Revizija uradniškega zakona. Temeljno načelo za revizijo uradniškega zakona, ki so ga poudarjale uradniške orga* nizacije je bilo, naj se uradniški zakon izpo* polni v toliko, da se prejemki zvišajo in ustale z ozirom na eksistenčni minimum, od= pravijo naj se hibe. ki so se izkazale v prak* si pri izvajanju zakona ter izdajo tolmače' nja. Isto velja glede razvrstilne uredbe. Tolmačenje za izvedbo, je predvsem po=» trebno za člene 31., 37., 39., 40., 45., 112., 123., 137. in 152., glede katerih so uradniške orga=> nizacije ponovno prosile, naj se izdajo po* trebni pravilniki in naj se ti členi uporabijo v svrho izboljšanja stanja državnemu urad=< ništvu. Skupno smo vsi ufadniki iziiažSali svoje želje, da se sprjčo naiiaščajočih življenskih okoliščin in potreb zvišajo prejemki Vsem kategorijam državnega uradništVa ter izenas čijo pravice glede materijalnih in p^avnih za« dev. Osobito se je poudarjalo potrebo zviša* nja stanarine, ki jo je uradništvo posebno težko zmagovalo po ukinitvi stanovanjskega zakona. Zvišanje najemnin je napravilo stas nje državnega uradništva neznosno in ne* vzdržno. Učitelji smo osobito poudarjali še pose* bej izvajanje čl. 39., ker je bilo tangirano tu naturalno stanovanje, ki ga ima učiteljstvo od občin, a se je za to odtrgovala državna stanarina od države. Nadalje smo poudarjali čl. 40. glede posebnih položajev, ki jih zavze« majo šolski upravitelji, da se jim za njih po=> sebno delo in odgovornost prizna na osnovi tega člena upraviteljska doklada. »Uradni* štvo na težjih mestih, v napornejši službi in v težjih krajih, dobi lahko posebne doklade,« pravi ta člen. Kot take smo smatrali enoraz= rednice in službene kraje v hribih, daleč od prometnih sredstev, t. j. terensko neprilične kraje. Po členu 46. čin. zak. smo želeli, da se izenačijo draginjske doklade poročenim uči* teljicam in da se tozadevno popravi draginj* ska uredba. S finančnimi zakoni so se ukinili in iz» preiiicnili čl. 31., 140., 123., 137., 139. čin. za* kona in prosili smo, da se ukinejo čl. 301., 302., 303., 307., 329.. 333. in 297. finančnih za* konov do leta 1927. in sklep ministrskega sveta z dne 17. aprila 1924. glcde čl. 139. To se je delno zgodilo po 6. januarju 1929. Spominjali se bodo še vsi, da je že izšel projekt revizije uradniškega zakona leta 1927., ki pa je vzbudil jako mnogo nejevolje med uradništvom. Učiteljstvu osnovnih šol ta projekt ni bil prijazen. Odvzeti se mu je hotela pravica napredovanja v 1. grupo polo« žajnih plač in se ga je hotelo vkljub maturi potisniti na stanje III. kategorije. Uvesti se je hotelo zvanje pripravnikov. Sistirati se je hotelo vštetje službenih let pred 21 letom starosti za penzijo in napredovanje. Služ« bena leta se je hotelo na ta način dvigniti faktično na 38 službenih let. Že tedaj se je hotelo okrniti 321etno službeno dobo za učiteljstvo, ki je bila tedaj po specialnih za» kon:h še vedno v veljavi. Pripravljala se je revizija draginjskih doklad v.tem smislu, da se jih prenese od plače in s tem zmanjša. Predvidena je bila ukinitev čl. 7. čin. zak. in s tem 10% povišek, ki so ga prejemale neka^ tere skupine po tem členu. Roki za napredo* vanje so se hoteli poslabšati. Predvidena je bila popolna ukinitev stalnosti po tem pro< jektu. Predvideno je bilo celotno odtrgova* nje državne stanarine onim, ki prejemajo naturalno stanovanje, torej za učiteljstvo od stanovanj, ki jim ga dajejo občine. (Čl. 33. čin. zak.) Števni roki za stanarino bi se imeli zvišati ter odrediti šele od 21 naprej. Ukazno imenovanje učiteljstva bi se po tem projektu ukinilo itd., itd. Taka revizija se je priprav* ljala leta 1927. Enoten nastop uradniških organizacij je to tedaj preprečil. Marsikaj se je medtem že izpremenilo in preuredilo glede uradniškega položaja. Imeli smo — še ne dolgo tega — veliko javno debato o pokojninskem zavarovanju državnega uradništva. Ni več tajnost, da se pripravlja tudi ureditev pokojninskega vpra* šanja državnega uradništva in revizija upo« kojencev. Izšli so že projekli zakona o pokojninah. ki so predvidevali 6% odmero za pokojninski fond, zapalost prvih povišic v ta fond itd. Zahteva uradniških organizacij v tem oziru je šla za tem, da se izenačijo pokojnine vseh upokojencev po novih ured? bah. 'Prošnje, ki jih je že ponovno predložilo učiteljstvo glede revizije uradniškega zakona so bile v glavnem sledeče: 1. Da se kadrski rok in vojaška služba štejeta kot enakovredna državna služba in se s tem izenači uradnike napram uradnicam. (Cl. 4., toč. 5., 23.. 62., toč. Ł., 119.. 133., toč. 10., 137. čin. zak.); 2. da se vnese v čl. 6. tudi tečaj in izpit za uvrstitev zabavilj in učiteljic ženskih roč= nih del v III. kat., ter strok. učit.?delovodij in ueiteljev veščin na strok. šolah v II. kat. (Cl. 6., 8., 11. čin. zak.); 3. da se čl. 7. al. 2. zviša procentno mero na 50% in šteje tudi stanarino v penzijo. V ta člen naj se uvrste tudi nadzorniki iz vrst osnovnošolskega učiteljstva, imeŠčanskošoU ski učitelji, ki so na drugih strokovnih šo« lah, učitelji vadnic, učitelji specialnih šol (za slepo, gluhonemo imbecilno deco). (Čl. 7., 11., 138. čin. zak.); 4. da se izpopolni tudi razvrstilna ured* ba, ker so izpuščeni iz uredbe nadzorniki, meščanski učitelji na drugih strokovnih šo* lah, učitelji specialnih šol (za slepo, gluhone« mo, imbecilno deco), vadniški učitelji, učite« lji*delovodje na strokovnih šolah, zabavilje in učiteljice ženskih ročnih del. (Čl. 11., 6., 7., 8. razv. ur.); 5. da se roki za napredovanje osnovno* šolskega učiteljstva izenačijo ter se vstavijo tudi roki za avtomatično napredovanje v III. kategoriji za zabavilje in učiteljice žen« skih ročnih del. (01. 11. razv, ur.); 6. da se začasna služba všteje v napre* dovanje in pokojnino. (Čl. 14., 18., 23., 26. čin. zak.); 7. da se osnovne in potožajne plače izs enačijo so*azmern;o z dokladami, kl so jih prejele ostale stroke državnega Usadništva. (Cl. 29., 33. čin. zak.); 8. da se omogoči pravico do znižane služ« bene dobe za učitelje, kakor mu jo predvi* deva stari zakon o narodnih šolah in tudi vštetje 15% v penzijo po tej dobi. (01. 31., 139., 140. čin. zak.); 9. da se redna stanarina zviša petkratno Qd sedanje in se izvede tudi člen glede 10, 20, 30% zvišane stanarine. (Čl. 35., 37. čin. zak.); 10. da se prizna kurivo učiteljstvu v tnaki izmeri kakor sreskim načelnikom in voj. us. po voj. zak. (Čl. 37. čin. zak.); 11. da se ukine znižana stanarina za sam* ce in uvede stanarina za dvojno gospodinj« stvo nastalo iz službenih vzrokov. (Čl. 38. čin. zak.); 12. da država ne odteguje stanarine za naturalna stanovanja, ki jih daieio občine. (01. 39. čin. zak.); 13. da resortna ministrstva urede s pra* vilniki posebne doklade za službene položaje, kakor upravitelje, učitelje na težjih in ob« mejnih mestih, katere višino naj določa fi< nančni zakon. (Cl. 40. čin. zak.); 14. da se zviša doklada za otroka vsaj na 5 Din dnevno in se ne odšteva od drugih do« klad. (Čl. 41. čin. zak.); 15. da se začasnemu uslužbencu prizna polna, 100% položajna plača. (Čl. 44. čin. zak.) 16. da se selitveni stroški priznajo uči^ teljstvu, kakor je določala stara uredba ter se dnevnice zvišajo. (Čl. 45., 71. čin. zak.); 17. da se uredba o draginjskih dokladah uzakoni, se odpravijo draginjski razredi ter se poročenim učiteljicem prizna enaka do* klada, kakor neporočenim. (Čl. 46. čin. zak.); 18. da se vsa izpraznjena in začasno za* sedena mesta razpisujejo. (Čl. 62. čin. zak.); 19. da se sme iz »službenih ozirov« uči= telje premeščati le po disciplinski obsodbi, Au IastrxO prošnjo ali če se razred združi ali ukine. (01. 71. čin. zak.); 20. da izdajajo državni zdravniki zdrav* niška spričevala Ibrezplačno. (01. 108. 6in. zak.); 21. da se po enoletnem bolovanju izvrši enoletna začasna upokojitev in šele nato stal« na, če ostane stanje isto. (01. 111. čin. zak.); 22. da se družini v vojni službi nahaja« jočemu se uradniku zagotovi primerna po= moč. (01. 119. čin. zak.); 23. da se uvede po smrti uslužbenca po^ smrtna četrt vseh prejemkov in doklad. (01. 124. čin. zak.); 24. da se oproste taks vse vloge za po* višice ter uslužbencem in rodbinam za vse vloge glede pokojninskih prejemkov. (01. 128. čin. zak.); 25. da se učiteljem nacionalnim delav« cem, ki po sili razmer pridejo iz drugih držav v našo, državno službo všteje ves čas službe prej, prekinitev do 3 mesecev, ter se jim tudi materialno prizna prejemek za ves čas od odpusta. 01. 130., 1. čin. zak.); 26. da teko upokojencem aktivni pre* jemki do konca meseca, ko dobe dekret, po* tem pa avtomatično do ureditve, pri nad 20 letih %, do 20 letih 2A, pri 15 letih *A aktivnih prejemkov. (01. 135., 152., čin. zak.); 27. da sme izjemoma ministrski svet od^ rediti rodbini kontraktualnega učitelja po« kojnino. (01. 130., 144. čin. zak.); 28. da pripada rodbinska pokojnina pri otrocih. katcrih oče in mati sta državna uslužbenca po obeh, če plačujeta v pokoj* ninski fond. (01. 153. čin. zak.); 30. da je vse upokojence prevesti na po=> kojnine po tem zakonu. (01. 239. čin. zak.); 31. da se uvede z revizijo čin. zak. za uči« telje zopet stalnost na službenem mestu. (01. 224. in 234. čin. zak.). To so želje učiteljstva, ki jih je ponovno izražalo glede revizije uradniškega zakona. Z mrzlično naglico se vrste dogodki in se rešujejo naša življenska vprašanja. Celo ako bi ne trosili svojih energij za brezplod« ne, neresne zadevice, brez vsakih stvarnih podlag, komaj ostaja časa za resno in teme* ljito poglabljanje v vsa ta vprašanja, poleg vsakdanjih poslov. ' Dobili smo šolski zakon, ki je stabilizi« ral del teh vprašanj in jih potisnil z dnev* nega reda; v kratkem dobimo obči pravilnik k temu zakonu. Vse to je potrebovalo mnogo sil in koncentriralo vse energije na teh vpra« šanjih — koncentriralo jih je, čeprav ne z onim uspehom, kakor smo si ga vsi želeli. Elaborat dela kaže, da se je storilo mnogo, kar se je storiti dalo. Niso še za nami ta vprašanja, ko že trka novo vprašanje, t. j. revizija uradniškega vprašanja na naše or* ganizacije in treba jih bo opremiti zopet s podprtimi zahtevami, da bodo storile v pri« log ugodne rešitve vseh perečih vprašanj, kar se storiti da in zopet zastavile svoje sile za naše skupne težnje. —k.