Družbena samozaščita v prometu in OZDI
Družbena samozaščita v prometu še ni prodrla v zavest vseh delav-cev v ozdih kot potreba podružbljanja skrbi za zagotavljanje čimvečje prometne varnosti. Ta problematika pa je tako pereča in obsežna, da zahteva nenehno obravnavo, spremljanje, vzgojo in preventivno delo-vanje.
Varnost prometa ni vezana samo na javni, temveč tudi na notranji promet, saj pogosto pri-haja do nezgod znotraj ograj de-lovnih organizacij. Mnogokrat je delo vno mesto kar vozilo samo in je zato treba upoštevati vso spe-cifiko tega delovnega mesta tudi glede zagotavljanja varnosti pri delu.
Temeljni zakon o varnosti cestnega prometa je v svojem 5. členu naložil ozdom, ki oprav-Ijajo javni prevoz ali prevoz za svoje potrebe, da organizirajo stalno kontrolo voznikov, da iz-polnjujejo predpisane delovne pogoje o tehnični brezhibnosti vozil in da izpolnjujejo tudi druge predpisane ukrepe, od ka-terih je odvisna varnost cestnega prometa.
Zakonodajec je torej ozdom predpisal, da storijo vse preven-tivne in vzgojne ukrepe za od-pravo pomanjkljivosti pri pro-metnem, tehničnem in vzgojnem osebju, na vozilih in drugih pro-metnih objektih. Kljub jasnim
zakonskim določilom pa je le malo delovnih organizacij, ki so to problematiko obravnavale, sprejele ustrezne sklepe in ukre-pale.
Za izboljšanje stanja na tem področju družbene samozaščite imajo v teh ozdih pomembno vlogo družbenopolitične organi-zacije, ki bi morale redno obrav-navati vso problematiko pro metne varnosti v svojih ozdih in sprejemati ustrezna stališča in sklepe. Še posebno bi se morali v to delo vključiti komiteji za Ijud-sko obrambo in družbeno samo-zaščito, ki naj bi v ozdih preučili zlasti:
—  varnost prihodov in odho-dov delavcev na delo in z dela,
—  ustreznost obveščanja de-Iavcev o prometni varnosti nas-ploh in o problematiki prometne varnosti v ozdih,
—  (ne — ?) ustrezna ureje-nost strokovnega izpopolnjeva-nja poklicnih delavcev v prometu in potrebni  načini izboljšanja,
—  pomen in obveznost službe notranje   kontrole   ter   njena
uspešnost     pri     zagotavljanju prometne vamosti,
— alkoholizem in prometna varnost.
Vidno vlogo pri tem morajo imeti tudi delegati v komisiji za delovne organizacije pri svetuza preventivo in vzgojo v cestnem prometu naše občine, ki morajo v svojih delovnih organizacijah sprejete dogovore in usmeritve tudi uresničvati.
Da bi prispevali k izboljšanju prometne varnosti tako v delov-nih organizacijah kot tudi pov-sod tam, kjer živimo, se bi morali v ozdih čimprej lotiti naslednjih aktivnosti:
1.   uvesti sistematično vzgojo in izobraževanje ter preverjaivje znanja tako poklicnih delavcev v prometu kot tudi vse h drugih de-lavcev;
2.  obravnavati      posamezne prometne nezgode delavcev in poiskati načine za odpravljanje le-teh;
3.  aktivirati    delo    notranje kontrole    glede    mehaničnega vzdrževanja vozil, nadzora voz-nega osebja, dosledne kontrole tehnografov in uporabe podat-kov pri obravnavi posameznih delavcev;
4.  sproti  seznanjati vse  de-lavce s problematiko tega po-dročja v delovni organizaciji in jih s preventivnimi in vzgojnimi ukrepi usmerjati krazumevanju prometa in posledic, ki lahko na-stanejo ter jih tako usposabljati za družbeno samozaščitno obna-šanje.
Uresničevanje družbene samozaš-čite je pravica in dolžnost slehernega delovnega človeka in občana. ki jo med drugim uresničuje tudi v svoji delovni organizaeiji. Družbena sa-mozaščita v prometu pa je po-membna komponenta celotne druž-bene samozaščite. Nobeno drugo. področje dela in življenja ne zahteva toliko žrtev kot prav promet. Zato se moramo ustrezrjo organizirati in de-lovati tako, da se bomo uspešno bo-jevali proti nevarnostim, s katerimi-se vsakodnevno srečujemo v prome-* tu.
G. M.