Poštnina plačana % gotovini
Posamezna številka 1.25 Din.
DELAVSKA POLITIKA
fshaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo in oprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo.
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. čekovni račun št. 14.335.
Štev. 26
Sreda« 3, aprila 1935
Leto X
Mi se borimo za popolno politično svobodo
Boie se nas
Boje se združenega delavstva »tisti, ki so v talarju in tisti, ki so v fraku, združena falanga proti predmestju. Klaverna, trepetajoča falanga!«, kakor je rekel Ivan Cankar.
Ves ta zaničevani, stokrat obsojeni, pokopani, umrli delavski po-kret je vstal; prerojen, preizkušen prodira povsod na nov pohod za ljudske pravice. Najprej so si sovražniki mencali oči, presenečeni, v zadregi, kaj naj napravijo.
A glas naših gesel, naš poziv delovnemu ljudstvu je probujal in pro-buja sleherno vas, sleherno kočo in borno stanovanje. Proti temu po-krctu, ki klije iz tal, proti temu pre-rojenju, ki izvira iz ljudskih duš — kaj pomeni proti temu mogočnemu toku lažno dnevno časopisje, ki je že tolikokrat nalagalo ljudstvo, da še njegovim vremenskim poročilom ne more več verjeti! In drugič: Kaj naj pišejo proti listi delovnega ljudstva, ali naj pišejo proti starostnemu in brezposelnemu zavarovanju, ali naj pišejo še za večje obdavčenje delavcev in kmetov? Tesa ne kaže pisati, čeprav to iskreno žele denarniki, ki se skrivajo za tem časopisjem.
Ali naj napno obrekovanje? Obrekovanje pri lahkovernih ljudeh precej zaleže. Ali tudi lahkoverneži se naveličajo vedno pogrevanih laži, ker si žele novih senzacij. Treba iznajti nekaj novega, treba poiskati elerrlentc, ki bodo tako po tihem širili okrog vesti, da sc proti delavski listi pojavljajo neki kandidati, da delavci v ne vem katerem kraju niso zadovoljni z nosilcem itd. S tem so hoteli doseči, da se ne bi sestavila lista delovnega ljudstva, ki mora premagati toliko formalnih težav. To vlogo so prevzeli nekateri študentje.
Ali tudi ta manever se ni in se ne bo posrečil. Delavci poznajo tiste, ki so vsak dan med njimi, ne samo za časa volitev. Zato delavcev ne bo zbegal nekdo, za katerega ne vedo, v čigar službi, po čigavem naročilu, s čigavim denarjem hoče delati zmedo v delavskih vrstah.
Mi dobro vemo, da tudi nasprotniki čutijo silno navdušenje vsega ljudstva za našo listo. Zato bodo še marsikaj poskrbeli, zato bo najetih SCv,. Provokaterjev, zato bo iz-misljenm še mnogo laži, zato bo izdanih se mnogo okrožnic, ali naši ljudje bodo ostali trdni, se bodo še bolj oklenili svoje liste, bodo še bolj strnili svoje vrste, bodo prebudili še več omahljivcev, bodo napravili vse za zmago liste delovnega ljudstva, za zmago pravičnosti. Vse nasprotovanje nas le še bolj utrjuje, ker iz njega sklepamo, da je nasprotnike strah. V nas jc pa trdno zaupanje v končno zmago pravične stvari. Vi le kujte spletke in trepetajte za zaklenjenimi vratrui! Mi smo na planem, delovno ljudstvo se zbira in 5. maja bo sebi v radost in drugim v jezo in žalost oznanilo svoje visoke številke :
Preštejte nas, preglejte nas!
Rudnik Ivanovo polje pri Varaždinskih Toplicah se ustavi. Rudnik jc last belgijske družbe in je zaposloval okoli 210 delavcev.
Zakaj Je prišlo
kmetijstvo v krizo
Župnik in kmet sta najbojša stano-i va. Župnik in kmet nikoli j ne stradata kruha. Še nedavno smo za ; vsakim oglom čuli to primerjavo, ki je j bila tudi v praksi resnična. Spominjam j se celo na besede svojega očeta, ki me i je posvaril, ko sem hotei oditi v mesto I v šolo. Rekei je, ostani doma, kmetijo j dobiš. Na kmetih je življenje sicer bolj | preprosto, toda kruha ne strada nihče, 1 ki dela. Takrat je imel oče prav.
Razmere so se pa izpremenile.
Po vojni je nastopila
oderuška draginja,
j ki so jo diktirali veletrgovci in velepro-j ducenti. Tudi kmetiški pridelki so šli v | denar, ker promet še ni bil organiziran j in se je industrija bujno razvijala. Ce-' ne so bile visoke in denarja je bilo še i precej. Toda nastopilo je razočaranje.
hidustria je delala s tujim kapitalom in brez načrta.
Dragi tuji kapital je izmozgaval in se valoriziral z dobičkom po pet do desetkrat v nekaj letih. Oderuške cene industrijskih in kmetiških pridelkov niso bile zmožne konkurence.
Izgubili smo trg zunaj, doma pa konzumente,
ker se je ustavilo polovico industrije in ker so se znižale mezde in plače tako zeio, da niti za prehrano ne zadoščajo onim, ki so zaposleni, kaj šele onim, ki so navezani zaradi nezaposlenosti na socialno skrb ali razne bednostne fonde.
V	kratki boljši konjunkturi si je siromašni kmetič dokupil nekaj zemlje s prihranki in na kredit v veri, da bo že plačal dolg, ker tudi malenkostne pridelke še precej dobro proda. Za zemljo je dal recimo 10.000 Din, 10.000 Din je ostal dolžan. Če bi se razmere ne bile izpremenile, bi bil lahko amortiziral svoj dolg, ker bi bil na večjem zemljišču več pridelal in prodal. Toda cene žitu, živini in drugim poljskim pridelkom so jele padati. Padle so za dve tretjini in več. Zemljišče, ko ga je kupil, je bilo vredno 20.000 Din, danes je vredno le še morda 6000 Din, dasi je kmetič še vedno dolžan 10.000 Din, če je polovico plačal v gotovini. Izgubil je torej po denarni vrednosti 4000 Din od tega, kar je plačal v gotovini, in
10.000	Din, ki jih je še dolžan. Svojih pridelkov pa kmet danes ne more prodati niti po ceni, da bi se mu izplačalo delo.
Zvišale so se pa tudi davščine.
Padle so torej cene in konzurnentov ni, obveze so pa iste, oziroma sorazmerno večje z ozirom na dolgove in davščine.
Kmet se danes rešuje na ta način, da zopet odprodaja svet ali pa mu ga prodajo drugi. To pa ni rešitev,
to je propadanje kmeta
na debelo ali popolno osiromašenje malih kmetov in kočarjev. Kako se v teh razmerah godi kmetiškemu in drugemu delavstvu je jasno. Strada kmet, strada pa tudi delavec.
Navedeni zgled služi v razjasnjenje pojma, kako se proces vrši m kako je prišlo do današnjega stanja. Ta gospodarski proces vpliva na srednjega in malega kmeta in tem težje zadeva sorazmerno onega kmeta, ki je manjši, ki komaj pridela za rodbino in odproda nekaj blaga za davke. Naravnost katastrofalne so pa razmere za onega, ki mora iskati dela še drugod, da izpolnjuje svoje obveze, ki jih ima iz davščin in posojil.
Razmere je povzročilo poleg vojnih posledic nekontrolirana in izkorišče-valna gospodarska politika tujih in domačih kapitalistov in kartelašev, ki še danes izmozgavajo ne le narod, marveč tudi državo.
Iz navedenega primera in pojasnila je razvidno, da so v olajšanje kmetijstva
potrebni radikalni ukrepi glede
gospodarske politike in varstva malih kmetov.
V	gospodarstvu je glavni faktor konzument. Močan konzument je temelj gosopdarstva. In dokler ta temelj ne bo zdrav, dokler se ne ojača kupna sila v državi, tudi ni misliti na izboljšanje položaja malega kmeta-producenta.
Drugi važni faktor je
prepoved oderuških kartelov
in trustov, ki slačijo konzumente in obenem kmeta.
Tretji važnejši faktor pa je, da se za našega siromašnega kmeta določi eksistenčni minimum, do katerega se ga oprosti vsakršnih višjih davščin.
Le s tako politiko in potrebnim kreditom, kakor tudi z melioracijami zemlje, bi se olajšal položaj malih kmetov ter dvignila produkcija, ki pa mora dobiti bolje plačanega konzumenta, kakor ga ima danes.
Mestni in uradni ljudje niti ne vedo ne, kako velika je socialna beda na kmetih. Mnogo, mnogo je rodbin, ki si niti žveplenk ne morejo kupiti; mnogo, ki si že par let niso mogli ničesar kupiti ali le prav malo. In ta beda narašča, se širi.
Zaradi tega so nujne temeljite gospodarske in finančno-politične reforme, da omilijo to in splošno socialno bedo.
Gladovna stavka rudarjev v Ladanju
Po poročilu, ki smo ga sprejeli, so rudarji privatnega rudnika Lada-nje olnje v Savski banovini 124 po številu pred 7 dnevi stopili v rovih v gladovno stavko radi tega, ker jim podjetje žc več mesecev dolguje na izplačilu njihovih mezd.
Kako skrajno obupna je borba teh rudarjev je razvidno iz tega, da so morali še za tisto boro težko zaslu-
ženo dnevno mezdo od 14 -20 Din 7 dni v rovih od lakote umirati, da so na ta način prisilili merodajne kroge na izplačilo njihovih mezd.
Stavka je končala po 168 urah. 14 rudarjev je omagalo in so jih nezavestne spravili iz rudnika.
Stavkajoči so dosegli uspeh in so jim bile mezde izplačane.
Ali ni to zločin današnje družbe?
Hezde padajo; nove nameščence plafajo delavci sami
Članska statistika delavskega zavarovanja za januar
Osrednji urad za zavarovanje delavcev javlja, da je bilo v mesecu januarju 1935 zavarovanih 506.496 delavcev in nameščencev, to je, 40.660 manj, kakor decembra 1934. 22.264 več kakor januarja 1934.
Povprečna zavarovana mezda je znašala Din 21.84 na dan ali Din 0.87 manj kakor januarja 1934. Če bi bilo januarja 1934 zaposlenih toliko delavcev kakor letos, bi bil znašal njih dnevni zaslužek Din 426.245 ali me-i sečno Din 12,156.144 več kakor le-i tos. Za teh 12 milijonov jc torej kupna sila delavstva manjša letos v istem mesecu kakor lani.
Višina zavarovane mezde januarja 1935 276.50 milijonov dinarjev proti 264.94 milijonom januarja lanskega leta se je zvišala za 11.56 milijonov, in smemo torej sklepati, da so bili nanovo nameščeni delavci skoraj izključno na stroške zaposlenih delavcev.
Poročajo pa o poživitvi gospodarstva! Bolj umestno bi bilo poročati
o	poostritvi krize zaradi zniževanja mezd in manjšanja kupne sile!
Delavci morajo uvideti če si predoče te številke, da so potrebni ukrepi proti takemu izkoriščanju, kar pa bo zaleglo le. če delavstvo postane politični faktor v državi.
Gorenje številke si zapomnimo! Tistim pa, ki govore, kaj so za delavstvo storili, pomolimo te številke pod nos.
Volitve dne 5. maja so protest proti dosedanji politiki in protest proti dosedanjim politikom.
Odstop španske vlade
Klerikalni ministri proti pomilostitvi soc. poslanca Gonzalesa Pena
Španska vlada Lcrroux je odstopila. Na seji vlade so razpravljali o pomilostitvi s. Pena, ki je obsojen na smrt zaradi oktoberskega upora. Za pomilostitev so bili predsednik vlade Lerroux in napredni ministri. Vsi klerikalni ministri so se izrekli za usmrtitev obsojenca. Pomilostitev je priporočal tudi predsednik republike Za-mora. Lerroux je nato podal derni-sijo.
Klerikalci imajo še vedno staro inkvizicijsko kri, pa se čudijo, če so med vsemi zbujenimi narodi obso-vraženi.
V Švici že, zakaj pa ne drugod?
Zakonita zagotovitev cen in mezd.
— Predlog socialnih demokratov
V	Švicarski skupščini se j c pričela razpravo o inicijativnem predlogu levice glede boja proti krizi. Predlog zahteva, da se ustavno in zakonito izvede boj proti zniževanju mezd, da se sklene varstvo cen, da se prezadolženim obrtniškim in kmetiškim podjetjem v syrho razbremenitve dovoli pomoč, da se uvede zadostno zavarovanje za nezaposlene in uvede kontrola nad karteli in trusti.
Te zahteve obseza tudi naš program za volitev v narodno skupščino dne 5. maja t. 1.
Štrajkbreher je tisti, ki ne podpira liste s. Topaloviča
Shod s. Topaloviča v Sarajevu je bil manifestacija
Poročilo očividca
V	»Jutru«, št. 75 čitam pod naslovom: »Viharen socialistični zbor v Sarajevu«, povsem zlagano poročilo o poteku tega manifestacijske-ga zborovanja. 2e zadnjič so »Jutro* in ostali dnevni listi prinesli tendencijozna poročila o poteku shoda v Splitu. Pisali so tako prepričevalno, da je marsikdo izmed naših ljudi poveroval v to. Pa ni bilo tako. Delavski listi, o katerih sem danes trdno prepričan, da edini govore resnico, kakršna je in so tudi edina svobodna tribuna delavstva, so poročali, da je zbor v Splitu imel uspeh. O tem sem danes popolnoma prepričan, ker sem na shodu, dne 28. t. m. v Sarajevu bil očividec
Kmetje iz novomeškega sreza za listo delovnega ljudstva
31. marca se je vršilo v Novem mestu veliko volivno zborovanje naše liste. Vsi obširni prostori pri Košaku so bili premajhni, da bi sprejeli vse kmete, obrtnike in delavce, ki so prišli na shod, da slišijo glas zastopnikov delovnega ljudstva. S. Jurij Stanko je poljudno razložil ves program t naše liste. Zborovalci so posameznim izva- | janjem burno pritrjevali in dolgotrajno plo- | skanje je spremljalo njegov govor. Njegova j izvajanja je še dopolnil s. Likar Stane, či- >
Ves radovljiški srez enodušno za listo s.
Topaloviča
V	nedeljo 31. marca se je vršila na Jesenicah srezka konferenca liste delovnega ljudstva za radovljiški okraj. S. dr. Štempihar je z obširnim uvodnim govorom otvo-ril konferenco. Verifikacijska komisija je ugotovila, da je navzočih 96 izvoljenih delavskih in kmečkih zaupnikov iz vseh občin radovljiškega sreza. S. Lojze Sedej je podal splošno situacijsko poročilo. Nato je s. Justin iz Lesc predlagal za kandidata s. Čelešnika z Jesenic. Komaj je imenoval njegovo ime, ko je zadonelo po dvorani burno ploskanje, ki je dokazovalo, kakšno zaupanje vsega delovnega ljudstva uživa s; Čelesnik. — Isti sodrug iz Lesc je za Če-lesnikovega namestnika predlagal s. dr. Štempiharja. S. Toman je predlagal za namestnika s. Franca Rozmana, posestnika in obrtnika iz Bohinjske Bistrice. S. dr. Štern- S pihar je izjavil, da naj se njega izpusti iz i vsake kombinacije. S. Rozman je bil nato soglasno izvoljen za Čelesnikovega na- I
Dva shoda med kmeti kranjskega sreza
ste se vršila zadnjo nedeljo, 31. marca v Cerkljah in v Šenčurju pri Kranju. Oba shoda sta bila zelo dobro obiskana in vsi
Volilna konferenca
Minulo nedeljo se je vršila v Mozirju volilna konferenca za gornjegrajski srez. Za predsednika konference je bil izvoljen s. Kolšek, ki je uvodoma pojasnil pomen predstoječih volitev za delovno ljudstvo, nakar je govoril s. Jelen o političnem1 položaju in programu liste Zveze delovnega ljudstva, katere nosilec je s. dr. Topalovič.
Po kratkem posvetovanju je bil predlagan za sreskega kandidata s. Koradej, sedlar iz Šoštanja, za namestnika pa s. Alojz Breznik, delavec iz Nazarja. Po govoru s. Koradeja, ki je povdaril potrebo složnosti delavcev, malih kmetov in obrt-
spontane delavske manifestacije za enotna delavsko listo.
Ni res, da je sploh kdo delal kakšne medklice proti s. Topaloviču, nego je resnica, da je s. Topalovič žel viharno odobravanje za svoja izvajanja in enodušno pritrjevanje. To so morali priznati tudi sarajevski meščanski listi (»Jugosl. Pošta«), ki so lojalno priznali ogromen uspeh socialističnega shoda v Sarajevu. Odkod ima »Jutro« potem vest o viharnem zborovanju, ne vem, najbrž jo je nekdo iz trte izvil. S kakšnim namenom, ni vredno pojasnjevati. Toliko samo beležimi v potrdilo resnici. Gospodje so proti Zvezi delovnega ljudstva in to pojasni vse njihovo zadržanje.
Marjan Telatko, delavski pisatelj.
gar izvajanja je prav tako odobravalo zbrano ljudstvo. Po razločitvi programa liste delovnega ljudstva sta bila soglasno in z velikim odobravanjem izvoljena za kandidata s. Jurij Stanko iz Ljubljane, za namestnika pa s. Anton Jakša, posestnik iz Škrjančev pri Novem mestu. Ta siiod je pokazal takšno navdušenje kmečkega ljudstva novomeškega sreza za našo listo, kakor ga še nikdar ni bilo za kakršnokoli listo.
mestnika. S. Celesnik je nato burno pozdravljen orisal socialno vprašanje Jesenic in radovljiškega sreza in izrazil prepričanje, da bodo vsi zaupniki iz vseh občin pokazali svoje navdušenje za pravično stvar ne samo na tem zborovanju, temveč tudi pri delu po vseh občinah in voliščih. Hkrati je obsodi! vse tiste, ki bi kakorkoli hoteli sejati razdor med delavstvo.
Nato so še govorili s. Šifrer iz Mojstrane, s. Toman z Javornika, s. Škrl z Jesenic in s. Jan z Bleda. Vsi so poudarjali važnost enotnega nastopa vsega delovnega ljudstva na listi s. Topaloviča. Zadnji govornik s. Jan je pa poudaril še posebne obrtniške zahteve, tako zahtevo po ustanovitvi ločenih obrtniških zbornic, pavšaliran davek, novo ureditev zgradarine itd.
Po tej konferenci lahko z mirno vestjo trdimo, da bo vse delovno ljudstvo radovljiškega sreza volilo s. Čelešnika.
zborovalci so navdušeno pritrjevali govorom ss. Krča, Sove in Štuklja.
za gornjegrajski srez
tiikov, je konferenca določila še nekatere predstavnike liste za posamezna volišča, nakar je predsednik s. Kolšek pozval navzoče, da gredo pridno na agitacijo za čim lepši uspeh liste delovnega ljudstva in zaključil konferenco.
Na srezkl konferenci v Cerknici
za logaški srez je bil soglasno izvoljen za kandidata s. Niko Bricelj, tajnik zveze lesnih delavcev. O konferenci bomo še prinesli obširnejše poročilo.
Naj izve javnost!
Kako se postopa z rudarji
Že večkrat smo opisovali trpi j e-! nje in izkoriščanje rudarskega delav-j stva, predvsem pri takozvanih malih rudnikih. Danes pa imamo priliko, da navedemo zopet en konkreten primer, kateri naj vsaj nekoliko posveti v temo socijalnih krivic pri spodaj navedenem1 nacionalnem rudniku, kakor ga podjetniki sami imenujejo.
V	rudniku Šemnik pri Zagorju ob Savi, proti kateremu je bilo vloženih že mnogo pritožb na rudarsko oblast in Delavsko zbornico, je v sredi oktobra 1. 1. stopil v delo rudar N. N. Ko je pa dne 23. marca t. 1. vzel knjigo in obračun, ker je dobil delo v Srbiji, mu je poslevodeči uradnik napisal spričevalo v delavsko knjigo, da je bil pri podjetju zairoslen samo od 21. januarja t. !. pa do 1. februarja t. 1. Torej samo 10 dni. A iz njegovih plačilnih listkov, ki nosijo uradni naslov podjetja je pa razvidno, da je napra-
vil v oktobru mesecu 13 in tričetrt šihta, v novembru 41 šihtov, v decembru 23, v januarju t. 1. 34 in četrt, v februarju pa 3 šihte in 7 ur. Torej skupno 116 šihtov a Din 20.—-, za katere se mu je poleg vseh ostalih odtegljajev odtegnilo še prispevke za bolniško in pokojninsko zavarovanje. To je sedaj samo en slučaj, ki smo ga lahko ugotovili.
Ukrenjeno je vse potrebno, da se bo ta slučaj razjasnil v zvezi z evidenco članstva pri pokojninski blagajni in pa z ozirom na plačilo 50% doklade za nadurno delo.
Ker je to podjetje narodno, ka-| kor pravi g. Bonča sam, pozivamo ! Narodno strokovno zvezo, da gre tja, napravi red in poskrbi, da bodo obstoječi socijalno zaščitni zakoni tudi pri narodnih podjetjih dobili svojo i veljavo.
Doma	in
10.000	: 100, — Najmanj 10.000 ljudi se je udeležilo Topalovičevih rnanifestacijskih shodov v Ljubljani, Celju in Mariboru. Nekaj ljubljanskih študentov je z letaki brez vsakih podpisov za 31. marec sklicalo »volilno posvetovanje o Topaloviču kot nosilcu liste« v majhno belo dvorano v »Unionu«. Na zborovanju, ki se ga je udeležilo poleg sto njihovih ljudi še večje število naših zaupnikov, so sklenili, da pošljejo v Beograd vdanostno deputacijo, ki naj poišče namesto izvoljenega s. Topaloviča kakega drugega nosilca. Recimo, da ta polomija ni bila zlobno organizirana proti listi delovnega ljudstva, vzemimo, da so vso prazno slamo, ki so jo mlatili na tem »posvetovanju«, iskreno mlatili, vzemimo, da niso bili sklicatelji v službi nobenega našega razrednega nasprotnika, — pa četudi vzamemo vse to za iskreno, noben pameten človek ne bo mogel pričakovati, da bi se 10.000 slovenskih delavcev pokorilo jako pozno izraženi volji par ljudi, za katere se ne ve, kaj so. To tem manj, če pomislimo, da so se poleg Slovenije izrazili za Topa-iovičevo listo delavci in kmetje tudi že iz 150 drugih srezov v državi. Tako se je klaverno zaključil prvoaprilski domislek skupine ljubljanskih pismarjev.
Minister socialne politike in nameščenci socialnih zavodov. Minister socialne politike je izdal odlok, po katerem naj bi bili nameščenci socialnih zavodov podrejeni z ozirom na državljansko pravico po volilnem zakonu enako starešinam', kakor državni uradniki. Če smo odredbo v izvlečku prav razumeli, bi veljali za te nameščence v slučaju izvrševanja vo-
line pravice isti predpisi kakor veljajo po zakonu za državne nameščence, da morajo v slučaju kandidature izstopiti iz službe. K temu bi pripomnili, da odloka najbrže ne bo tako razumeti. Razumljivo je sicer, da minister naroča, da naj nameščenci, če sodelujejo v volilnih akcijah, ne zanemarjajo službe, da se sporazumejo s predstojniki, da svojih položajev ne izrabljajo v volilne namene in da se volilna akcija ne vrši na stroške socialnih ustanov. V temi pogledu ima ministrstvo pravico kontrole, če se izvršujejo tozadevni zakoni, ki urejajo te ustanove. Sicer so pa po našem mnenju nameščenci teh ustanov popolnoma svobodni in enakopravni državljani. Zakonodajalec si je pridržal samo pravico, če te ustanove vrše zakonite predpise ali ne, sicer so pa popolnoma samoupravne. Iz tega razloga je odredba smatrati kot opozorilo na izvrševanje službenih dolžnosti in bi nadzorna oblast lahko posegla vmes šele tedaj, če bi nameščenci kršili zakonite določbe teh ustanov. Dokler se torej nameščenci gibljejo v okviru zakonov svojih zavodov in dokler se politično gibljejo
v	mejah veljavnih zakonov, so po zmislu jugoslovanske zakonodaje polnopravni državljani in smejo vršiti- svoje pravice. Pravno je mogoče umeti to zadevo le tako.
»Slovenec« in nedeljsko posvetovanje o kandidaturi s. Topaloviča.
Ljubljansko nedeljsko posvetovanje proti s. Topaloviču v mali Unionski dvorani imenuje »Slovenec« drugi socialistični shod. To pa ni resnica. Istina je, da so se nekateri delavci udeležili shoda iz radovednosti. Shodu je predsedoval odvetniški kandidat dr. Vilfan, sin znanega tr-
Tone Maček:	153
Stufai	iluin&
»Ah, da —,« se je izvil iz njihovih prs globok vzdih. »Kje je še to — če je sploh kje! Kdaj bo še to — če bo sploh kdaj! Še misliti si ne upamo. Niti v sanjah. Obljubljeni raj, pravijo, moremo doseči le s trpljenjem in smrtjo.«
»Da tudi za tega bo treba še mnogo trpeti in umirati. A glavno je, hoteti ga moramo. Vedno, nenehoma!«
»Kdo bi ga ne hotel? A vendar, ti ki govoriš tako razumno, povej nam j še to, kako naj medtem živimo? Zla- ! ta doba, ki si nam jo naslikal, je še nedogledno daleč. Mi je ne bomo dočakali. Najbrž niti naši otroci. Mogoče naši pravnuki. Treba je pa, da ohranimo naš rod pri življenju, da bo mogel sodelovati pri obnovi sveta. če pa bo šlo z nami še nekaj let tako navzdol ko danes, bomo poprej vsi propadli. Kako naj se ohranimo?
Kje naj iščemo pomoči?«
»Nikjer. Nihče vam ne bo pomagal, če si ne bodete pomagali sami. Samopomoč, v zavesti skupnosti, je edina vaša rešitev. Združujte se k skupni obdelavi vaše zemlje, združujte se k skupni prodaji vaših pridelkov! Ustanavljajte zadruge! Organizirajte se, kakor se organiziramo mi delavci, po vaseh, po okrajih, po pokrajinah, in končno v veliko, vsedržavno organizacijo vsega kmetstva, ki bo imela vpliv tudi na zakonodajo. Oglejte si dobro od vseh strani one, ki jim bodete poverili za-upanje in besedo. Končno ne pozabite, da je le delovno ljudstvo temelj in sol družbe, ne glede na to, ali dela v tovarni ali na polju. Podajte roko industrijskemu delavcu in skupno z njim se borite za skupni cilj, za ohranitev življenjskih sil, ki so nam vsem potrebne, da dosežemo nekoč obljubljeno deželo, ki o njej sanjamo že tisočletja!«
Mnogokje so taki razgovori zasejali med kmete novih misli in no-
I vih želj, če so bili med seboj bajtarji
1	in četrtgruntarji, ki so se z dne v dan, iz leta v leto, s skrajnimi napori otepali najhujše bede. Če pa je bil navzoč kak nezadolžen celogruntar, kak kmečki špekulant ali stiskač, ki je imel po strani še kako lesno trgovino ali gostilno, ali ki je obdeloval svoje posestvo z več hlapci in deklami, je začel hitro ugovarjati in sc norčevati iz takih neumnosti. Le malokdo se mu1 je upal ugovarjati, ker so bili mnogi od njega odvisni. Če pa se mu je le kdo postavil po robu, ga je kot prckucuha ovadil orožnikom.
Takih pogovorov tudi na Janezo-
vi	gostiji ni manjkalo, saj če prideta skupaj le dva kmeta, se bo sukal njiju pogovor v prvi vrsti o težkem delu na polju, o slabi letini, o nizkih cenah deželnih pridelkov in o vedno težjih davkih. Vendar se danes ti pogovori niso mogli prav uveljaviti. Prišli so skupaj, da za par ur pozabijo moreče skrbi. Zlasti ženske so hotele biti vesele.
Pri Zavškovih so že dolgo hodili !
na vrata oprezovati, kedaj se bodo svatje vračali od fare. že v prvih popoldanskih urah sc je od daleč zaslišala harmonika in vriskanje. Svatje se niso dolgo mudili v vaški gostilni. Domače ženske so hitele? da še to in ono postavijo na dolgo, belo pregr-njeno mizo v izbi, v kuhinji so pa pokušale, če je juha dovolj soljena in če je pečenka lepo rumeno zapečena.
Svatje so se vračali v drugačnem redu kakor so odhajali: ob nevesti je šel sedaj ženin, ne več drug, ki je sedaj spremljal družico.
Predno so sedli za mizo, so morali iz rok hišnega gospodarja sprejeti in izpiti vsak kuiuco blagoslovljenega šentjanževca. Novoporočen-ca sta morala sesti na častno mesto ob sredini mize, njima na desno in levo oba starešini z ženama, družica in drug pa nasproti novoporočetica-mu. Za temi so sc razvrstili ostali svatje in gostje, za godca so pa primaknili poseben stol k vogalu mize.
(Dalje prihodnjič.)
Velike denarne	zavode	in	industrij
Za ohranitev miru
Sporazum med Anglijo in Rusijo
Angleški pravosodni minister lord Eden se je te dni nahajal v Moskvi. Kakor poročajo listi, je bil med obema državama dosežen važen sporazum, ki je velikega pomena za svetovni mir.
žaškega rodoljuba, sam pa pravk da je baje levičar. Toda takih levičarjev, ki so cepili delavsko gibanje, pozna delavsko gibanje iz zadnjih petnajstih let mnogo, a se danes nahajajo v nasprotniških taborih. Namen shoda je bil kritika in cepitev delavstva.
Parlament v Grčiji je razpuščen. Nove volitve so razpisane za 19. maja.
Pogajanja med Abesinijo in Italijo. so prekinjena. V italijanskih krogih trdijo, da utegnejo nenadno izbruhniti vojne sovražnosti med obema državama.
Madžarske volitve. Pri nedeljskih volitvah je baje Gombosova vlada dobila veliko večino. Resultat teh volitev pač ne bo menda nikogar uveril, da so bile volitve svobodne.
Ljubljana
Splošno delavsko pravovarstve-no društvo v Ljubljani sklicuje v petek, dne 5. aprila 1935 ob 19. uri v predavalnici Delavske zbornice v Ljubljani redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Dolžnost članstva je, da se občnega zbora polnoštevilno udeleži.
Slov. Bistrica
Sijajno uspeli občni zbor kovinarjev
Preteklo nedeljo se je vršil v gostilni Verhovšek v Zg. Bistrici redni občni zbor podružnice SMRJ, katerega se je udeležila •ogromna večina članov in prijateljev strokovne organizacije in »Svobode«.
Pred otvoritvijo ze pevski zbor »Svobode« (ki je sestavljen iz samih kovinarjev) zapel pod vodstvom s. Kranjca dve krasni delavski pesmi, nakar je predsednik podružnice s. Germ otvori! in vodil občni zbor.
Poročilo o delovanju podružnice je podal tajnik s. Tomažič Franc, blagajniško pa s. Bera. Iz poročil je razvidno, da je bil od--bor podružnice zelo agilen in da je dosegel lepe uspehe. Od 130 v tovarni zaposlenih delavcev je 110 organiziranih. Odbor in zaupniki so izvršili več uspešnih intervencij. Iz blagajniškega poročila je razvidno, da je Podružnica kasirala na članskih prispevkih nad 17.000 Din.
Za nadzorstvo je poročal s. Fišinger Ivan, kateri je izjavil, da je blagajniške knjige pregledal in našel vse v najlepšem redu, zato predlaga absolutorij s. blagajniku in celotnemu odboru. Predlog nadzorstva je bil po kratki debati soglasno sprejet.
V	novi odbor so bili z aplavzom izvoljeni skoro vsi dosedanji člani s s. Germom na ■čelu.
Pri raznoterostih so govorili razni so-drugi o prilikah v tovarni in o nalogah organizacije, nakar je dobil besedo s. Petejan ,r?’. kateri je v daljšem referatu P°ložai delavstva pri nas in drugod, iz* 1 ',e ,vzrt>ke brezposelnosti in slabih
; Rr ** k23.1.. p°ta, po katerih moramo hoditi ni se boriti, da popravimo to neznos-
n0..f.ta,!je- vt?.v<?n. nau> ie o naši socialnopolitični zašc.tm in zavarovalni zakonodaji, ki se povsod krsi m zanemarja, o potrebi zavarovanja za brezposelnost, starost in smrt ter o potrebi in važnosti kolektivnih pogodb, s katerimi se naš SMRJ lahko ponaša. Nadalje je utemeljeval potrebo po svobodi združevanja, zborovanja in tiska ter enakosti pred zakoni. Govor s. Petejana so navzoči večkrat prekinili z navdušenim odobravanjem. — Zlasti so burno odobravali izjavo da se delavstvo mora osamosvojiti na strokovnem, kulturnem in političnem polju in da ne sme biti privesek meščanskih strank in frakcij.
K besedi se je oglasil tudi s. Dorn, kateri se je pečal predvsem s davčnimi obremenitvami delavcev, malih obrtnikov in kmetov, ter govoril o potrebi zadostnega zaslužka za vse delavce, ker le tako se bo Pomagalo tudi kmetu in obrtniku.
Ko so govorili še ss. Germ; ki je agitiral za »Delavsko Politiko«, Kranjc, Bera in drugi, so pevci zapeli »Delavski pozdrav, nakar je predsednik zaključil ta impozanten občni zbor, ki je pokazal, da se luk. delavstvo zaveda potrebe razredne organizacije in samostojnega nastopa ob vsaki priliki.
Dva velika shoda v prevaljskem okraju
Preteklo nedeljo, dne 31. marca §ta se vršila v prevaljskem okraju dva velika shoda, na katerih je govoril kandidat na listi Zveze delovnega ljudstva (nosilec s. dr. Živko Tcpalovič) za prevaljski okraj s. Eržen.
Dopoldne ob 9. uri se je vršil shod v dvorani pri Rozmanu. Na shod je prišlo toliko volilcev, da je končno žandarmerija zaprla vhod v dvorano, da ni nastala pravcata gnječa. Ljudje, ki so prišli par minut po otvoritvi shoda, so zaman skušali priti v dvorano. Orožnik, ki je stal pred vrati ni dovolil vstopa nikomur več. Nekateri so potem pogruntali drugo pot, in sicer skozi okno v ozadju dvorane. Shod je vodil s. Hočnik in je potekel v najlepšem redu. Navzoči so živahno pritrjevali izvajanjem s. Eržena. H koncu pa je s. Vošank še pozval navzoče, da naj 5. maja vsi kot en mož gredo na volišče in volijo listo s. dr. Topaloviča in sreskega kandidata s. Eržena ter njegovega namestnika s. Lamprehta.
Shod je zapustil v Prevaljah in v okolici mogočen odmev.
Popodnc se je vršil volilni shod v Guštanju pri Milovniku, ki je bil rekordno obiskan. Tudi tu je govoril s. Eržen in so njegova izvajanja bila spremljana z burnim odobravanjem. Navzoči so bili, kakor v Prevaljah, delavci, mali kmetje in obrtniki. V debati se je oglasil tudi s. Leskošek, čigar nagovor je izzval močan aplavz. Zborovalci so cno-dušno pooblastili sreskega kandidata, da pošlje ministru soc. politike Marušiču brzojavko v zvezi z njegovo odredbo o prepovedi aktivne udeležbe nameščencev socialno političnih institucij pri volitvah. Shod je vodil in zaključil s. Juh, ki je še pozval navzoče, da agitirajo in širijo »Delavsko Politiko« kot odgovor na klevete, ki jih širi nam1 nasprotno časopisje o listi Zveze delovnega ljudstva. S pozivom1, da gremo vsi složno volit listo, katere nosilec je s. dr. Živko Topalovič, je potem zaključil shod v splošnem navdušenju poslušalcev.
Maribor
O delovnem pravu v fašistični Nemčiji
bo v sredo, dne 3. t. m. predaval v okvirju Svobode .s. dr. Reisman. Pridite polnoštevilno.
Proslava 401etnice boja za nočni počitek in 10 letnica boja za nedeljski počitek je
priredila minulo soboto v Gambrinovi dvorani Zveza živilskih delavcev, podružnica Maribor. Proslavo je otvoril tamtouraški odsek pekovskih pomočnikov in pevski zbor, ki je zapel »Pevski pozdrav«. Predsednik podružnice s. Jazbinšek je nato orisal pomen proslave, nakar je podal besedo s. Rakuši, ki je govoril o bojih Zveze živilskih delavcev za nočni in nedeljski počitek v preteklih desetletjih. Delegat celjske podružnice s. Pobec je v imenu organiziranih pekovskih pomočnikov iz Celja čestital mariborski podružnic k njenemu vztrajnemu boju za izboljšanje položaja in zaščito živilskih delavcev. O zedinjenju in predsto-ječih bojih za dosego nedeljskega in nočnega počitka v pekovski obrti je govori! še s. Eržen. S Rakuša je nato prečital več pozdravnih dopisov, ki jih je sprejela podružnica, v katerih sodrugi iz juga čestitajo mariborski podružnici za njeno stremljenje po zedinjenju vseh razrednih organizacij živilskih delavcev in jo vzpodbujajo k vztrajnemu delu v bodočnosti. S tem je bil ofi-cijelni del proslave zaključen. Nato sta izmenoma pevski odsek pod vodstvom g. Ci-bica in tamburaški odsek pod vodstvom: s. Viherja prednašala več lepih delavskih in narodnih pesmi ter skladb in s tem mnogo pripomogla, da je proslava lepo uspela.
Zopet žrtev brezposelnosti. V stranišču gostilne Gračner na Koroški cesti so našli v pondeljek zjutraj brezposelnega delavca
Karla Škerlja s prerazanimi žilami na rokah. Radi brezupne brezposelnosti je hotel izvršiti samomor. Reševalci so ga prepeljali v bolnico. — V Košakih se je pa 24-letni trgovski pomočnik Karl Hauptman radi brezposelnosti in bede obesil.
V	petek zvečer je divjal nad Mariborom in okolico silovit vihar, ki je po mestu po-drobil precej šip, pometal mnogo napisnih tabel na tla in raztrgal na več krajih telefonske in elektrovodne žice. Tudi mnogo opeke je bilo drugo jutru po cestah razbite. Temperatura je mahoma padla pod ničlo, vendar ni snežilo, kakor po mnogih drugih krajih države.
Novorojenčka so našli v greznici hiše Ob brodu št. 2. Moral je biti že kake 3 dni star. Za materjo poizvedujejo.
, »Grafika«, pevsko in glasbeno društvo v Mariboru priredi v soboto, dne 6. t. m. v veliki kazinski dvorani koncert pod vodstvom zborovodje prof. U. Vrabca. Začetek ob 20. uri. Delavci in nameščenci udeležite se tega koncerta polnoštevilno.
Mariborsko gledališče. Torek, 2. aprila ob 20. uri »Hoffmannove pripovedke«. Red A. Sreda, 3. aprila ob 20. uri »Hoffmannove pripovedke«. Red C. Četrtek, 4. aprila ob 20. uri koncert »Trio-Brandlove«. Red B. Sobota, 6. aprila ob 20. uri »Kvadratura kroga«, premijera, red A. Delo sovjetskega dramatika Valentina Katajeva.
I. delavsko kolesarsko društvo za Dravsko banovino v Mariboru bo priredilo v nedeljo, dne 7. aprila t. 1. svoj otvoritveni izlet na Jarenino (postanek pri Al. Stie-gerju). Odvoz ob pol 14. uri izpred društvenega lokala na Tržaški c. 1. Člani, pridite polnoštevilno, gosti prijazno vabljeni. Zastavonoša s. J. Kocbek. — Odbor.
Celje
Nageljev dan nameravajo prirediti nekatere naše organizacije prihodnjo nedeljo, 7. t. m. Podrobnejše instrukcije bodo dobili zaupniki v petek, 5. t. m. zvečer v društvenih lokalih v Delavski zbornici, kamor naj se zglase.
Pešlzlet na Ljubečno prirede celjski »Svobodaši« prihodnjo nedeljo, 7. t. in., kjer priredi »Svoboda« Ljubečna dramat. igro in pevski koncert. Ker se udeleže izleta tudi celjski pevci, prijetnosti in zabave gotovo ne bo manjkalo. Vse sodruge in sodružice ter prijatelje našega pokreta vabimo, da se izleta udeleže in si na ta način privoščijo par uric veselega razvedrila in družabne
zabave. Odhod ob pol eni uri opoldne izpred gostilne »Amerika«. Na veselo svidenje!
Kolesarski izlet v Vojnik se bo vršil prihodnjo nedeljo, dne 7. t. mi Odhod ob 8. uri zjutraj izpred gostilne »Amerika« v
Gaberju. Sodruge in sodružice, ki imajo kolesa, vabimo na to veselo turnejo.
Velike slike zaupniškega tečaja so že izgotovljene in se dobe v Delavski zbornici. Slike so jako lepe, zato se požurite!
Poročilo o krasno uspelem okrožnem koncertu bomo radi pomanjkanja prostora priobčili prihodnjič.
Hrastnik
Volitve se bližajo, vsemogočniki tekmujejo med seboj, gre se jim pa samo za glasove. Pokazati hočejo, kdo zna bolj upiti in koliko je eden ali drugi napravil za delavstvo. Tako je pred kratkim: tudi k nami v Hrastnik prišel nek gospod z aktovko, ki je izjavil, da pobira podpise za enega, ki je res najboljši delavski zastopnik in za katerega ie potrebno, da damo tudi mi delavci iz Hrastnika svoje podpise. Vprašati pa hočemo gospoda. Ali res mislite, da delavstvo pri nas nič ne ve? Povemo pa tudi prizadetemu gospodu, da si ne sme misliti, če tudi so tukaj športaši, da imajo zato namesto glave zogo in da se pustijo brcati iz ene stranke v drugo. Mislimo, da se je gospod sami najbolje prepričal, kakšni smo delavci v Hrastniku, ker je videl, koliko podpisov je dobil pri nas. Ako se mu je pa posrečilo dobiti nekatere, .uh pa tudi lahko ima, ker nam za take m prav nič žal, so to samo odpadniki marksizma. Zavedni delavci, kmetje in obrtniki pa bodo pokazali dne 5. maja, da bo ((in je že) zmaga na naši strani! In zato naj živi lista zveze delovnega ljudstva z nosilcem s. Topalovičem.	Delavec.
Trbovlje
Beda rudarjev in rudniški konzum
Nazorno sliko današnje bede nudijo prizori pred tukajšnjim rudniškimi konzu-mom. Ako greš mimo, vidiš večkrat rudarske žene objokane zapuščati prodajalno. Zakaj neki jokajo? Zato, ker jim v rudniškem konzumu niso dali toliko živeža, kolikor so ga imele napisanega v knjigi. Pa naj nihče ne misli, da je bilo napisanega kaj takšnega, da bi se gospodje lahko bali, da bi delavski želodec tega ne prenesel! Za pet, osem ali za desetčlansko družino je bilo potrebno špecerije za okroglo Din 200.—. V zadnji plačilni perijodi je bilo samo 7 delavnikov in je družinski oče-rudar prejel mezdni listek, na katerem je sicer stalo zapisano, da bi imel (po odtegljaju) prejeti Din 180 ali Din 200 do Din 240, a niti tega ni videl, temi manj še prejel, ker mu je bilo že v naprej odtegnjeno za dolg v rudniškem konzumu. To je čudno delovno razmerje, da delavstvo niti svojega zaslužka več rfe sprejme, pač pa ta zaslužek kroži vedno v rokah podjetnika, v tem primeru T. P. D. Treba bo
Ali sl 2e poravnal narol-nino? Ako ie ne, stori takoj svojo dolZnostl
temu vprašanju posvetiti več pažnje. Ali o tem prihodnjič.
Za danes ugotavljamo samo to, da si v rudniškem konzumu predstavljajo, da so jajca in sladkor za delavstvo luksuz. Zato ravno ta dva važna hranilna predmeta silno radi črtajo. A zadnji čas so se še širile po Trbovljah govorice, da je ta in oni nastavljenec v rudniškem konzumu obolel na bolezni, na kateri boluje najnezavednej-ši rudar, in to je bolezen obrekovanja delavskih zaupnikov. Rudarji v Trbovljah se še dobro spominjajo nekaterih svoječa-snih nastavljencev v rudniškem konzumu, ki so se v času vojne prav cinično obnašali napram gladujočim delavcem in delavskim1 ženam. Delavci in delavske žene ne bi radi videli, da bi se kdajkoli samo temu slično ponovilo.
IZJAVA.
Podpisana Kukavica Fani se tem potom javno zahvalim gospodu Francu Pli-beršeku, načelniku II. rudarske skupine, da je velikodušno privolil v črtanje meni odmerjene lOdnevne zaporne kazni, ki mi je bila od sreskega sodišča Laško naložena, ker sem g. Franca Pliberšeka ne-osnovano klevetala.	s
Trbovlje, dne 31. marca 1935.
Kukovca Franja, delavka v cementarni Trbovlje I.
Zagorje ob Savi
Kako se izrekajo zaupnice. »Kmetski list« z dne 27. marca t. 1. je prinesel pod
naslovom »Iz Zagorja ob Savi« poročilo o občnem zboru krajevne organizacije !. N.
S.	za Loke-Izlake, v katerem se poje slava in zaupnica bivšemu poslancu g. Mrav-ljetu tudi v imenu tukajšnjega delavstva, katero da bo to svoje zaupanje potrdilo pri glasovanju dne 5. maja. Resnici na ljubo moramo povedati, da 15 zborovalcev in še od teh samo trije rudarji, nima nobene pravice izrekati komu zaupnico v imenu nenavzočih. Za koga pa bodo zagorski delavci dne 5. maja glasovali, o tem se bo pa g. kandidat jam britko prepričal.
Zaupniški tečaji. Od 28. marca t. !. dalje se tudi v Zagorju vršiip zaupniški tečaji, kakor so se vršili z qpbrim uspehom že po večjih delavskih centrih. Tečaji se vršijo v gostilni Družeta na Lokali, kjer so ob določeni uri gostilniški prostori nabito polni, saj obiskuje tečaj že 120 delavcev in se novi še vedno priglašajo. — Tečaj vodi in na njem predava o važnih delav-sko-zaupniških vprašanjih načelnik II. skupine Franc Pliberšek. Posebno zanimanje vlada za drugi del tečaja, ko se bodo praktično in nazorno pisale vloge, prošnje in drugi važnejši pisemski sestavki, kar je treba da zna delavec, zlasti pa delavski zaupnik, če hoče vršiti svojo funkcijo. Predavanje, ki se je nameravalo obdržati v nedeljo, dne 31. marca, se je moralo preložiti, ker ni bilo prostorov na razpolago, zato se bo vršilo v nedeljo, dne 7. aprila ob 9. uri dopoldan v Kino dvorani. Ker je predavanje važno in zanimivo, bo dostopno vsakomur, ki se,zanima za delavska vprašanja.
IZJAVA.
Ker ne poznam premoženjskih razmer rudarskega tajnika g. Arha, zato s to izjavo preklicujem ta obžalujem; kar sem govoril v gostilni Ivana Drožeta v vinjenem stanju, da bi on z ženo lahko zida! ali kupil hišo, ker je premožen, pa noče radi javnosti.
Rahne Franc.
Kranj
Konjunkture tekstilne industrije bo konec. Že v jeseni so nekatera tekstilna podjetja pošiljala delavstvo na neplačani dopust, zdaj pa zopet nekateri obrati delajo omejeno. V nekaterih malih obratih se dela samo po 4 dni tedensko. V tovarni »Tekstil-Indus« pa bodo delavci delali v enem oddelku le vsak drugi teden po 8 ur dnevno. Verjetno je, kakor pravijo podjetniki, da imajo polne magazine blaga, katerega ne morejo prodati, saj ga s svojim zaslužkom ne morejo konzumirati niti tisti delavci, ki so zaposleni. Pomisliti treba, kam bo šlo delavstvo, ako tekstilna industrija zapade splošni krizi! Ze danes je delavstv do skrajnosti obubožano. Kljub današnji mizeriji, ki vlada, pa kapitalistični sistem izkorišča naprej. Tako so v tovarni Inteks gospodje pogruntali nov sistem »racionalizacije« s tem, da so dali tkalcem po 4 stroje. Delavci so se nekaj časa branili, podjetje pa je končno stroje kar dodelilo in potem uvedlo kontrolo. Gotovo je, da bodo posebno spretni tkalci obvladali s skrajnim naporom tudi 4 stroje. Toda kaj pa bo z drugimi, ki tega ne bodo zmogli, ker so že telesno izčrpani ali pa sploh niso toliko spretni? Podjetje ima gotovo namero, da bo z manj ljudmi ravno toliko produciralo. Na drugi strani pa bodo postali novi delavci brezposelni, zaposlenim pa se bo počasi trgalo na akordu. Tako se po kapitalističnem sistemu odpravlja brezposelnost in kopiči dobiček. Tako se postopa z delavstvom; ki ni organizirano.
Treba pa bo delavstvu premisliti, za koga bo glasovalo dne 5. maja, ali za tistega, ki današnji sistem zagovarja, ali za organizatorje nove človeške družbe. Zato glasujmo vsi za listo Zveze delovnega ljudstva, katere zastopniki bodo delali na to, da se vsem zasigura primerna eksistenca, za pošteno delo pošteno plačilo, da bomo mogli kupiti življenske potrebščine, katere leže nakupičene v skladiščih.
Tržič
Ne vera, ne narodnost nista v nevarnosti, pač pa je v nevarnosti delavski razred. če človek čita današnje časopise naših krščansko socialnih ljudi, se mu nehote vrine vprašanje: ali so ti ljudje že pobesneli ali šele bodo? Odkar se je pojavila lista zveze delovnega ljudstva, so vsi krščansko socialni listi polni sovraštva do nje. Po našem skromnem mnenju je temu vzrok samo zavist, ker nimajo krščanski socialci lastne liste. Gospodje krščanski socialci okrog »Slovenca«, »Delavske pravice« in »Gorenjca«: Kdo je pa temu kriv, da vi ne morete postaviti lastne liste in se morate drugod ponujati za stolčke? Ali mogoče tudi delavski sloji? Ali se spominjate, kdo je bil po
6.	januarju 1929 od vaše strani na vladi? Ali ste pozabili, da je vaš vodja vse to podpiral kar se danes godi in danes pa od same jeze besnite proti delavskemu sloju in njegovi kandidatni listi, menda iz same krščan-ke ljubezni do bližnjega? Gospodje, ali se še spominjate, kakšno nasilje ste izvajali, ko ste imeli v Sloveniji vso oblast v rokah? Takrat se je na nedolžne žrtve streljalo, kakor na zajce. Nedolžni ljudje so sedeli po ječah kakor najhujši hudodelci. Iz državne .službe ste metali ljudi z večdesetletno službo na cesto, brez zakonite pokojnine! Takih vaših žrtev je še danes na cesti. In kaj ste delali v oblastni skupščini, ko ste imeli večino v njej? Ali se ničesar več ne spominjate? Vse vaše slepomišenje in strahovla-danje vam danes ne pomaga ničesar. Besnite in divjajte proti tistim, ki so to stanje zakrivili in ne proti nam. Tudi lahko in opravičeno besnite proti tistim, ki vas danes zopet izigravajo in vam ukazujejo volilno abstinenco. Oni sami so srečni in zadovoljni, kako bo pa delovno ljudstvo živelo, jim je deveta briga. Vaši voditelji nočejo, da bi se delavstvo, mali kmet in obrtnik združili, ker dobro vedo, da bi se potem' to ljudstvo odvrnilo od njih. Da nimate pravega vodstva, namreč vodstva, kateremu bi bil blagor malega človeka pri srcu, je dokaj vaše divjanje in vaše blatenje na vse strani. Vi ste zaslepljeni po vaših voditeljih, vi delate ravno nasprotno temu kakor vas vera uči. Pri javnih službah božjih zavijate oči kakor da bi hoteli v čevljih v nebesa, ko pa stopite iz cerkve, ste pa po vašem obnašanju samemu Belcebubu podobni. Če ste vi delavstvo ne pa sužnji velekapitala, če ste vi kristjani kakor zatrjujete, ne pa sejalci sovraštva, če ste vi zato, da se bednim pomaga, potem reveža ne tolčite s pestjo po glavi, ne pridigajte abstinence pri vaših volilcih, ampak dajte jim prosto, da se dne 5. maja borijo za delavske pravice. Mi vam lahko čisto mirno povemo, da vas vaš velekapital, kakor tudi mednarodni ne bo rešil, če se ne združite z Jelavstvom, malim' kmetom in obrtnikom, ampak boste postali še večji sužnji kakor ste že. Še vaši potomci vas bodo v grob preklinjali, če boste izdali vaše sotrpine s tem, da se bodete borili dne 5. maja proti njim. Današnje volitve niso navadne volitve, ampak je boj med delavstvom in reakcijo in gorje delavstvu, če se ne bo zavedalo v pravem času in se pustilo od reakcije premagati. Kdor ne vidi, da je reakcija na pohodu, ta je s slepoto udarjen in z neumnostjo obdan. To gg. okrog »Slovenca«, »Delavske pravice« in »Gorenjca« so suha dejstva, preko katerih nobeden pošten človek ne more iti. Ne vera in ne narodnost ni v nevarnosti, ampak delavski razred! Vam sotrpinom, delavcem in malim kmetom in obrtnikom pa kličemo: Ne pustite se od vaših sovražnikov s prijaznimi obrazi, pa naj si že bodo iz kateregakoli tabora, zapeljati in delovati proti lastnemu sotrpinu, ampak složni vsi kot en mož 5. maja na volišče, za delavske, kmečke in obrtniške kandidate! V slogi je moč. — Proletarec.
Zabukovca
Odborniki na posodo
Prinašamo spodaj navedeno izjavo s. Vočko Vinkota iz Zabukovce, iz katere je razvidno, kako gospodje okoli Narodno-strokovne zveze postavljajo odbornike. Ker jim manjka lastnih članov in zato sposobnih ljudi, si ga kar izposodijo in sami vpišejo, ne glede na to, če se dotični s tem strinja. Javnost pa misli, kako veliki so.
IZJAVA.
Podpisani izjavljam, da nisem bil nikoli član N. S. Z. V odbor se me je stavilo brez moje vednosti: jaz sem in ostanem član Z. R. J.
Zabukovca, 22. marca 1935.
Vočko Vinko, I. r.
KUPUJMO DOMAČE BLAGO! Oblačilni predmeti pri Gogali na Jesenicah so delo domačega delavca, zatore] je izdelava tudi trpežna, blago dobro, cene zmerne In Izbira vseh oblačil za deklice, dečke, dame In gospode vedno velika. Priporočata se krojaštvo In trgovina Ivan Gogala na Jesenicah.
Nekaj besed na takozvano levico
Od takozvane levice se te dni, v zvezi s pripravami za skupščinske volitve 5. maja, slišijo razni ugovori in pomisleki proti formaciji in nastopu samostojne delavske kandidatne liste z nosilcem s. dr. Topalovičem. Tej listi in njenemu nosilcu odrekajo ti levičarji legitimacijo zastopništva jugoslovanskega proletarijata, zopet se skuša žonglirati s psovkami »komoraštva« in »socijalfa-šizma«, zopet se skuša zabiti klin med naše delavstvo in ga razdvojiti. V čegavenr interesu?
Pač ne v interesu jugoslovanskega proletarijata, ki še nikdar ni tako krvavo potreboval složnosti ko danes.
Ali naj ostane delavstvo v tej državi vedno brez zastopstva in brez najmanjšega vpliva tarn^ kjer se mu deli pravica in krivica? Kajti do tja, kjer bi mogel vzeti sam vso oblast v svoje roke, je še zelo, zelo daleč. Ali naj se delavstvo vso to dolgo dobo, ki bo štela mogoče še več generacij, prostovoljno odpove vsakemu vplivu na upravo v državi, ali naj si za dolgo dobo nadene prostovoljno še hujši jarem na vrat, kakor ga že nosi? Naj proglaša vsepovsod abstinenco in samo na sebi izvrši heroični harakiri?
Maksima življenja je boj, ne resignacija.
Večina nasprotnikov z levice se izgublja v romantiki, ki je bila, realne sedanjosti pa neče videti. Pred leti so se oklepali gesla: »Čim slabše, tem bolje!? Ta deviza se je danes izkazala za napačno. Položaj delavstva se je zadnja leta silno poslabšal, da slabši skoraj biti ne more. Ali se je pa radi tega revolucijonarna zavest proletarijata dvignila? Nasprotno! V čim slabšem1 ekonomskem položaju živi proletarijat, tembolj je spla-šen, zbegan, dezorijentiran, tembolj je dostopen demagoškim frazam raznih fašizmov, tem manj revolucijonarne in odporne sile je v njem.
Z nastopom svetovne gospodarske krize nastopa tudi začetek krhanja proletarskih vrst, tudi levičarskih.
Hoteli smo imeti vse, pa smo izgubili vse. Začeti moramo zopet od kraja.
Priboriti si moramo zopet minimum svobode in z njo maksimum pravic,
ki jih v danih razmerah moremo doseči. Če pa bomo stali ob strani, nam še tega mini-ma ne bo nihče dal.
Naših sil ne moremo primerjati s silo, ki tvori danes močan otok, krog katerega pa še vedno vihra morje reakcije, ki v njem tonemo tudi mi. V takem položaju nam mora biti dobrodošel tudi najslabši čolnič, s katerim upamo nekoč doseči celino. Če bi čakali, da pride kopno samo k nam, bi nas valovi medtem že davno pogoltnili.
Edino geslo, ki nanj levica prisega, je revolucija. Toda zadnja leta smo jih doživeli več. S kakšnim uspehom? Prepričati smo se morali, da so taki poskusi v kolikor-toliko normalizirani, mirni dobi obsojeni na neuspeh, ki vrže pokrete za desetletja nazaj. Revolucije so bile uspešne, kadar so bile izzvane po kaki elementarni, vsenarodni ka-
tastrofi, kakor je na primer vojna in kar je z njo v zvezi. O tem nam pričajo skoraj vse rvolucije zadnjih stopetdesetih let, najbolj pa prevrati ob koncu svetovne vojne. Pri teh revolucijah ni sodeloval samo proletarijat, ampak tudi velik del kmečkega prebivalstva in pa meščanstvo. Kdo bi bil danes toliko neumen in bi delal take račune? Zavedajmo se, da tvori delavstvo v naši državi samo 10 odstotkov prebivalstva. Pred seboj imamo široko polje, vse naše podeželje, ki ga moramo najprej obdelati, predno mislimo na kako žetev. Morda bo bližnja zgodovina ta razvoj pospešila, vendar ne smemo na to čakati križemrok.
Možnost nam preostaja samo ena:
da se skušamo legalizirati in da na
legalnih tleh skušamo doseči maksimum svoboščin,
ki so nam neobhodno potrebne za nadaljnjo borbo in
da istočasno obvarujemo proletarijat popolnega ekonomskega propada
in mu ohranimo dovolj življenjskih sil, da bo sploh sposoben za boj. Več zaenkrat ne moremo zahtevati. Nespametno bi bilo, če bi se sedaj šli v kot kujat in bi tistim, ki bodo šli pred nami, za hrbtom osle kazali. Oni. ki se danes bore za legalnost, niso krivi, če so radikalni elementi kljub svojemu »programu« popolnoma brez moči. Zahtevamo demokracijo. Kdor bo pomagal uveljaviti jo, bo pomagal tudi sebi.
Nekdo se je obregnil tudi ob našo zahtevo liste zveze delovnega ljudstva, po priznanju sovjetske Rusije, češ, da je to samo demagogija, ki se je poslužuje za volilno agitacijo. Kakor je človek sam, tako sodi o svojih znancih. Dotičnik naj nam navede samo en dokaz, da smo bili v teh šestnajstih letih od prevrata sem, kdaj drugačnih misli. Danes bolj kot kdaj prej pripovedujemo, da je sovjetska Rusija najmočnejši jez proti valovom svetovne fašistične reakcije in najmočnejša opora za ohranitev evropskega ravnovesja in svetovnega miru. Koder so imeli socijalni demokrati v vladah kak vpliv, so se vedno borili proti intervencijonistični po litiki raznih držav napram sovjetski Rusiji. Primerjajte razmerje Anglije in Nemčije napram Rusiji odkar niso več socialistične stranke na krmilu. Mi se zavedamo položaja, ki ga Rusija zavzema v koncernu držav in kot pacifisti in demokrati želimo, da ga ohrani in utrdi. Današnja oficielna ruska politika pa se kreta po potih, ki jih je socialna demokracija označila in po njih hodila, ko so jo levičarji zato zmerjali kot izdajalko.
Te besede so napisane z željo, da bi nam bil v bodoče prihranjen žalosten razdor prejšnjih let, v katerem smo tratili sile, ki bi jih lahko koristnejše uporabili. Dela je za vse dovolj. Zavihajmo rokave in z združenimi močmi na boj za maksimum svobode, ki jo moremo doseči! Katoržno romantiko pa pu-simo zaenkrat v romanih; z njo danes tudi Rusiji ne moremo dosti koristiti. Še manj pa jugoslovanskemu delovnemu ljudstvu.
Levičar.
GuStanj
Po končanem mezdnem gibanju v jeklarni	(Nadaljevanje.)
Predlogi za novo kolektivno pogodbo, ki jo je zopet izdelal SMRJ, so bili predmet javne razprave na velikem sestanku vsega delavstva in v navzočnosti zastopnikov narodne in krščanske strokovne organizacije. Vsi brez izjeme so se strinjali z osnutkom. Na shodu je bilo tudi zaključeno, da bodo delavci kot en mož stali za stavljenimi zahtevami. Čez kakšnih osem dni pa se je predsednik nacionalcev pričel pritoževati, da je šele po ovinkih izvedel, da se je pogodba odpovedala. Kaj je bilo na stvari? Vseh sej, na katerih se je razpravljalo o odpovedi pogodbe, se je udeleževal zaupnik narodnih, ki je predsednika svoje organizacije tudi vedno obveščal, kakor je trdil. Da pa moža ni bilo na končnem zborovanju, kamor Je bil vabljen, pa ni krivda marksistov, ampak je kriv sami Osem dni po prvi ataki je sledila druga. Prišli so gospodje z zahtevo, da hočejo biti udeleženi pri mezdni razpravi. Zaupniki pa so to zahtevo odklonili, stoječ na stališču: eno podjetje, ena organizacija, ena odgovornost. Narodnim se je reklo, da lahko kar sami prevzamejo vodstvo akcije, ako so pripravljeni nositi tudi odgovornost. Zato pa njihov zaupnik ni bil. Nekateri nacionalci so, videč solidaren nastop delavstva pod vodstvom svobodne strokovne organizacije, skušali prepričati ravnateljstvo, da prav za prav samo en del delavstva hoče novo kolektivno pogodbo. Ko se je ta vest raznesla v tovarni, je delavstvo hotelo kar spontano pred ravnateljstvo, da da duška svojim zahtevam. To demonstracijo, ki bi bila pa potekla čisto mirno, je sprečilo orožništvo. Pri tej priliki se je v nastopu proti delavcem odlikoval neki nacionalist, ki se je v svoji narodni pregorečnosti spozabil tako daleč, da je delavce razganjal z nemškim: Marsch ven! Za zabelo je skrbelo tudi »Jutro« oz. njegov člankar, ki je grajal marksiste, češ, da so s svojo akcijo ustrelili velikega kozla, kajti podjetje, da nima naročil in da bi bilo treba počakati. Čudno to. Zakaj pa ni dotični člankar, ki je imel na
vseh shodih polna usta obljub in pa tudi zveze z najmerodajnejšimi krogi, preskrbe! dela? AH tudi to hujskanje proti marksistom ni imelo uspeha. Zgodilo se je obratno, kar so gospodje želeli in tako so se — — vsa trojica — sami odžagali. Pripravljali so krsto, da pokopljejo marksiste, sedaj pa so ostali pogrebci brez mrliča in hodijo okoli kakor sveti trije kralji, ko so repatico zgrešili. Prišel je marksistični pogrebni voziček, pa je zapeljal sanje in krono na-cijskih diktatorjev tja, kamor spada taka reč: med staro šaro.
(Dalje prih.)
Mežica
Občni zbor podružnice »Svoboda« se je vršil v nedeljo, dne 24. marca. Predsednik s. Maurič je otvoril občni zbor in poročal o delovanju podružnice v preteklem letu. Tajniško poročilo je podal s. Lešnik, ker je bil s. Zupanc še službeno zadržan. Podružnica je prejela 74, odposlala pa 79 dopisov. Od-borovih sej je bilo v preteklem letu 10 iri dva članska sestanka. Prireditev se je vršilo 6, in sicer: 4 gledališke predstave, ena vinska trgatev ter pustna zabava, čije dobiček je bil namenjen v prid brezposelnim. Blagajniško poročilo je podal s. Grauf. O reviziji računov sta poročala ss. Prosen in Dvornik in sta predlagala odvezo. O spremembi pravil je podal kratko poročilo s. Zupanc, in sicer tako, kot je bilo to sklenjeno na zadnjem- kongresu »Svobode« v Ljubljani. Člani so to poročilo vzeli na znanje. Pri volitvah odbora je bil izvoljen naslednji odbor: Predsednik Borovnig Franc, tajnik Zupanc Franc, blagajnik Presen Luka; odborniki: Wink! Avgust, Hudopisk Jožef, Lešnik Rudolf; namestniki: Lešnik Rudolf,
I
za Cankarjevo družbo. Za 20 Din dobi vsak član 4 lepe knjige. =====
Grauf Luka, Winkl Avgust, Rečnik Franc, Kocan Anton, Kasnik Ernst. — Za knjižnico se je predlagalo, da se naj v tekočem letu začasno zapre ter se tekom leta iz even-tuelnih dohodkov podružnice nabavi nove knjige in jo izpopolni. Vsled tega ni bil izvoljen knjižničar, ampak bo to delo prevzel odbor podružnice. Za revizorja računov sta bila izvoljena ss. Weidl Josip in Ladineg Andrej. Za pomožnega blagajnika za vas Mežica je bil izvoljen s. Hudopisk Jožef. — Izvoljeni predsednik s. Borovnig se je zahvalil za izkazano zaupanje in apeliral na vse sodruge, da bi tudi v bodočem letu ostali hrabri bojevniki in zvesti naši »Svobodi« ter delali za njen procvit in povzdigo. Predlagal je dalje, da se na Velikonočni pondeljek priredi izlet na Šumahov vrh (v slučaju slabega vremena, seveda, izlet odpade). Nato je govoril še s. Eržen, čijega izvajanja o pomenu izobraževalnega dela za proletarijat so navzoči burno pozdravili. Nato je zaigral mladi tamburaški zbor nekaj komadov in žel zasluženo pohvalo za svoja precizna izvajanja. Oglasil se ie še k besedi s. Raušer iz. Črne. ki je v imenu črnske podružnice pozdravil občni zbor ter predlagal, da se za izlet na Šumahov vrli obvesti tudi podružnico v Črni. Sodr. VVeidl je predlagal prireditev pevskega koncerta na prostem, na katerega bi se povabilo tudi druge delavske pevske zbore. Za pripravljalni odbor za zlet vseh Svobod v Celju dne 7. julija so bili predlagani naslednji sodr.: Župane, Borovnig, VVinkl Avgust, Lešnik. Sodr. Borovnig je zaključil občni zbor ob 13. uri s klicem: »Na delo za našo »Svobodo«'. Družnost!
Brezposelni bodo kakor slišimo tekoči teden zopet začeli delati.
Esperantisti pozor, »Prodana nevesta« v esperantu. Prvič se bo opera slišala v svetovnem jeziku, i. s. oddaja »zelena postaja« v Brnu in istočasno Praga, Bratislava in M. Ostrava v sredo, 3. aprila od 22.15 do 23.15 ure. — Kdor ima možnost, naj ne zamudi prilike, polne užitka.
Delavski pravni svetovalec
Višina alimentacije za nezakonskega
otroka se lahko zniža, če se je j>o sodili odmeri dohodek očeta znatno zmanjšal
(Šoštanj)
Vprašanje: Sodišče je pred leti odločilo, da moram plačevati za nezakonskega otroka mesečne alimentacije. Takrat sem še dobro zaslužil, ker sem delal 8 ur dnevno. Sedaj pa se je zaslužek zmanjšal ter delam samo pet ur na dan. Ali morami kljub temu-plačevati isto alimentacijo?
Odgovor:	Dokler	Vam sodišče ne
zniža alimentacije, morate plačevati dosedanje zneske in Vam lahko varuh otroka tudi za te zneske zarubi mezdo do polovice. Tovarna je dolžna takšno zarubljeno mezdo odtegniti, ker bi jo morala sicer sama plačati. Vi pa lahko pri sodišču takoj predlagate znižanje alimentacije za primeren znesek, kakor Vam je bila znižana mezda. Sodišče bo nedvomno to upoštevalo in Vam preživnino za otroka primerno znižalo. To znižanje pa velja šele od mieseca naprej, ko Vi to predlagate pri sodišču. Dosedanje zaostanke morate torej plačati in Vam jih lahko tovarna odtegne do polovice zaslužka. Plačati morate tudi stroške zastopnika. Dvignite torej pri tovarni takoj potrdilo o svojem zaslužku in se nato zglasite pri varstvenem sodišču.
ŠPORTNA RUBRIKA
SK Svoboda, Ljubljana : SK Korotan
3 : 0 (2 : 0). Prvenstvena tekma med gori imenovanima kluboma se je končala z zasluženo zmago Svobode. Svoboda je takoj v začetku po Jakšetu zabila dva gola, kmalu zatem pa je moral Jakše (ker je bil prenevaren). zapustiti igrišče, vsled težke ble-sure, kar je Svobodo zelo deprimiralo, pozneje sta morala zapustiti igrišče še Erlich in Žnidaršič. Korotan je predvedel zelo ne-fair igro, kar je v vsakem oziru obsodbe vredno. V pondeljek sta igrali obe rezervi neodločno 2 : 2.
Harmonij, dobro ohranjen, kupi „Svoboda“, Zalog.
Nabiraite
nove
naročnike!
Trajno kodranle
po najnižji cent l
V brivskem salonu FRANJU MAUSER v Okrožnem uradu v Ljubljani so cene za trajno kodranje globoko znižane. Najvišja crna je Din 60'—. Zato vsi v brivski salon v Okrožnem uradu, Miklošičeva cesta 20, kjer se izvršujejo vsa frizerska in brivska dela po najnižji ceni.
IV
11
I
Za konzorcij izdala in nrejoje Viktor Eržen y Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavltelj Josip Ošlak v Mariboru.