jih jc ostalo neizdanffi lc $4,000,000,000 in zakladniŠki department mogoče vpraša kongres, da dovoli Izdati še za $4,000,000,000 zadolžnic, da se lahko razpiše,še večje posojilo kot za $«,000,000,000. V OLE ELRMU JE 1,500 OSEB EEEE STREHE. Cle Elum, Weah. — Velik po-žar je uničil trgovaki del mesta in deaet blokov, kjer prebivajo ljudje. Mestni uradniki cenijo, da je 1,500 oaeb brez strehe, škoda pa znaša nad $1,000,000. Ko jc inhruhoil požar, mo ustavili delo v rudnikih in rudarji vajeni razstreIjevanja, so razstrelili mnogo hiš, da na ta način ustavijoHožar. Po požaru je uničenih 24 blokov. ruska "monarhija" ostala na papirju. Najnovejšol Ekstra! Nemški kaj . zer bo pomagal bolševikom — ha, hal KBREN8KIJ V PARIZU. KOVPBRENOA V INTERESU OTROK Pittaburgh, Pa. — Pod vodstvom župana K. V. Babcocka ln ravnetelja za javno vam«wi Charles B. IVleharda je bila ob drževana konferenca za varat vo otrok bi iz vedenje zakonov zs varstvo otrok. Konferenca jc po-•blaatlla mr. Prlcharda, da pazi ue to, da bodo zakoni izvedeni. tTVI Z ZLOMLJENIM TILNI Oary. Ind. — Kentiel Richard bo okreval, daai ima zlomljen tilnik Trosil jc zdravnike, da ko čajo njegovo šlvljenje. ker trpi Grešne muke. Zdravniki mu eeve-de ni ao izpolpsit šelje in Rkhard ae odej nahaja na polu okreva- London, 30. jun. — Najnovejša depeša iz Curiha se glasi: Nemški listi poročajo, da so nemška vlada pripravlja za intervencijo v Ruai ji. Namen Nemčije je pomagati niakaimalistoiu (bolševikom) in pomočjo njihovih čet- narediti mir in red v ruski republiki. (Ta vest je pa krona vse konfu-zije. Najprvo ao poročali, da nemške čete pomagajo kozakom v boju proti bolševikom, ki ao že etr-mogla vi jeni in namesto aovjeta že vlada novi car. Včeraj seveda ni bilo nobenega potrdila o kakšni carjevi vladi — zdaj ue je pa Nemčija menda premislila in bo pomagala bolševikom, kdor hoče verjeti!) - . Vest iz Petrograda, datirana 21 junija, pravi, da se vrše ljuti boji na sedmih frontah med četami aovjeta in protirevolucionarji v Ru siji. Bolševiki so se dobro pripravili na protiizbmh in niso tako slabi kakor mislijo nazadnjaški elementi. Iz vseli konfuznih vesti o polo žaju v Rusiji je toliko posneti, da je Nemčija pričele veliko roparsko igro. Nahujekati hoče burž-vazno cle-mente na civilno vojno proti aovjetu in potem namerava okupirati menda vso cvropako Rusijo pod pretvezo "intervencije za ustanovitev reda in miru." "Morning Post" je prejele br eojavko iz Stockholma, da prebi • valstvo v Petrogradu pričakuje vaak dan nemških čet VJjkŠem, dvajsetim letom. Senator Warreu Klavnem mestu Rusije je grozno pomanjkanje živil iu ljudje umi rajo ua ulicah vsled gladti. Kdlno upanje na reftltev je v armadi fie-honlovakov, katerih je okrog 100,-000 v ruski republiki. Kozaki sc zbirajo okrog te armade. Nepotrjene in konfuane vesti o ruski kontrarevoluoiji. London. — Vesti iz Kodanja, ki prihajajo iz nemških virov, pravijo, da mo pritrtaši velikega kneza Nikolaja strmoglaviti sovjetsko vlado v treh aibirakih pro-viucijah lrkutsk, Blagovijo-Žčensk in Kabarovak. K porazu lioiševikov so največ pripomogli Čchoslovaki, ki si z bojevanjem delajo pot skozi Sibirijo; del je se jc izneverilo več čet rdeše garde, ki so pobile častnike in ae podale. » " Vossiseli« Zeitung" v Berlinu javlja, da so ae pojevlli v Itarbi-nu (Mandžurije) voditelji kadetske Ntranke profesor Miljukov, A-Icknander (Jučkov in še nekaj drugih, ki ao pričeli tamkaj pro-tibolševiško gibanje v Sibiriji. Berlinska "Tageazeitung " pra vi: "Tukaj se domneva, da bol-ševiška vlada kmalu pade in Ke-renjski jc mož bodočnosti v Rusiji" Kzihange Telegraph Co.f ki je prejela prve veeti o protirevolu-ciji v Rnaiji, javlja, da je treba vae te veati in govorice vzeti * rezervo, ker prihajajo večinoma iz nemških virov. Stališče zaveznikov napram Rusiji. Umdon, 30. jun. — "I)ally Ne »v s" je včeraj priobčila dolg članek h podpisom urednika, ki kritizira »t a I išče zavezuikov napram revolucionarni Rusiji Urednik pravi, če »e zavezniki re« bore za svobodo, tedaj je Mla njihova dolžooftt pomagati ruski revoluciji takoj ob rojstvu, toda oni je niao pozdravili niti pomagali Ve/ kot leto dni že gledajo zavezniki, izvzemši Združenih držav, ne Itn si jo z mrzlo nezaupnoatjn. MUlili ao na svoje intereae, ko bi morali misliti tin avoje primlpe. Dalje pravi članek, da zavesoi-ki niMi lioteli pomivati Kerenaki ju ob čaau, ko bi ee Ml morda ob držal na povriijn z njihovo pomoč (Dalje na S. etr., L kol) fallov predlog odklonjen v senatu Zbornica je zavrnila predlog i razširjenje obvezne vojaške dolžnosti od 20. do 40. lela. DRUGE VESTI IZ SENATA. Waahington, D. 0. — Senat je po živahni debati odklonil Fallov predlog za razširjenje obvezne vojaške dolžnosti od 20. do 4fc leta. Proti predlogu je glasovalo 49 senatorjev, za predlog pa pet in dvajset. Ta predlog je precej oviral ar-medni proračun za $12,000,000,-000 in zdaj, ko je ta ovire odpravljena, bo proračun kmalu sprejet. Vojni department jc izjavit, da sam izdela potrebni načrt za po večanje armade iu da Feliov predlog ni na mestu. Ta iejeve je povzročila, da predlog ni bil apre jet. Senator Hardvvick je predlagal da se starost, ko pričenja voješka dolžnost, zniža od 21 na 20 let. Njegov predlog je bil odklonjen 43 proti 33 glasovom. Predlaganih je bilo več spre memhmh predlogov k Fallovemu predlogu, ki so bili vai odklonjeni. Senator Weeks iz Massechu settsa je predlagal 35 let kot maksimalno starost za vojaško dolžnost. Njegov predlog je bil odklonjen brez glasoven ju po 1-menih. Senator Sterling iz South Da* kote jc predlagal, da ae odijeja vojaki na fronto, dokler nino »polnili 21. leto. Predlog jo. bi! odklonjen z navadnim glaaova-njem. Senator New iz ludlšno je predlagal, da se uvede splošna voješko vežbeuje, ki pričenja lz \Yyominga je govoril proti predlogu in je dejal, da naj vojaška dolžnost pričenja z osemnajstim letom ln konča s pet in tria^sglim.. Predlog Xcwa jc bil odklonjen brez glasovanje po imenih. Predlog senatorja Brandcgeeja iz Oonnectieuta, da vojaška dolš-nost prične z osemnajstim letom in traja do štiridesetega leta, je bil odklonjen t>4 proti 9 glasovom. Senator McCumber lz Severne Dakote hc jc Izjavil za armado 5,000,000 bojevnikov. Dejal je, dn ne želi take armade, pri kateri bl bilo lc šestdeset odstotkov bojevnikov. Senstor John Sharp Wllllems jc odgovarjal senatorju McCumber ju. Pri tem je trdo prijemal republikanske senatorje, ki »o končno zapustili sonat lu ostali zunaj, dokler je govoril Willi ama. . v Končno glasovanje o Pallovem predlogu je bilo aledečc: Za predlog. Republikanci. — Brandcgge, Calder, Colt, Cummins, CurtU, Dilllnghain, Fall, France, Fre-linghujreen, (lalllnger, liale, Ken yon, Iveuroot, Lodgc, MH'unfcl»er, Ne i nimi, New Norrla, Poindeate-, Sherman, Smoot, Sterling, Wadn-worth—23. Demokratje. — Johneon (S. I).), Wii!iama—2. skupaj 25. Proti predlogu. Republikanci — Bora h. Fer-uald, Oromna, Johneon (Cel ), Knoz, McNarjr, Venrose. Hmlth (MW*h.), Hutherland, Warren ^.10 Demokratje. — A*hur*t, Bank-liead, Beckham, Cliamberbiu, Fleteher, (»erry, Oore, Ouln, llardwb k, llcnderMUi, liltchcock Molila, Kcndtrk, King. Kirb/, in, McKellar, Martin, My-ers, Nugent Overman, Pbelan, Pit t man, Pomerene, Ran«del!, Robkieon, Hhsfroth, Hhejjard. Shleld«, SimmoiiM, Soiith, (Ariz^, Hmlth (Md ), HmHh < H. 1» ), Tho ma*, Tkora|Won, Trammeil, I n dorvood, V srd man, Wilfley Skupaj 49. Senat je poleg te odklonitve »prejel več važnih spremeni h nik predlogov Odobril je $100,000, 000 za untano^itev korporacije ae produkcijo letal Sklenil je, da ame jo poetati avijatiki tudi teki nove ladje prekosile nemške potapljače, in angleški ladjegradi telji zgradili veš ladij kot io jih pa potopili Nemei. 1«,W4 TON NAD IEOUBO. Waahington, D. 0. — Ameri-ške in britake ladjedelnice ao maju zgradile več ladijskih tou, kot ao jih potopile nemške potapljače v tem mesecu. Prvikrat ao bile poražene nemške potapljače od delavcev, odkar je pričela Nemčija z brezobzirno vojno ue morju. __ Naslednje številke kažejo koli. ko ton vodo ao odrinile ledje, ki *o bile dovršene in ivročene v tem rneaeau. Ludijakemu odboru v Združenih državah 175,334 Ladjedelnice v Združe nem kraljeatvu 197,274 Skupaj 372,008 Potaplječe ao pogreznile maju 355,664 Več produclranlh ton 16,914 Ledjegradništvo v Združenih državah ae vedno bolj razvije in vedno več delevcev gradi ladje, teko da nI čes več daieft, ko bodo samo v Združenih drŽavah zgra dill več ladij, kot jih potope nemški korzarji. Ameriške in zavezniške mornarice zelezujejo pridno nemške poteplječe in od kar so Združene države vstopila .M jggft. v vojno, je bilo precej teh moder ulh korzerjev uničenih. Igra za nemške potapljače postaja vedno »olj neverne bi ugnene bodo tmalu Uko, de ne bodo mogle več nepraviti velike škode. Eno stran dele iavrše pridni de-avci, ki grede ladje, drugo pe zo-vezniške mornarice, ki ao potap-jočem vedno ne siedl. PROTI POVLASNJU PSENIČ Waehington, D. 0. — Senator Martin iz Virgiulje, vodja aenet-ske večine, je predlošil senatu resolucijo, kl nalaga senatnim kon-ferenčnikom, da odnehajo a senatnim dodatnim predlogom, kl določa $2.50 kot ceno za bušelj pšenice. PAEMAE V K ASI. Fort Wejme, Ind. — Zvezni e-gctitje so eretlrell farmarja Vern Spiegeia iz okraje Allen, ker je napravil razne nelojelne opazke. Obtožnica mu očite, de je aglte-torici za "Rdeč križ" dejel, da nc da centa v podporo vojakout Združenih držav, da je pa pri vo-jl pomagati Nemčiji. Agitator!-ca ga je krepko zevrnile In on jI je dejel: "Ne motite se, nlkder •ie bom dal ceuta v pomičo tej deželi." Ko so ga vprašali, če kupi za-do I Žilice svobode, je odgovoril, da rajše za pa 11 denar, kot de kupi zadolžnlre svobode. Splegel je odklonil zaslila-tjf pred zveznim komisarjem J T. 1/Ogenom Wi je bD laročen zvezni veleporotl radi nelojalnih opazk. DVA OFIOIRJA IZKLJUČENA IZ ARMADE, EDEN OBE V KAZNILNICO Little Ročk, Alt. — Kapitan K u gene C. liowan je izključen I/ srutade, ker no nI ookoril povelju brigadnega poveljnika, ki je ze povedal, da -e vojeki i>ostavljo v gotovo formacijo, pri kateri so bile I>elopoltne in zamorske čete. Robert H. llall, lajtnant dru Kcga razreda, Je Izključen lz ar-taade ln Olisojen na dvejaet let v vojaško kaznllnbo v f^ewen Hortbu U>uant je uptevljsl .»ficimko kuhinjo ln olMožnlrs mu I>čita, da mu je pri reviziji manj ^slo $7,000 v blagsjnl VREME Chicago ln okolica: V torek ja«no in gorko. Ze|Msdtii v M rovi ITALIJANI OKUPIRALI GORO IN VJELI 800 AVSTRIJCEV. ti predsednik Wekerle da je Avstrija izgubila mož ob Piavi. Ameriške čete v Italiji. Francozi in Angleži napadajo. Kajzer obljubuje "zmago in mir" v oktobru. Bim, 1. jul. — Italijanske čete so v soboto ponoči napadle in okupirale goro Vajbello v sredi-ššn severne fronte. «00 Avstrijcev je bilo vjetih. Italijanom ao po-aufali tudi Francozi in AngleM. Včeraj so Avstrije! izvršili veš protinapadov, ali bres uspeha Dunaj 6« London, 30. jun. — Avstrijski vojni stan priznava, da so Italijani prodrli na goro Vel bello, katero so branili ogrski in hrvatski polki in adaj se vrši protinapadi. {aris. 1. jul. — Franooake čete varaj ponovile uapad ob Marni in prodrle pol milje na dve milji dolgi teti v dolini ob reki Oroq SM Nemoev ie bilo vjetih. Od potka je število vjetnikov naraslo so včeraj Izgubil* Weehingtoit, 30. jun. — (lene-rel Merch, šef generalnega štaba, je včeraj izjavil, da je prvi knntl-gent ameriških čet srečuo dospel v Italijo ftete so Šle naravnoet ls Amerike na ltalljoi»ako bojišče. Prvi kontlfeut sestoji večinoma la vojaki, ki nieo hodili na univerzo ali OČiliUa. Neki drugi predlog določa, ds morsjo tovarnarji, plakati vojakom regularno mewio dokler delajo v tevsmi, njih ve jaška mezda ps oetaoe v tetn ča eu aoependirene • ii druge tfoaebne dejel 'delje, da nadaljue ameriške čete, ki se pridružijo prvemu kon-llgeuiu v Italiji, pridejo z zapadne fronte bi njihovo mesto nado> polnijo UOvi polki iz Združenih Iržev. (leneral Mšreh Je tudi rekel, da e sedanji (»oložaj ua bojišču zelo ugoden ze zevznlke. Poraz Avstrije ob Plevi je velike važno* 11 za enteuto in Ameriko z militarlst ič-nege in psihologlčnega stsllščs. Iagube ob Piavi se ne morejo zatajiti. Weshington, 30. jun. l>ei»efca iz Budimpešte Čez nevtralne loke se glasi, da Je ogrski ministmk) Žno od roke Alsne lu prodrli eno miljo in Četrt v nemško poaiclje. Včeraj je uovražnlk lavršll dva »nočne protinapada na Isgubljeiu) postojanke, toda bil je odbit, Nemški \ojnl stnn priznava izgubo pozicije Cutrjr južno od AUnc. Američani vjeli 849 Nemoev pri dveh napadih. NVaahiugton, 30. jun — (leneral Pershing je poročal včeraj, da a-nicrlško cele nadaljujejo a lokalnimi opcracljauil severiiozapadun od Chateau Thlerrja ob Mami. Pri zadnji upcmeijl ao vjeli un -tlaljnlh 309 Nemcev lil v boju se« venioaapttdno od MoutdkllerJa so vjeli 40 mož. Zadnji teden so A • merišenl uničili tri nemike rm. plane. JB. druglli okolišev ameriške fronte ni nič poaebnega. "Mir prida v oktobru." London, 30. juu. — Nemški vjel-itlkl pravijo, «la prihodnja nemška ofenziva prinese suiago in tuir v oktobru Tako ho jim povedali njihovi častniki. Prvič je bila Nemcem obljublje- sen i tet nih enot, loda zraven ao ijd^ -Tflr h_mji" i^nm sn jo u. ••»"»•• M'' ,u.uiii d,,sn, kasnej« do 19. julija, zdaj pu pride šele v oktobru. Nemško ljudstvo je ka< kor Tantal, ki Je po gHlkl pravljici stal v vodi do vratu ln pred uo-noiu mu je vlaelo sadje, toda bil je vidno žejeti in lačen, (^im ee je pripogull, da bi pil, je iiglnlle vo-de iu ravno tako sadje, ko je hotel ugrizniti, liavno na ta način ec umiče pred Ncuicl "zmaga ln mir" od datuma do datume, toda oiil že vedno verjamejo lu Čakajo! Prečka na morju. London, 30. juu. Aduilralite-ta poroča, da Je bila v četrtek ponoči bitka med štirimi angleškimi iu iMiuiml nemškimi razruševel-predaednik Wekerle prlpoznal v!klMlJ| lu^UfeiA od Mgijahega ubral-drlevnem sboru, ds so Italijani jH Huj tr(|je, ,)(,„(l(^t minut vjeli 13,0)0 Avstrijcev ob Plavi. |n llgtl, »azruževalke uniaK ► Wokerle je dejal, da noče tajiti nyg dejstva, da je ofetulva poimarečl- la Ul da znašajo skupne i/gubc okrog 100,000 mož, toda velik od atotek Izgub je nastal vsled bolezni med vojaki. Ogrski domobraiiNkl minUtrr Szurmsy je odgovoril lis kritiko v zbornici glede ponesrečene ofen -žive, da poveljništvo ui moglo vedeti ze dež in po vedenj, ko je delalo nečrt za ofenzivo. Poveljništvo je izvršilo vdiko drlo » tem, da Je še o pravem čssu umaknilo armado Aez Plevo In preprečilo še veš je Izglilie. . Depeša ir Mirna ps pravi, da Ja Mlo ok.ug «0,000 Avutrljcev libl tih ob Piavi Avstrijski mrliči Ke pokrivajo vao bojno črto, deslrev no ao jih Italijani potOpSll že če/ 10,000 Zrsveu je treba rečuititl, da je no tisoče trupel odneala Pia va, In če »e računa število ranjen-eov po razmerju r ubitimi, f.našsjo skupne trn obe najmanj ^.'»O.ooo mož Poleg dzs »o Italijani vjeli po uradnem poročilu 20,000 mož. Dve zavezniška napeda. London, .K) ju« - Angleške ee-te ao v petek izvršile večji napad na tri lo pol milje dolgi črti vz-hodno od gn/d« Nioppe med \ ieuz Ber<|uinon. lu Mervlllom v Men dri ji Angleži ao pr.xHi eno miljo daleč in vjeli 4wlili Ammmmm. CU—gi. THE^E N LIGHTENMfflP Otgmm ml tkm Mm*j* MmtkmmmI 7»«u«d d»ily «»< gpi 8undny and HoHdny Owmmd br tkn SUTMU N«UMM1 i« adr ratM oo United Ststas (saeept Chksga) Sub*ript» pr.»o- iuno, da m ?•■ m natavt liat. rnsse ljudstva, prolftarijat Zato pa je tudi proletarijat tiati, ki je po preteku per let vojue apreme-nil njeno auier v boj na življenje in ain rt tned avto k racijo in demokracijo. Ena poleg druge ne moreta živeti in dokler ne bo poražena a v tok racija, ne bo. miru, pa tudi če ae sklene ufnijelui iu:< kajti demokracija je nepremagljiva. Lakko se sadržuje njen ra zvoj, toda ustaviti se je ue more v njenem pokodu. Tudi Slovenci h? spoznali, da m z brezbrižnostjo ne dosežejo u spehi, nego le z delom in žrtvami Med podjarmljeaiuu in razkosanimi narodi je tudi nas mali slovenski narod in Ce mu hočemo priboriti boljši kulturni in gospodarski razvoj, če hočemo, da se ta narod reži popolnega uniče^ nja, potem moramo delati in se ki pomagajo k temu zločinu kajzerskih tiranov, so izda-[boriti za njegovoosvobojenje. To hetman Kaledin izvršil samomor; navedeni so bili celo detajli o njuni smrti. Pa recimo, da sta živa, kar nič ne de. Ampak Kornilov in Kaledin sta vendar vedno nastopala kot zaftleta sovražnika Nemcev — kako je torej mogoče, da zdaj okupirata Moskvo s pomočjo nemških čet? Ali sta se zavezala s kajzer jem? Veliko se tudi piše o operacijah češkoslovaških legij v Sibiriji in vzhodni Rusiji. Čudno se nam zdi, kje bi se vzelo toliko Cehov in Slovakov, da bi latiko strahovali pol Rusije. Ali lnteresantno je to, kakor poročajo, "(Ja so k padcu bolševikov ii) ustanovitvi monarhije največ pri pomogli Cehoslovaki". Nemci, kozaki in' Cehoslovaki so torej skupno nastopili proti sovjetu. Ali je mogoče, da bi Cehoslovaki pomagali uničiti republiko in spraviti Ruse pod kajzersko-caristično avtokracijo? To je taka konfuzija, da ga ni Salomona, ki bi jo razjasnil. Resnica je pa le ena t Ako res vklenejo Ruse v nov monarhistični jarem, tedaj je to delo Nemčije in vsi tisti, jalci revolucije in demokracije, za katero se bori Amerika z vsemi tlačenimi narodi vred. Ruski carizem, ako oživi; bo živel toliko čase, dokler bo živel kajzerizem, in zato bo vojna demokratičnih narodov toliko bolj odločnejša. DOPISI. Kaj je v Rusiji? ■ ' i Zadnje dni prihaja zmes podivjanih vesti o položaju v KuHiji, ki mesarijo druga drugo, toda dobičkarsko časopisje jih tiska pod kričečimi naslovi s čudovito hladnostjo. Sovjet je na tleh, Lenin in Trockij bežita nekam na severni tečaj, dolgi Nikolaj je novi car, kozaki in Nemci ho okupirali Moskvo, Cehoslovaki so zasedli Sibirijo, veliki knez Mihael je enkrat vodja caristične revolte v Turkesta-nu in drugi dan že v Omsku, rdeča garda se je spuntala in . tako dalje brez konca. Na enak način se tepo telegrami o usodi bivšega tirana Nikolaja Romanova. Enkrat je bil ustreljen po kratkem procesu, drugič ga so ubili rdeči stražniki brez prQ-uesa, tretjič je bil umorjen nekje na vlaku v prepiru z rdečo gardo in četrtič je še živ in zdrav. Vest je bila dvakrat zanikana in dvakrat potrjena in zdaj jo bolševiki v ofici-jelnem poročilu zopet zanikajo. Uboga Rusija! Kaj je že vse bilo in kaj ni bilo tam odkar se kosajo nemški imperialisti z ene in japonski e dptge strani, da bi si razdelili rusko republiko. Kdo se ne spominja kričečega telegrama, ki jc bil objavljen lfr. maja, da je veliki knez Mihael proglašen novim carjem. Vest je prišla iz Stockholma in poslali so jo med svet agent-je nemške vlade. Potem je bilo pa vse tiho, kakor da jc Mihael takoj abdiciral. Sedanje zmešane vesti prihajajo iz ravno tistih virov. Nemčija ima menda posebno veselje strašiti svet z novim carjem v Rusiji; to jc njena srčna želja in rada bi jo udej-Ktvila vsaj na papirju, če ne drugače. Vražji kajzer, ki se ni držal Bvoje sleparske mirovne pogodbe s sovjetom niti štiriindvajset ur, deluje neprestano, da naredi še večji kaos v Ru«iji kot je nakar bi ložje podjarmil deželo za deželo in se polastil ruskih surovin, ki jih tako krvavo potrebuje. , Kavno te dni se veliko govori v zavezniških državah o simpatijah in pomoči za Rusijo; ameriška vlada je sklenila poslati trgovsko misijo na vzhod in Wilson pripravlja važno izjavo o stališču Združenih držav napram ruski re publiki; v Londonu se je pojavil Kerenakij, ki apelira za prijateljsko sodelovanje z ruskim ljudstvom. Vse to ve Nemčija; toda kajzerjeva roparska banda hoče na vsak način preprečiti stike Amerike in zaveznikov z Rusijo in zato jo menda vrgla med svet lažnjive vesti, il v podpisan "mir" v Brest Litovsku — tako nejasen in inistei ijozen, kakor da je Rusija kje na Marsu in ne na ".milji. K ni* se danes poroča, se jutri zanika. Utajiti se pa itt* more edino to, (ia Nemci prodirajo vedno dalje in dalje in kradejo, ropajo in pobijajo menda zato, ker so oklenili "mit" z Rusijo. Ali naj bo položaj kakoršenkoli hoče, toliko se ve, da carisem ni v stanu nikdar več oživeti brez zunanje pomoči; revolucija je ubila carizem tako, da nikoli vet ne uatane iz groba, razen če Nemčija ali kakšna druga inozemska reakcionarna sila nc nastopi v vlogi Kri Ktusa, da oživi mrtvega l^azarja. Rusko ljudstvo ni spodilo Romanovcev, starih titanov zato, da jih bo i>otem zopet nuložilo na svoj tilnik. To je eno. Kje pa je bil Nikolaj, o katerem poročajo, da je zda, novi car? Enkrat so javili iz nemških virov, da je priše Nemcem v pesti na Krimu, toda Nemci so mu "milostno" dovolili svobodo. Zakaj so mu dovolili svobodo? Pozneje n hilo pomčano, da je Nikolaj v Kijevu, kjer so Neme h>' podat ji. Ako je torej Nikolaj zdaj novi car, ali ga n » .i izer "izvolil" za carja? Poročilo tudi pravi, da ao kozaške in nemške čete i »ii ale Moskvo in kozake vodita generala Kornilov In 8L0VRN0RM V CHI0AGI. »Seja uradnikov društev S. N. P. J., S. S. T. Z, Slovenije, Itd. ter drugih rojakov, ki je sklepa-Is o slavnaati 4. julija na sapad-nl strani za Slovence, je sklenila sklicati izredno kejo sa društva Slavijo. Narodni Vitezi. Nada, vsa SNPJ. ln društva štev. 1, Sl. 47, In druga društva SSPZ., drn štva Slovenija, štev. 44, (Nlip.f , slov. pev. dr. Sava itd. Ta neja se vrši v torek 2. jtutija oh S. s večer v dvorani SNPJ. na So Uwndale Ave. ln W. 27th Rt. Po leg članov preja omenjenih dro-jftev je na to sejo vabljeno tadi drugn slovenako občinstvo, k I niso člani teh dnatev, kajti v tn. Oha generala sta menda ustala od mrtvih. Naj-|stvar ima splošen pomen. Seja \ petkrat je bilo poročano, da ao Kornilova ubili bol-:m jaklnjc, kl niso člani društev, Jd bodo zastopana v paradi na »i-vpadni strani, bodo lahko korakali pred različnimi drugimi napisi, ali pa za napisom SRZ. Ako jo viim kaj na tem, da se pokežete javnosti, potem gotovo ne boste ostali doma, nego se udeležili pohoda v paradi ki potem slavuost) v < Jarden l-lty Orove v I«yonau (Iti ver Hl.de), Ako vsi storite svojo dolžnost, potom bo naše Število obsegalo okoli 6 do 7 sto ljudi, knr bi bilo za naše razraet*e že lepo število. Amerikanci pazijo na to, kateri narod je z njimi ln kateri ni. Slovenci so za avobodo iu lz tega tudi sledi, da smo tndi ra prinelpc, za katere se bore Zdrulehe driave in jim v tem boju pomsgamo z vsemi silami, ki so nam na razpolago. To pn moramo javnosti tudi pokazati s tem, da javno manifest i ramo kadar koli nam je dana prilika, za demokracijo. 4. julija vsi na plani Za društvo« Slovenski Dom, S. N. P. J. in društvo Gorenjec, Št, 104, SSPZ. in druga društva S. S. P. Z. iu severni strani se pa vrši aeja na isti dan ob istem ča« su kot v dvorani SNPJ., le da sc bo njihova seja vsled oddaljeno* sti od urada SNPJ. vršila na ac« verni atrani v dvorani ua 2171 Southport Ave. Tudi na to sejo so vsi dobro došli, člani in nečlani. Udeležite se teh sej v tistem kr?-ju, koder je vam prikladncjŠe. Predsedniki in tajniki društev ter odbor za prireditev slavnosti. Grosa, Kana. — Že od nekdaj so se smatrale alovenake kolonije v Kansasu ene med prvimi na političnem polju. Društveno in politično Življenje jc bilo v tej državi med našim narodom jako Živahno, kar se lahko še vsakdo spominja, ki je zasledovul Slovenske časopise. Vse pa je nekako utihnil^ ko so Združene države napovedale Nemčiji vojno. Ameriška vladu, oziroma naš predsednik VVilson j?,podal v imenu ameriškega ljudstva izjavo, da Združene drŽave ne zasledujejo mikakih teritorajal-nih iu lnMerijalnih teženj v tej vojni, ttego noe so šle v boj za pora« militarizma, iuiperijalizma hi avtokracije. Po ruski revoluciji je Vojna prešla v popoluoma dru-gaččen značaj, kot ga je imela v za čettku. Zavezniki so spremenili svoj vojni program v vojno demokracijo proti najtemnejšim silam reakcije srednjeevropskih držav. Vodilno vlogo vojne za demokracijo pa je prevzela Amerika. Moč ameriške armade na bojiščih se že kaže in prav lahko se zgodi, da bo ta armada odločila popolen poraz militariatične Nemčije. V tem slučaju je poražena seveda tudi Avstrija. Demokraciji pa bo s tem omogočeno, da bo vršila delo civilizacije naprej nemoteno iu da se je v Evropi ne bo več oviralo z orožjem. Nobena reč ae ne premeni Čez noč in tudi v alučaju popolne zavezniške zmage ue bodo odpravljeni boji med priataši konaerva-tizma in naprednimi demokratičnimi elementi. l|oda z zavezniško zmago dobimo odločilno bitko v prilog demokratičnega rasvojn vsega človečanstva. Demokrati-zirunje in socijaliziranje bo šlo potem po poti gospodarakega razvoja. To naj vzamejo v premi fdek tiati ljudje med nami, ki jim je razvoj prepočasen, pa bi radi spremembo čez noč ali pa nič. Pogledati morajo nazaj v zgodovino, pa bodo apozuali, da ae je za vsako prouteno družabnega »interna zahtevalo desetletja, da, Mtoletja razvoja. Kot preje omenjeno, vojna je imela ua kansaške Slovence svoje vplive, da ao se nekako odtegnili političnemu gibanju v na&i javnosti ter se posvetili "wstch-full waltlng*\ Drugi so se jezili in kritialrsli vse v prek. Nl dol-go ed tegs, ko jI neki dopisnih ia Rsnsasa poročal v Prosveti, da Slovenci v Kaitaaau spimo. Pozival itas je, naj se zdrsmlmo in stoplino v vrste bojevnikov aa o-tvobojeujc človečanatva izprid sl steina imperialističnih in milita rlatičnih ali, v katerih ima dvor na kaata a avojimi priveski glav no moč pri vladanju drŽave, 1 ju dstvu pa ae je ukazalo le nhoga H nkase avojih višjih, v pn i vr sti vladarjev po milosti božji in drževe, deželne In duhovske go dol gem premišljevanju ^poznali, da je SRZ.; organizacija, v kateri moramo osredotočiti naše moči za priboritev svobode slovenske mu in drugim jugoslovanskim narodom, da nudimo Slovencem v domovini vso mogočo pomoč v njihovi borbi za svobodo, za kate ao krvaveli#že naši očetje, ker so se dvigali proti fevdalni gosposki. Dne 9. junija sc jc v Franklinu vršil uatanovni shod krajevne organizacije SRZ., o katerem je bi lo obširnejše že poročano: Udeležilo ae ga je veliko število na šega naroda iz Crawford okraja. Ko smo se poslavljali ob zaklju čku tega shoda, smo ae razšli « zavesti, da amo storili velik' korak naprej, da smo se pridružili aktivnemu delu v boju za demokracijo. , V mestecu Gross je majhno ate vilo Slovencev, toda kar ae tiče SRZ. nismo mod zadnjimi. Dne 16. junija amo imeli ustanovno sejo krajevne organizacije SRZ., v katero se je takoj vpisalo če. trideset članov, kl so pri volji plačevati mesečne prispevke. Jaz linam upanje, da nč bo kensa ška organizacija SRZ. raavijals in'se utrjevala, da bo prekosila vse druge krajevne organizacije SRZ. V to eo nam porok tukajš ni Slovenci, kajti Če se za stvar zavzamejo, jo tudi uspešno vrše. Pred dobrim tednom mi je slu čajno prišel v rokO list "fl. N", v' katerem sem videl poročilo uc-kega M. I. S. pod naalovom: "Delo vanje SNZ." Ksj vse se piše t dotični "klobasi", ne bom ponav Ijal, ker bi vzelo preveč prostore, ki ga je vsekakor škoda za ta ke nepomembne izrodke nerar sodnih ljudi. Ponovil bom le majhen odlomek ls omeujenegn liata, ki ae gleeh "Vsem Slovencem po Urni Ameriki pa priporočeni, da mislijo in čitajo narodno Časopisje ; naj «e ne hoje srbskega kra-Ijs ali monarhiatov, ker oni dela jo in žrtvujejo, ln kadar bodo •lugostavsnl, to je naš narod, do-mo odre«lili republikansko vlado, jo ne bodo po zaslugi soeijali-stov, ker oni delajo ln žrtvujejo ln kadar bodo Jngoslovani, lo je naš narod, doma odredili blikansko vlado, jo ne bodo po zaslugi ao** ijal lat o v, ampak po aa •lugah Slovanske narodne zveze, Hrvatskega severa In Srbske ae« rodne obrane." To je modrovanje brez primere. S tem ni prsv ničesar povedal cenjeni dopianik, raz veti da čita- * ' mo med vrsticami, da ni prav ulč republikanca v njem. Ker se že borimo za odcepitev od Avstrije, ?akaj bi se iatočasop tudi ue berili za bodočo demokratično Jugoslavijo z federativno republikansko formo države f Čemu 1-»kati združenje pod vlado kakega kralja in potem nadajjfcvati ( npifanji boj za deoiokrgtiziranjo take država t AU ui pametnejše, da ubijemo dve muhi z enim ma hom, to je da ne odcepimo od Av ntrije in si takoj ustanovimo državo, ki bo imela republikansko formo vlade f Saj nismo menda ravnd Jugoslovani na svetu za-stran dinastij, nego so dinastije /.ato, ker so tu narodi, ki se puste vladati, mesto da bi sami vzeli vladne vajeti v roko. > |t Glede stavka, čigava bo zaalu-ga, če Jugoslovani dosežejo republiko, je treba povdariti tole: fte povsod, kjer se je dosegla republika, so ai jo priborile Široke lju-dv.e mase dotičnega naroda. Republike niso padale od zgoraj, kajti "od zgoraj" so nam ponti-goslovani doaežejo republiko, jo* jall aamo dinastije. Kadar ju-bo priborilo jugoslovansko ljudstvo in to ni v vašem taboru, ijer ae zbirajo razni konservativni elementi, ki korakajo za duhom časa par desetletij. Pa«' po-grebnikov in faliranih študentov Se nepredstavlja slovenskega judstva, ne v Ameriki ln ne v starem kraju. Za nas, ameriške Slovence, je le ena pot in ta je, da sc združimo Slovenskem .. republičanskem združenju in delujemo z vsemi silami za naš program, katerega cilj je jugoslovanska federativna republika. Vinko Lounikar, 1 San Diego, Gal. — Dne 18. ju-inja sem se spomnil, kolikokrat se je že svetovalo in apeftrslo na •stariše, naj pazijo na avoje otroke in jih avare pred nesrečami. Omenjeni dan sem imel priliko opazovati nesrečo, ki se j^ dogodila pred mojih stanovanje na 30. in "M" cesti. Takih n sreč se sicer mnogo 2godi, po; bno v velikih mestih, toda vsakdanji pouk otrokom od stršui »t a riše v, naj se varujejo križanja cest, ne bi prav nič škodoval, pač pa marsikateremu otroku rešil življenje. Največ otrok zgubi svoje življenje pod vozmi poulične železnlcc ali pa pod avtomobili. V tem slučaju je postal deček žrtev voza poulične železnic«-Sam nisem bil priča dogo4ku, kajti itahajal sem sc ravno v sobi, ko začujem krik, ki se mi je zdel malo preglasen za kričanje ofrort na ulici. Hitim pogledat, kaj l>i utegnilo biti; med kolesjem, v zadnjem delu voza ulične železnice je ležalo razmesarjeno truplo malega dečka. Vse truplo je bilo eua zmečkana masa mesa in obleke. Ko ga je kara zadela, ga je vlekla še kakih 30 čevljev, pred-no je mogel motorulk ustaviti voz. Ravno poleg mojega stanovanja ja garaža. Tam ao imeli dečkovo mater, ki je kričala kakor blazna na vse grlo ter.se hotelu iztrgati ljudem, da bi Bla izvleči dečka izpod kolesja. Na lice mc-ata eo prišli mestni komisar, pogrebni k in oče povoženega dečka, ki je zaposljen v krojaški atroki v SpreekeU Building. Ko je komi-ser končal a preiskavo nesreče, je pogrebuik pobral kose dečkovega trupla v jerbas in jih vzel a seboj. Njegovo mater so pa odpeljali v bolnišnico, ki se je obnašala kakor blazna. Kar, sem mogel posneje poizvedeti o nesreči, je sledeče; Petletni sinšek starišev Nino in JoMphine RMardi je te-kel po cesti, kot imejo otroci navado, da se uajrajša Um, kjer je tanje'najbolj nevarno. Naenkrat se je podal preko uHce, ravno ko je mimo privosil voz ulične. Žele-znice. Ko ja mali videla to nesrečo svojega ljubljene* je omedlele, naker so jo odnesli v garažo Poante " je savedla in kar se je zgodilo pozneje, je vam Že žuano. Mnoge nesreč bi se dalo preprečiti, Če bi slariši prepovedali o-trokom skakanje po takih ulicah, po katerih vozi cestna ftelcznlcs ali utuogv avtomobilov in tovor^ nih voz Taka p^a, po kslerlh sa vrši mnogo prometa, so Je za od raščene ljudi n#v#rtia, kaj šele zt otroke, kl se ne znajo varovati Wnogi Me potem apoznejo napake, ko je ša prepozno Tudi aa otroke je najbolj« P<*1«k, kl se «ra Jim mora dati na način, da ga » f, . mm IL rvan j^rn«, m NAJNOVEJŠE! EUT1A! KAJ ZSB BO POMAGAL BOL iffVIKOM — HA, HA! • ar«« jo, kaj pa mislijo storiti zdaj, ko ae je Kerenakij pojavil v I.ondo -nu? Člankar nato tolmači prihod Kerenskija kot vabilo saveanikov, da naj gredo v Kusijo, potlačijo vlado bolševikov in potem organizirajo iz Uuaov armado proti Nemčiji. Člaukar pa nasprotuje temu. MAko hqče jtdo ovreči bolševike, tedaj naj to store Rusi in nihče drugi," pravi ureduik. Članek zaključuje, da bi bila intervencija od zavezniške straui velika napaka. Notranjo /ud v v o Rusije' naj reši Rusija sama, iu če ruski narod izreče željo za pomoč od zunaj, tedaj ,je čas, da se zavezuiki cdao -vejo. "NVotmiuater Gazette" tudi avari zaveznike, da ae naj dobro premislijo predno ae bodo ozirali na Kereuakijevo misijo. Kerenskij v Parizu. Pariz, 30. junija. — Aleksander P. Kerenskij je sinoči prišel v Pariz. Kaj je s eks-oarjem? AU je živ ali mrtev? ( London. — Ruski poslanik Jof-fe v Berlinu je v petek zanikal vae vesti o eksekuciji bivšega carja Nikolaja. Poslanik pravi, da je Nikolaj Romanov Živ in zdrav in na varnem v Rusiji. Tako javljajo "Exchange Tele-graphu" iz Amsterdama. Amsterdam. — Poluradni Wol-ffov biro v Berlinu javlja, da je bil prejšnji ruski car umorjen na vlaku, ki je zapustil Ekateriuo-grad predno so češkoslovaške čete okupirale imenovano mc«to. Wol/fov biro poroča dalje, da je eks-carjev sin Aleksij umrl pred Štirinajstimi dnevi po dolgi bolezni, ki jo je dobil v Sibiriji Obenem javljajo is.4tijeva, du soNjciska vlada' v Moskvi /mi ka vsa poročila o obravnavi in eksekuciji Nikolaja Romanova s pripombo, da je Nikolaj z, družino vred pri dobrem zdravju. Listi iz zapadne Nemčije piše-jp, da so prejeli "avtentično po-1 j-očilo" o smrti Nikolaja, ltam HurŠki "Premdenblatt" se sklicuje na poročilo v Gorkijevi "Novaja žjan," ki izhaja v Pe-teogradu, da jc bil bivši car ubit na vlaku, ki je vozil iz Ekateri-nogrndn v Moskvo. Nikolaj se je pritoževal zoper premestitev in potem sc je spri t rdečimi stražniki, ki so ga v jezi ustrelili. Gor-kijev list obenem piše — tako pravi "Fremdenblatt" — da jc bila bivša carica s hčerami v drugem vagonu, ali zdaj še nI znano, kakšna usoda je zadela nje. Druga vest v nemških listih se glasi, da so bolševiki premestili Itomauovec v Peruz. Amsterdam, 30. jun. — Vest iz Moskve čez Berlin, datirana 24. junija, se glasi, da je izvrševulni odbor krajevnega sovjet a v KkrR terinogradu izjavil da so poročila o eksekuciji bivšega ruskega ear-ja navadne laži, ki imajo namen razburiti javnost. Kuehlmann Amsterdam, 30. jun. — Berlin-ako časopisje zdaj piše, da ne mik i zunanji uii i lin, ef dr. KuehJUnanu ostane v službi kljub temu, da se je zameril vocncuu vui yi aneksi • sto ni. Nekateri diplomatje prerokujejo, da bo v očigled sedanjega političnega položaja v Nemčiji kmalu utilitaristična vlada v Berlinu iu general Ludeudorff postane dflT* tator. i j .. - Avstrija išče mir na skrivnem. Loudon. — Is Curiha poročajo, da je Avstrija saduje dati "tipala" pri zavesnikih za mir, toda njena misija je pogorela. V Švico jc prišel avatro-ogrski diplomat, ki je poskušal priti y dotiko s zastopniki zavezniških držav z namenom, da izve njihovo,stališče z oziroui ua nekatera "važna vprašanja." Zavezniški diplomatje ao pa odklonili vsak pogovor in odposlanec je odšel domov brez u*-peha. . 60.000 delavoev na Štrajku v Budimpešti. Kodanj. — Po depešah, ki ao prišle aeiukaj, je 60.000 delavcev nu štrajku v Budimpešti. Stavku se razširja v bližnja uieata. Dalje poročajo o silovitih demonstracijah in izgredih v mnogih krajih Avolj-*ki pridelek po pet dolarjev ua aker. Poljedelski department je podal izjavo, da so take govorice navadue izmišljotine, ki imajo iianien Širiti nezadovoljnost uied farmarji, da bi ne produeirali živil. Okrajni zastopniki poljedelskega departmenta ao dobili nalog, da doženejo osebe, ki žirije take govoriuc. Odkar so Združene države v-stopile v vojno, se nemški ageui* je poslužujejo vsakovrstnih sredstev, da ovirajo vlado Združouin drŽav pri izvrševanju vojnega dela. Med taka sredstva spada tudi lož o obdavčenju poljskega pridelku. , i PLOTKOVA OPROŠČENA Chicago, IU. — Pavlina Plot kova, ki je ustrelila dr. Anton Jiu-dra, zdfavniškegu praktikauta v okrajni bolnišnici, v noči 15. februarja, je bila oproščena umora od porote. Porotniki ao glasovali le štirikrat, da -so se zediniU na pravu-rek. Pri prveui in drugem glasovanju je bilo deset porotnikov za oprostitev, dva sta glasovala, da Je kriva. Pri tretjem glasovanju je glasoval en satu porotnik, Je kriva, in pri četrtem nlasovrti-uju so glasovni! porotniki soglasno za oprostitev. Porotno obravnavo je vodil sodnik Halmth, ki jo dul porotnikom zelo resne InštrukviJe, preden so odšli v posvetovalno «<)• 1)0. Gdč. Plot kova je pet In dvajseta žena, ki je bila v zadnjih lotiti v Chicagu obtoženu umora lu oproščena. Državni pravdnlk Walker je po oprostitvi Plotkovc na kratko komentiral obravnavo: "Predložili smo zakone in dokaze, todn porota je določila drugačen irid, SEST NESREČ V LETALSKIH TABORIH V ENEM TEDNU. WasklnftQn, D. 0. — Vojni department naznanja, da se je v letalskih taborih dogodilo šest nesreč v tednu, ki je končal s petnajstim junijem- PETOD8TOTNA DENARNA GLOBA ZA MLAČNE DAVKOPLAČEVALCE. Chloago, IU. — Davkoplačevalci, ki uiso plačali dohodninskega davka, ao sedaj podvrženi pet od-fctotnl denarni globi. Vaak mese« i»c prišteje tij globi en odstotek. nezgoda na cestni 2eyez . wWL ZAMORSKI BANDIT USTRELJEN. Ohioago, UL—Detektiv Michael Magner je bil v bitki z zamorskim benditom težko ranjen baudit pa 0hUsHOi ni. __ y Klmhuretu jc •i* reljen v k.terem je spesnala ^^J^ora, Klgin iu Chicago paUeUa kasnejše nekega O^U, ^^ ud-HI v iUšk Jaessona. I motorni tovorni voz, ki js bil na- Bsndlt Je hotel ob • *) zvečer Utlm r dobljenim kamnom. Avstrijski rs hI ji Imajo aopet obilo Smafarrtam, 80. jan. - Po ve at* ia ivioa is raUji v Avstro BoiševišU i Ogrski dnh. hI rapidno širi po vsi mo aarhiji, aa jalaaačao naselil tadl v armadi Is daaartacije ter paati so oropeti blagajničarko na postaji uaduliČne železnice. Nameril je aamokres na blagajničarko Hattie iieautscb, rszbll okno, za katerim je sedela in ategnll je roko po vre-člct s denarjem, v kateri so bili dnevni prejemki. Zgrešil je vrečico in pričel je bežstl, ko je račel peti zvon. Ohelrsšeni bandlt je bežsl po stoptiieah nsvr.gor ns platformo. Od tu je skočil na progo in hešs! pruti severju. Tekel je mimo dveh vlakov do o«em in dva>*te ulice. TuksJ ja skušal splezati doli no želenimi ogrodju in je padel. pal je do stsno|snJs mrs. Elira Whitove in ae akril v kuhinji Msgner je hitel na pomoč c dru V1sk je bsje vozil s hiti b o tfO milj v uri. Tri oselic a oantov,' ' Cttasovljaua S. aprila taoi. . lakurp. If. jas tja 1U07 v drl liUeuia Ol.AVNI BTANi i«5T-5l SO. LAWNDALS AVS., OOIOAOO, ILI.lNOtH. t'1'KAVNI ODUOSi rra4sa4stki John V ogri«, boa S»0, La H^U« lil. 1. Padpredsednik i J. Bratkovl«, S. f. D. 4. M. Otrsrd, Kan«. Podpradaadaiki Jolaf K uhelj, M08 Ewlag A/a., Ho. Ckirag". Tli. Tsjalki Jok« Vardarbar, 8701 Bo. Uviadala Ava, Chteago, UI Blagajniki Anton J. Tarhovea, P. O. Boa 1, Oe.ro, IU. Eapiaatkari Joka Kolek, 400S W. Itat St., Chtaagu, IU, < NADKO&Nt 01 Joža Ambratl«, bot sat, Oasoaabsrg, ra. Pasi Bargar, 141—lat St., La Salls, 111. P. B. Tssakar, «74 Akaaj Ave., Sooksprlaga, Wf, POŠOTNIOOBSSi Aatoa Brmat, Boa 140, Oaaosahurg, Pa. Sadilek, bo* 4SS, »mitbtoa, Pe. K u dol f Platerlak, bos 43«, Brldgavtlla, Fa. Jakob Miklavfllfl, U Bos S, Wlllo«k, l»a. M. Patrovicb, 14110 Hala Avs., OuUtawood, O. Jota Savertalk. U BEDNI K rBOSVSTBi \ VRHOVNISDBAVNIKi F. J. Kara, M. D., <1201 Bt Olatr Avs., Olavalaad, Okla. VBR DENARNE EADEVS IN STVABI, kl sa tllajo gL spravaega odbora in B. N. P. J. aaj aa poftiljajo as asalovi JOHN VKBDKRBAB, S08T—0I Bo. Uvrsšals Ava., Ofctaago, 111. PRITOŽBE OLEDB UENBBALNEOA POSLOVANJA ae polUjajo ss analov JOŽE AMBBOŽtO, bos 801, Canonsburg, Pa. Prltolba prepirljive vaabUa, kl ata jik ralUl prva U drugs Ultanoa, ao poliljajo sa aaalovi ANTON HBAST, boa 140, Oaaoasbsrg, Pa, V HI DOPISI, raapravs, Mnukt, assssslls Itd. as "Piasvete" aa poli l Ja J. na saalovi i UREDNIŠTVO "PBOHVBTS", 8007-« Ss. Laesdale Avs., Oktet«*. VSE UPBAVNlSKE BTVABl, sarolatse. oftsat, as poMlJaJo aa naalov i UPBAVNlSTVO «'P ROB VETE", 1087-07 So. Uirslsla Ava, Oklaago, III. V koraaposdesai a tajniltvosi A N. F. J., sredniltvoa ts aprn vsili vosi ••Prosvete" a• rabite 1s!ob uradnikov, »arvel saplltte aaalov, kl ja ta aavadas, ako laUtn, dn bo vaška atvar kUro reiaaa. FOTBBBVJBMO 00 UNIJBBIH BUDAB/SV, lil imauio »»'daj procol dobrih ij m otanjfnu ruiiarjo, kl »It« tukaj dobro <1 ilofavra kl aa mo sodaJ atanovauJ an o»anjr lahko d oh m tukaj dobro dalo i nil lela iNitrcbiiJi volji d4 iino ulov olji d fin 11 v mu k dnn. MjaAtt«! n« maramo. Premog Je 4 do 0 tovllav vlaok, ul plina a« vod«. Dobra atruha, rnbtjo aa odprta Svatllka, To Jo var«n rudulk v va«h orlrlh. Ml Imamo dala ve«, kl dvlaio aa naa I« tlt let, tl ao pripravljeni vam vaak Asa iaiva> dati kako J« v netili rudulk Ih. X.a nemo« tmsmo lukitj precej dnillit, kl Jik bodo radi vaell ue ateiio vunje lu lireito. Ako hoM« imeti etelno delo in dober eaaluiek, i»o luni pridite deletl sa nato druibo. Naii dtlevfi ranlnAlJu do IID0.00 na dva todns. in»maa Coal S Čoka Oo., A usten, W. VlrgioU, noleg 11. A O. K. R. leleanloo. vpriitajt« aa Mr, Murph.vla, eu> iierioleudaiita In mu pokalUo ta liet. pn vam al mogoAe priti takoj, pa pUlte ua gornji naalov. L I l)AI( l< A i* 11> s. tow A ssav.t oo lasi. ruiaourgn, Fa. Isučeno dekle xs splošno hišno ilelo, plača $9.tW. NI pranja, dobra služba ra dobro dekle, zalite | va se priporočilo. Oglasite se na r>820 Perroe Ht. Telef. Ila/.el 1307. IX, Potrabnjamo dakle sa splošne hišna dels. Oglsaite ae ua: 207 H. Pacific Ave., E. K. Telef. «1:10 lliglilsnd. (0X) RAD BI IZVEDEL xa uiojo svesto prijateljico Karo-lino t('frun in sicer, vsled selo važnih r.adov. Cenjene rojsks u-ljuduo prosim ^e kdo ve xa njen sedanj! naslov naj m! ga nameni, ali pa čs bode sama to čltala lin j ae mi prijav} čim preje mogoče. Moj nsslov ja t A. Markulin Orehov, 387 K. Perrjr Ave., Dstrolt, Mleh. NAPREDEK "Proavsta" plšs sa blagoatanje ljudatva. Ako ss strlnjsš s njenimi idejami, podpirsj trgovea, kl oglsšsjo v Prosvetl. — V salogl linam via sa raakdanja potrebščine po smerni ceni. Potrabnjamo dobro dekle sa hiš j k*J0*t Z10BfIK no delov.dobm plača, mora spati Hermlnla, Fa. dooia, ni pranja ln ne dela ob ne j —------! ———— daljah. Oglasite oe pri 5210 Wooi-1 Kadar vam poteče naročnina na lami Pl** TlJ. 4f>W, 4 #bculcy. " Proavsto'jo obnovtU pravoSa- (4x) sno, da ia vam na ustavi list. POTREBUJEMO 50 podsomeljahih naldadalcav t lopato ts svin-doni rudnik. Plitrtm po $4M ns dan, S urno dalo. PridlU takoj ( FEDERAL LEAO CO., Fiat Rfvir, Mo. Dr. Koler SLOVENSKI ZDRAVNIK 6JH Prns Avr.. Pltlsburuh, Pa. av. Kater Je Str MS* v fllaiMSii kl kita M Ul-ae |NMM v uft"" HM ■vBtepeOfsla kis adrsvi. • a laaa vil I a Isa, U n JI Imail (fr. bi »T BrMak. oa. ksate sia-1 i* in.it« ii i* la«, knleltSO . M MIMI krt M" Solenie aavl, >1 »»41 I« makurta ••4ra-vip v kfaileei laaa, BrstefeM as volna kil« «»4ravwi v 84 snA m aieaa wos asateatja. Belecnl «*SMr)a. kt eevereSIJe w.»l». «lne vTrtla fa KHiia la vAmIK tudi pri •liuManla v«d«, eeSraviai a a«*«veeUe. i, tel^tge, »UM i n«. lata k,rvl, MfeMS f avmatlMin. Ul .iN.ld»a. V Uvkik. latHfclk ia a«WUk «S V «ra e|M. Irn^ a, ar« % ornimi. ~OI< n*4el)ek Ht Pe MU m Šele«. — Mnrka eaa Prof. Dr. Mullin ZDRAVNIK — SPECIALIST EA SLOVINOB 41 i—4th Avenue (VA SPEOTI POSTE) Pittsburgh, Pa. l/H! gimi Mbsji, ko je bilo aliftsti ns «1 dve aaebf Mož, kl ja sedal po. policijakl postaji snasaenje o ban njega, je ubit. Tresk je nil dltakem napadu Ko je Magnerifako silen, ds ats «»»»s vosa cestna-prišel do Kdea in dvajsete cssU.I šelecniškega vlaka skočils rsa tir. POTREBUJEMO * " "Iflnol MoM ' livarno čiper|c. sdne i navadne delavce In "ramer|e". Bolllnger Bdrem Comlructlon Co VBtONA PA. Stsrt te takaleal adravnlk, s IS letaš frak as. gdrsvt ««Mai te kilfs vaa ba I l*anl, plute, latedaa, skled, tfgasja, nervonsoel, krvaa heteesl, kakar Isdt I Irage boUasI »o4klk Oadrevl eaak« bal.asa katera v »voj. »dir >H». 1'ftorablja aajbefje evropska, aia.rl »ka la eeuMk 4alav svete ašrsvUs. Sta ka aese. Msevsl hraaplalee. Teles pe glad pop«lae«a jaaalea. Prt aaaai as adrsvi velika »levila Sleveaeav, Uradne ere ad #. ijahaj la I avater eb Sada »Jak assas ed tS. ds S VSAK probvet* LUTERANCI. Historičen roman. Spisal Anton Koder. (Bslja) "Ti ls Irk Gogala in ljudi po nepotrebnem črte zobe vleče*!" jezi se videzno zdajci čevljsr in pristavi: "Ne mlati praznih sanj zdaj, sezi v roko ,ali greš ali ne greš z menoj noeoj f" Gogala, ki je ime^ največjo zabavo a avojim draženjem, ni hotel meni nič tebi nič opustiti is I, zaradi tega je vprašal: "Kriškar, če uganeš, kaj jaz zdaj mislim, po-potem grem s teboj ua Šmarno goro ali v peklo k Lutrovi Katrici, če ni drugače." Kriškar, ki je pozual nagajivega in precej lenega tovariša, dejal je urno: "Ti ne misliš iti a menoj, akoravno ai ml že na pol v roko segei. A baŠ a avojim zadnjim vprašanjem si se ujel, da moraš iti, Če imaš kaj moške časti v sebi. Veš, če aem uganil, da ne misliš iti, moraš z menoj, akoravno niai hotel iti, baš ker sein uganil; če pa nisem uganil, da ne mlališ iti, potem si pa že ram mialll iti z menoj." Zijal je Gogala nad tovariševo modrostjo, ki ga je v reaniei ujela v zanko, akoravno ni on mislil iti z njim. Zaradi tega Je, sam premetens glava, prevrnilčevljarfliove besede in dejal: "TI govoriš kakor Stobejka, ki celo eveteag Pavla v malho spravi, mene pa ti ne boš in tudi s teboj ne grem, akoravno ai uganko razvozlal. Poalušaj t Če al uganil, da grem s teboj, mi ni treba iti, aaj si sam uganil, da ne grem; če pa nisi uganil, da ne grem, pa mi ni potreba iti, ker nisi razvozlal uganke." Pri teh beaedah je zopet Kriškar zijal in klel. da je zabredel aam v tak kozji rog, da ni priti tovarišu do živega. "Ker je bilo prvo tvoje ugibanje boso, Kriškar, povej mi še, ker ai Črevljar, koliko Časa potrebuješ, da mi zabiješ petnajst žeblje v v moj raztrgani črevelj, če imaš le toliko priložnosti, da vsak dan tri zabiješ, do druzega dne pa jaz že zopet dva žeblja Izgubim, ker v atari kvedriui žeblji ne oatajajo radi!" Kriškar študira in premišlja, da potrebuje za vaak Žebelj en dan, ker Gogala vedno po dva izgublja in reče napoaled: "To je pač otročja uganka! Petnajst dni bo treba, da ao nakovanl tvoji raztrgani čevlji, če železo tako slabo drže." Gogala pa ae zaameje na vse grlo, akočl z otepa in pravit "Kriškar, ti ne veš nič, čeravno imaš imenitno ananje, niti čevljarije ne razumeft kopi* tarake avoje. Jaz kovač ti bom povedal, da potrebuješ samo trinajat dni za petnajat žebljev, če ravno le po eden vaak dan v čevlju oetanc; saj v dva -najsi i h dneh je zabitih dvanajst, trinajsti dsn zabiješ zopet tri, In to je skupaj petnajst, jellf" Koliko jih pa izgubim potem jaz, tebi nič mar!" Zopet ae je čudil Kriškar kovačevi modrosti in spoznal, da ne bode nič a ugibanjem. - "Vae dobre reči so tri," ogovori zopet kovač šaloatnega tovariša, ker mu je izpodletelo vse ugibanje, in pravit "Jas poznam človeka, kl te apreml noeoj, kamorkoli šeliš, če uganeš, kdo je/' '/Ti al hndobee, kako bom uganil, če ga še morda niaem videl v avojem življenju," odreež se čevljarček. "Pomagam ti torej pri uganki, če ti povem, da tisti človek nl moj brat, ne moja seatra, a vendar mojih ataršev otrok." Zopet premišlja in študira čevljarček in pravi alednjlč: "To je petkrat nič, to še mogoče nl, du bi bil kdo tvojih staršev otrok, pa ne tvoj brat in ne tvoja aeatra." "TI al modrijan, da bi pet krav kupil za en groš," krohota ae Gogala, "ds niti tega ue veš," in pristavit "Če nl prijatelj moj brat ln sestra, a vendar otrok mojih ataršev, vč vsak, da seiu to jaz sam, ti euša študirana l" Sramoval se je zdsj Kriškar pred svojim prijateljem, ker je sicer hotel biti učen ln moder tn je I^Ot čevljarček na šivanju vedno a ugankami vasovalec zabaval. "Z ugibanjem si ue prislužiš, prijatelj, neslanega kropa, to žo vidim. Povej torej, kje te čovelj žuli, morda Imam tako kopito, da ti obuvalo zravna!" povsarae čes nekoliko zopet Gogala, videč v kako zadrego je apravil avojega tovariša. In aaupljivo mu je nato poslednji rasodel, kako ne je sešel v Stranjah a GorlČkom In kako živita odslej v sovraštvu, pa čul je, da ga je tožil Že sa-, radi odrezanega ušesa lu povrh ladal za pet stu srebrnjakov Knaflja. "Zaprt je zdaj na Strmolu naš prijatelj," pri-stsvll je skrbno |mtem čevljarček. "Urez dvoma sa danes ali Jutri olieaijo, in sramota bi bila aa nas vse, ko bi jedli kroksrjl pod nebom njegovo maso. Zaradi tega, Gogals, prosim te jas ln vsa naša oličina te proal, pomagaj nam; le ti moreš rotiti nesrečnega Knaflja." Prestrašil ae je tega poročila Uognla, da ga je hipoma vaa nagajivoal minila; ksjtl neznano mu je bilo, daje v reaniei gisipoake Kusflju za petami, akoravno je vedel od oerkljanaketra abora man, da sta ai hudo navzkriž s Goričkom in Stobejko, in da als ga poslednja dva že tedaj dobro laaala in praskals. "Kaj hočete od mene, in kaj naj torej ato. rim t" vpraša (logals potem in hodi zamišljen po kovsčnlei aemtertje. To ni bil več ialjiti kovač, ki je govoril te lm-sede, temveč reanl, orjaški Gogala, pred katerim ar je tresel vaak, kdor ga je videl v je;al. Gogala je dobro opazil to zadrego a delai »»• jr neumnega ln nadaljevsl je: "Najprvo je Urintovea prileae, zgrabi moje najtežje kladivo in orodje, a katerim ae po kili odpirajo vrata. In hodi z menoj. Medtem, ko mi atražimo in grad dobro obstopimo, vlomiš ti Knaflju duri in spustiš ptička ua prosto. Veš, to pomoč smo dolžni našemu prijatelju, če je tudi nekoliko zadnji čaa ouirznil in mu Je res tista grajska pnnica možgane zasve- drala." * I 40 "Proklete ženske!" je dejal jezen Gogala. "Samo Knaflja nam v miru pustite! Zakaj nam mamite ravno tega in našo stvar uničujete f To ti povem, Kriškar, ko bi jaz prišel v grad do tiate pJavolaske, zmcfial bi ji štreno na kodrasti glavi, da bi se vrabci lahko vanjo lovili. Že tedaj sem dejal, ko se je on z Brda na Strrnol »krivaje vozil z njo: Gogala, le verjemi, da tuuu ta dva še vsem tako zugodeta, da botno po biriških goslih plesali, ko nam bodo strojili hrbtišča, ln tako se je res zgodilo! S kom si še o tej zadevi govoril, Kriškar?" vpraša te enkrat Gogala. " Ne boj se! Dvajset mož ti prisežem, če hočeš, ko vedo, da si ti ns čelu našemu podjetju. Zdaj tečem k Ijcskovcu in Avniču v Velesovo, in ta dva pozuata vso okolico. Vsi kmetje se dvignejo tis tvoje povelje in vpepelijo grad in podro, če zvedo, da je Knafelj zaprt v njem. A bolje bi bilo, ako se skrivaj to zgodi. Zaradi tega te še enkrat lepo prosim, prijatelj, ti lahko odpreš brez hrupa ječo, In za silo pokličem le nekaj ljudi, da te zunaj stre -Žimo proti nepričakovani sili." "Kodi, pa drži jezik za zobmi! 01* enajstih me čakajte pod gradom ob stari lipi! Skusiti hočem, kaj se dš storiti." * ŠTIRINAJSTO POGLAVJE. Ura je morala biti že enajst. Tako je vaaj pre-ručuuil moški, ki je v plašč zavit stal pod Širdko 11-py na vrtu Strmolskega gradu; kajti na nebu je morala stati luna, akoravno je ni vide). Nekoliko pozneje, ko se jc prepričal, da je vse mirno okrog in da je po gradu vse pospalo, odšel je na severno stran poslopja. Tsmkaj je na peščeui stezi pobral kamenček ter ga zalučal v okno v prverp nadstropju. Takoj nato se je pokazal nekdo na oknu, kl je lahno ln polagoma odrinil okno. • "Ali si ti?" začul se je nežen ženski gloa. "Proti polnoči mora že kazati mesec; hiti torej Lavra! Predno se jame daniti, morava biti na koroški moji," odgovarja moški pod zidom, ozirajoč se pazno okoli. "Oh mene tako srce boli noeoj, dragi moj! Bojim se, da svu izdana. Tudi se mi dozdeva, da sem čula pred pol ure šum na dvorišču, ko aem se hotela prepričati, ali res spi čuvaj pred vrati v ječo." ' j !»"»: . "Ne boj se, on smrči, kakor polh v gaitrovem duplut predno se v/draml, bode solnee visoko n^ nebu, kajti žgaupe ga je zelo omamilo." - ' "Ali misliš, da me ni videl nihče, ko se^ opijanila stružnlka, in ni Čul ključa v vratih!,v vpraša zopet ženski glas. "Nihče. Oče spijo; dolg in hiter pot & jinid- ca jih jc utrudil." Takoj natd se je razavetlila soba v prvem aai}-s t rop j u ln uiladu grajaka hči Lavra pospravljala je v silni naglici nekaj obleke in dragocenoatl v culo ter je jed v a brisala eprot! solze, ki so *c ji vlivale kakor biseri po mehkih licih. Medtem, ko je govoril moški, ki je bil Jarnej Knafelj, a svojo izvoljenko, lešal je nekdo v obli-žju za rožnatim grmom na trebuhu in pridrževal Mapo ter utepul prialuške. Ko je čul besede: "Pridi, hitro, ko se jame daniti, morava biti na koroški meji," prestrašil se jih je ter zadel a kve-drastim čevljem nehote ob rožnato vejo, da ae je zamajala in da so ao otresle deževne kaplej popoldanske plohe raz njo ln je zašumelo ob .belem pesku na stezi. Privzdignil je zaradi tega Knafelj glavo, ozrl se in rekel polglasno i "Netopirji in miši hodijo na sprehod in se vesele življenja." In kakor da bi jim ne privoščil tega veselja, vzdignil je qvojo težko, z železom okovano palico in jo zalučal v rožnati grm. V istem trenotku pa se je čul strašen krik, kakor da bi bil nekdo smrtno zadet, in mošak, ki je prej za grmom ua trebuhu ležal, planil ja kakor obstreljena avez kvišku in krfral: "Pomagajte, prlmlte ga I" A predno je atorll deaet korakov, držale ao ga že Jeklene Knafljove roke aa vrat, da je hipoma zamrl krik in se je čulo le bolestno ječsnje. Boj, ki so je vnel med moškima, privabil Jo kakor otrel ljudi od dveh nasprotnih atrani. A predno aa Ja Knafelj aavedel, bil jo še aam pobit na aemljo, ln Čutil je, kako ga vežejo ln na aemljo tišče roke napadalcev. Za trenotek Jo iagubil zavest. Lo kakor v strašnih sanjah, čul jo krik in boj napadalcev med sebsj, in dozdevalo oe mo Ja, da je apoanal globoki Gogalov glas. In kakor v megli je videl, da pobija on a kovaškim kladivom moža, ki kleči njemu napralh, in da meče ostale i levico kakor gladne mačke od sebe, ln pesek prši kar v zrak ln. tle se tresejo pod njim. Krik ln šum udari tudi Lavri na uho. Niglo, kolikor jo morejo nestl noge, dirja ia avoje sobe po kamenitlh atopnlrah na grajeko dvorišče. Na vežnem pragu pa omaga samega strahu, da ae zgrudi nezavestna ua tla. Ta nenavadni hrup zdrami kmalo grajake hlapce, Z baklami, sekirami, vilami in vaakovnst-nim orožjem hfce na dvorišče, od koder prihaja vpitje in jek. Ko pridejo na lice meata. najdejo lešatl na tleh v krvi tri moške in med njimi enega brez zsveatl. Začudijo se ln samega strahu sna mejo pokrivala, ko spoznajo na bojišču med blriči in kmeti kamniškega moatnega aodnlka, kl divja in kolne, da mu je ušel pro k let i luteranee Knafelj in mu povrh še pobil vodnika in dva spremljevalca. Medtem ae adraml tudi grajščak, In ati mlael ntu pride v glavo, ko čuje krik na dvorišču. .. (Daljo alodl). Shrom Amerike ZDRUŽENE DRŽAVE ŽELE DOOOVOR OLEDE VOJNIH UJETNIKOV. Šestih mesecih precej živahne agitacije, da država doseže določeno vsoto. Waahington, D. 0. — Ameriška vlada je po španskih diplomatih predložile Nemčiji, da pošlje v Bern na Svicarako avoje zastopnike, da se tam seatanejo z ameriškimi zastopniki dne petega avgusta in dogovore glede ravnanja z vojnimi ujetniki in njih izmenjave. Na predlog državnega departmenta je Nemčija v principu odgovorila ugodno. Združene države so predlagale, da Nemčija dovoli žvicurski komisiji obiskati vjetniške tabore v Nemčjiji in določiti, kateri ameriški vjetniki so invalidi in se izpuste v Švico, da so tam inter nlrani. Naobratno pa Amotika dovoli Nemčiji ravnotake konce-sije. Državni department je obelodanil komunike švicarske vlade v katerem pravi, do je pri volji sprejeti invalide Američane in jih internirati do konca vojne. Španski poslanik v Berlinu je predložil ameriški predlog nem ftki vladi dne 15. junija, toda do 20. junija nemška vlada še ni odgovorila. NAJVEČJO LEDENICO ZA MESO ZGRADB V OHI-CAGU. % Waahkagton, D. 0. — Vojni department zgradi ogromno ledenico v Chieagu, da bo mogoče armado v Franciji zalagati s svežim mesom. Načrti za ledenico so izvršeni iti z delom prično že v bližnji bodočnosti. Ledenice zgrade tudi v drugih krajih Združenih držav, pet jih grade zdaj v Franciji. V vsako teh ledenic bodo lahko, dali od 3,000 do 4,000 ton govedine. Montirali bodo tudi strOje za iz- msterijal za zgradbo teh ledenic v Franciji bodo poslali iz Združe nih držav. Ae celo delavci bodo ia Amerike. V Francijo so poslali tudi nad 400 železniških voz za prevažanje mesa, poleg še grade vozove. in bližnjem Wheeling Creeku preeejššno število Slovencev, Hrvatov in Srbov. Ali bi ne bilo u-mestno, če bi vae tri narodnosti sklicale skopni shod, na kaUrem bi ustanovili krajevno organizacijo Slovenskega republikanskega združenja? Slovenci po ostalih delih Združenih drŽav so se odzvali klicu SUZ. za ustanovlja-uje krajevnih organizacij; zakaj bi se ne odzvali temu klicu tudi tukajšnji Jugoslovani in sodelovali z ostalimi deli našega naroda v tej veliki borbi demokratičnih narodov za svobodo, ki jo ogroža militaristtfni imperializem kajzerstva v Berlinu, Dunaju in Budimpešti Vedno povdar. jamo, da živimo v 20 stoletju ,v delovanje umetnega ledu. Vdobi probnjenja narodov, ko sc na PO OSMI URI ZVEČER NE BO DO TOČILI OPOJNIH PIJAČ. Albany, N. Y. — Governer Whitmun je izdal odredbo, da se ne smejo točiti opojne pijače po osmili zvečer v New Yorku, N. Vi, če pivec ne izpije opojne pijače na mestu, na katerem jo je naročil. Odredba ostane veljavna, dokler traja vojna. Governer je Izdal to odredbo, ker so vojaki iu pomorščaki dobili opojne-p^ače, čeprav jih niso njim prodali. OSEM GENERALOV IN 43 POLKOVNIKOV AVANZI-RALO. r;.Waahington, D. 0, — Predsednik NVilson je poslal senatu imena, osmih brigad ni h generalov in Ui in štiridesetih polkovnikov, da poatanejo generalni • majorji in briga dni generali. Večina teh o fičirjev zdaj Blaži v Franciji. Oficirje doma je izbral geno rul March, šef generalnega štaba. Usta pokaauje, da ae je oziral lo na- zmožnosti oficirjev in ne ujih starost. utiNa listi generala Pershinga sta dva millčaraka polkovnika, vsi dragi ao regularni vojaki. Sledeči brigadni generali priporočani, da avanzirajo: | Mason M. Patrick, Peter K. Traub, Kdward M. I^evvia, Wil liani S. Graves, WilUam J. Snotv, James, G. llarbord, William R. Smlth, C. P. Summerall. Polkovniki priporočeni vanzuia: Chas. C. Walcutt Jr., Robert C. Daviš, Kdw. R. Christlan, Itenry J. Hatch, fichvln B. Winona, Wil-son B. Burtt, William P. Ja< k aon, Harold C. Finke, S. D. Roc ksirbueh, Coruelius, Vander-Mc riw'er L. Walker, blU, N, (1. Otto II. Jtoaenbaum, Charles A. Hede km, Edward, L. Kiug James J. Morrow, Harry G. Bishop, Geo. C. Ssffarans, Malin Craig, Han son K. Ely, A. W. Bjornstud, CJutrles W. Kutz, Oeo. V. H. Mo-seley, F. Le J. Parker, DouglaN MaeArthur, Mereh B. Steward, John H. Shcrburnc, Albert J. Bowley, N. O. John E. Stephetu, Lucius L. Durfee, O . L. Spaul-dlng Jr., Jas. J. Hornbrook, E-wln g K. Booth, Harry A. Smlth, R. C. Marahail Jr., John J. Brad ley, John N. Hodgea, 11oward R. lllrkok, Herbert M. Lord, Q Wil11am« Crulkahank, M. corpa, George H. Shelton, Jeffcrson H Kean, Wllliani D. Connor, zdravniški zbor. Andrew Moses. so za U' SA PRODAJO VOJNOVARČEVALNIH ZNAMK VELIK USPEH. mmmmm—rn* Ohioago, DI. — V petek je bilo esmo v Chicago prodanih aa $1,- 000.000 vojnovarčevalnih znamk v dvanajatih urah. Vaelo bo par dni, da došenejo natačno, koliko vojnovarčevalnih znamk je bilo prodanih, in vaota ae bo povišala nad $1,000,000. Država Ittlkiok ima prodati do 1. januarja prihodnjega leta za $125,000,000 vojnovarčevalnih znamk. Do aedaj Je prodanih o-koli $30,000,000 znamk To do-k a ni je, da bo treba v prihodnjih NA HAVAJSKEM 6TOKU PO MNOŽE PRIDELEK. SLADKORJA. Washington, D. 0. — Predsednik Wilson je izdal proklamacijo, da obdelujo ves svet na Havajskem otočju, na katerem uspeva1 sladkorni trs. Komisar za javna zemljišča jc pooblafičen, da odda neobhoden svet v najem ln da pozove domoviŠčarje, da nadaljujejo z obdelovanjem sveta. Pooblaščen je tudi, da plača delavske moči, ki so potrebne za konservi-ranjc pridelk^. DELAVCI SO NATEPLI KAJ ZERJA, PRAVI SCHWAB. Chicago, 111. — Charles M. ^chwab, ladjegradnik, je govoril pred veliko avdijcnco v amfite-atri^ v klavniškem okraju. Dejal je, da so delavci v ladjedelnicah prekrižali zl očes t o delo nemških potapljač. Temu je dostavil, da v ladjegradništvu še nismo dosegli vrhunca, čeprav ,v maju, in juniju vsaki dan »grade 10,000 ton mrtve ladijske teže, kar je toliko kot en velik parnik. . ., Preden je govoril v ajnfiteatru, je mr. ScAivvab povedal tudi pod jetnikom v hotelu La Salle, kaka sodi o delavcih in vojni. Podjetnikoin je rekel: "Zapo mnite si tole: Ta vojna bo vstva-rila demokracijo, kakeršne svet do aedaj še nd videl. V bodočnosti ne bo aristokrat bogatin, ampak človek ki je produciral in dcSin nekaj, kar Ima vrednoet." Povdarjal je, da četrtega julija spuste v vodo deset ladij. DVOJICA OBTOŽENA UMORA Kanaaa City, Kana. — Sem so privedli mra. Frank Vanders iz Katona N. M., da se zagovarjn na obtožbo umora. Obtožnica ji očita, da je sodelovala pri umoru Joseph Morina, trgovca z di amanti, ki ao ga našli z razbito lobanjo v nekem tukajšnjem hotelu. Pri Morinu pogrešajo zs ♦2,000 diamantov, Vanderaova je izjavila, da ni kriva. Sodnik je določil zanjo $50,000 poroštvi Odvedli so jo v zapor, ker ni mo gla najti porokov, da bi podpisa 11 poroštvo. t Aretiran je tudi Frank Tho-mas, boljše poznan pod imenom Samuel Taylor iz Pfcherjn, Okla. Sodnik je zanj določil $10,000 po roštva. Prvo zaslišanje se vrši dne 6. julija. DOPISI narodi zavedajo pravice do' življenja in zahtevajo odpravo suženjskega hlapčevanja raznim vladarjem po "b«žji milosti", ki jih nl nihče pooblastil za oblastnike nad narodi. Ali naj mimo gledamo in kažemo naše brezbri-žje nad 'brutalnim postopanjem avstrijske policijske kamarile. kako preganja in zatira vse, kar stremi po avobodi, kako zatira Slovence, jim pleni premoženje, zapira nedolžne ljudi in odreka vsako pravico do obstanka? Hrvatski pregovor nravi: "Svaka vila do vremena!" Taka sila je sedaj tu lu mera potrpljenja je polna. Lljudstvo je vatalo in zahteva pravic, zahteva odpravo tronov, na njihova mesta pa naj pridejo ljudske vlade. Med raznimi podjarmljenimi uarodi, ki zahtevajo svobodo, pravico satnoodločevanju, so tu-' di Slovenci, ki so poleg Čehov v tem boju najaktivnejši narod v Avstriji. Ti narodi sene bore za • kake interese kron, nego za interese ljudstva, za demokratično formo države. iNarod zahteva ljudsko vlado, ne pa vlade železne pesti kakega cesarja ali kra- Ij*. . J-JUlM Čas je, d* pričnemo tudi tukaj z aktivnim delom. Ne čakajmo, da pride kak Vošujak ali Trošt, ki nas tii skušali pridobiti za ideje krfske deklaracije pod raznimi pretvezami, da se gre za sa-moodločevanje, v resnici je p^ vse že odločeno na imenovani deklaraciji. Slovensko republl-čansko združenje nima ua svoji plačilni listi cel polk organizatorjev, da bi hodili iz naselbine v naselbino in navduševali lju4i; sami se moramo zanimati /.i utvar, s^ini presojati razmere 111 razlike med političnimi frakcijami, ki zasledujejo svoje cilje, za ljudstvo dobre aH slabo. Od borniki v centralnem in izvrše-valnem odboru SRZ. vrše vse delo za to propagando brezplačno, kajti izvršujejo ga ob svojem prostem času, ko izvrše svoje dnevno delo. Program naše organizacije skz. je tako jasen, brez vssfkih zavijanj, da je lahko vsakemu razumljiv, kdor zna čitati in da količkaj pozna razmere. £-dlno potom programa SRZ, je mogoča poštena rešitev jugoslovanskega vpra&aiija, kajti rešeno bo v interesu prizadetih narodnosti, ne pa v interesu dinastij. Če boste vse te stvari dobro premislili, boste našli veliko razliko razliko med našim in nasprotni-čkim programom in ta razlika vas >bo gotovo privedla, če količkaj čutite za dobrobit ljudstva, v vrste SRZ., kjer so danes zbrani Že tlosči demokratičnih ameriških Slovencev. Aloia PalinM. Bellaire, O. — Slovenci po raznih naselbinah široin ameriške republike so se že davno pričeli zanimati za gibanje Slovenskega republičanskegs združenja, organizirajo lokalne organizacije, vrše agltatoričuo delo itd. Kaj pa mi, Slovenci v Bellarle in oko. lici, ali bomo popolnoma prezrli to gilianje, da Im šlo mimo naa ueopaŠeno? Ne mislim žaliti nikogar, če prihajam s takim vpra-Žanjcm, nego opozoriti želim vae tlate kroge, ki se-morda zanimajo za gibanje, za borim jugoslovanskega vprašanja, pa ne gredo nie dalje a tem avojloi zanimanjem, kot da o atvari včasih aami razmišljajo, drugače pa ne štora ničesar aa to velevažno delovanje. Vem, da ao tu oeebe, kl ao zmot-nejše in razumnejše kakor jaa ra kako organi/s t orično delo, tod! ker ae dodanea ni še nihče oglasil s tega kraja da bi razpravljal o tem gibanjn, hočem Jaa apre-govoriti nekoliko besed o atvar«, ako bom dohll kaj odaiva. Znano tni je, da živi v Hellarle Walaenburg, Colo. — Tudi pri nas v južni Coloradi ne spimo, smpiik pazno zasledujemo sedanjo gigantsko borbo med demokracijo in avtokracijo in tudi delovanje tistih, ki hočejo pod frazo svobode spre vit i naš narod ia* pod ene kroae pod drugo. Ker kiiio pftcej raatrešeni, naa Je vzelo sleer malo dalj čaaa, končno smo pa le tudi pri nas ustanovili podružnico S. R. Z. Takoj na prvi seji je pristopilo sedemnajst stalno prispevajoč«! članov, ki smo zbrali vsoto $11,25, ktero smo poslali tajniko. Začetek je storjen in v kratkem upam. da ae naše Število podvoji ali potroji. Prepričan sem tudi, da naa bodo posnemsle sosedne slovenske naselbine. Delavake razmere so kakor povsod, obratujejo vsi premogori rovi in delo se dobi, kamor gre kdo vprašat. Zaalušek Jo pa seveda odvisen od dela vea in prostora, kot Je to še navada. John Lipič.