PBIHOHSKI DKEVKIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Leto VI - Štev. 297 (1688) Spedizione in abbon. post I gr Srečno novo leto vošči vsem svojim citate-Ijem in sotrudnikom 99 Primorski dnevnik*• TRST, nedelja 31. decembra 1950 Danes 8 strani - Cena 20 lir Ob novem leta 1951 Ko vstopamo ob prelomu 20. stoletja v njegovo drugo polovico, smatramo za s mo prvo dolžnost, da kot glasilo Osvobodilne fronte slovenskega naroda za Tržaško ozemlje s ponosom poudarimo, da je leto 1951 za ves slovenski narod svetlo jubilejno leto, v katerem praznujemo Slovenci . 10. obletnico ustanovitve svoje ■ slavne Osvobodilne jronte, porojene v najbolj črnih dneh naše ■ zgodovine. Praznujemo jubilej tiste Osvobodilne jronte, s pomočjo katere si je slovenski narod v težki in krvavi narodnoosvobodilni borbi priboril svojo svobodo in ki ga vodi v osvobojeni domovini z graditvijo socializma v boljšo bodočnost, a v neosvobojenih krajih mu je kot najdoslednej-ši in najupomejši borec jamstvo za dosego vseh pridobitev narodnoosvobodilne borbe, pridobitev, ki so mu bile zaradi imperialistične politike velesil krivično in nasilno odvzete, Ako se za trenutek ustavimo na glavnih mednarodnih dogodkih preteklega leta, moramo žal ugotoviti, da je prišlo v svetu, ki ga zapadni in vzhodni imperialisti razdeljuje, jo na dva sovražna bloka — prav zaradi tega razdeljevanja — iz tako imenovane hladne vojne v resnično vojno, ki se na Koreji vodi že pol leta in za katere prekinitev se ne more reči, da je blizu. Poleg korejske vojne Pa smo prisiljeni ugotoviti tudi povečanje vojne napetosti in začetek ponovnega oboroževanja v povojnih letih še nemdeni meri. In ko raziskujemo vzroke takšnega današnjega dejanskega stanja, moramo ugotoviti, da mu je osnovni vzrok tista vojnohujskaška politika, ki jo pod bučno in hrupno propagando miru vodi Kominfcrrm z vlado Sovjetske zveze na čelu. Ta politika je dovedla tudi do kitajske intervencije v korejskem spopadu ter s tem preprečila in še vedno preprečuje mirno rešitev spopada samega. Ona je vzrojk tuds tekmi držav V oboroževanju, ona je tista, ki preprečuje, da bi se uresničile vse težnje narodov sveta za mir. To je tista politika, ki jo je maršal Tito v svojem zadnjem govoru označil s sledečimi besedami, ko je govoril ° besedičenju voditeljev kominformovskih držav o nekem miru in o boju za mir: «Kot primer vzamemo lahko smešno propagando Sovjetske zveze za'mir. Kaj mislite, od koga jim po njihovem pripovedovanju grozi največja vojna ■nevarnost? Ravno od nas, od male miroljubne, socialistične Jugoslavije. Toda počakajte, kadar gre za Jugoslavijo pojmujejo oni mir na svoj način. Pri njih pomeni mir.- Stoj, ne premakni se, počakaj, da te pogoltnem. Kakor hitro pa se s tem ne strinjaš in se braniš, si napadalec in si velika nevarnost za Sovjetsko zvezo«. Ta kominformovska politika s Sovjetsko zvezo na čelu ie bila tudi tista, ki je nenehno sabotirala in preprečevala uresničenje vsakršne iskrene težnje Po miru. In v kolikoi• je tudi ameriški imperializem izkoriščal Organizacijo združenih narodov za dosego svojih ciljev, se ima miroljubni svet zahvaliti tudi takšni politiki Sovjetske zveze, kar se ie najbolj pokazalo glede korejskega vprašanja. Pri tem pa moramo poudariti, da je bila ta vojnohujskaška politika Kominfomia v ogromni meri razkrinkana ter da je vedno širši krog tistih naprednih ljudi, ki je spoznal in iz dneva v dan spoznava bistvo napadalne politike kom-informovških voditeljev. Takšen mednarodni politični položaj ima svoj odraz in posledice tudi pri nas v coni Tržaškega ozemlja. In kot v svetu sploh, tako je bila tudi pri nas kominjormovska agentura razkrinka-na tako, da lahko rečemo. da se nahaja v stalnem razpadanju, katerega zunanji znaki so se pokazali prav ob koncu preteklega leta tudi v njenih vrhovih s tako imenovanim čiščenjem «nedostojnih» kominformističnih navidezno najbolj zagretih glasnikov. Pri tem se je pokazalo, kako pravilno stališče je na svojem kongresu ob začetku leta zavzela naša Osvobodilna fronta glede pravilne rešitve tržaškega vprašanja, ki ga hočejo tržaški kominformisti izrabljati za interese svojih delodajalcev p kominformovski centrali. Ko se oziramo na naše delo-r~.nfe v preteklem letu pa po-““natrio s ponosom naše lfvhe uspehe, med katerimi “ breg dvoma na prvem menil’ Prvomajska veličastna ma-l/estacija in nepozabni Dan ‘Ovenske kulture. Med svoje ?eUke uspehe š‘ejemo tudi ta-?°r OF v Borštu, vse uspele konference OF, nešteto ostalih rnnožičnih prireditev predvsem kulturnega značaja vseh naših Prosvetnih ustanov s Slovenskim, narodnim glčdališčem in " njegovim požrtvovalnim članstvom na čeul. In vsaka ne.’ ubvel« m -rest-c. , pomenila nadaljnje utrjevanje itašdga napreunega g-buaja in razčiščevanje edino pravilnega stališča slehernega tržaškega Slovenca, ki se hoče resnično boriti za ljudske interese. Pri tem je imel tudi na Tržaškem ozemlju velik vpliv poraz kom-informizma v Jugoslaviji, kjer so ljudje, ki naj bi bili kominformovski prvoborci, podali javne izjave o svojih zmotah in obsodili izdajstvo Komin-forma. Posebej moramo omenit: našo borbo za naše narodnostne pravice: za enakopravnost vašega jezika, proti diskriminacijski politiki oblastnikov do naših šol, proti proglašanju italijanščine za edini vratni jezik, proti diskriminaciji na gospodarskem polju itd. itd. Iz opisanega Prložaja, v katerem smo in iz borb, ki smo jih vodili ter jih vodimo, pa sledijo logično tudi naloge našega gibanja v bodočem letu. Pri tem potavlmmo na prvo mesto potrebo po motni in strnjeni borbi vseh Slov n-cev za naxe narodnostne pravice. Ta skupna borba mora iti preko vseh trenutnih razlik v političnem prepričanju posameznikov, kajti prav ta borba je tista, ki v Trstu in v Ital'H vse S’ovence lahko druži Zato pozivamo v to borbo prav vsakogar, ki mu je resnično na srcu naša narodnostna enakopravnost. Nič manj važna ra’oga v bodočem letu Pa je v.s,W’rja-nje. enotnosti vsega demokratičnega gibanja in n egov e ga utrjevanja. Dolžnost trga gibanja je voditi pcčViko resničnega miru in borbo proti ustvarjanju vojne psihoze, t. j. borbo proti tistim lažnim mirotvorcem, ki s kričanjem o Trstu kot odprtem mestu, o Trstu kot m^stu, ki ga bo Prvega uničila atomska bomba, to vojnohujskaško po'it ko pri nas vodijo. Ustvariti moramo enotno fronto proti njim, ki prednačijo tudi v gonji laži in klevei ter hujrkct-štva proti Jugoslaviji pripravljajoč s tem morebitni napad proti njej. Smo za skupno borbo z vsemi tistimi, ki hočejo, da naše ozemlje ne bi bilo več pripravno izhodišče za nove volne konflikte in za nove pohode na Balkan. Zato ponavljamo da se mora tržaško vprašanje rešiti na podlagi sporazuma zainteresiranih narodov, kar pa je mogoče dose či le s pomočjo vsakodnevne borbe proti mcionalšoiim-stični politiki dejanskega vključevanja in povezovanja Trsta v demokrščansko ltahjo. Zato smo za skupno borbo z vs^mi tist;mi ki se bonjo za samoupravo Trsta, za njegovo gospodarske neodvisnost in za krepitev resnične demokracije. Smo za skupno borbo z vsemi tistimi političnimi skupinami, ki se borijo proti italijanskemu šovinizmu in novemu fašizmu. Pri tem pa bomo v letošnjem jubilejnem letu Osvobodilne fronte svojo borbo za naše narodnostne pravice v večji meri okrepili: boriti se moramo za jezikovno enakopravnost, samostojno šolsko upravo za slovenske šole, zahtevati moramo izplačilo reparacij za vso kulturno, go-snodarsko in politično škodo, ki nam jo je prizadejal poraženi fašizem. Le tako bomo dostojno proslavili 10. obletnico ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda. V Italiji primanjkuje časopisni papir RIM, 30. — Današnji list «Giomaie (Ji Na,poli» piše o kritičnem položaju italijanskega tiska zaradi pomanjkanja papirja. List se sklicuje na sklep ministrstva za zunanjo trgovino, ki dovoljuje državnemu poligrafičnemu zavoju izvoz 13 000 stotov časopisnega n-nb-.. ja in kritizira ta ukrep, ki so ga sprejeli ravr.o sedaj, ko mnoge druge države sprejemalo resne ukrepe za zagotovitev in ohranitev zalog surovin (v Italiji zadostujejo zaloge Pj*bp-ja samo za en teoen). Papirnice lahko krijejo največ (4% potreb časopisnega papirja m drugih periodičnih časopisov. Na trgu je vedno manjša ponudba papirja ih njegova cena se dviga. Na ta položaj so, ravnatelji glavnih italijanskih listov prejšnji mesec opozorili De Gasperija, k; je zagotovil, da bo prenehalo pošiljanje papirja v tujino. List kritizira nato sistem birokracije, ki na ta način ogroža obstoj časopisov, in pravi, da zadnji ukrep kaže na resen znak nezmožnosti državnih uradov, da bj vršili poverjene jim naloge. z II. REDNEGA ZASEDANJA LJUDSKE SKUPŠČINE Uspeh! posameznih republik FLRJ V Srbiji doseženo v štirih letih 92 odst. petletnega načrta; v Ilrvatski je industrijska proizvodnja v primeri z 1.1937 narastla za nad 330 odst.; v Bosni se gradi temelj industri jcFLRJ; v Sloveniji so v gozdarstvu prekoračili petletko; ogromna izboljševalna dela v Črni gori _7. Af\n/ Ir-. ^ I nukKU«,: • _l . t-. • .. ... BEOGRAD, 30. — Na II, rednem zasedanju Ljudske skupščine FLRJ, ki se je pravkar zaključilo, so predstavniki posameznih jugoslovanskih republik govorili o uspehih povojnega gospodarskega razveja svojih republik in o nalogah v zvezi z izpolnitvijo načrta v prihodnjem letu petletke. Ljudski poslanec, predsednik gospodarskega sveta vlade LR Srbije Jovan Veselinov je poudaril, da je industrij :.ka proizvodnja v Srbiji v štirih preteklih letih dosegla 92 odst petletnega načrta. V tem času je znašal povprečni letni t mpo porastka celokupne industrije okoli 40 odst. v primeri z 2 odst. pred vojno. Največja dela v prihodnjem letu bodo v Srbiji izvedli zia izgradnjo podjetja za elektrogospodarstvo, rudarstvo, nekovine in gramjo strojev. Gradili bedo šest električnih central, razš:rili štiri velike premogovnike in zgradili nekoliko novih tovarn. Predvideva se, da se bo v prihodnjem letu proizvodnja električne energije v primeri s tem letom povečala za 10 odst., premoga za 3 odst., nekovin za 95 odst., strojev pa za 10 odst. Sorazmerno z gospodarskim razvojem republike Srbije se je okrepilo tudi gospodarstvo avtonomne pokrajine Vojvodine ter avtonomne oblasti Kosovo -Metohija. V Vojvodini je n. pr. industrijska proizvodnja na-rastla v primeri z letom 1947 za 206%, Ustanovili so nad 750 kmečkih obdelovalnih zadrug, ki imajo skupno z državnimi gospodarskimi posestvi v svojih rokah nad' 40% obdelovalne zemlje te pokrajine, najbolj žitorodnega dela Jugoslavije. V avtonomni oblastj Kosovo - Metohija, y kateri je večina prebivalstva šiptarske narodnosti, so uporabili letos za izgradnjo industrije, ki je pred vojno tu sploh ni bilo, 37% več investicij kakor preteklo leto. Podpredsednik Ljudske republike Hrvatske Blaževič je poudaril, da so na Hrvaškem uspešno izvedli vse gospodarske načrte kljub težkočam zaradi letošnje suše in zaradi poizkusov sovjetskih agentov, bivših ministrov hrvatske vlade Zi-giča, Brkiča in Opačiča, da dezorganizirajo jp demoralizirajo delavstvo. Industrijska proizvodnja je narasitla v republiki v primeri z letom 1937 za nad 330%. Podpredsednik vlade LR Bosne in Hercegovine Avdo Hu-mo je izjavil, da je v primeri z ostalimi jugoslovanskimi re- publikami predvideno največje zvišanje proračuna za prihodnje leto za LR Bosno in Hercegovino, ki je kljub ogromnemu naravnemu bogastvu spadala pred vojno med gospodarsko zaostale kraje. V tej republiki se gradi temelj jugoslovanske težke industrije, kakor železarna v Zenici, dve koksarni, osnovna kemijska in vojna industrija. Kakor je poročal podpredsednik vlade LR Slovenije Sergej Krajgher, sta najvažnejši industrijski panogi te republike — gozdarstvo in lesna industrija do sedaj prekoračili petletni načrt. Višino proizvodnje, predvideno za prihodnje leto, so dosegli v Sloveniji do sedaj tudi v predelovalni industriji in v rudnikih premoga. Poudarjajoč, da upošteva proračun za prihodnje leto specifične potrebe posameznih jugoslovanskih narodov, je ljudski poslanec Makedonije Dirnče Kočev poudaril, da je za kultumo-prosvetno delo v LR Makedoniji določen za prihodnje leto znesek ene milijarde in 170 milijonov dinarjev, t j. 200 milijonov več kakor v preteklem letu. V Makedoniji, ki je bila v stari Jugoslaviji tako kulturno kakor narodnostno zapostavljena, deluje danes 1500 osnovnih šol, v katerih poučujejo v makedonskem jeziku, dočim je bilo pred vojno 800 šol in so v njih poučevali v srbskem jeziku. Predsednik najmanjše jugoslovanske republike Crne gore, minister za poljedelstvo in gozdarstvo Komnen Cerovič je poudaril, da so v tej republiki do sedaj zgradili 29 raznih industrijskih podjetij in hidro-central. Z izkoriščanjem novo odkritih industrijskih surovin bo Cma gora, ki so jo do osvoboditve imeli za popolnoma pasiven kraj, postala enaka ostalim delom države. Velika iz- iboljševalna dela bodo omogočila razvoj kmetijskega gospodarstva, ki ga pred vojno skoraj ni bilo. Odškodnina za angleško premoženje v FLRJ LONDON, 30. — Jugoslavija je plačala en obrok 506.000 funtov šterFngov Angliji na račun angleško - jugoslovan kega finančnega sporazuma. Tako so javili v Londonu. Omeniti je treba, da je bil. ta sporazum sklenjen v zvezi s novraci-lom odškodnine za podržavljeno premoženje angleških državljanov v Jugoslaviji. Amnestija v FLRJ BEOGRAD, 30.— ATI poroča. da pričakujejo, da bodo oblasti jutri proglasile že napovedano amnestijo v Jugoslaviji. 7 Hilaishe nrinraiie za napad na Seni Dean Rusk izjavlja, da se čete ZDA ne bodo umaknile s Koreje - Severnokorejsko poveljstvo javlja, da„so povsem osvobodili Severno Korejo" - Komisija treh bo predložila svoje poročilo v sredo političnemu odboru OZN,delegati 12 držav pa nadaljujejo posvetovanje WASHINGTON, 30. — Sl. marcem bodo v ZDA prepove dali uporabo bakra pri več kakor 300 izdelaih, namenjenih civilnemu prebivalstvu. Med temi izdelki spadajo kuhinjske potrebščine, igrače, biseri in cela vrsta drugih. RIM, 30 (ATI) — Za prvi obrok reparacij, ki ga bo Italija izplačala Jugoslaviji na podlagi 23. t. m. doseženega sporazuma v Rimu, bo Italija poslala v prvi vrsti ladijske motorje, elektromehanične konstrukcije, traktorje itd. Od po-trošnih predmetov pa tkanine, barvila ter nekatere tipične italijanske izvozne predmete kot riž in žveplo. V okviru trgovinske pogodbe med obema državama pa bo Jugoslavija dobavljala Italiji razne surovine kot baker, železo, svinec, krom itd. Računa se, da italijanske dobave ne bodo pokrile docela vsote 16 milijonov dolarjev, vendar pa bo imel sporazum ugoden vpliv na normalno klirinško poslovanje, ker bo omogočil ureditev visečih dolgov, ki naj bi prenehali biti breme na samem kliringu, in ker bo omogočil Jugoslovanom izvrŠTti nakup italijanskega blaga izven kliringa, katerega razpoložljivost bo namenjena za nadaljnje nabave v okviru obstoječega trgovinskega sporazuma med obema državama. KOREJSKA FRONTA, 30. — Kitajske in severnokorejske sile, zbrane vzdolž 38. vzporednika, ki se pripravljajo za napad na Seul, so danes opremile oddelke pehote z močnimi topniškimi enotami z oklepnimi edi-nicami in mehaniziranimi sredstvi. Letala ameriške pete letalske skupine so napadala zbirališča teh čet in javila, da so opazila topove velikega kalibra predvsem na področjih vzhodno od Kaesonga, vzdolž vzporednika ali južno od tega. Razen tega so opazili več tankov in oklepnih sredstev. Predvsem so ameriška letala močno bombardirala topniške postojanke na področjih, kjer so zbrane tri kitajske armade vzdolž ceste Kunson - Kaesong -Vunsan in Seul, To je glavna zahodng cesta, ki s severa pelje v južno Korejo. V prejšnjih ofenzivah so se Kitajcj posluževali samo svoje številčne premoči, podlprte z minometi in s šibkim topniškim ognjem. Do sedaj so se tudi le malo posluževali tankov. Prav zaradi sedanjega zbiranja topništva, tankov in mehaniziranih sredstev je jasno, da se pripravlja velika ofenziva. Na kitajski in severnokorejski strani so danes vrgli v zračno bitko na področju Sinuiju 35 do 40 leta] na reakcijski pogon sovjetske izdelave. Smatrajo, da je to naj. večja letalska bitka v korejskem spopadu. Medtem ko se pripravlja ura za kitajski napad, razvijajo vso dejavnost patrulje na obeh stra- neh. Sedanj* fronta, ki je dolga 226 km, je že 16 km daljša od oboda mostišča Taegu - Pu-san, a s to razliko da s0 sedai na obeh straneh zbrane dvakrat večje sile. V svoji poslanici je general Rid'gway poveljnik VIII. armade, pozval čete, naj se odločno uprejo napadu, naj nudijo močan odpor v obrambi, tor k: . • p opolnoma za- upa v dokončni uspeh. Severnokorejska vojska pravi v svojem uradnem poročilu, da je bil sovražnik Dregnan z vsega ozemlja severno od 38. vzporednika. Poročilo dodaja, da so v bojih za osvoboditev tsga ozemlja enote severnoko« rejske vojske dosegle velike u-spehe ter prizadej aU hude izgube sovražniku, jn Da zajele velik vojni plen. Medtem pa javljajo iz Lake Successa, da bo komisija treh verjetno predložila svoje poročilo o posredovanju za prekinitev sovražnosti na Koreji političnemu odboru v sredo. Delegati dvanajstih držav pa nadaljujejo s poizkusi za rešitev spora. Popoldne se bodo ponovno sestali pri genegaiu Rau in bodo morda sklenili predložiti v sredo političnemu oaboru svojo resolucijo, k' predlaga konferenco velikih ?av-| &lede vprašanj Daljnega vzhooa, V nekaterih krogih iz-% d:a te delegacije proučujejo možnost spremembe svoje resolucije, tako da bi bila sprejemluva za večino v političnem odboru. Ameriški delegat v OZN Er- M uMii nojneoa siania z liemčlio Prvi neuradni stik med zahodno nemško vlado in sovjefskimi oblastmi - Tisk o pogajanjih za združitev Nemčije - Adenauerjeva novoletna poslanica - Schumacher kritizira Adenauerjevo politiko LONDON, 30. — Neki glasnik angleškega zunanjega ministrstva je dejal, da bodo v naj-bližnji bodočnosti Anglija, Francija in ZDA istočasno napravili konec vojnemu stanju z Nemčijo. Glasnik je dejal, da nj bil še določen datum glede tega, vendar je dodal, da je vse skupaj odvisno od stališča a-meriškega Kongresa, ali bo to odobril. Na drugi strani pa je potrdil vesti iz Frankfurta, češ da je Indija javila zavezniškemu nadzorstvenemu svetu, da namerava ukiniti vojno stanje z Nemčijo, in sicer s 1. januarjem 1951. Uradno glasilo socialdemokratske stranke v Berlinu «Berliner Stadtblatt« javlja danes, da je baje neka zelo znana politična osebnost iz južne Nemčije poslala osebno pismo nekemu članu sovjetske nadzorstvene komisije. List ne iz-klju^ije, da je ta osebnost naprava ta korak sporazumno s kanclerjem Adenauerjem, zato da b* sc vzpostavil neuradni stik med bonnsko vlado in sovjetsko vojaško upravo v Vzhodni Nemčiji. »Berliner Stadtblatt« sodi, da ta stik potrjuje vesti, ki prihajajo iz Bonna, češ da tamkajšnja zvezna vlada smatra, da je mogoče te dni navezati stike z nemškimi krogi na Vzhodu. Naravno je da v Berlinu m mogoče dobiti potrdila o teh informacijah. Kljub temu pa v političnih krogih ne izključu jejo. da bi bila ta osebnost bavarski minister za sodstvo Jožef Mueller Znano je namreč, da je ta vselej poudarjal potrebo vzpostavitve ntmške e-notnosti. ali pa vsaj ustvaritev nekakega, «modus vivendi«, ki naj bi odpravil sedanjo napetost med Vzhodom in Zahodom. Minister je ohranil osebne sti-' ke s poslanikom Semionovom, političnim svetovalcem generala Cujkova. sovjetskega visokega komisarja v Vzhodni Nemčiji, o katerem pravijo, da je pravi predstavnik kremeljske politike v Nemčiji. List «Neues Deutschland«, osrednje glasilo socialkomuni-stične stranke spet zahteva danes naj kancler Adenauer pritrdilno odgovori na ponudbo predsednika vzhodne nemške vlade Otta Grotewohla, zato <)a se začnejo pogajanja o nemških vprašanjih, ne da bi čakali na sklicanje konference štirih zasedbenih sil. Profesor Ernest Reuter, župan zahodnega Berlina je izjavil tisku, da je po njegovem mnenju treba odgovoriti na pismo ministrskega predsednika Grotewohla. Sodim, je nadaljeval. da je v odgovoru treba poudariti to, da je nemško vprašanje mogoče rešiti, če bosta svoboda besedg in glasovanja obnovljeni v Vzhodni Nemčiji. Francoski list «Le Monde«, ki se peča v Grotevvohlovimi ponudbami, piše, da zavezniški in nemški voditelji ne kažejo prevelikega zaupanja v pogajanja z Vzhodom, toda nemško javno mnenje je mnogo bolj nagnjeno in naklonjeno tem pogajanjem. To si je mogoče tudi tolmačiti. Nemško ljudstvo ne mara zagrabiti za orožje, njegova želja je obnova državne enotnosti brez vojne, čeprav bi se bilo treba odreči zmage nad Vzhodom, povratku ozemelj, ki so izgubila nemško prebivalstvo. Kljub na. sprotstvu do SZ prevladuje množicami misel, da bi ni7,Vl7ZaVa s sy°j° zemljepisno lego v središču Evrope koristno igrala vlogo posredo-valca ce ze ne razsodnika med Vzhodom m Zahodom. Kancler Adenauer je do- pisniku lista ((General Anzei-ger« iz Bonna izjavil, da bo Zahodna Nemčija skušala v prihodnjem letu doseči enakopravnost z drugimi državami. V tem primeru bo lahko prevzela obveznosti ki bodo odgovarja e njenemu položaju. Kancler Je zaključil da ie dosedanja vojaška šibkost Zahoda nevarna za svetovni mir. Tudi socialdemokratski prvak Schunaacher je v istem časopisu podai izjave, in dejal, da je zunanja politika Zahodne Nemčije naravnost tragična Schumacher je obsodil politiko vse od podpisa sporazuma v Peter-sbergu jeseni 1949 pa do pasivnega^ stališča do saarskega vprašanja in sodelovanja v Evropskem svetu, kjer naj bi Se znašla Nemčija y podrejenosti z dragimi članicami. Druge napake naj bi bile predčasna objava o poteku pogajanj za Schumanov načrt ter vključitev nemških sil med kontingente za obrambo Evrope. Vse te zadeve naj bi povzročile to, da bi na morebitnem sklicanju konference štirih bil zelo omejen vpliv Zahodne Nemčije celo na zahodne zaveznike Glasnik angleškega zunanjega ministrstva je danes zanikal vesti iz tujih virov, češ da je Bevin na bruseljski konferenci predlagal Achesonu, naj bi Nemčiji dovolili graditi podmornice v ladjedelnicah v Hamburgu in v Bremenu, nest Gross je sinoči v nekem govoru izjavil, da je tristranska komisija formalno iamcila v imenu dvanajstih držav, ki so sodelovale pri poizkusih za posredovanje glede Koreje, kakor tudi v imenu ameriške vlade, da bi se pogajanja o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na LR Kitajsko, začela takoj po sklenitvi sporazuma o prenehanju sovražnosti. Gross je s tem sporočil vsebino brzojavke, ki j0 je komisija treh poslala 20. decembra vladi LR Kitajske in ki ni bila objavljena. Nato je Gross pripomnil. da vlada LR Kitajske nj odgovorila na brzojavko in da se je omejila le na to, da je zavrnila v celoti vse predloge. Izjavil je tudi, da je nezaupanje pekinške vlade do ZDA neutemeljeno in da se kitajski komunisti dejansko poslužujejo tega nezaupanja kot političnega orožja, da zakrijejo svoje napadalne načrte. Na koncu ie Gross omenil, da sta se Truman in Attlee ob. vezala, da «bosta iskala mirno rešitev .sedanjih vprašanj«, tor ie zaključi1: «Kakor <-e Položaj slab’a, postaja vedno boli jasno, da čeprav ne more sistem kolektivne varnosti iam-čitd miru, bi odprava tega sistema povzročila mnogo hujšo katastrofo, kakor so grožnje, ki visijo danes nad svetem«. Državni podtajnik v ameriškem zunanjem ministrstvu Dean Rusk je imel govor, v katerem je izjavil, da je stališče ZDA do azijskih vprašanj odvisno od nekinši-p vlade *e si ta želi miru tor od njenega razumevanja «Ce si P"kto° dejansko želj mira ,je dejal Rusk, bo mogoče načeti tekoča VDra-šanja in jih rešiti z mirnimi sredstvi Ce pa skuša Kitajska zrušiti vlade drugih azijskih držav in uničiti svobodni svet. bo propadel vsakršen poskus, da bi rešili tekoča vprašanja« Nato se je Rusk dotaknil ko rejske krize in obtožil LR Kitajsko, da je sodelovala pri zahrbtnih pripravah za napad severnih Korejcev, še preden je bil ta sprožen. Rusk je dejal, da je velik del severnokorejskih čet, ki so se borile meseca julija, prišel s Kitajske. Rusk je zaključil svoj govor z izjavo, da ZDA sicer nočejo privilegiranih položajev ne na Daljnem vzhodu ne drugje-vendar na da ne bodo opustile svoje misiie niti ne prostovrl-j no umaknile svojih čet s Koreje. Mac Arthur in Jošida o Japonski TOKIO, 30. — Poročajo da bo Mac Arthur v novoletni poslanici japonskemu narodu med drugim izjavil, da se bo morala Japonska spet oborožiti, če bo pomanjkanje mednarodnega zakona še naprej o-grožalo mir. Omenja tudi japonsko ustavo in jo hvali, ker odklanja vojno v politiki, toda dodaja, da mora v primeru potrebe dati prostora zakonu samoohranitve ter da bo zaradi tega «naša dolžnost, da v okviru načela OZN ter skupaj z vsemi onimi, ki ljubijo svobodo, danes ta, da silo za zavrnitev sile«. Mac Arthur bo izrazil v poslanici upanje, da se kaj takega ne bo nikdar zgodilo. Ce pa bi se zares zgodilo, tedaj bi bila nevarnost Japonske velika skrb drugim narodom na Tihem morju. Potem ko izreka upanje, da bo leto 1951 prineslo Japonski popolno politično svobodo, doseženo s sklenitvijo mirovne pogodbe, dodaja Mac Arthur, da je mogoče računati ta Japonsko, ker ima globok vpliv na usodo Azije. Tudi predsednik japonske vlade Jošida bo objavil jutri novoletno poslanico japonskemu narodu. V njej izjavlja, da mora biti japonski narod pripravljen še naprej prisostvovati hladni vojni. Predsednik vlade se sklicuje nato na pa-triotični čut japonskega naroda in na njegovo trdo odločenost, da se postavi ta stran miru in svobode v mednarodnih odnosih. Nadaljujejo se boji v Indokini HANOJ. 30. — Francoski glavni štab je sinoči izdal poročilo, ki pravi, da se v kratkem pričakuje akcija Hoči-minhovih čet proti mestu Tie-nyen v severnovzhodnem delu Torikina. Obveščeni krogi izjavljajo da Hočirainhovi oddelki, ki so v sredo prisilili francoske čete, da so izpraznile prednje postojanke Binhlieu in Chau-son, so oddaljeni samo 25 km severnozahodno od Tienyena. Na področju Moncay ob kitaj-sko-tonfcinš'ki meji, ob Tonkin-šem zalivu in na področju kakih 20 km okoli tega središča pa vlada mir. Predstavnik francoskega glavnega štaba je izjavil, da je bil položaj sinoči v nrimeri s srditimi boji v zadnjih petih dneh, ko ra se morale francoske čete boriti proti Hočiminhovim oddelkom. ki so napadali z vedno večjim zaletom, sorazmerno mi. ren. Izjavil je tudi, da je kljub silovitim napadom Hočiminho-vih čet na vsei fronti ostal francoski cbrambnj sistem severno od Rdeče reke nedotaknjen. Omenjeni predstavnik je tudi dejal, da so Hrčiminhove čete v nočj od 28. do 29, decembra napadle istočasno šest francoskih postojank, ki pa so se uspešno branile. Preteklo noč so Hcčiminhove čete izvedle tudi močne napade na postojanke ob obrambni črti blizu Hanoja. Kitajski radio ie v komentarju o vojnih spopadih v Indokini mea drugim zatrjeval, da ((francoske imperialistične čete ki hočejo zavojevati Indokitaj-sko. nadaljujejo svoja oborožena izzivanja proti Kitajski ob kitajsko-vietnamski nieji. Radio je navedel, da s0 francoske čete bombardirale kitajsko ozemlje v noči od 4. na 5. novembra«. rozii Osvobodilne fronte na tekmovanje V počastitev 10. oblet-nice ustanovitve OF Na podlagi sklepa glavnega odbora Osvobodilne fronte, sprejetega 12. novembra 1950, za čim dostojnejšo proslavo 10. obletnice Osvobodilne fronte slovenskega naroda, Izvršilni odbor OF vabi vse članstvo, odbore OF in vse slovensko prebivalstvo Tržaškega ozemlja angloameriškega področja, da se udeleži tekmovanja Osvobodilne fronte, ki se začne 1. januarja in bo zaključeno 22. aprila 1951. Tekmovanje naj bo odraz enotnosti, bratstva in dosledne borbe, ki jo vodi Osvobodilna fronta za politične, narodne in socialne pravice tržaških Slovencev in delovnega ljudstva. Odbori in člani Osvobodilne fronte naj vsestransko poživijo svojo dejavnost, katere odraz naj bo: poostritev borbe proti italijanski raznarodovalni in zatiralski reakciji in proti diskriminacijski politiki anglo-ameriške uprave, za očuvanje pridobitev narodnoosvobodilne borbe in za enakopravnost tržaških Slovencev v javnem življenju; odločno razkrinkovanje vseh sovražnikov Osvobodilne fronte slovenskega prebivalstva Tržaškega ozemlja in demokratičnega gibanja pri nas in v svetu ter tolmačenje stališča Osvobodilne fronte o domačih mednarodnih vprašanjih. Tekmovanje naj politično in organizacijsko okrepi Osvobodilno fronto z vključevanjem novih članov, z akti-vizacijo odborov in članstva na političnem, gospodarskem, prosvetnem in športnem področju. Odbori in člani OF’ naj' nudijo vsestransko pomoč drugim demokratičnim organizacijam za njihovo številčno in organizacijsko okrepitev ter za razmah kulturno-prosvet-ne in športne dejavnosti. Dolžnost članov OF je, da so pri krepitvi prosvetnih in športnih društev najbolj aktivni ter da dajejo pobudo in zgled ostalemu članstvu. Borba OF za gospodarsko krepitev tržaških Slovencev mora priti še bolj do izraza, predvsem v odločnih akcijah za pridobitev premoženja, ki ga je fašizem odvzel, ter zlasti v krepitvi enotnosti, organizacijske sposobnosti in gospodarske moči strokovnih in zadružnih ustanov. S krepitvijo borbe delavstva utrjevati povezavo mesta z vasjo. Manifestacije za 10. obletnico Osvobodilne fronte, osrednje in krajevne razstave ter prireditve, naj bodo jasen odraz gojitve tradicij narodnoosvobodilne borbe, dokaz ogromnega prispevka v borbi za uničenje fašizma, ki so ga dale tržaške demokratične množice mesta in vasi, ter enotne in odločne volje za očuvanje pridobitev narodnoosvobodilne borbe in za nerazdružljive vezi slovenskega prebivalstva z matičnim narodom. IZVRŠILNI ODBOR OF SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE BERN, 30. — Rezultati štetja 1, decembra 1950 kažejo, da znaša prebivalstvo Švice 6.696.000 duš ali 10 odst. več kakor leta 1941 ali dvakrat več kakor leta 1850 ko je bilo prvo štetje. Ob vstopu v novo leto 195], v katerem bomo slavili deseto obletnico ustanovitve 0F, želi glavni odbor Osvobodilne fronte za Tržaško ozemlje vsem članom 0F in vsemu slovenskemu ljudstvu ter italijanskim demokratičnim množicam mnogo uspehov v borbi za nacionalne, socialne in kulturne pravice, za mirno sožitje in bratstvo med tu živečimi narodi in za ohranitev miru v svetu. GLAVMI O IMS O 21 OF za Tržaško ozemlje -24° C v Nemčiji -51° C v SZ BONN, 30. — Zahodno N m čijo j« zajel val hudega mraza. t , e o i ' ’ O v o t; , ,u na Nižjem Saškim zaznamovali kar 24 stopinj pod n'člo. V Giesenu na Hesscnskem je 21 pod ničlo, v Limburgu sev. mo od Frankf rla pa 18 p rf n člo. Veliko vodnih poti je z jel led. Poleg prekopa Berlin - Ruhr je promet skoroda prekinjen tudi na Labi in tudi na Re-u so se pojavile ledene plošče. Prav tako je omejen promet ra cestah zaradi snega in ledu. Železnice im- -jo velike in številne zamude. V zadnjih 24 urah je tudi vso Fov’etsvo '»vezo zajel nov val mraza. V Moskvi so danes zjutraj imeli 15 stoDin; pod ničlo. Najnižja pa je bito v Irkutsku; 51 stopinj Dod ničlo. Tudi na Krimu je živo .rebro stalno pod ničlo. DUNAJ, 30. — Zdravstveno stanje predsednika Rennerja se je nenadoma poslabšalo. 17 ljudi živih zgorelo V La Plata pa so zaradi letalske nesreče umrli 3 otroci in piiot BUENOS AIRES, 30. - Od 18 ljudi, ki so potovali v argentinskem potniškem letalu, je 17 zgorelo živih, potem ko je letalo padlo in se vnelo na morski obali La Plata. Nesreča se je zgodila preteklo noč, toda šele danes so vest potrdili. Rešila se je edino le 6-letna deklica. Njenj starši, ki so ž njo potovali pa so zgoreli. Letalo je odletelo iz mesta La Plata v Buenos Aires in je padlo 30 km po odhodu z letališča. Velik dež preprečuje reševalna dela. Vzrok nesreče je še neznan. BRISBANE, (Avstralija), 30. — Vojaško enokrilno letalo je padlo danes na obalo Ma-roockydore, ki je bila prenapolnjena s kopalci. Umrle so 4 osebe, od katerih so 3 otroci; 10 pa jih je zelo hudo ranje- nih. Letalo tipa «Wirraway», ki je šolsko letalo avstralskega letalstva, je nad plažo letelo zelo nizko, tako da se je dotaknilo peska s koncem enega krila ter se nato prevrnilo. Poleg treh otrok je umrl tudi pilot. 12-letnega dečka je prerezalo na polovico, 3-letna deklica pa je bila na mestu mrtva. Dva od desetih ranjenih bosta težko ostala živa, pa tudi za druge so zdravniki zaskrbljeni. Med ranjenimi je drugi pilot letala. Letalo je patruljiralo po zalivu, da bi opazilo morske pse. Ko je že preletelo šest ali sedemkrat plažo, se je zgodila nesreča, ki je vzbudila paniko med kopalci, ki so se metali na pesek, da bi se izognili plamenom bencina, ki so zajeli vse [ kopališče. „Caso“ Pandullo Tisti lažnivi kcminformcu-ski tržaški nevinar iz Sardinije — FEhRUCCIO PAN-DULLO — ki je napisal v milansko «UN1TA’» in v tržaški «IL LAVORATORE» brez števila ogabno lažnivih člankov o Istrskem okrožju in ki je dejansko napadel našega u-rednika Bubniča ter mu razbil naočnike — je padel t) nemilost tržaške kommjormov-ske agenture, ki ga je te dni izključila, oziroma — kakor izjavlja Pandullo sam v izjavi objavljeni v listu <(Ultime no-tizie» (končno se je vendarle zatekel k glasilu, ki ovpm duje odkrito tisto, kar je izpovedoval on pod krinko marksizma v kominjormov-skih listih) — izstopil sam iz omenjene druščine. Niti eUNITA », niti Pandullo sam nista povedala vzrokov izključitve oziroma izstopa. Gre pa verjetno za ((čiščenje«, ki se vleče od podobne izključitve prav takšne hude fco-minformistke Licie Kenovani in Hessauerja ter drugih. Vsa ta tri imena pa so pomenila v kominj ormovski tržaški agenturi poleg drugih izrazito borbeno histerične elemente. No, kakor vidimo — 2a njihove še bolj histerične poveljnike, očitno niso bili dovolj — borbeni. Pa naj boao vzroki Pan-dullovega primera kakršni koli dejstvo, ki ga moramo ugotoviti je brez dvoma sledeče: Razsulo, o katerem so govorili na zadnjem zasedanju centralnega komiteja svoje a-genture Vidali, Destradi, Gasparini m drugi med navadnimi člani in kominjormovskimi pristaši, je zajelo sedaj tudi vrhove mea najglasnejšimi trobentači kominformovskih lazi in klevet. Pri tem je važno, da je kriza v teh vrhovih že tako globoka, da je s Pan-dullovim primerom prišla v javnost. (Mimogrede: Pandullo sam pa, ki je jasno pokazal, katero je njegovo pravo glasilo, naj ne pozabi, da je z razbitjem naočnikov našemu u-redniku poleg terorističnega kriminalnega dejanja povzročil tudi materialno škodo, katero se spodobi poravnati). — 2 — 31. decembra 1950 KOLEDAR Dedek Mraz se je poslovil Ne borba za malenkostne poviške tudi od tržaških otrok temveč za resnično odgovarjajoče plače PHh’D KONGRESOM ERS Delavci Qi&daJliAie. - '3Cw& Nedelja 31. decembra Silvester, Blažena Sonce vzide ob 7.46. zatone ob 16.29. Dolžina dneva 8.43. Luna vzide ob 0.00 zatone ob 11.22. Jutri ponedeljek 1. januarja Novo leto, Dragovid Končno je vendarle napočil dan, ko je priromaj tudi k nam tako težko pričakovani Dedek Mraz. Utrujen od dolge poti in težkega bremena, je vendarle Oklenil da se oglasi prav vsakem okraju ter da lastnoročno obdari vse tiste otroke, ki so ga s takim veseljem povsod pozdravili. Ugotoviti moramo, da je bilo v vseh okrajih, ki jih je včeraj obiskal dobri Dedek Mraz, zbranih toliko otrok, da so bile povsod dvorane mnogo premajhne ter je moral Dedek Mraz marsikje deliti darove kar na prostem. Sprejem, kj so ga naši otroci priredili Dedku Mrazu, je bil povsod zelo prisrčen. Skorajda v vseh o-fcrajih so pionirji sami pripravili lep program, ki je navdušil majhne poslušalce in seveda tudi njih mamice in očete. Kot že rečeno je imel Dedek Ijica«, ki so jo izvedli skedenj- na odru. Nestrpnost in želja ski pionirji; druga točka je bi- videti Dedka Mraza sta bili le la prav tako recitacija Vide preveliki in tako so bili pač Brestove ((Vprašanja«, katero , zaman vsi opomini skrbnih maso z občutkom ivedli pionirji s mic, ki so spremljale male ne- bo lahko pripomogla k izboljšanju delovnih in živl/en/skih pogojev tržaškega delavstva Mraz včeraj polne roke dela; zato so se obdaritve v posameznih okrajih vršile ob raznih popoldanskih urah. Otroke I. okraja je obiskal Ded k M az včeraj ob 14. v dvorani na stadionu »Prvi maj«. Prišlo je okrog 400 otrok, ki so z velikim zanimanjem poslušali na govor Dedka Mraza. Navdušenje se je seveda še stopnjevalo. ko je Dedek Mraz pričel deliti darilne pakete, katerih vsebina je bila tako bogata, da ni razočarala nobenega obdarovan ca. Najmlajši so seveda posvetili vso svojo pozornost prekrasnim igračkam, ki so jih s toliko požrtvovalnostjo izdelale naše žene, katerih zasluga je tudi, da je obdarovanje poteklo v redu. Večji so se pa kar spravili na lepe knjige in druge prav tako koristna da-lila. Istočasno je bilo tudi obda TOvanje otrok v Skednju in Barkovljah. V Skednju so je Zbralo okrog 850 otrok, k! so do zadnjega kotička napolnili mnogo premajhno dvorano. Da bi bil prihod Dedka Mraza čim bolj svečan so pionirji iz Skednja naštudirali kratek program, ki je popolnoma uspel Prva točka je bila recitacija Vide Brestove «Dedkova prav lz Doline Kolonkovca. Spored so zaključili ponovno škedenjski pionirji, ki so recitirali prizor Vide Brestove «Dedek Mraz«. Obdaritev otrok je potekla v redu; otroci so bilj zelo disciplinirani ter so odhajajočega Dedka Mraza z navdušenjem pozdravili. Obdaritve v Barkovljah se je udeležilo tudi lepo število otrok in njih staršev. Sprejem Dedka Mraza je bil prav tako prisrčen; moral jim je obljubiti, da jih bo tudi prihodnje leto obiskal — če bodo seveda pridni. Nekoliko kasneje in sicer ob 16 se je zglasil Dedek Mraz v Lonjerju, kjer ga je pričakovalo že lepo število nestrpnih otrok. Kar težko je bilo našim najmlajšim, ko se je moral Dedek kmalu nato posloviti od njih, a razumeli so, da ga čakajo tudi drugod še otroci, ki bi »a prav tako radi videli. Ob 17 se je Dedek Mraz zglasil ponovno na stadionu «Prvi maj«, kjer so ga tokrat pričakovali otroci II. okraja; bilo jih je okrog 400 in vsi so se priljubljenega Dedka Mraza zelo razveselili. Tudi sedaj je bila dvorana mnogo premajhna, da bi imeli v r.jej prostora vsi tisti, ki so si hoteli Dedka, ki je zbrane otroke za njihovo discipliniranost pohvalil, pogledati tudi od blizu. Oglasil se je pa tudi v društveni dvorani «Oton Zupančič« v Ul. Molino a vento, kjer so ga nestrpno pričakovali pionirji in pionirke III. okraja, ki so njemu na čast naštudirali tudi nekaj recitacij in pesmi. Kot povsod je tudi tukaj potekel spored popolnoma v redu, le žal, da so nestrpni otroci mnogokrat prekričali majhne recitatorje, kj so se vrstili ugnančke. No, ko se je pojavil Dedek Mraz, se je glavni živ - žav na mah polegel. Posebno je otroke razveselila obljuba Dedka Mraza da jih bo obiskal prihodnje leto. Vsi so bili zelo veseli darilnih paketov, v katerih je vsakdo našel to, kar si je morda že toliko časa na skrivaj želel. Prav tako uspela je bila ob- daritev otrok okraja Sv. Vid, kjer se je Dedek Mraz zglasil šele okrog 18. Tudi otroci o-kraja Sv. Vid so njemu na čast pripravili lep spored. Nepotrebno bi bilo seveda poudariti, da so bili tudi tukaj otroci veseli daril ter da so vsi hvaležni obljubili Dedku Mrazu, da bodo v prihodnjem letu še bolj pridni. Z obdaritvijo v Sv. Vidu se je končno zaključilo letošnje dolgo romanje Dedka Mraza, ki ves zadovoljen odhaja iz Trsta, kjer so ga naši otroci tako lepo sprejeli. Obljublja vsem, da se bo prihodnje leto prav gotovo Vrnil ter nagradil vse tiste, ki so se držali njegovih naukov ter bili pridni in marljivi v šoli. Vprašanje industrijskih delavcev je še vedno eden izmed najbolj perečih problemov, ki ga vsa dolgotrajna pogajanja med sindikalnimi predstavniki ter zastopniki Združenja indu-strijcev niso mogla rešiti. Po raznih predlogih in protipred-logih, se položaj v nobenem primeru ni spremenil v korist prizadetih delavcev; nasprotno — lahko bi rekli da je položaj za to kategorijo delavcev danes še vse bolj kritičen in napet. Ze na enem izmed zadnjih sestankov, ki je bil na Uradu za delo. so sindikalni predstavniki odbili protipredloge delodajalcev ter so istočasno javili, da bodo sami dali svoje nove predloge na prihodnjem sestanku. Da bi se o tem vprašanju dodobra pogovorili, so se pred dr.evi res sestali predstavniki Enotnih sindikatov in Delavske zbornice. Na sestanku, kjer bi se moralo po vsej logiki govoriti o sedanjem težkem položaju industrijskih delavcev, niso voditelji omenjenih ((sindikalnih’ organizacij niti z eno samo besedico omenili tega vprašanja, pač pa so med drugim izdavili, da se ne strinjajo s predlogi delodajalcev, ki so zanje nesprejemljivi ter da zaradi tega zantevajo sledeče: če delodajalci že nočejo povišati svojim uslužbencem plače za toliko, kolikor bi bilo nujno potrebno, da bi lahko vsaj skromno preživljali sebe in svoje družine, potem naj vsaj pristanejo na delno prilagoditev plač, ki je bila pred časom sprejeta v Italiji. Sindikalni predstavniki zato ne sprejmejo predloga delodajalcev, ki bi bil na škodo največjega števila industrijskih delavcev, med temj še posebno tistih, ki jih delodajalci lahko premestijo v druga podjetja, kot na primer gradbeni delavci. Zahtevajo pa, da ohranijo navadni delavci doklado v znesku 48 lir, specializiranim in kvalificiranim delavcem pa naj bi se odštel del teh 48 lir in bi se osta- Da je tako postavljanje rešit, ve tega tako perečega vprašanja gol primer navadnega o-portunizma, nam ni treba še posebej poudariti. Kot je našemu delavstvu znano je bil Sindikalni akcijski odbor že ob februarski stavki proti temu, da bi tržaški delavski razred vodil borbo za dosego tako nizkih poviškov, ki v nobenem primeru ne bodo mogli izboljšati sedanjih življenjskih pogo Dne 20. in 21. januarja bo v Trstu kongres Enotnih razrednih sindikatov, ki bo položil temelje za krepko razredno sindikalno gibanje, katerega glavna naloga bo odpravitj s časom zle posledice kominfornust.čne politike v tržaškem sindikalnem gibanju. Delavci vseh kategorij se v okviru obnovljenih sindikatov marljivo pripravljajo na svoj kongres. Na predkongresnih sestankih, k; jih je bilo v zadnjih dneh že precej, razpravljajo zelo živahno o načrtu za nov statut, ki ga bodo delavci na kongresu sprejeli. Prav tako kot tržaški delavci se jev, 2e takrat je Sindikalni ak. | pripravljajo na ustanovni kon- cijski odbor v imenu vsega po štenega delavstva zahteval, da bi sindikalne organizacije združene vodile borbo za dosego povišanja plač za 30%. V tem smialu so poslali omer.-jenim sindikalnim organizacijam tudi poziv, ki so ga pa voditelji teh odbili. Danes se je položaj tržaškega delavstva še poslabšal. Ze tedaj je bil doseženi povišek naravnost smešno nizek ter ni mogel v nobenem primeru vplivati na izboljšanje življenj, skih in delovnih pogojev tržaškega delavskega razreda. Kakšno zboljšanje naj torej nastane po «zahtevah» radičev-skih in podobnih ((sindikalistov« sedaj, ko so se cer.e še povišale. Danes je torej bolj kot kdaj koli potrebno boriti se z vso odločnostjo za izboljšanje plač vsai za 30%, kar bi delavcem nudilo možnost, da bi se vsaj skromno preživljali. Voditelji Enotnih sindikatov in Delavske zbornice zatrjujejo da bi b;'a borba za dosego takega izboljšanja plač popolnoma brezuspešna, kajti delodajalci bi na tako povišanje nikoli ne pristali. Mi vsi dobro vemo, da bi delodajalci ne pristali prav na noben povišek, če bi se za dosego teaa delavci ne borili z vso odločnostjo. Zato pa je naloga delavskega razreda, da odločno obsodi oportunistično stališče E-notnih sindikatov in Delavske zbornice ter zahteva pričetek enotne razredne borbe vsega delavskega razreda, ki bo edina lahko zagotovila zmago tr- nek združil z novim poviškom. I žaškemu delavstvu. V OŽJI TRŽAŠKI OKOLICI samo še tri kmečke vasi ____________ 14** Pristne kmečke vasi v trža- , ravnal po načrtu. «Saj sem ga ški okolici so le še Bazovica, Padriče in Gropada ki živijo v glavnem od živinoreje. Kakor je v spodnji okolici glavni kmečki pridelek vino je v teh treh vaseh zgornje okolice glavni pridelek mleko. Tamošnji kmetje pridelujejo sicer tudi druge pridelke, v glavnem krompir, dalje ječmen, rž. pšenico. ajdo, zelje, brošk ve (vrzo-te), repo. peso. korenje in deteljo; za zeleno krmo pridelujejo tudi koruzo, ki jo v tem primeru imenujejo pitnik; tudi ječmen in druge žitarice se uporabljajo na isti način, t. j. za zeleno krmo Vsi ti pridelki so določeni izključno za domačo upora do, za prehrano dru- 7 m/ h/l n rt i II Flfimpr *'n *n 28 P'tanie domače živi 1UV. tvmi Lili Oll lllUU, ne Kdjni pridelek ki ga Ba nas je za vedno zapustil, Izovcl- Padl'icar-1 m spomin nanj bo ostal a trajen med nami Naglo Se je razširila po Bregu ialostna novica, da je umrl o tržaški bolnici tov. Samec Martin, kmet iz Doline 17, ki je bil dobro znan po vseh okoliških vaseh kot marljiv družinski oče, poštenjak, zaveden Slovenec in pravi demokrat. Rodil se je teta 1894 na št. 11, priženil pa na št. 17, kjer je vzgojil šest otrok. Edini s’-n je utonil pred dvema le orna v Glinščici, ko se je šel kopat; bilo mu je 20 let. Ze kot mlad jant je bil v domačem pevskem zboru, bil je odbornik pri dolinski posojilnici, več let odbornik in tudi načelnik vaške srenje. Takoj po osvoboditvi pa je bil izvoljen za predsednika krajevnega narodnoosvobodilnega odbora. Bil je zaveden Slovenec in se je vedno boril za pravice svo ega naroda. Se pred fašizmom je aktivno sodeloval s tovarišem Ferdom Bidovcem in njegovimi tovariši. Ko so se slišali prvi partizanski streli, je tov. Samec že vedel, kaj mu ;e počeli. Fašisti so ga sicer zaprli v Coroneo, toda ko se je vrnil iz zaporov, je nadaljeval z aktivnim delom na terenu, tako da so ga domačini 1945 leta izvolili za svojega predsednika. Tov. Samec je ostal vedno dosleden in zvest svojemu prepričanju. Ostal je do konca svojih dni zvest Osvobodilni fronti in naši borbi, tako kot ji je zvesta vsa njegova družina. Ko je marsikateremu v Dolini znana resolucija zmešala pojme v glavi, je tov. Samec obdržal svoje prepričanje, ker je Ml pač možak, poštenjak, ne mevža. Vsem pokojnikovim svojcem naše najgloblje sožalje. Tebi tov. Martin, p't razp-š’1iati svo- šina pašnikov in travnikov za- je trooine, kn*e-ih so živinorei r-di vežbenja vojaških m tornih vozil in st-eLkih vej Zaradi te«3 rn-uVo žhrnzr-jci kupovati nredrago se"0. Te dn; ea plačujejo PO 2500 do 2600 Opozarjamo naše čitatelje, da je današnji številki priložen KOLEDAR »PRIMORSKEGA DNEVNIKA« ZA LETO 1951 z lepo sliko našega tržaškega umetnika prof. A. Černigoja v trobarvnem tisku. lir stot, mešanino, pol dtrije in pol se-a, p« po 2700 Vr. Listja za steljo je t di premalo, odkar jim je od-ezana not v Lipico in 'o tudi tos*rsn meje mnogo hrastov posfk li Kakor se je v soodnfi okolici omejilo kmriiko gospodarstvo skorzj izključno le -a v!-nogradniHvo in vrt^ars'vo, tako izpodr-va v zgornh okolici mleko vse d rime nrid“lke. Pridelkov za človeško hrano 'e vedno mani. detelia. -ašjvVi In travniki zamenj”jdo prejšnje njive. Krma izp"drva hrano. PRETIRANE CENE OTROBOV Razen sena mo-am živl-orei. r> k»r>ovati tudi otr t'" koruzno mo^o in koruzo Od kon. ca vojne do zdaj so da'ali izredno d'bro hrano ostanki črnih tes,e->in. ki pa so z- pri kraln Hudo ’e začelo š^natj vprašanje nabave otrobov Moderni elektr^čn4 mlin b r''V Variola v novi luki n'mri ta ko temeH’tn izčrpa zrnje da ostanejo otrobi sk-ra-i popolno ri z°lo veseli Ni’hova rena je 350 l’r z« 100 ka. seveda ie v nph rrmoeo vla«e. bolje rečeno vo4e Vsekakor j’ t-. krma zelo t-čna, samo premalo V je. POT 02AJ MLEKARJEV Poležal mlekarjev ni etl-k Za vse, naihuišl j~ za t!s*e ki umrejo nro^ati ml‘ko n-ek-uv *eva1eem no ?0 br ’a ii*e>-, N'-k-liko >-eč z”s1”ž’1- H«*i, k< ga nos'jo v mesto z avt^bnorm. za '-ar njiačaio »no pr t'd~n. Ti svoie mleko nekoliko dr»že oroda'o fn pole” teffa nrinese-io iz Tr-tn -.ekol o'k-ko-. ja krmo prašičev. Ako Imajo Premalo svo Tee- mlei-a vzamejo e se-kol. gp kova druee- +~rr> tudt --T-at -a-h-žl. jo. Naikope se sev da rodi P"e-kunSev-leem. ki v-vo v”čj' množine n-Jeka v mejdo z la«t nimf vozili, pa katerih o*dpe-l!e’o domov še precej ostankov ze k-rno Nejjaol i nntreb-d vladne Pomoči so torej *'sti mlekarn k! n;meio možuo-t*, da b. rroda- (-.11 zvoje rolek-. vePO-r-d—o potrošnikom v mesto, in ga mo. darskih zahtev, ki ut, posamezniki ne bodo nikoli dosegli. Drobnih gospodarskih edinic danes nihče več ne upošteva, saj se tudi industri 'a vedno bolj združuje o ogromne delniške družbe, delavci pa v svoje strokovne sindikat°, le kmet se še vedno drži zastarelega načela «vsak zase«. — od Drzen vlom Prejšnjo noč so neznani vlomilci obiskali manufakturno trgovino v Drevoredu D’An-nunzio 4, ki je last nekega Ml-cheluzzija in s svojega nočnega obiska odnesli za okoli 800 tisoč lir raznega tekstilnega blaea. V prostore so vlomilci prišli tako, da so v zid trgovine izvrtali veliko luknjo. Policija je takoj uvedla preiskavo, drugo vprašanje pa je, v koliko bo uspešna, ker so bili r.a delu pravi strokovnjaki, ki niso pustili za seboj niti najmanjše sledi. Okradenec za primer tatvine ni bil zavarovan. gre.s razrednih sindikatov tudi Zveza antifašističoe n^adine vabi na SILV£STR&VANJE ki bo 31. decembra v dvorani na stadionu »Prvi maj« od 21. do 6. ure zjutraj. Prosta zabava s plesom - šaljive točke - obdaritev ob novoletni Jelki. Poskrbljeno je za pijačo in prigrizek. Darila se sprejemajo v dvorani 31. decembra od 18. ure dalje. OF OF IV. okraja. Okrajni izvršilni odbor OF vošči vsemu svojemu članstvu srečno in veselo r.ovo leto, polno uspehov v borbi za pravice vsega delovnega ljudstva. Istočasno vabi vse člane, da se udeleže silvestrovanja OF našega okraja v gostilni «Pri belem konjičku« v Skednju. Na svidenje in dobrodošli! PKOSVEIJNA DRUŠTVA delavci jugoslovanske cane Tržaškega ozemlja, ki so imelj v zadnjem času že več predkongresnih sestankov, na katerih so izvolili tudi svoje delegate, ki bodo prisostvovali temu kongresu. Da bi pokazali tržaškemu delavstvu svoj interes za ustanovni kongres razrednih sindikatov ter svojo solidarnost z njih vsakodnevno borbo proti razrednemu sovražniku, so delavci iz Buj poslali Sindikalnemu akcijskemu odboru tele-gr; m, v katerem pravijo sledeče; »Delavci osnovnih sindikalnih organizacij bujskega okraja pošiljajo s svoje okrajne sindikalne konference, na kateri so izvolil} svoje delegate za ustanovni kongres Zveze enotnih razrednih sindikatov Tržaškega ozemlja, tržaškm delavcem borbene pozdrave. Zagotavljajo jih, da spremljajo z največjo simpatijo in zanimanjem borbo tržaškega delavstva za obnovo resnično razredne sindikalno organizacije v Trstu. Obljubljajo jim vso svojo podporo v borb; za združitev delavstva obeh con tržaškega o-zemlja ter za dosego osamosvojitve delavskega razreda. Svcjo solidarnost s tržaškim delavskim razredom bodo pokazal} predvsem na ta način, da bodo izpolnili vse naloge, ki jim jih zadaja ljudska oblast 2ivela Zveza enotnih razrednih sindikatov Tržaškega ozemlja! Živel prvi kongres' Zveze enotnih razrednih sindikatov!«. Vrsta nesreč Včeraj ob 13.30 so z avtomobilom Rdečega križa v tržaško bolnišnico pripeljali 16-letr.ega Jurija Kocjana iz Sv. Križa, ki se ie pri delu v tovarni De Micheli opekel po obrazu, zaradi česar se bo moral zdraviti okoli 15 dni. Za njim je bila vrsta na 81-letni Clorindi iz Ul. Antonio Cacoia 6, ki je po stop-njicah poslopja, kjer stanuje, tako r.esrečno padla, da si je najbrže zlomila več reber. Zdrava bo v 15 dne. Ob 14.30 so nato sprejeli 79-letno Valerijo Stoka s Kontovela 79, ki 'e po stopnjicah v bolnišnici, kamor je prišla obiskat nekega sorodnika, tako nesrečno padla, da si ie zlomila desno stegnenico. Ob 16.50 pa so končno sprejeli 42-letnega Nikolaja Maurija z Vrdelce 1447. Pionirje iz Plavij posnemajte ostali pionirji Pevski zbor «S. Škamperle« priredi v svojih društvenih prostorih silvestrovanje, na katero vabi vse prijatelje zbora. Začetek zabave ob 22. uri. MESTNI ODBOR ASIZZ vošči vsem svojim članicam srečno novo leto. Obenem se zahvaljuje za vsa prejeta voščila. Sl RADIO IB JUJ08L.C0H6 TRSTA (Oddaja na srednjih valovih 2x2,4 m ah 14X2 kc) NEDELJA 31. XII. 1SS0 7.15: Po.ouia v ital.; 7.30: Na-poveu časa - poročila v SiOv.; 8.u0: opere.na giasoa; 8.30: Kn.e-tijSKa ma (sio-v.j; V.w. iz romantične giasbene zakiaanice; lu.uu: Fondoma g.asba; lu.45: Oauaja za aujšc.no (brv.); 11.i5: Znam solisti pred miKrofomm; 11.45: Ux«soa po željan (Siov.); 12.43: borocila v na,.; 13.Uv: Napoved časa, poročila v slov.; 13.15: Uias-ba za najmiajše. 17.00: Vesen zvoki; 17.30: Potovanje po 01 egu; 17.50: Iz znanih baletov; 18.30: poskočne melodije; 18.45: Poročila v hrv.; la.3U: poročila v siov.; 19.45: Lahka in , . ,,a glaj .a; 20.au; Hasek - ((Dobri vojak Svejk« - radijska priredba (slov.); 22.30: Vedra glasba; 23.05: Zadnja poročila v ital. in siov.; 23.15: Glasba k zaključku leta. PONEDELJEK 1. 1. 1951 8.00: Jutranja giasba; 8.30: Poročila v slov.; 8.45: Jutranja glasba; 9.30: V novo leto (slov.); 9.45: l.a.ijuiiske narobne pesmi; 10.15: Hrvatske narodne pesmi; 10.30: Pregled deia (hrv.); 11.00: Glasba za novo leto; 11.30: Glasba po Smjah Usov.); 13.00: Poročila v slov.; 13.15: Glasba po žeijah (ital.); 17.00: Oddaja za podeželje (slov.): Vesela kronika, reportaža «Staro leto je za nami«, vmes vedra glasba; 18.30: Slovenske narodne pesmi; 19.30: Poročila v slov.; 20.25: Rahmaninov: Klavirski koncert št. 3 op. 30 v tt-molu; 22.00: Iz opernega sveta; 22.30: Lahka in plesna glasba; 24.UJ: Zaonja poročila v ital. in slov. TOREK 2. I. 1*51 6.30: Jutranja glasba; 7.00: Poročila v slov.; 12.00: lahka orkestralna glasba; 12.30: Tomassinf: Toskanske pokrajinske slike; 13.00: Poročila v slov.; 13.15: O-perne arije poje tenorist Bruno Debracchi; 17.40: Ritmična glasba, 18.15: L. M. Škerjanc: Klavirski trio - Izvaja Mariborski Komorni trlo; 18.45: Poročila v hrv.; 19.30: Poročila v slov.; 19.45: Kulturni pregled (slov.); Villbald Giuck: «Or ej in Evridika«, opera v koncertnih izvlečkih; 22.00: Lahka solistična glasba; 22.30: Revija plesnih orkestrov; 23.00: Zadnja poročila v slov. in ital.; 23.15: Serenade. Opozarjamo naše poslušalce na oddajo v nedeljo ob 17.00: z glasbo po naš h krajih in radijsko priredbo Haško^eg« dobrega vojaka Svejka« ob 20.30: v ponedeljek - na oddajo za podeželje ob 17.00. 111111 ■ MI tl 11111111111111111111111111111M11111111H1111' MALI OGLASI GREM KRPAT IN LIKAT na dom. Naslov na upravi lista. PRIDN* ŠIVILJA izdeluie damske plašče po konkurenčnih cenah. Naslov pri upravi Primorskega dnevnika. _______ MODISTKA izdeluje, moderniaura Klobuke po zmernih cenah. Trg Goldoni ll-III. HITRA IN VESTNA TIPKARICA spre lema dei > na dom. Na-siov na upravi lista. PISALNE, ŠIVALNE IN PLLTIL-NE STROJE POPRAVLJAM. Naslov na upravi lista. MLAD ŠOFER ISCE ZAPOSLITVE. Naslov na upravi lista. Ul. sv. Frančiška 20 priliki Prešernovega tedna za svoje kulturno del"vanje- Tudi letošnjo sezono nočejo nazadovati in so v svojih ra me -ah napravili to, kar zm' rejo Želeti bi bi 'o, da bi se kdo izmed j T .. „ 1 domačinov nekoliko ukvarjal z ram Drortsi!)1} n-ekuričevalee"' ,, , j_ h? ‘ - — - .oj, njimi in prepričani smo, da 01 Smučarski izlet PLAnuNSKO DkUSTVO priredi 14. januarja smučarski izlet v Črni vrh. Vpišete se lahko pri Zvezi društev za telesno vzgojo v Ul. Machiavelli 13, II od 17 do 19 in v trgovin} Gec v Rojanu. Vpisovanje traja do vključno 4. januarja. KMECi«a ZvE/.A izraža sožalje svojemu predsedniku tov. Kriščaku ob smrti njegovega brata Antona. SINDIKALNE VESTI Vsi člani tajništva akcijskega odbora za obnovo Enotnih razrednih sindikatov in pripravljalnega odbora ustanovnega kongresa Zveze enotnih razrednih sindikatov za Tržaško ozemlje so vabljeni na sestanek, ki bo v torek 2. januarja 1951 ob 19 v Ul. R. Manna 29. Dnevni red bo sledeč: 1. Kongres razrednih sindikatov, 2. Sklicanje akcijskega sindikalnega odbora. KINO Rossetti. 16.30: »VVinchester ’73», J. Stevvart. Exceisior. 14.30: «Pepelka» filmska slikanica. Nazionale. 14.45: ((Adamovo rebro« Spencer Tracy. Katerina Hepburn. Arcooaleno. 14.00: «Generalni inšpektor«, Dariny Kaye. Feaice. 16.00: «Karavana mor- monov«, nen Jonson. Filodrammatico. 16.00: »General je umrl ob zori«, Garry Cooper, s Alabaraa. 14.30: «Zorrova krinka«, Helen Christian. Ariiioma. 14.la: «v.u,jak», Fred Astaire, Ginger Rogers. Ga,.oj.-,. 14.o„: «111 sedaj kdo me bo poljubil?« June Haver. Ideale. 15.30: «Tajfun nad Malajsko«, D. Lamour. Impero. lo.uu: ((Predrzna mla- dina«. Itaiia. 14.00: ((Ljubezen ne more več čakati«, Denis Morgan in Doris Day. Kino ob morju. Zaprt. Savona. 14.00: «Kismet», Ronald Colman. Viaie. 14.00: «Kralj - denarski«. Vittorio Veneto. 16.00: ((Polnočna gospa«, C .Colbert. Adua. 14.00: »Gianni in Pinotto v HoWywoodu«. Azzurro. 14.00: «Moč usode«. Belvedere. 14.00: »Hrabri pomorščaki«, Widmark, Lionel Barry-more. Marconi. 14.00: »Javni pripatelj št. 1», C. Gable, M. Loy Massimo. 14,00: »Sin džungle«, Johnny Sheffield. Novo cine. 14.00: «Smer na Karibskem morju«. E. PowetL Odcion. 14.00: «Cesar Caprija«, Toto. Vittoria. 14.30: »Pomorski tiho- tapci. Venezia. »Kralj Afrike*. Terry Moore, Ben Johnson. Sv. Vid. 16.00; ((Osvajalci«, Dana Andrews. Radio. 14.00: »Divji veter«, Ray Mtiland. Gledališče Verdi Danes 31. t- m. bo ob 16 za popoldanski abonma D zadr.ja predstava opere »Francesca da Rimini’. V torek bo ob 2030 tretja predstava Verdi cve orere «x'RAVIATA» za abonente C in to za vse prostore. Pripravlja se uprizoritev Verdijeve opere «FALSTAFF», Za novolelnn jelko LEOPOLD PLES daruje za novoletno jelko 1000 lir. DAROVI IN PRISPEVKI Za Dijaško Matico daruje ANTON BATISTA 200 lir. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 30. decembra 1950 se je v Trstu rodilo 8 otrok, porok je bilo 4, umrlo pa je 7 oseb. POROČILI SO SE: mehanik Angel Viti in šivilja Brigida Ko-ronika, mehanik Silvio Blessi in grafičarka Edvige Carlevaris, optik Bruno Perini in uradnica Caterina Albertini, težak Nikola Soldano in gospodinja Gigliola Rochelli. UMRLI SO: 551etni Mirto Ver-bas, 681etni Alojz Furlani, 351et-na Marija Tulliani por. Benve-nuti, 831etni Domenico Paoli, 561etni Martin Samec, I91etnl Bruno Sfreddo, 79tetni Franc Penko. t Potrti naznanjamo, da je naša preljuba mama in žena Košuta Marija roj. Tenco t Lara 72 let preminula po kratki bolezni. Pogreb bo 1. januarja izpred doma v Sv. Križu pri Trstu 19. Žalujoči soprog Kristjan, sin Martin in družina, sinovi in snahe, Franc, Slava z otroki, sin Izidor, sin Mirko, Slavica in otroci, snaha Fedora in otroci, brat Tence Dominik in družina, sestra Gruden Justina in družina. Trst - Sv. Križ - Karakas. 30 decembra 1950 ADEX r izleti 14. januarja bodo izleti 11 Carico. Poreč, Opatijo, Pazin in Hihemberk Vpisovanje do 1. jar.uarja 1951 pri Adria-Express Ul F. Severo 5 b, tel. 29-248. JoWa Mihel), Dragica, Mario in Nadan Prodan iz Trsta voščijo srečno novo leto mami, očku, sestri Ivanki fn svaku Jožku v Rihemberk, M SKO PERILO Izdeluje pridna šivilja. Naslov na upravi lista. r>o 5(1 iiy lit^r Tom bi mor orlstoVia objn-t riojiore,! nri-riomoj} do ceooiše krme, kakor smo nrtooročHi v zadnjem članku. R->z“r> tega t- tudi zelo nujna usodna relit-v eme- rn>»-o«a vo-a^a-eta o*rolnv Živinorejci rta se moralo sami robrioati za or-ani-acijo zadr ’ ki naj bi s« noleo zavarovanja aoveje živine rKČa-le tudi z ncbtmva-jem krme in prodajo rnlpka. k°r bo le skupna zadružna centrala, mo- as zoba- llmo, da bi še kdaj nat opila, vali pionirji iz Plavij. V torek Največ veselja in smeha pa je 2dX II. so nas pOvabT, naj jih vzbudila igrica »Vrabci«, ki so KUPIM K (J N E BELICE. Naslov ofttščemo, ker ngm bodo p ka- jo prav lepo izva ali. Mladi j na lir>I^a--—'s a'......- zali kai znajo. Pi nirska drvi . igralci so se razg ball in ra’ži-; PRODAM SREBRNE LISICE. Na- nt, iz Piam) je znana P snoji reli ter ustvarili prav pri etnn !>lov na llbravi llsta- delavnosti in pridnosti, sa so j razpoloženje. Tudi tekrt jim ni ZENSKE VOLNENE OBLEKE po bili lansko leto napra-eni ob; delal nikakih težav. Pohvaliti I nizkih cenah prodam. Ul. Vasa- jlh moramo za njihov trud in ! ■'i št. 11. pridnost. j gre NAJBOLJŠIH ZNAMK pro- Prirediteo so zak’jučili s pet- "aslov na upravi pod jem. Zapeli so «Zdravl.ici», o am ' ------------- »Sijaj, sijaj sončecen, in ((Pionirsko kolo«. Poleno naš: mali Plavčani zelo radi, saj sta ce- o iasto--;lf ■ r > »'on. j v duetu in nam zapeli dre pesmi- imeli še vet uspeha Na sestanku rtomrjev so ci prav prisrčno. Tudi zborček PISALNE STROJE prodam, izred. na prilika. Ul. Corridoni 6. III., Batagelj. Vsem včlanjenim prosvetnim društvom, ustanovam in vsem prosvetnim delavcem želi gglsiviii odbor §HPZ v letu 1051 mnogo sreče in uspeha pri prosvetnem našim ljudstvom. delu med odločili, da pripravijo svojo prireditev in ves denarni pri-sp°v-’- roki avl o ned';-' IM da jih bo lepše obdaril saj razumejo njegove težave in skrbi, ko mora misliti na to, koliko otrok bo obdaril. Zabeli so z učenjem in vajam , sedai pa so nas razveselili s svojim nastopom. Program rti bil posebno ob sežen, pač pa pester in zabaven. Nastopili so pevci, recitatorji in igral-l. Pr reditev je otvorila pionirka s pr mer" im govorom in zatem so zapeli pionirji svojo tradicionalno himno. Sledili sta še doka i ob-čutevn zaneti «Mi sm se je pri zadnjih ti h dobro od. rezal. Priporočali bi, da bi petje stalno gojili, saj ima'-' dobrega učitelja in bi na- drugič preser°tlli z nov m programom. Mnenja smo, da bi s" lahko razvil prav dober mladinski zborček. Pionirski družini iz Plavij te tPamo in želimo, da bi z de’om nad Ijera-la in nas kaj km-lu rpet povabila na svojo priredilev. Dodelitev stanovanj v Križu Tržaška občina obvešča, da bo objavl‘ena razpredelnica taljoni» in eSmrt v B Aih». Na- dobljenih točk za dodelitev g a- to so nastopali rec-tatorji. ki _Sv.,KV2u ’ rl i ...’, „■ j. ri/ijtti interesenti, k i so vložili so se vsi dobro odre ali, zlasti prošnje. sj lahko ogledBio raz_ se ye postatnla mala M jdt-a, predelnico, ki bo izobešeni na kateri -o vsi n vduš-no ploska-1 občinski deleeaciji in na poli-i li. Tudi četa »Mladih vojakov»| ci ji od torka 2- januarju da'je. KUHINJE, SPALNICE, SPREJEMNICE dobite po najnlžjth cenah v Ul. XX. septembra št. 53, Trst. NOV ŠIVALNI STROJ PRODAM. Naslov na upravi lista, Ul. sv. Frančiška 20. PRAZNO SOBO ISCEM. Naslov na upravi lista. Ul. sv. Frančiška št. 20. TIIHDKI cni,onEi.LO a i:omp. Istrska, vipavska in »oreška vina žeti srečno novo leto svojim cenjenim odjemalcem Trst, Via dei Pahbri 4, tal. 28515 Trst, Via del Irtonfo 3. tal. 3ti7U VSEM CkNJbl\IM ODJEMALCEM IN LOJ KOŠ NI EO M A pinqas HOOVER b UMIVALNIKI - ČHPALCI PKAHU IV R DKA H HLADILNIKI ^$onsfrac/°o ieli vse najboljše za novo leto SLOV. POROČEVALEC LJUDSKA PRAVICA BORBA in drug i jugoslovanski časopisi in revi/« bo o Blodnji ) V GI.AVMH RAZPRODAJAL. MICAH ČASOPISOV V IKSTU iikHINISTVO ULICA MONTECCHI St 8 lil nad — Telefon štev S3-808 m 94-6J8. — Poštni predal 502 — UPRAVA ULICA SV FRANČIŠKA it 20 - Telefonska tt 73-38 OGLASI od 8.30-12 In od 15-18 Tel 73-38 Cene oglasov Za vsak min višine v širini 1 stolpca: trgovski 60. finančno-upravni 100, osmrtnice 90 lir Za FLRJ: Za vsak nun širine I stolnca za vse vrste oglasov po It) dim Odg urednik STANISLAV RENKO - Tiska Tržaški tiskarski xavod. - po-iruž Gorica Ul S Pelllro I II., Tel. I 1-32 ■ Koper Ul. Battlst) 3I)1»-I, Tel. 70. NAROČNINA: (kina A: mesečna 260, četrtletna 750. polletna 1400. celoletna 2600 lir; cona B; Izvod 3, mesečno 70 dm; FLRJ: izvod 4.50. mesečno 90 din Poštni tekoči račun za STO-ZVU Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo; Agencija demokratičnega Inozemskega tiska 4 Ljubljana, Tyrševa 34 - tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki * Ljubljani 6-1-90332-7. Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO.Z. . TRST Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - UL Silvio Pellico Ijll. nadst. - lelefon 11-32 Ob novem letu Zaključili smo leto 1950. Pred nami vstaja novo, nič manj težavno kot preteklo. Za naše ljudstvo v Italiji se v novem letu 'ne ' bo nič izpremenilo. Ostalo bo vse po starem: stare metode zatiranja, izkoriščanja, ki so doživele svoj krst še pred lanskim letom, ostala pa bo zato nujno tudi borba naših ljudi proti takim odnosom, ki so po obliki tn vsebini žalostno izpričevalo vladi in državi, ki jim. daje streho, -V preteklem letu so se slovenske množice na Goriškem, v Benečiji, Kanalski dolini in Reziji dovolj krepko borile proti šovinistični politiki vladanja in dosegle tudi uspehe. Zlasti v Benečiji, kjer so vidne posledice raznarodovanja na vsakem koraku, je doživela slovenska misel neverjeten vzpon. Slovensko prebivalstvo se v vse večji meri zaveda svoje narodne bitnosti in vse odločneje zahteva enakopravnost z Italijani na osnovi mirovne ppgodbe in italijanske ustave. Naravno je, da je ta napredek nasrtai tudn. kot posledica delavnosti Demokratične fronte Slo-vencev « Italiji, ki je zlasti v letošnjem letu prispevala svoj levji delež. Prvič v zgodovini prebivalstva Nadiške, Sovodenjske, Sentlenartske in Terske doline je. da imajo tl ljudje svoj list, glasilo, ki je pisano v njihovem jeziku in jim je zaradi tega najbolj pri srcu. Dolga leta so se Benečdni borili zanj. V času, ko je že marsikateri obupal, pa je posijalo sonce svetleje kot doslej in rodil se je «M ata jur s, todii se je sredi borbe, kot glasnik krivice, ki jo oblasti prizadevajo našemu ljudstvu. Le-ta neustrašeno dviga svoj blas in terja pravico za ljudstvo, ki še n{ nikoli okusilo sadu pravice. Beneški Slovenci v svoji borbi niso osamljeni. Z njimi se borijo za svoje pravice tudi Goričani, Rezijani in Kanalci, Vsi jim pridružujejo Svoj glas po pravici in svobodi., tisti pravici in svobodi, ki io j e Italija ob podpisu mirovne pogodbe: tako svečano obljubila in verjetno še- v istem trenutku zatajila, kajti od takrat nikoli ni bilo niti videti mtj- -čuti njene blagodejnosti. Mesto tega nadaljujejo s terorjem, metanjem bomb, grozi-jOZ izobčenjem, izvršujejo policijska zasliševanja, itd. Šovinistični kliki pa ploska komin-fgrpiistična svojat, ki smo ji Slovenci v Italiji $ svojo politično organizacijo trn v peti. Tudi oni niso od šovinističnih bratcev nič boljši. Prav nič ne pomišljajo, ko je treba napasti m tak ali drugačen način predstavništvo našega ljudstva. Sredstev ne izbirajo. Prav jim je vse kar jim pride pod roke. Po časopisju hujskajo proti pravični borb; za uporabo slovenskega jezika, izvršujejo provokacije v obliki atentatov in jih potem skušajo naprtiti prizadetemu. Skratka, uporabljajo metode, ki so vredne samo najhu:šega protiljudskega sovražnika. Kljub vsej gonji proti pravični stvari, ki' jo slovenske množice v Italiji bojujejo pa gre njihova stvar premočrtno pot. V lej smeri je šla v letu 1950, v isti smeri se bo nadaljevala v letu 1951. To je naše zagotovilo ob vstopu v nova leto. Sela pokrajinskega oifiioslanslva Pretekli četrtek so se pokrajinski odposlanci sestali k redni tedenski seji, kateri je predsedoval predsednik o s predelavo že pred zaključkom. -Tem KLO je treba dati vse priznanje, ker se tu ni treba več bati. da se bodo oljke pokvarile. Tudi so kmetovalci sami tako že preskrbljeni z okusnim oljčnim oljem. Prav zaradi tega, ker je letošnji pridelek oljk bolj skromen kot lanski moramo v tem oziru polagati več pažnje in vztrajati za čimprejšnjo predelavo vseh količin oljk in s tem odstraniti nevarnost, da bi se nam oljke pokvarile. Ne moremo dati priznanja KLO Sv. Peter, kamor spadajo tudi Krkavče, kjer pridelajo največ oljk v vsem okraju. Po večini ležijo obrane oljke v Krkavčah doma in pri tem obstaja nevarnost, da se bodo pokvarile, kot se je to zgodilo lansko leto. V zvezi s tem so KLO že dobili vsa potrebna navodila, naj usmerijo kmetovalce v večje oljarne, da bi tako pospešil} predelavo oljk in pridobili na maščobi. Tega pa nikakor nočejo razumeti kmetje v Krkavčah, ampak vztrajajo in čakajo, da bo začela obratovati domača oljarna ki je pokvarjena. Tudi če bi obratovala, bi dnevno predelala največ 1000 kg, tako da bi morala delati nad 2 meseca, če pomislimo, da imajo sedaj v Krkavčah obranih okoli 70.000 kg oljk. Potrebno je, da se odgovorni na KLO pri Sv. Petru zato zavzamejo in podvzamejo take ukrepe, da se odstrani vsaka nevarnost, da bi se oljke pokvarile. Poskrbeti bodo morali, da se te oljke oddajo v večje oljarne, ker se jim zato nudi vsa pomoč v embalaži, kakor tudi s prevoznimi sredstvi. Ljudstvu je treba pravilno raztolmačiti, da bodo kmetje vedeli, da bo vsak dobil olje od svojega lastnega pridelka. Iztok. Puče Zadnji torek smo imeli v naši vasi kulturno prireditev, ki je v vsakem pogledu dobro u-spela Nastopili so naši pionirji ki so nam -zapeli več pesmi ih deklamirali nekatere pesnitve. Tov. učiteljici, ki jih je za ta nastop pripravila, gre vse priznanje Za pionirji je nastopila mladinska dramska skupina, ki je Prav posrečeno podala šaljiv prizor. Po vsakem zaključku posameznih točk sporeda je bilo mnogo pritrjevanja. Celotno razpoloženje je povzdignila tudi domača godba, ki je igrala neutrudno. Nato je sledila prosta zabava, ki je spravila v dobro voljo in veselje vse obiskovalce. Pri tej priliki naj omenim še to, da smo med domačini nabrali za novoletno jelko 6.800 din. S tem hočemo razveseliti tudi našo deco in to bodisi še s tako majhnim darilom. Prireditev smo imeli v novem gospodarskem poslopju Kmečke delovne zadruge, ki smo ga dogradili pred dobrim mesecem dni. Smatramo, da smo s to prireditvijo in z novo zgradbo zopet pokazali čisto stvarno, kako je treba na vasi graditi socializem. Ob tej misli pošilja Kmečka delovna zadruga i* PUC-KOSTABONE novoletna voščila vsem kmečkim delovnim zadrugam našega okrožja z željo, da bi imele v letu 1951 kolikor mogoče več uspehov! K. Z. KMETIJSKA ZADRUGA Koper - Kampel Sa!ara vošči vsem članom zadruge srečno in uspehov polno novo leto vt. B K A DAČ PBKVKDEl PHOf, u K. FBA _v ILUNTKIHAL DR, KOBER? H LAVAT* Vojni kurat je imel prav, ko je rekel: «Sicer pa je vse skupaj Igrača.« Vse je slo strasno gladko. Govor vojnega kurata je bil kratek in jedrnat- «Vojakl! Zbrali smo se tukaj, da pred odhodom na bojišče obrnemo svoje srce k bogu. da bi nam podelil zmago in nas ohranil pri zdravju. Ne boni vas dolgo zadrževal in vam želim vse najboljše.« «Rut!» Je zaklical stari polkovnik na levem krilu. Vojna masa se zato imenuje vojna, ker se mora ravnati po istih zakonih kakor vojna taktika na bojišču- Pri dolgih manevrih vojskd v tridesetletni vojni so bile vojaške maše tudi nenavadno dolge. Pri moderni taktiki, ko Je kretanje vojsk naglo in urno, •nora biti tudi vojaška maša nagla in urna. Tale je trajala ravno deset minut in ti. ki so stali bliže. so se zelo čudili, zakaj vojni kurat med mašo po tihem po. žvižgu j e. Svejk je imenitno ovladal signale. Hodil je na desno stran oltarja pa je bil spet na levi in ni nič drugega govoril kakor: «Et cum špiritu tuo.» Bilo je kakor indijanski ples okoli žrtvenika, toda delalo je dober vtis in preganjalo dolg čas zaprašenega, žalostnega vežbališča z drevoredom češpelj zadaj in z latrinami, katerih vonj Je zastopal mistični vonj kadila gotskih cerkvi. Vsi so se izvrstno zabavali. Častniki okrog polkovnika so si pripovedovali anekdote, in tako je bilo vse v redu- Tu in tam je bilo slišati med moštvom: «Daj mi potegniti!« ' In kakor žrtveni dim so se dvigali iz stotnij modri oblački tobačnega dima proti nebu. Kadile so vse šarže, ko so videle, da si je tudi gospod polkovnik prižgal. Slednjič se je oglasilo: «Zum Gebet!;* zaprašilo se je in sivi pravokotnik uniform je upognil kolena pred športnim pokalom nadporočnika Witlngerja, katerega je le-ta prejel za «Sport-favorit» v teku Dunaj-MOdling. Pokal (kelih) je bil poln in splošna sodba, ki je spremljala manipuliranje vojnega kurata, je bilo to, kar je šlo od vrste do vrste: «Ta ga je pa hitro loknil!« To se je ponovilo dvakrat. Nato še enkrat: «K molitvi«, potem pa je kapela zaigrala *Bog obvari, bog ohrani«. Zbor in odhod. «Poberite to ropotijo«, je rekel vojni kurat Svejku, kazaje na vojni oltar, «da jo spet odpeljemo, kamor spada!« Odpeljala sta se torej s svojim kočijažem in vse pošteno vrnila razen tiste steklenice mašnega vina. In ko sta bila doma, je vojni kurat odkazal nesrečnega kočijaža na poveljstvo, kjer bo dobil plačilo za dolge vožnje, Svejk pa je rekel kuratu: «Pokorno javljam, gospod feldkurat, ali mora biti ministrant iste veroizpovedi kakor tisti, kateremu ministrira?« * K molitvi! P! «Seveda«, je odgovoril vojni kurat, «drugače bi maša ne bila veljavna.« «Potem se je pa zgodila, gospod feldkurat, velika pomota«, se je oglasil Svejk, «jaz sem brez veroizpovedi. Imam že takšno smolo.« Vojni kurat je Svejka pogledal, nekaj časa molčal, potem pa ga potrkal po rami in rekel: «Lahko izpijete mašno vino, kar ga je ostalo v steklenici, in si mislite, da ste zopet stopili’ v cerkev,« 12. VERSKA DEBATA. Dogajalo se je, da Svejk po cele dni ni videl pastirja vojaških duš. Vojni kurat je izmenjaval svoje dolžnosti s popivanjem in je prihajal prav redko domov, umazan, neumit, kakor maček, kadar se ženi in dela svoje izlete po strehah. Kadar se je vrnil, je še govoril s Svejkom — če se je sploh mogel izražati —, preden je zaspal, o vzvišenih ciljih, o bolu o radosti mišljenja. ’ Včasih je poskušal oelo v verzih govoriti, citirati Heineja. Svejk je z vojnim kuratom služil še eno vojaško mašo pri pionirjih, kamor je bil pomotoma poklican še neki vojni kurat, bivši katehet, nenavadno pobožen človek. Le-ta je kar strmel na svojega kolego, ko mu je ponudil iz Svejkove vojaške stekle-nice, katero je ta zmerom s seboj nosil na take verske prireditve, požirek konjaka. {Nadaljevanje atam NOVOLETNO VIKTOR PIRNAT Sre c ono sna vejica Božično razpoloženje in sta-roletna razigranost sta zajela mesto in deželo. V izložbenih oknih mestnih trgovin so se kot ljubek okrasek pojavili šopki ali vejice čudno oblikovane rastline. Temnozeleni so njeni vejnati peclji in' temnozeleni so konec pecljev podolgovati ovalni listki, ki so na korenu najožji. Samo dva listka na vsaki vejici. Ležita si nasproti in če sta iztegnjena, bi ju mogli primerjati propelerju. Včasih sedi med njima kot dragocen biser bela ali rumenkasta jagoda grahove debeline. Da tudi šopek tega rastlinja sijaj izložbe še poveča, so mu z bronso nadeli zlato ali srebrno obleko. In vse prenese. V naravi kljubuje mrazu in vročim, ostaja večno zelena in tudi v izložbi ali kot okras v sobi ostaja čvrsta in lepa dolge mesece. Vsako teto nas s svojo nenavadno pojavo znova razveseljuje o božiču in ob zatonu starega leta. Tudi pri nas se je vsaj po mestih že udomačila kot del božičnega okrasja. Kdo je ne pozna? Meščanu je ljuba, kmetu škodljiva in ptičarju koristna, ker si iz njenih jagod pripravlja nesrečne limanice. Pojdite na izprehod, ozrite se po gozdnem in sadnem drevju! Le iglavci se zdaj bohotijo s svojim zelenjem, pozna jesen je drugod obrala vse listje, ki rumeno in rjavo razpada na mokrih tleh in gnoji drevo, ki ga je prej krasilo. Visoko na golih drevesnih vejah in včasih tudi tik ob deblu pa se kaj pogosto šopiri bujno zelenje v košatem šopku. Stopite bliže: tod le zeleni listi na trdih pecljih, drugod same rumenkaste jagode ali pa oboje ljubko pomešano. Kar prijetno vpliva na opazovalčevo oko. Manj Iju- MARA SAMSA Klic domo 2e nekaj mesecev je, odkar mi leži V predalu vrhu knjig in papirjev debel šolski zvezek. Take kupujejo še danes dijaki za one predmete, kjer si morajo veliko zapisovati, kar naj bj jim ostalo še dolgo v spominu. Zelena barva njegovih platnic je. že zdavnaj zbledela, Po njej se razlivajo rdeči madeži, rahli- in zabrisani, kakor s krvjo nadahnjeni. Bobovi so privihani in vsi razcefrani. Zdi se, da ti govorijo, kolikokrat jih je privzdignila ona ljubeča roka, ki je nekoč b davni mladosti skrbno popisala vse te bele, črtane strani. Sredi platnic je na rdeče obrobljeni etiketi, z velikimi okroglimi črkami, kakršne smo Se učili včasih pri urah lepopisja, napisano: Slovensko slov. stvo. — Ana Zorc — Ciril — Metodova šola pri Sv. Jakobu. Ne poznani te Ane Zorčeve. Se nikoli v življenju je nisem videla, zato si tudi nikakor ne morem ustvariti predstavo njenih oči, njenih las, njene postave, njene hoje in drže. Tako nedosegljivo daljna je mojim mislim v vsem tem in vse, kar bi o ujej napisala, bi bilo morda le smešna burka, prav nič ne odgovarjajoča resnici. In vendar, že bj me kdo vprašal: »Poznaš Ano Zorčevo? Kakšna žena je to?», bi mu brez vsakega pomisleka odgovorila: »Seveda jo poznam, dobro jo’ poznani, že tri leta bo, odkar sem jo spoznala. Nekje y Severni Italiji živi, reva». Natanko tako bi mu odgovo-Tila m ona tolikokrat pregnana, šiloma zatrta misel nanjo, bi mi po malem znova začela dolbsti v možganih. Kot vsakokrat, ko pride njeno pismo, takole povsem iznenada in nenadejano, bi si priklicala y gpomin trenutke najinega svojstvenega srečanja. Da, srečanja, kakor to sicer čudno zveni, pa sva se le nekje srečali ona hi jaz. Ne v kraju, ne v prostoru, skoraj niti v času ne, ki bj mu bilo mogoče določiti dan in uro. Srečali sva se le v svojem velikem hrepenenju po koščfcu te svetle, s soncem obžarjene in od burje prepihane zemlje. V »Naši ženiš menim, da je morala citati moj spis »Trst je klical«. V njem se vračam v eno izmed svojih najlepših partizanskih doživetij, ko sem šla iz Rupe v tolminskih hribih v Trst. Tiste dni je pričelo snežiti, sprva v velikih, krpastih kosmih, potem drobno, neslišno, brez prestanka. kot da nas hoče akna ukleniti v svoje mrzle, ledene hrame. Sedela sem v zdiču. Na peči pred seboj sem imela odprto knjigo ter si prizadevala, da bi se čimbolj poglobljeno ukvarjala g tem kar je stalo v njej. To ne samo zaradi sebe, temveč bolj zaradi stvari, ki sem jih morala vedeti. da jih ponesem na pot in jih bom znala povedati take, kot so, čimbolj preprosto in čuteče Kot da bi bilo uročeno so mi begale misli. Pogled mi je skozi okno objemal ozek pas, zdaj že popolnoma zasnežene jase one p* so se sprehajale po šumnih tržaških ulicah, po onih poteh sredi sončnih reber, koder smo otrocj spomladi nabi rali trobentice ir. »e vračali do-mor, ko je bilo sonce le še velika. zlatc.rumene obla, pogre za joga se V sinjo gladino morja. Zunaj ge je vsipal sneg trudno, polagoma, kot da se mu nikamor «e mudi in mu je le na tem, da stke čim debelejšo odejo njivam in travnikom, razpetim v strmino. Bila sem neučakana, polna nekega skritega, nikoli r.e potešenega nemira, v katerem sem izgorevala kot sveča, ko je že pri kraju in je sredi raz-kapanega voska samo še kratek košček stenja. S človekom je pač tako, da lahko s svojim razjedajočim . kopmenjem živi pet. deset in še več let, toda čimbolj se bliža vse skupaj ko bežijo leta. Vajini učiteljici sta tudi že gori». Nasmihava se ji, postaneva nekoliko, da nama do kraja pove ono, kar je morda prav do pike tako povedala že onim. ki so prišle pred nama, in odbrziva po širokih kamnitih stopnicah navzgor. Tista starka je b;l¥ Ifakov ma-tj vsem deklicam, ki so polnile razrede od prvega do četTte-ga nadstropja. V laseh, spletenih v dve enaki kiti, ki so jim nagajivo opletale po plečih, so nosile rdeče, modre, bele in pi- koncu, čim hitreje se dopolniu. j sane pentlje. Kot .metuljčki so jejo poslednji trenutki, lem neznosnejši so in zdijo se mu bridkejši kot so bila vsa leta čakanja in one lačne sle po nečem, kar naj izpolni praznoto, i ga črviči. Cim je jenjalo snežiti, sem zato takoj odšla, «Ne hodi,» so mi prigovarjali vsi vprek, teplo, svareče, zaskrbljeno. Toda nikogar nisem poslušala, razen lastnega sTca, ki se ni spraševalo, ali bo mogoče po neuhojeni poti, samo gnalo me je dalje, naprej. Potem sem se na prehodu čez Križno goro v Vipavsko dolir.o mestoma ugrezala do pazduh v sneg. ko sem šla Po saniram, ki so ga kurirji na smučeh risali pred menoj. To je bilo ono, kar je prevzelo Ano Zorčevo v tistem mojem spisu, ki ji je po ne vem kakšnem, meni nerazumljivem naključju, prišel v roke. Potem se je odločila, da mi pi*e menda samo zaradi tega, da poteši svoje bolestno kopmenje po domu in mi pove, kako strastno ljubi ta naš Trst. Zanjo nisem bila nikoli ne zr.anka. Cim me je ugledala v svojem čustvenem prividu domovine, so se mahoma skrčile vse razdalje med nama. Bilj sva dobri znanki, prijateljici, ki sta skupaj hodili v šolo v ono čudovito lepo zgradbo na voglu Ulice Giuliani jn Montecchi. Burja je nama pihala v hrbet, frfotala z najinimi modrimi, v globoke gube nabranimi mornarskimi krili, jih v divjem naletu dvigala preko glave in žugala, da naju šiloma pahne ob steno in zruši na pločnik. Midve pa sve se je otepali. Za njimi naju je čakala debelušna starka. Gladke, nazaj počesane, sive lase so se ji spenjale v kito, ki Jo je imela pripeto nizko na tilniku. Njer.a bluza je bila prav tako siva. S svojimi drobnimi očmi naju je nekam veselo, globoko prodirala: «Le hitita otroka, da vaju ne bo zeblo. V šoli je toplo, od davi kurimo. Oh, saj vaju poznam. Ze. kar odrasli sta in kmalu nas bosta zapustili, Ta- bile, oni drobni, lahkokrili metuljčki, ki so v poznj pomladi posamezno prileteli na široko odprta okna in srebali med iz cvetnih Jas- v lončnicah. »Poglejte ga. samo malo poglejte, gospodična, metuljček«, zasumi po razredu. Gorje, da b; zdaj zaradi raztresenosti karala te svoje deklice! Namrgodile bi se in govorile, ko bi odšla iz razreda: «Ta naša učiteljica pa je prava sitnica«. Oh, saj jih pozna vse po vrsti: Anico, Marijo, Vido, Fanico... iznenada vpraša: «Ka-ko se pravi temu metuljčku?« «Cekinček je, cekinček«, hitijo povedati zdaj vse. Potem zvonec rezko zazvoni. Odmor je. Pina gre odpret vrata in takoj nato se vsujejo, kakor čebele iz panja za učiteljico na hodnik. Tam vse vrvi, se prevegava in veselj sončnega dne, ki lije skozi okna tn vsega onega življenjskega razkošja mladosti, ki se ga spoznanje še ni bilo dotaknilo «Ne, prav tako le ni bilo«, boš ugovarjala in jaz bom tebi: »Pojdi no, ali ne vidiš, da je le privid«. Pa je le bilo vse tako, bom trmasto obstala pri svojem. Samo v šolo nisva hodili skupaj, in to Pa zato ne. ker si ti obiskovala že najvišjd razred pri Sv. Jakobu, ko sem bila jaz še na Akvedotu. »Vidiš, zaradi tega sc tudi nisva mogle najti! Pa naj bo zdaj kakorkoli, razbegnilo nas je P°-tem po svetu. Ene je vrglo na sever, druge na jug in le malo, zelo malo jih je ostalo. Zgodilo se je po tistem, ko smo se zvečer kakor sence plazile po ulicah s svojo tiho, žgočo bolečino, ki se nam je še otrokom zajedla v srce. Ob pomolu se je zasidrala velika, trebušasta križarka. Vzdolž krova so na razpetih vrveh plahutale zastavice in se igrale med seboj. Nam pa je bilo, da bi bežale nekam daleč, ker to naše mesto se nam ni zdelo več naše, zaradi tiste velike, trebušaste križarke, ki se je ob morju bahavo šopirila. Ko sem v tvojem prvem pismu čitala. da ti je mož železničar in da že dolgo vrsto let živite v Italiji, kamor so ga premestili, so me zazebli spomini. Takrat sem šele začutila, kako So se mi vsi ugrezinili v dušo ir. kako jih ne ,bo močj iz nje izgrebsti: nikdar. Podoživljala sem vse ohe izseljeniške vlake na samotnih'tirnicah1 ob' irivi:. Takrat ista odšla tudi Danilo in Mirko, zlata kodrolaščka. iz. hiše, kjer smo stanovali in za nji. ma je ostalo vse prazno. Za vedno so morale prenehati mo. je igre r>a travniku in morala sem biti že velika deklica, ki je pričela doumevati ono svinčeno težo, ki se je navalila na nas, ko se je vsidrala ona križarka ob pomolu. Toda ta povest je dolga, vse preveč dolga. Nekje sredi nje tudi ti, Ana Zorčeva, tvoj mož, tvoje dekletce. In čeprav te ne poznam, te vidim, kako se v majhni, tesni kuhinji trudiš s svojo malo, kako se sklanjaš nad njo in ji pojasnjuješ razlike med našim pravopisom in onim, ki se ga mora učiti. Jezi te, če takoj ne dojema in jeza se ti spreminja v srd in bolečino, ki se je do vrha navzela v tebi. Vsa trudna si od nje. Ne moreš več in roka ti sama seže po kosu pisemskega papirja, da bj jo prelila nanj. Vem, da sq tako nastala vsa tvoja pisma od onega prvega do zadnjega v veliki, rjavi kuverti, v katero si trepetaje položila svoj slovstveni zvezek in m; ga poslala. Pišeš, kako vam je rekla učiteljica Kmetova, da naj vam bo tovariš, in praviš: »Napravi z njim kar hočeš, sežgi ga, toda ko beš prebirala te liste, boš laže razumela, kako smo še cfcmes nekateri ljudje reveži«. Izza tvoje tesne kuhinje mi je takrat vstalo pred očmi deset, sto njej. enakih: Ene pod Apenini, druge pod Abruzzi tretje nekje globoko na jugu. V vsaki pa si bila ti, Ana Zorčeva, z vso svojo razbičano notranjostjo in s spomini, ki se ti zapletajo v nepremagljivo kopmenje po domu, po tem našem rodnem Trstu. Zdaj si se imenovala Marija Starc, zdaj Angela Cock — spreminjala so se ti imela, kakor so se spreminjali obrazi ki jih ne poznam, kot ne poznam tud; tvojega, ki pa so si enaki v onem pričakovanju, ki jim hlepi v očeh. Sežgem naj tvoj slovstveni zvezek, v katerega si nekdaj zapisala, da je slovensko slovstvo kot življenje človeka, kj mnogo trpi, a mu na pogled le zasije sonce. Tega vendar ne morem storiti in tl sama veš zakaj, čeprav si se v tegobi odločila, da se ločiš od njega zato, da ba bilo zabrisano in pokopano vse in bi te ne žgalo več. Po tistem mi tudi nisi več pisala, kakor, da si hotela prevarati mene, sebe in one pod Apenini, Abruzzi in na jugu, da je mogoče pre-glušiti klic domovine da ga je mogoče zamarniti za vselej. Toda jaz čitam ob tvojem slovstvenem zvezku tvoje nena. pisano pismo, na desetine na stotin? nikoli ne napisanih in ne odposlanih pisem izpod A-peninov, Abruzov in nekje daleč z juga. V sebi čutim !>od-molklo grozo vašega razjedajočega kopmenja in s« sprašujem; Kako dolgo še?, ba je lastniku tistega drevja, iz čigar sokov se rastlina hrani in živi iz dneva v dan, iz leta v leto, vedno sveža in zelena. Omela (Viscum album; imela, Ijepak, mela; die Mistel) je zajadavka. Svoje korenine zarine v drevesno deblo oziroma v deblo njegove veje in srka soli, ki jih drevo Zbira zase. Ker njene korenine les preluknjajo, je oni del za mnoge stvari neuporaben. Tak les je tudi grčav in se težko kolje. Lastniku drevja zato ni ravno dobrodošla. Naseli pa se navadno na težko dostopnih mestih. Pa če si ji tudi polomil vse vejice, koreninje je ostalo v deblu in naslednje leto odžene omelo znova. Tako mene že skozi dolga leta vedno ista drevesa zalagajo s tem božičnim okrasjem. Najdemo pa omelo povsod, v gozdu in v sadovnjaku. Posebno ljubi listnato drevje. Jablana, hruška, breza, lipa, topol in javor ji nudijo varno zavetje. Prav rada se drži tudi naših hrastov. Vendar na hrastih njene korenine ne prodro skozi drevesno skorjo v živo staničje. Morda je skorja pretrda ali pa čreslovina zajedavko ovira pri ukoreninjen ju. So pa hrasti, ki imajo prav malo čreslovine, tako da je njihov želod celo užiten. Ima prijeten okus, ki spominja na oreh. Na takih hrastih se omela posebno rada naseli in tako nekako označuje drevo, čigar želod je užiten. To so vedeli že davni rodovi in so hrast cenili kot sadno drevo. V mnogih sadovnjakih sem videi omelo v dosegu rok. In ostala je tam spomladi in jeseni, mešala se je med drevesni cvet in sad in preživela je vsako leto oboje in to rod za rodom. Čudil sem se sadjarjevi malomarnosti. Posebne vrste omel rasto le na smreki, macesnu in na cedri, druge spet le na jelki. O■ melino seme vzkali celo na preperelih plotovih in na črepinjah. V venezuelskih kavinih plantažah so našli na drevju tudi neke vrste omelo. Njene jagode vsebujejo precejšnjo množino kavčuka, ki ga iz njih tudi pridobivajo. Neki strokovnjak je naštel 'skupno 37 vrst omel. Saj se razločijo tudi na zunaj. Drugačne so moške in drugačne ženske omele. Na njihov razvoj in na njihovo lice vpli va tudi drevo, ki jih neprostovoljno hrani. Ponekod vise listki ohlapno kot zajčji fjhlji, drugod štrle zdravo in izzivajoče kot bi bili poškrobani. Tudi lepljivi jagodni sadeži se zgnetejo tod v debel kobul j, tam. spet samevajo posamezne jagode. Za razmnoževanje ljubke za-jedavke skrbe ptiči in. žuželke. Slednje izvršujejo opraševanje. Večji delež imajo ptice. Zobljejo slastne omeline jagode — predvsem drozgi — in odlagajo neprebavljivo semenje z blatom. Siti drozg si po omelini pojedini snaži svoj olepljeni kljun ob deblo in pušča med vejami semenje. Dognano V°-je, da seme ne vzkali, če je bilo le nekaj dni v temi. Ze v starem veku je ljudstvo smatralo omelo za sveto rastlina. Pripisovalo ji je tudi čudežne moči. Saj je Enej z ome-lino vejico odprl vrata V podzemlje. Galskim svečenikom druidom, sta bila najsvetejša omela in drevo, ki je na njem rasla, če je bil to graden, hrast črepinjak šajo od časa do časa take, kot smo jih doživljali. Da sem se pomiril, sem užgal luč in vzel s posteljne omarice Cankarjevo knjigo. Listal sem po njej in obstal ob uvodu črtice »Moja njiva«. Bral sem in bral. Pred Ogarev «MOJ PLUG JE TOD ORAL. Zimsko jutro. mano je vstajala naša nora Jugoslavija, naši novi ljudje, ki v svobodi gradijo boljše življenje. Prišel sem do odstavka: «Tedaj se je vzdignil v srcih ves sladki, vroči ponos gospodarja, ki se razgleduje po brazdah: vMoj plug je tod oral!« Megla in tesnoba, ki sta oklepali možgane, sta izginili. Misel je postala naenkrat jasna, čista in živa. Odložil sem knjigo in se pomislil..* * * # Leto 1941. Staro Jugoslavijo so pogazili Nemci in Italijani, ali če hočem biti tudi tema dvema narodoma pravičen — nacistična Hitlerjeva in fašistična Mussolinijeva vojska. Ne morem povedati, kako me je to zadelo. Vse od leta 1918, ko je Italija zasedla Primorsko, sem trdo občutil — tuje gospostvo. Vse kar je bilo v moji notranjosti svetlega za narodno življenje, so poizkušali ubiti v meni novi oblastniki. Da sem se obvaroval njihovega vpliva, sem veliko čital naše knjige. Učil pa sem se tudi sam jezika — ljudstva tistih oblastnikov — ki so tlačili Primorsko in Primorce. Neka daljnja notranja slutnja mi je pravila, da mi bo to nekoč Prav prišlo. (Za časa borbe se je ta slutnja tudi uresničila). Takrat — leta 1941 — se je zdelo ,da je poteptana vsa žetev naših plugov, ki so orali — orali navzdolž in počez po Jugoslaviji, in da je uničena vsa tista setev, ki so jo skrivaj sejali, dobri in pravi Jugoslovani v srca in zavest vseh poštenih delovnih ljudi. Ni bila poteptana ta setev. Ze dne 22. decembra 1941 je bila ustanovljena I. proleterska brigada, prvi orači za našo svobodno žetev. Prav te dni smo slavili IX. obletnico ustanovitve te brigade. Ker ni Cankarja, smem z njegovo mislijo zapisati: vNazadnje, ko sem bil povezal v snop, sem še enkrat z dolgim pogledom premeril in objel — svojo njivo...« Prva proleterska brigada ima vse pravice, da s Cankarjem ponosno izreče te besede. Nad 22.000 km je dolga njena borbena pot — njena brazda — v katero je sejala setev svobode. Mnogo njenih oračev je padlo v izorano brazdo. Izkrvaveli so, ker so jim krogle sovražnikov našega naroda in naše svobode prebijale prsa in srca v trenutkih največjega setvenega poleta. Njihova kri je zalivala to setev svobode, da ni usahnila. Novi in novi orači so stopali na mesta padlih. Se globlje, še širje je zaoral narodnoosvobodilni plug. Tako močni, tako odločni, tako vztrajni, tako neodjenljivi so bili ti orači, tako silni sejalci, da se je fašistična Italija sesula pod močjo njihovega semena. Tedaj so planili va dan še novi številni pomagači — za veliko setev Primorski. Orači IX. korpusa — Gregorčičeva, Bazoviška, Kosovelova, Gradnikova, Prešernova, Vojkova brigada in Briško-beneški odred so zaorali po Krasu in Brdih, po Slrmenski Benečiji, po Vipavski in Soški dolini, na Notranjskem, na Pivki in po Gorenjskem. Crnosrajčni fašist, rdeče — kapasti bersaljer in okinčani kraljevi karabinjer so se tresli pred močjo teh silnih oračev. Brazde, ki so jih zaorali po vsej Primorski, so vzbujale grozo prinašalcem »dvati- sočletne kulture«. — Popuščali so in se it manjših centrov in trdnjav umikali v mesta in trge v dolini. «Svete od boga zaznamovane mejen so se pred njihovimi očmi podirale in raz-linjale v nič. Orači IX. korpusa so dobro orali. Prve dni maja 1945 so pri or ali v Trst, Gorico, Videm in Cc-dad skupno s IV. armado. * * * Šestič že doživljamo nov o leto v svobodi, šestič že se za hip ozremo nazaj čez izorane brazde, šestič že s Cankarjem ponosno ugotavljamo: »Moj plug je tod oral!« Ali smo na teh prehodih lahko zadovoljni z delom, ki smo ga napravili? Ali lahko mirne vesti ugotovimo: «... Ko zasije skozi okno prvikrat zlato pomladansko sonce, je moje srce kakor oprano in očiščeno«. To je veliko'vpmšanje in moramo nanj odgovoriti samo: Ne, nismo vsega napravili, da bi lahko mirno pogledali v prvi dan leta 1951- Kar poglejmo, kje se moramo še graditi, da bo setev partizanskih oračev dala Še več težkih klasov. Kako je v naši notranjosti? Ali smo napravili vse, da bo v nas novi človek, človek velikih in nesebičnih dejanj postal še močnejši, še boljši, da bo podpiral tam, kjer je še šibkost in omahovanje, da bo pomagal tam, kjer je potrebna njegova pomoč, da bo neustrašeni borec za resnico, pravico in mir v besedah in dejanjih. Ali se ni v nas zbudila želja, ko smo videli v trgovini lepo obleko, ki smo jo že imeli, da bi imeli še eno? Ob tem pa nismo videli tistih, ki take še 'nimajo. Se želje same bi nas moralo biti sram. Ali nismo v mislih zaželeli, da bi za nas morala biti nekaka prednost pri vožnji, v uradih, pri sprejemih? Ali smo bili tam, kjer je bilo polno udarnikov in fudi dali svojo pomoč pri gradnji (Nadaljevanje na 5, strani) O VNEBOVZETJU DEVICE MA RIJE STALISCE KPI do vatikanske dogme Pred koncem «svetega leta»«asunrrptio» — vnebovzetje. je papež Pij XII. proglasil dog. mo o vnebovzetju device Mari. je in to z dušo in telesom. Proglasitev je bija napravljena na zelo svečan način. Tako je postala legenda resnica, predpisana in obvezna za vsakega člana katoliške cerkve. Z drugimi besedami: v naprej mora vsak pripadnik cerkve verovat; v dogmo o vnebovzetju, drugače zapade v herelizem in smrtni greh in bc izključen iz cerkve, če se ne skesa in prizna svoje zablode, Diskusija je prepovedana. Podčrtati moramo, d-a obstaja v tej proglasitvi teološki moment. ki nas konec koncev ne zanima. Katoliška cerkev (kakor tudi vsaka druga), lahko predpisuje kakršnekoli dogme, če jih smatra za potrebne in če jih njeni člani hočejo verjeti. Dejansko je tudi tu potrebna neka logika V okviru cerkvenega nauka lahko dogma postane legitimna samo takrat, kadar spada organsko in načelno v celoto, drugače je samovoljna tudi za katoliško teologijo. Zato se Vatikan tudi trudi, z dokazovanji, da jP dogma o Marijinem vnebovzetju nujno izvedena iz evangelijev in krščanske tradicije in da papež govori nezmotljivo, ko razlaga ta splošni smisel «sensus comu-nis» in stališče vernikov. Medtem pa se je v času papeževega referenduma škofom in vei--nikom pred proglasitvijo kaj mislijo o tej legendi, p-ilično število škofov (pravijo, da 22) izjavilo proti tej dogmi, z Bliž njega vzhoda so prišli prav tako negativni glasovi. Mnogi katoličani so odkrito proti temu nauku, a druge krščanske cerkve nočejo o tem niti slišali. Ta legenda ima svoje razv oj-ne etape: najprej je bila «dor-mitio« — spanje potem «ascen-zio» — prevzemanje in končno s hullurne — Beograjsko dramsko gledališče z velikim uspehom uprizarja Sofoklejevo tragedijo «'A ntigonaa. Ta dragocen kamen antične dramatske tvornosti, ki je stoletja oplajal vsa ljudstva sveta, pretrese vsakogar $ svojo tragiko in veliko človečnostjo. Antigona hoče pokopati svojega brata, čeprav ve, da jo bo to stalo življenje. In ko se izve, kdo je posul mrtveca s prahom in na ta na-čin vsaj simbolično opravil poslednji obred, gre prostovoljno v smrt. Kot človeka Antigono spoznamo tudi iz. besed:, «Sovraštvo ne, ljubezen je moj del~» V naslovni vlogi je nastopila. Marija Crnobori, ki je znana iz filma vZgodba o tovarnic. Tragedijo sta režirala Tomislav Tanhofer in Miroslav Belovič: Jugoslovansko centralno časopisje je o uprizoritvi obširno debatiralo. —- Med slovenskimi skladatelji ■ je najbolj znana pojava Lucijan Marija Škerjanc. Te dni je praznoval 50-letnico svojega rojstva. Živel je najprej o Gradcu, študiral pa je v Ljubljani. Razvil se je o skladatelja velikega formata. Med njegovimi številnimi manjšimi in večjimi deli je prav zadnje čase doživela velik uspeh njegova, kar.ta a «Sonetni venec«. Škerjanc si je pridobil mnogo zaslug tudi kot pedagog in pisec številnih člankov s področja glasbe. Znan je kot velika avtoriteta v poznavanju francoske glasbene tvornosti, — Fran Ksaver Meško, ki je brni slavil 75-letnico svojega rojstva, je pri Mohorjevi družbi izdal novo knjigo «V koroških gorah«. Zbirka vsebuje devet krajših novelic, ki so pisane v znanem, prijetnem Mc-škovem slogu. V njej opisuje dogodke in ljudi iz svoje ožje domovine — Koroške, leateri je posvetil toliko ur svojega ustvarjanja, kot, poleg Voranca. malokateri slovenski pisatelj. Okusno opremo je oskrbel ing arh. Ivan Pengov. Dandanes Vatikan trdi, da je dogma že v evangeliju. Ce je to resnica, zakaj je Vatikan odnosno «svet; duh« čakaj polnili dvajset stoletij z ugotovitvijo in odkritjem, da spada vnebovzetje s telesom vred v obvezno učenje katoliške cerkve? Ce sta odpovedala svetu duh in papež, zakaj «sensus comunis« ni spregovoril prej? In zakaj j€ dogma o brezmadežnem spočetju same device Marije, brez tako imenovanega izvirnega greha, bila razglašena šele 1854. leta. Da-Ii. je kakšna vzročna zveza med obema dogmama? Obstaja, teološka ir; politična! Razlago vsemu temu najdemo v pravilnem gledanju na preteklost. Dejstvo je, da je predmarksistična kultura bila laična. Ta proces laiciziranja kulturnega življenja Evrope se začne že v 33. stoletju, v dobi. ko so filozofi in umetniki še vedno bili verniki. Poleg te. da _ so veroval; so tudi mislili. In tako pridemo pri nas do bogomilov. pri Cehih do Husa, a pri Nemcih pozneje, do protipapeške reformacije. Nastane cel niz kmečkih puntov, prihaja renesansa, pojavi se Spinosa, Descartes, enciklopedisti, iluminizem. kar vse doseže višek v francoski revoluciji. Razvojna linija vodi do Humea. Feuerbacha in Hegla, in se konča z Marksom in Leninom. Cerkev se stalno in uoomo bori proti vsem tem ljudem, strujam in pokretom. Udarja jih s prekletstvi in se z vsemj sredstvi trudi, da ustavi naDredek. Podčrtati je treba dejstvo, da izvira laična predmarksistična kultura iz meščanskega razreda, ki s? je postopoma dvigal na razvalinah fevdalne družbe. Danes je ta buržoazna družba, nosilec predmarksistične kulture, v razpadu. In kakor povsod, tako se v socialističnih kot v kapitalističnih deželah zbirajo ostanki poraženih izkoriščevalcev okrog cerkve, v prvi vrsti katoliške. Zato sta danes nekdanja laična in liberalna buržoazija in večno dogmatska cerkev .trenutni zavezniki v obrambi prot; zmagovitemu socializmu. Buržoazni liberalci in nacionalisti ne morejo znanstveno razložiti in dokazati teh trditev. Morajo pristati na tezo, da ima samo papež pravico razlagati večno resnico in celo več, da jo lahko vsiljuje, ljudem pod grožnjo večnih muk v peklenskem ognju. «Jaz sem resnica in žhdignje«, prav; rimski škof in znanost buržoazne družbe pade na kblena v ponižnem strahu za razredne privilegije. 1. novembra je šla meščanska družba v Canosso, skrušeno se je posula s prahom in pepelom in nriznala vodilno vlogo papeža v taboru reakcije. Zato je list «Osservato-> re Romano« imel popolnoma prav ko je z neprikritim občutkom zmagovalca pisal o obletnici Canoss° prav v dneh, ko je bila razglašena nova dogma. Delavski razred Italije ie soreiel dovolj hladnokrvno ta nauk. čpprav jp treba podčrtati deistvo. da cpntrelni or°an ' KPI, kominformistična «l’Uni-ta», ne le, da ni obsodila, temveč snloh ni omenila te misti-fikacre. In medtem ko «l’Uni-ta» ne zamudi n>ti ene prilike, da s pomočjo dučejevih škva-dristov znamke Lajolo. kleveta Jugoslavijo, je tokrat mimo-dušno in molče šla preko tega neverjetnega dogodka. V 20. stoletju, v okviru Beminiievih stebrov pred katedralo «kne-za-apostola» je bil pripravljen tujcem in domačinom velik pan-optikum kraljevskega s’jaja in teokratskega misterija z rcrl-teškimj vitezi v belih plaščih, s papeškimi dvorskimi plemiči (na čelu papežev brat, razglašen za princa). s švicarskimi gardisti v pozlačenih šlemih in okienih. s fara nskimi čopi iz nojevih peres. 650 zlatih miter škofov, nadškofov in patriarhov in s patriarhi v razkošnih oblekah in končno s kraljevskimi princi iz raznih burbon. skih vej in s pretendentom na španski prestol. Za vsa ta stra- Razglasitev dogme je prešla brez vsake protimanifestacije s strani KPi. Celo jesenska oien-ziva brezposelnih, o katerih so kominformisti pisali vrsto mesecev, je ..tiho zaspala. Vse to daje razloge italijanski reakciji, da se veseli ne toliko moči vere v dogme, kolikor slabosti vodstva v naprednem taboru italijanskega proletariata. Na vsak način je važno to, da se je Vatikan odločil za tak napad v času masovnega pokreta italijanskih kmetov brez zemlje in brezposelnih, tembolj, ker se njegov prednik Pij IX. nj mogel odločiti za podoben korak v prilikah, ki so bile za Vatikan mnogo povoljnejše. Ko je 27. januarja 1863. leta .španska kraljica Izabela prosila Pija IX., naj razglasi dogmo o vnebovzetju, ji je papež odgovoril, da je že 1854. leta razglasil dogmo o blaženi devici (brezmadežno spočetje) in da «ne smatra sebe za dovolj dostojen instrument, ki bi tudi ta misterij uvrstil med dogme«. Z drugimi besedami; taki dve dogmi bi bili preveč za enega papeža. Od Izabelinega predlo-ga je poteklo skoro 100 let ne da bi si kdo upal iti tako daleč kot Pij XII. Bili so poskusi 1870 ob vatikanskem koncilriu, toda Pij IX. je zopet odbil. Duhovnik Don Bartolo Longo, imenovan Marijin apostol in advokat, je organiziral 1902. I. referendum in zbiral podpise v posebnem albumu, ki je bil izročen paoežu. Tudi iz tega ni bilo nič. Prav Dred prvo svetovno vojno 1914. leta se je zdelo, da je stvar zrela, toda voma je porušila vse načrte. Končno je današnji paoež po drugi svetovni vojni razglasil dogmo; da demonstrativno oo-udari idealistično smer cerkve in utrdi privilegije izkoriščevalcev združenih v Katoliški akciji in ra zn: h tsko imenovanih demokristianririh strankah v Evropi. Jasno je, da ima Pii XH. pam»n ponoviti s svetim letom to. kar jP Mussolini 1922. leta napravil s svoum pohodom n« Rim. Razliva le =»mo v ten), da ’e bil- ttt’2 1. Komunistična nartiis Kalite selo ustanovl-e-na. medtem ko se današnje vodstvo hvali, da šteje 2 in pol milijona članov... ČERNIGOJ: DRUŽI KORISTNI NAPOTKI O VZGOJI IN RASTI MLADINE Še enkrat: kako naj se mladina bori Vendar se je v našem listu našel tovariš ki je otvoril zdravo in tako potrebno rubriko o tem, kako naj bi se današnja mladina borila. Odkrito povem. da sem mu za to tovariško hvaležen — ne zaradi mene. ki nisem več mlad — pač pa zaradi naše mladine, ki nj taka. kot bi morala biti. Ce bom v naslednjem navedel kaj takega kar mogoče ne bo prav mladini in tudi njenim voditeljem, naj tega ne vzamejo prvi in ne drugi — preveč Za hudo. Preveč rad im"m vso mladino, dobro, manj dobro, pasivno in tudi nasprotno. da bi jj s tem mislil škodovati. Prav nasprotno. Hotel bi ji dati podlago, ki je nima in jo nekako zavrača, ko se ji vendar sama ponuja. To pa iz vzroka, ker sem bil jaz in toliko deset in deset tisočev mladine tega oropan. Rodili smo UVashinglonski zoološki vrt V narodnem zoološkem par-1 jem prostor za tekanje, ureje-ku Združenih držav, ki je na pa so tudi zaklonišča za znan pod imenom «washington- j primer slabega vremena. Nad ski zoo«, imajo okoli 3000 živali iz skoraj vseh dežel sveta. Približno 800 vrst štirinožcev, ptic in plazilcev živi v tem zoološkem vrtu, ki zajema 175 juter hribovite, gozdnate zemlje na severovzhodni strani Washingtona. Kletke v velikih stavbah iz opeke in granita čistijo vsak dan z modernimi prezračevalnimi napravami. Tu je šest glavnih stavb za slor.e, plazilce, ptice, leve, opice, jelene in antilope. Brlcge za medvede so izvrtali v skalah na obronku griča. Pred sto čuvajev, mehanikov, delavcev in uradnikov skrbi za živali in nadzoruje zoološki vrt. V tej mednarodni živalski družbi živi bengalski tiger s svojim sorodnikom s Sumatre, rjavi medved s svojim ruskim bratrancem, indijski leopard s pumo (vrsta leva) iz Patagonije južnoameriška lisica s kitajskim jazbecem, makak z Jave, (opica s kratkim repom in štrlečim krivim' nosom) z za-hodnoafriškim šimpanzom, severnoameriški bizon z japonskim jelenom, ovca z otoka Barbadosa v zahodni Indiji z brlogi na veliki, z železno afriškim bivolom, mongolski ograjo obdani površini so zanje napravili betonske plavalne bazene. Štirideset juter odprtih travnikov nudi kopitar. divji konj z indijskim nosorogom, evropski divji merjasec z merjascem iz vzhodne Afrike, nubijska žirafa z južnoameri- — Šentjakobsko gledališče v Ljubljani je te dni slavilo 30-letnico svojega obstoja. Od skromnih začetkov v danes že zakotni Florjanski ulici, kjer so prvič uprizorili Strindbergovega aPelikana«, je šlo preko številnih večjih in manjših odrskih .del vso do Cankarja fn raznih drugih slovenskih piscev. To gledališče je znano tudi primorskemu ljudstvu, saj je lani dolgo gostovalo po raznih krajih Primorske. Ob priliki slavja je izšel jubilejni zbornik, v prostorih umetniške za~ druge pa je bila prirejena razstava. ki je lepo prikazala pot Šentjakobskega gledališča. — Med številnimi galerijami sUk je nedvomno med najpomembnejšimi Narodna Galerija v Dubrovniku, ki ima svoje prostore v krasne urejeni vili Banac. V njej je razstavljeno okoli pet sto slik, ki spadajo med ng'znamenitejša dela slikarskega čopiča. Med številnimi deli starega slikarstva je popolna zbirka dubrovniške šole. Zanimiva je tudi zbirka starih ikon. Tu se prepletata ruska in domača šola. Med števil-«!mi sodobnimi deL‘ Pa manjkajo slovenske posebnosti V Beogradu je organizirana zvezna šola za operno petje. bo S°la- ki bo dajala kadre ~f.,iyoslomn9k mora tam nekdo pripravljati hrano, omogočiti ji, da sp' itd.# Angleški listi menijo, da je papežev odlok samo političnega značaja. Crifford Duymore, profesor primerjalne zgodovine različnih verstev na univerzi v Manchestru, piše v listu ((Manchester Guardian«: »Stvar je v tem. da sc poskuša ustvarili totalitarno cerkev«, kajti kot objasnjuje list «Ne\v Statesman and Na)ion«, »če zmaga yeij«L (dpade nevarnost materialistič ne revolucije.« Komunistična «l’Unita» ni bila sposobna nriti do rakih trditev do katerih so prišli anglikanski deisti in racionalisti. Med drugim ta popolnoma od-»ovaria hre’princ'pial"emu sta. lišču KPI v vprašanju vere in cerkve. Zato ni čudno, da italijanski tisk Piše o krizi KPI. III11 lil «Hiša na Krasun (lesorez) L. Spacal Lutke so stare prav toliko kot človeška kultura in jih dobimo že pri najstarejših narodih, kot pri Perzijeih, Kitajcih, Egipčanih, Grkih, Zidih itd. Poznali so jih v srednjem veku in igral j 2 njimi po gradovih mestih in večjih krajih. Slovenskih lutkarjev v prejšnjih stoletjih ni bilo, pač,pa je cvetela ta umetnost v Angliji, Franciji in Nemčiji Med slovanskimi narodi je bilo lutkarstvo najbolj razvito pri Cehih, kamor so to umetnost zanesli - tu ioči lutkarji, ki so se u-stavljali v Pragi in drugod. V 18. stoletju je zanimanje za lutkovno igro po vsej Evropi zelo oživelo. Igrali so po tako imenovanih salonih, kjer so bile lutke prijetna zabava in duhovita satira sodobne družbe; po manjših mestih in trgih so nastopali lutkarji zlasti na sejmih in ob cerkvenih RAZVOJ LUTKARSTVA praznikih. Pomisliti moramo, da takrat ni bilo toliko knjig in časopisov (gledališče je bilo namenjeno le gospodi),' zaradi česar so bili lutkarji povsod priljubljeni. Snov za igre so zajemali iz zgodovine in viteških časov. Na Češkem so kmalu začeli porabljati dogodke iz domače zgodovine, kar je bilo za vzgojo naroda velikega pomena in je lutkarstvo stopilo v službo narodnega prebujenja. V tem pogledu je na primer češki lutkar imel skoro isto nalogo kakor srbski guslar. Kot rečeno, pri nas se ta umetnost ni nikoli razvila in, če so kje igrali, je bilo to gotovo po gradovih ter mestin in še tedaj so govorili v nemškem ali italijanskem jeziku ali pa v spakedrani slovenščini. V Italiji so se razvili lutkovni odri dostikrat iz gospodarske potrebe; ker voditelj igralske skupine zaradi premajhnih dohodkov ni mogel preživljati igralcev, jjh je nadomestil z lutkami, pri čemer je potreboval samo nekaj ljudi. Tako je postalo lutkarstvo prava obrt. Posamezne družine so od roda do roda podedovale lutke. Vrhu tega so te »lutkarske dinastije« skrivale tajnost svoje umetnosti. Vsak lutkar je izučil v igri najraje svoje otroke, le redko se je posrečilo dečku, da je prišel za učenca k lutkarju, .čeprav tudi tedaj gotovo ni manjkalo navdušenih kandidatov, kakor jih imamo danes za film, gledališče, cirkus in podobno. Izučen vajenec je dobil posebno diplomo. Pred začetkom lutkovne ;gre je navadno nastopil Gašperček s prologom — uvodno besedo, s katero je naznačil vsebino in pomen igre. Dasi je,bistvo gledališča v tem, da nam prikaže pred očmi bajni svet in nas premoti, da verjamemo lastni domišljiji, tako da zgubimo kritičen pogled, je moral lutkar računati s tem, da bodo resni možje le malo verjeli njegovim besedam, žensKe in otroci pa mu bodo sledili V Gaš-perčkovo modrovanje je lutkar rad pomešal sodobne dogodke in s tem dosegel pri gledalcih večji učinek. Tako je bilo naravno, da je na Češkem postal Gašperček navdušen Ceh, ki se je zavzemal za češki jezik, kakor pri nas na odru I irhsrtov Matiček. Iz konkurenčnih razlogov, da mu jih ne hi posneli drugi lutkarji, je «nosil» lutkar vse igre v glavi in najraje sam igral z vsemi lutkami in jim samo spreminjal glas. Po prvi svetovni vojni je bil slikar Klemenčič prvi, ki je postavil lastni lutkovni oder v Ljubljani in prirejal predstave. Lutke so bile njegovo ročno delo in umetniško izdelane. Ker ni našel razumevanja, je po kratki dobi prenehal z delovanjem. Zatem se je pojavil leta 1922 nov. lutkovni oder ((Češke Obce«, ki so ga je dobili od češkoslovaškega ministr-s*va za šolstvo in ki je deloval pod vodstvom Skrušnyja Od leta 1925 dalje so se začela baviti z lutkarstvom sokolska društva. Tako jih je bilo v Sloveniji pred drugo vojno okoli 50, v vsej Jugoslaviji pa okoli 200. Leta 1933 je bil v Ljubljani celo lutkarski kongres medna rodne organizacije lutkarjev «UNIME». ško lamo, kubanski flamingo z indijsko štorkljo, kanadska gos s pekinško raco, severnoameriški beloglavi orel z afriškim uhastim jastrebom, amazonska kacika (vrsta ptice) s kaka-dujem s Salamonskih otokov, ameriška gilska pošast, velika, strupena kuščarica s hrapavo kožo oranžne in črne barve, tako imenovana po reki Gila v jugozahodnem delu Združenih držav z indijsko kuščarico, kitajski aligator s kubanskim krokodilom, klopotača iz Texa-sa z veličastno kraljevsko kobro itd. V to veliko in rastočo živalsko občestvo z vsega sveta sta nedavno prišla dva nova člana dva mlada slona, ki ju je podaril otrokom Združenih držav indijski ministrski predsednik Javvaharlal. Narodni zoološki vrt je del Smithsonove ustanove v Wa-shir.gtonu. Leta 1826 je Anglež James Smithson zapustil svoje premoženje Združenim državam z naročilom, da osnujejo ustanovo za ((povečanje in širjenje ljudskega znanja«. Smithsonovo ustanovo so osnovali leta 1846 v smislu njegove oporoke z zakonom. Narodni zoološki vrt so ustanovili leta 1880, da pomagajo Smithsonovi ustanovi rešiti resno in neprijetno vprašanje živalskega stanovanja. Prebivalci na zahodu Združenih držav so opazili, da je v njihovih krajih vedno manj divjačine. Zato so pošiljali živo divjačino oddelku Smithsonove ustanove za žive živali. Ustanova je z nezadovoljstvom sprejemala te darove, ki jih je bilo vedno več. Večino živali so spravili v neprimerne prenapolnjene stavbe in tudi denarja niso imeli za prehrano vseh teh živali. Leta 1889 je kongres proučil to vprašanje in odobril zakon, ki je določil znesek 200.000 dolarjev za nakup zemljišča v kolumbijskem okraju za Narodni zoološki vrt. Imenovali so komisijo v kateri je bil tudi tajnik Smithsonove ustanove. Naloga komisije je bila, da najde primerno zemljišče. Izbrala je enega najlepših delov mesta, hribovit kraj, skozi katerega teče bister potok Rock Creek (Skalnata reka). Napravili so sprehajališča, ceste in moderna zaklonišča za živali in obiskovalce. Toda izredna lepota kraja je še danes posebna odlika zoološkega vrta. Vsako leto obiskujejo vrt dijaki, umetniki, fotografi, pri-rodoslovci in milijoni drugih ljudi. V začetku je zoološki vrt zelo skrbel da ohrani živali ki so v severni Ameriki izumirale, posebno severnoameriškega bivola toda število vrst živali je vedno raslo. Prihajali so darovi z vsega sveta. Mnogo jih je poslala Brazilija. Med temi sta bila tapir in redki grabežljivi orel. Alexander Graham Bell, izumitelj telefona in voditelj Smithsonove ustanove od leta 1898 do smrti (1922), je prinesel mandarinske race iz zoološkega vrta v Tokju. Iz Novega Južnega Wallesa je prišlo 140 primerov živali, med njimi tasmanski volk. »tasmanski vrag« in 30 papig in kakadujev. Naslednje leto je prispel volk iz Novega Južnega Wallesa. Abesinski cesar je daroval Teodoru Rooseveltu, ki je bil predsednik Združenih držav od leta 1901 do 1909, več pavijanov, leva in somalškega noja. Vse te živali je Roosevelt daroval zoološkemu vrtu. Noj je živel 26 let. Guverner abesinske pokrajine Harrar Ras Makonnen je daroval želve in leve. Švicarska vlada je poslala pet divjih koz. W. M. Mc Millan iz Nairobija v vzhodni Afriki je daroval leve, leoparde gazele in afriške svinje. Teh živali je bilo toliko, da je moral podravnatelj zoološkega vrta A. B. Baker odpotovati v Nairobi in organizirati prevoz. V 60 letih obstoja je postal Narodni zoološki vrt ena najbolj značilnih zanimivosti v Washingtonu. Ce se kaka žival skoti ali če prispe iz oddaljene dežele, objavijo to listi na prvih straneh. Ravno tako obveščajo javnost o poginu stare- ga, priljubljenega člana živalske družbe. Časopisi in revije stalno objavljajo fotografije o življenju v zoološkem vrtu. Leta 1910 je dnevno obiskovalo zoološki vrt povprečno 1400 ljudi. Danes ima zoološki vrt dnevno , povprečno nad 8000. obiskovalcev. Leta 1949 je obiskalo zoološki vrt okoli 3,330.000 ljudi z vseh strani Združenih držav. Med temi je bilo vsaj 100.000 šolskih otrok, ki vsako spomlad prihajajo v skupinah iz vseh šol v Wa-shington, prestolnico države. V tem številu ni vračunana krajevna mladina. Dr. William M. Mann je sedaj že 25 let ravnatelj zoološkega vrta. To je odličen zoolog. Postal je popularna osebnost. Ze v otroških letih je sanjal o svojem poklicu in njegov sen se je izpolnil. Ljubezen do živali ga je odvedla v najbolj oddaljene kraje na zemlji. 63-letni dr. Mann je zelo preprost molčeč človek, skratka, pravi znanstvenik. Nedavno je izdal' svoje spomine pod naslovom: »Odiseja mravljišča«. Napisal je tudi knjigo «Divje živali v zoološkem vrtu in izven njega«, ki jo v šali ocenjuje takole: «Knjiga ima tri značilnosti. Ima sijajno vezavo, omogočila mi je, da sem vzel gospo Mann na potovanje Po Evropi in je tako draga, da je moji prijatelji znanstveniki ne morejo kupiti#. se v časih, ko se je pripravljal vihar prve svetovne vojne in smo ta vihar doživeli v letih, ko se začnejo dramiti v mladih otroških dušah sile življenja, sile, kj porajajo sto in sto vprašanj in zahtevajo nanje sto in sto odgovorov. Nismo našli človeka, ki bi nam bil na ta vprašanja odgovarjal. Bili smo prepuščeni sami sebi in vsem vplivom razdrapanega in razrvanega sveta. Kako smo se borili, boste postali radovedni. To je vpraša nje, ki bo — gotov sem — mladim bralcem ob gornjih ugotovitvah kar samo od sebe prišlo od nekod. Privrelo bo na dan kot studenec iz gozdnega mahu in gnijočega listja in terjalo odgrvor, kakor zahteva studenec pot iz gozdnih temin, ko žubori skozi skalovje in goščavo toliko časa, da si utre pot do roba gozda. Tam njegove vode za hip umirjene obstanejo v majhnem tolmunu. Ne morejo takoj naprej, ker je tam na robu skalovja visok jez, ki brani odtok. Tam je zbranih že . na milijarde . tistih vodnih kapljic, kj so se že prej zbirale po skritih podzemelj: skih žilah. Prihod novih pa jim odpira pot naprej. Veselo in z vso življenjsko silo se poženejo čez rob jeza in v prekrasnem slapu zdrvijo -y spodaj izdolbeno korito. Zdi te. da je to zanje smrt. — Pa ni! Življenje je, tisto neugnano mladostno življenje, ki daje ob. čutek moči, neugnane rasti in razvoja. Prav laka tako neugnana je vsa naša današnja mladina. Le redke so 'ijeme. Prav zato ji moramo priti na pomoč, ji povedati, kako smo se mi borili, da bo lahko nekaj od teh naših izkušenj koristno uporabila — za svoj dobri razvoj. Ne rečem, da vse naše izkušnje, ker zaupamo tudi dobremu čutu, ki ga ima sama. Tudi ne bi bilo prav, če bi od mladine zahtevali, da mora vzeti — kot za recept vse naše izkušnje. To bi ne bilo zdravo. Naj začuti vso svobodo, naj začuti, da ji želimo le dobro, če povemo kaj iz naše mladostne borbe. Ce hočemo nekaj doseči, moramo povedati kaj iz živih zgledov. Teh mislim, da ne manjka. Tu bom takoj navedel nekaj teh Bil sem že šolsko doraščajoči deček, ko nas je oče. ki je bil drugače zelo dober vzgojitelj, večkrat nagnal v kot na peči, ko je prišel v hišo kak odra. sel obiskovalec z besedami: ((Otroci lahko govorijo takrat, kadar kokoši ščijo«. Ne morem povedati kako nerazumljivo mi je bilo tako ravnanje očeta, kj sem ga drugače imel zelo rad. Otrok je otrok, toda bister in mu ni po volji norčava beseda. Narav- PODOKNICA ' * i i IM dl«" "MOJ PLUG JE TOD ORAL* (Nadaljevanje s 4. strani) m izboljševanju? Ali smo bili v vrstah tistih, ki so z vsem navdušenjem pomagali pri gradnji zadružnih domov? . Ali smo vse napravili, da bodo naše setve: Gospodarska, kulturna in politična v letu, ki ga pravkar začenjamo, dobile dobro pripravljena tla, da bo setev lahko vzklika v še boljših pogojih kot prejšnja leta in dala še več in boljšega pridelka? Se se kadi od brazd, ki smo jih partizani priorali vse od Jelovce, Dolomitov, preko Pivke in Krasa sem do morja. Se odmevajo po tržaških ulicah pozdravi osvoboditeljem in Titu. Se odmevajo po'Korzu koraki sto tisočglaye množice delavcev, ki so proslavljale prvi maj z vsem občutenim navdušenjem. Tudi če se je sovražnikom svobode začasno posrečilo omrtviti to veliko zavest — v njenem zunanjem izrazu — je v srcih ostala jasna in svetla. Drugače biti ne more. To pa zato, ker: «Moj plug je tod orat# — in še orje. Da, še orje in bo tudi za naprej še oral. Treba je, da orje po zarasli ledini tistih brazd, ki smo jih partizani zaorali tudi po tržaških ulicah, po trgih, po tovarnah, po stanovanjih ti- stih revnih delavcev,'ki svobode še niso poznali. Plevel mri-nje, šovinizma, sovraštva in preganjanja so zasejali v te široke in globoke brazde — časti, ugleda in bogastva žejni ljudje, politične vetemice, ki jim prav pride trsaka sapa tudi če piha iz še tako gnile ideje. Vsem takim je. že Cankar vrgel naravnost v obraz: «Lažnivec! Ali nisi lupil jabolka, ko si šel mimo lačnega, ter si ga pogledal brez sramu? Pravični sodnik, srce, bo rajši odpustilo ubijalcu, ki je gredoč pod vislice pobožal jokajočega otroka nego tebi, čistemu. Zakaj, srce ne pozna malenkosti in tudi ne paragrafov«. Mogoče bo bralec zmajal z glavo ob takem voščilu za novo leto. Drugačnega nisem mogel napisati. Podčrtam samo še to, da nam bo tudi v tem novem letu potrebnih še mnogo in mnogo trdnih in dobrih ljudi, takih, ki se ne bodo otepali in izgovarjali s praznimi vzroki, ampak bodo odločno pripomogli, da bomo še globlje in širje zaorali in se ob koncu leta s ponosom ozrli nazaj na naše delo in ugotovili Cankarjevo resnico: «Moj plug je tod orol!» no, da smo večkrat opazovali kokoši, če res «ščijo», da bi lahko povedali očetu, da imamo pravico govoriti tudi mi, Ker tega nismo mogli ugotoviti, se> je v naših dušah začel porajati nekak odpor proti takemu kratenju pravic do govorjenja. Spoznali smo, da bi po vsem tem ne smeli nikoli govoriti. To je dogodek iz otroške dobe. Treba je, da povem še kaj naprej. Po končani 'prejšnji svetovni vojn; je oživelo po vseh vaseh Primorske kulturno življenje. Povsod so se ustanavljala izobraževalna društva, . kj so imela svoje knjižnice, dramske družine, godbene krožke in podobno. To je bilo nekaj, kar sem pozdravil z vso dušo. O-prijel sem se veje; ki je molela naproti iz mladostne teme in vihravosti kot brodolomcu rešilna deska razbite ladje. Kako prav je'bilo, ugotavljam danes. Polno nas je bilo takrat, ki smo si pridno izposojali knjige bralnega društva in jih tudi čitali. ' Kako in kaj smo čitalj in kako je to na nas vplivalo, je pa drugo vprašanje. Potrebno je, da tudi to povem. Jaz in moj najbol.ši tovariš .Janez, ki j« umrl zaradi kačjega pika, sva zelo rada brala Jurčiča, Stritarja, Trdino, Finžgarja, Murna, Gregorčiča, Prešerna Jale. na, Bevka Cankarja, znanstvenike Cilenška, Erjavca in druge. Oba sva bila tudi člar.a godbenega krožka in sva redno dvakrat na teden obiskovala vaje. Ne morem povedati, kako veliko notranje zadoščenje smo občutili vsi, ko smo prvič nastopili na neki prireditvi z Gregorčičevo: «Pogled v nedolžno oko«: Bila je to prva mladostna zmaga, katere smo bili zelo veseli. To nas je vzgajalo da smo postajali — ljudje — da smo takrat »ko je prišel čas in je sinil dan, vstali in planili — vsi silni na dan«. Ne vsi. Bilo je nekaj takih, ki so radi čitali le pobežne knjige in se hinavsko ponižno plazili okoii spovednic v cerkvah. T> so šli k belim in Nemcem. Pomagali so celo požigati lastne vasi. »Kako strašna slepota je človeka«, se je že Prešernu utrgalo iz srca pred sto letu Ali naj še nadaljujem? Zdi se mi, da je dovolj, da bo mladina že dobila nekaj iz tega, kar sem povedal. Mladi 22-letni L. R., ki se je v nedeljski prilogi oglašil, je! moško in pošteno priznal, da je v mladosti zapravljal čas z vasovanjem in puhlo kritiko vsega resnega, ki zahteva od človeka kakršne koli žrtve. Prepričani smo, da je takih liudi še polno. Naj bj se oglasili tudi oni v tej borbi, da se bo zaiskrila v tistem novem vzdušju spoznanja napak, ki jih je treba odpraviti in proti katerim se je treba z vso mla-. dostno odločnostjo boriti. Vsa mladina naj se dobro zaveda ugotovitve ml?dega Lvariša L. R. — «A nihče se ne bo boril za nas«. ! Kaj bi dal, če bi mogel vcepiti današnji mladini tisto občutje samozavesti in zaupanja vase in v moči' nagega naroda, kj sem ga občutil v letih mla« dosti ko sem se odrekel kakemu puhlemu užitku in se s knjigo v roki iztrgal vsem vab. ljivostim takih užitkov ter se umaknil v naravo in tara v največji učilnici — univerzi mladih ljudi — reševal mladostne uganke. Kaj bi dal, če bi ji mogel dati občutiti tisto zadovoljstvo, ki smo ga občutili partizani, ko smo po kakem uspelem jurišu ugotavljali; Znova sm-o košček naše zemlje osvobodili črnega okupatorja. Treba je bilo za to žrtev in krvi, toda uspeh je bil pred nami. Mislim, da bo mladina razumela, kaj sem hotel 2 gornjimi navedbami poudariti. Nič takega, kar ne bi mogla uganiti. Naslov tega in prejšnjih pogovorov daje jasen odgovor: Kako naj se mladina bori. 2elel bi, da bi se ti pomenki nadaljevali, da bi prispevali s svojimi izkušnjami vsi — stari in mladi. Gotov sem, da bodo prinesli marsikateremu mladincu in mladinki nekaj tiste, ga, kar sama nista mogla raztolmačiti. Da bosta spoznala, da je njuna borba zelo potrebna, in da se bosta v tej borbi prekalila v nova človeka — človeka velikih in smelih po. dvigov v korist skupnosti. P. A. Zgodba brez besed A ■■ ' - ; f,- jugoslovanska cona tržaškega ozemlja inolefni gospodarski plan ie izpolnjen v vseli slapnik delovnih področjih To je prva etapa v veliki borbi za ustvaritev potrebnih materialnih pogojev, da se bo istrsko ljudstvo dvignilo gospodarsko in kulturno Pred približno enim letom je Primorski dnevnik objavil »voji Tedenski prilogi vsem svojim bralcem prvi gospodarski načrt Istrskega okrožja. Načrt je tako prišel v vsa mesta in vasi in vsi naši ljudje so se »poznali s smernicami, ki jih je ljudska oblast dala s tem načrtom za razvoj gospodarstva v Istrskem okrožju. Danes, po enem letu, pregledujemo bilanco izvršenega dela in ugotavljamo, ali sme dosegli naloge, ki smo si jih postavili, Planska komisija Istrskega okrožja zbira podatke o realizaciji gospodarskega načrta. Ti podatki bodo objavljeni v najkrajšem času. V tem članku ne borno napravili temeljite analize gospodarskega leta 1950. temveč bomo podali splošen pregled na-iega dosedanjega dela na podlagi podatkov Ljudska oblast je Investirala letos velika sredstva za napredek gospodarstva Istrskega okrožja in za dviganje kulturne ravni našega prebivalstva. Plan investicij je bil v celoti izpolnjen, zlasti že upoštevamo, da so bila v drugem polletju 1950 vključena naknadno pod gospodarski načrt nova prej nepredvidena dela, ki jih je zahteval razvoj našega gospodarstva. Sem spadajo zlasti objekti, ki bodo dvignili gospodarsko zmogljivost Istre, kakor na primer vinske kleti v Škocjanu in Kopru in v Umagu, v katerih je mogoče vskla-1 diščiti okoli 500 vagonov vina. Za gospodarski razvoj Istre so zlasti važna namakalna dela, ki jih izvaja ljudska oblast v dolini Mirne in v drugih močvirnatih dolinah, kakor na pr. pri Sečjolah in pri Ankaranu. Istrsko okrožje je dežela, ki ima najboljše pogoje za razvoj vrtnarstva in sploh za inteziv-no obdelavo zemlje. Gospodarska politika Italije je zanemarila tipične istrske kulture, sadje, zelenjavo in vinograde. Danes pa se istrsko poljedelstvo zopet usmerja na te pridelke, ki prinašajo največje koristi domačemu gospodarstvu. V dolini Mirne bo kmalu 300 ha zemlje na razpolago za zelenjavo. dočim so prej sadili v tej dolini samo žitarice, ki jih je zahtevala italijanska avtarhič-na politika. Med druga dela, ki bodo prinesla napredek istrskemu po-deželju, spada elektrifikacija 52 vasi. Do sedaj so bile potegnjene vse trase. zgrajene so bile transformatorske postaje in pred kratkim je prišla iz Jugoslavije bakrena žica, ki bo prinesla v vse te vasi elektriko za razsvetljavo in za stroje in z njo napredek. Skrb za podeželje se odraža tudi v popravilu in novem trasiranju Številnih cest, ki so povezale vasi v notranjosti s prometnimi žilami na obali. Naše podeželje je bilo do sedaj zelo zane. merjeno ln šele danes se povezuje z mesti v skupni težnji z napredkom Mesta niso več sre-dlšča izkoriščanja, ker je izgi tlila stara fašistična oblast, a na njeno mesto je prišla nova ljudska, ki skrbi za enakomeren razvoj vse naše dežele. Ko Omenjamo naše podeželje, mo. ramo podčrtati tud) dejstvo, dM s»o letos gradilj v Istrskem o-hrožju 21 zadružnih domov od katerih sta dva že popolnoma končana To so velike stavbe, za katere so naše skromne islr. ske vasi skoraj pretesne. V njih bo središče gospodarskega in kulturnega življenja našega po. deželja. Kaj pa mesta? Čeprav je bila bivša državna uprava skupno z vrhovi stare izkoriščevalske družbe osredotočena mestih, je bilo v njih komunalno gospodarstvo na skrajno nizki stopnji, V Kopru, na pr. niso obnovili starinskega vodovodnega omrežja vseh 35 let. Ljudska oblast je v Kopru, Pi-ranu jn Izolj popravila v glavnem staro kanalizacijo in napeljala novo vodovodno mrežo. Bolnice so bile razširjene in opremljene z novimi laboratorija in drugimi pripomočki. Danes ima Istrsko okrožje skoro vse, kar je potrebno za zdravljenje ljudstva, od rentgenskih aparatov do operacijskih dvoran. Zrasle so tudi nove šole, tako nova hrvaška gimnazija v Bujah. V Kopru je že skoro dograjena slovensko-italijanska osnovna šola prav na prostoru, kjer je stala nekoč zloglasna koprska jetnišnica. Sole so bile zgrajene tud; v drugih krajih, v Izoli so dogradili stanovanjske hiše za delavce. Izpolnitev investicijskega načrta je dokaz, da so žalostno propadla vsa napovedovanja tržaških reakcionarjev, ki so v začetku tega leta trdil, da Istr- i Porast delovne sile beležimo tudi na vseh ostalih področjih gospodarskega delovanja, dokaz, da se je povsod delalo več kot lanj in da se naše okrožje ekonomsko izpopolnjuje. V industriji je znašal 31. oktobra porast delavske sile napram začetku leta 1950 5 odst. Ta odstotek je manjši kot Pa v drugih gospodarskih panogah, ker se v glavnem ni povečalo število industrijskih delavcev v največjih obratih, to je v kon-servni industriji, ker ta popolnoma ustreza sedanjim gospodarskim potrebam. Zato pa se je zelo povečalo število delavcev v manjših industrijskih obratih. V rudarstvu se je število delovne sile povečalo za 105 odst., ker je bilo proti koncu leta 1950 začeto delo za obnovo sečjolskega rudnika premoga. Velik porast beleži tudj naša ladjedelniška industrija, in sicer 60 odst. Ladjedelnice v Piranu gradijo nove lesene ladje več sto ton nosilnosti in delajo velika popravila. Njihov obrat je moderniziran. V trgovini znaša porast 56 odst. in v obrtništvu 37 odst Vse panoge gospodarske dejavnosti so torej povečale v prvem planskem le-tu število delovne sile in to za življenjski standard prebi valstva. Navzlic težavam, ki so bile letos zaradi suše v Istrskem okrožju in v Jugoslaviji, ki dobavlja naš; coni glavne predmete široke potrošnje, se med letom ni zmanjšal fond razpoložljivega blaga. Nasprotno, podatki o blagovnem prometu dokazujejo, da je bil letos ta promet mnogo večji od lanskega leta. Imamo na razpolago nepopolne številke o tovornem prometu po kopnem in po morju za leto 1950. Ce jih primerjamo z lanskim letom, vidimo, da je porasel tovorni premet s kamioni za 32 odst. Porast pa je še mnogo večji, če ga primerjamo z onim v letu 1948. Tega leta je bilo preloženih s tovornimi avtomobili 206.115 ton blaga, dočim so prevozili letos do 15. decembra 362.824 ton. Podoben porast imamo tudi v pomorskem prometu. Na področju zadružništva je letos prineslo nov razvoj kmečkih nabavno-prodajnih zadrug, ki postajajo važen faktor na vasi v borbi za izpolnjevanje plana v kmetijstvu. Utrdile pa so se tudi kmečke obdelovalne zadruge Letos je pristopilo samo v prvem polletju 55 družin k že obstoječim zadrugam. V vseh zadrugah je sedaj po Rudolf Saksida »Terasen 1950 sko okrožje ne bo sposobno izvesti postavljenega načrta. V ljudski oblasti, ki se je rodila v krvavi borbi proti nacifsši stom, so velike sile, premagajo vse ovire na poti k uresničenju teženj za katere se je ljudstvo borilo. Letošnji plan gradbenih investicij je bil mnogo višji od lanskega tn zato se je morali > povečati tudi število delavcev, ki so zaposleni n® gradbenih objektih. Od 1. januarja 1.1. znaša porasit, da ne bo mogoče pritegniti v gospodarstvo Istr skega okrožje novih sil, kako/ je predvideval plan. pomeni, da so tudi povečale proizvodnjo. V Istrskem okrožju se je vse leto vršila v vseh obratih in podjetjih borba za večjo produktivnost, zlasti med tekmova njem na čast volitev v odbore SIAU. Tekmovanje za večjo donosnost dele in povečanje delovne sile je znak napredka in boljše organizacije istrskega gospodarstva. Omenili smo porast delovne sile v trgovini. Prav tej je ljudska oblast posvetila veliko skrb, ker je kroženje dobrin in oravilna distribucija zelo važna stanju 1. VII. 1950 719 družin. Vse zadruge imajo 1858 ha obdelovalne zemlje, 1603 ha pa pašnikov, gmajn in nerodovitne zemlje, kar predstavlja 6 odst vse površine istrskega o-krožja. Obdelovalne zadruge so na svojih področjih precej storile za dvig kmetijske pro dukcije istrskega okrožja. Ta ko je zadruga v Cezarjih Po begih, ki je bila osnovana šele lani, v enem letu dvignila živi norejo za 15 odst, in nasadile 1700 sadhih dreves. V Pučah s< do sedaj nasadili okpli 200.000 trt, v Ankaranu pa so zadružniki letos zaželi graditj nama kalne naprave. Večje uspehe z namakanjem so dosegli v zadrugi Bertoki, zadruga Krog je prav tako začela z namakanjem zemlje, kar je največjega pomena v borbi za dvig kmetijske produkcije v teh krajih, ki skoraj vsako leto trpe zaradi suše. Leto 1950 je bilo Prvo plansko leto v istrskem okrožju. Dasi uradnj rezultati o izpolnitvi plana za celo leto še niso znani, je gotovo, da smo izpolnili naš plan na vseh glavnih delovnih področjih. To nam ka. žejo rezultati konec tretjega četrtletja zlasti pa poznejši ki so | deloma tudi že bili objavljeni v našem časopisju. Kjer pa pla-na ne bomo dosegli, bo to po krivdi činiteljev, ki so bili izven naših moči. Predvsem naj navedemo veliko sušo in v zvezi z njo izredno slabo letino. V letu 1950 je gospodarstvo istrskega okrožja napravilo velik korak naprej. Nove stotine delovne sile predvsem iz mest so se vključile v borbo za izpolnitev plana. Za 39 cdst. je poraslo število delovne sile, kar kaže kakšen korak naprej je napravilo lanj gospodarstvo Istr skega okrožja. Na vseh koncih in krajih se ie gradilo in se še gradi. Nikoli niso ti kraji, ki danes tvorijo istrsko okrožje, poznali take gospodarske razgibanosti. Vsak uspeh pa je bilo treba doseči v borbi s težavami, ki niso bile majhne. Obenem z graditvijo smo odpravljali napake, ki so se pojavljale pri delu. Tudi pri nas smo izvedli decentralizacijo in smo začeli boj z birokracijo in za štednjo z materialom na gradbiščih. Tudi sistem dela ni bil vedno najboljši. V enem letu pa smo si pridobili mnogo dragocenih izkušenj, katere nam bodo mnogo koristile v drugem letu našega gospodarstva. Leto 1950 je važen mejnik v borbi za graditev socializma v istrskem okrožju. Uspešno zaključeni enoletni plan je prva etapa v veliki borb; za ustvaritev potrebnih materialnih pogojev. da se b0 istrsko ljudstvo po vaseh in mestih dvignilo iz gospodarske. pa tudj kulturne zaostalosti, ki je posledica dolgotrajnega zatiranja in zapostavljen ja zlasti slovenskega prebivalstva od strani fažizma. (I Mark Ttoain, slavni amer -ški humorist, je po.oval nekoč po ZDA tn predaval v večjih krajih. Prišel je tudi v mestece in stopil k brivcu. «Ali ste tujec?* ga vpraša radovedni br vec. »Tujec!* mu odg vori. Twa n. ePotem pa imate srečo«, je nadalje, val brivec, »kajti drevi bo tu predaval Mark Twa n. Saj ga pridete poslušal?* «Seve-dah je odgovoril Twain, «0 pozor im vas, da boste morali stati, ker so sedeži ie vsi razprodani*. je pripomnil brivec. «Zelo neprijetno», je menil nato Twa in precej jezno, evedno, ko ta možak predava, moram jaz stati*. * * * Aleksander Dumas, zname. niti francoski romanopisec, je bil mkoč gost pri dr, Gi-stalu, znamenitem zdravn.ku v Marseillu. Gostitelj je predloži po obedu sv j emu gostu sp minsko knjigo s prošnjo, naj napise vanjo kako improvizacijo, po katerih je Dumas s ov l da eč okoli. Dumas je vz l sv nč-ntk v r< ke in začel pisat: «Ko je prišel dr. G stal v na. še mesto, da bo zdravil akutne in kronične bolezni, so morali podreti bolnišnico...* — sNehajte*, je pristav l dr Gistal, tei je gledal, kai piše njtgov gost v spomnsko knjigo mpreveč se laskat '.* Dumas se ni zmmil za to opazko, mirno je nadaljevil svojo še nekončano pripom. bo: «da so na njenem mestu zgradili pokopališč'». URARNA - ZLATARNA IVI I KI)!. J TRST, Trg h«. Jakoba 3 želi »vofim odjemalcem »rečno novo leto Zadovoljno ln uspeha polno novo leto želi cenjenim odjemalcem - gostom prijateljem in znancem KRIŽMAN IILGA TRGOVINA IN GOSTILNA VELIKI REPEN Slovensko gospodarsko združenje v irstu zeli vsem svojim članom in ostalim lovenskim go- spodarstve iki m sreč o in gosp darsk h uspehov polno leto 1951. BERGINC FRANC KAVAR «SOCA* OPČINE želi svojim gostom Uspeha polno novo leto Zadovoljno in uspeha polno novo leto želi svojim gostom in prijateljem TERČON FRANČIŠKA HAVARNA NABREŽINA Srečno novo leto želi MIZAR POČKAJ DANIMI TRST, lil. Plat* 3. Izvršuje v8» dala po primarnih cenah bruštvkna kostum na OPČINAH želi svojim članom in gostom uspeha polno novo leto HROVATIN CIRIL TRGOVINA Z MESA IM ULAGOM PLAVJE želi svojim odjemalcem srečno nov o leto KmRČka zt/eza žali vsem svojim članom in ostalim kmetovalcem obilo uspeha v novem letu 1951 KNEZ l/ALTER ZASTOPNIK ŠIVALNIH STROJEV IN RADIJSKIH APARATOV NABREŽINA želi vsem srečno novo leto. R0MAAI BARIČ BAR1M DIPLOMIRANA MIZARSKA DELAVNICA TRST, DL R. Manna 21. • Tel. 81 84. želi svojim klientom srečno novo leto KOS DANILO TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM MAČItOVLJE želi srečno novo leto vsem svojim odjemalcem. Srečno novo leto želi vsem svojim odjemalcem LESNO PODJETJE CALEA TRST, Viale Sonnino 24 - TeL 90441 IMA V ZALOGI VSAKOVRSTNE DESKE. TRAMOVE, PARKETE IN TRDA GORIVA. Križmančic Rudi TRAFIKA BAZOVICA želi srečno novo leto vsem svojim odjemalcem. RIBARIČ IVAN ZALOGA OGLJ 4 IN DRV TRST, VI. Crispi 14 • Telefon 93502 želi srečno novo leto vsem cenjenim odjemalcem. KRNI/OS JOSIP Ki .O.lAC TRST, Ul. Brandesia 53 Sv. Ivan vošči svojim klientom srečno novo leto. A. SIRCA TRGOVINA Z JESTVINAMI IN PEKARNA Sv. Ana št. 33 • TRST želi srečno novo leto vsem cenjenim odjemalcem. Srečno novo leto želi vsem gostom in prijateljem GOSTILNA IN BAR „PRI BELEM KONJIČKE« Šhcdeujsha ul. 44 • TRST Brata Terčon trgovina železnine NABREŽINA želita srečno novo leto vsem cenjenim odjemalcem. TRGOVINA S ČEVLJI GEC ALOJZ TRST, Trg tva 1 Rivi 2. želi svojim cenjenim odjemalcem srečno novo leto. Kino „Prosretiii dom« NABREŽINA želi vsem obiskovalcem uspeha polno leto 1951. Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim gostom ter se priporoča MIZARSKA DELAVNICA TAVČAR FRANC TRST, Ul. S. Erancesco 22. želj srečno novo leto svojim klientom. GOSTILNA PRI CIRILU TRST, UL S. Mam. 31. Srečno novo leto želi svojim cenjenim odjemalcem GREG0RI MARIO JESTVINE TRST, UL Torrebianca 43 • tel. 40-04 0BRSNEL ANDREJ JESTV iNE TRST, 111. Maiolica št. 1. želj svojim odjemalcem srečno novo leto. Uspehov polno novo leto želi vsem 99 VINO« rt. d. direkcija H0PER Podružnice: Šmarje, Izola, Umag Srečno novo leto želi vsem svojim gostom in prijateljem GOSTILNA “NIN I« TRST, Ul. Valdirivo 32. KRAMAR JOSIP KROJAČ želj srečno novo leto vsem svojim klientom. OPČINE Srečno novo leto želi vsem „EI.TE” ELEKTROMEHANICNu PODJETJE, z. Z o. z, IZOLA KOS OLGA MANUt AKTU RA žeU srečno novo leto vsem svojim odjemalcem. DOLINA Srečno in uspeha polno novo leto želi vsem E DIL1T d. d. GRADBENO podjetje KOPER • TeL 95 in 25 Srečno in veselo novo leto želi vsem odjemalcem in prijateljem ELEKTH01NS fAT-AHLISKD PODJETJE MILAN ŠVAB TRST, Ul. 8. GIurIo št 16 MESIMPORT D. Z 0. J. TRST • Ulica R. Timeus 4. - Tel. 95 200 Zaloga suhomesnatih izdelkov tvrdke V0LPI, Nabrežina : TeL 20-313 želi srečno novo leto svojim cenjenim odjemalcem Srečno novo leto želi vsem svojini klientom KNEZ METER MEHANIČNA DELAVNICA NABREŽINA Srečno novo leto želi vsem obiskovalcem GOSTILNA TAVERNA KOPER KMETIJSKA ZADRUGA Z o. ). ŠMARJE Volči svojim članom in odjemalcem srečno in veselo novo leto 1951 Odbor Mizarji Deske gmre podjetniki I ^ mare I . t™™« rezane plo šče, furnir, parkete in drva rudi na.fvjpd""**' urn via!eSonninn?4 lel. 04419 „G0RHf0“ d. d. veletrgovina s kurivom KOPER želi srečno in veselo novo leto. Prodam ŠIVALNE S« i f in ŠTEDILNIKE M r.;: j Naslov prI upravI llata GLOBUS d. z o. z. FILMSKO PODJETJE KOPER želj srečno in veselo novo leto. ) IVAN D01ES izdeluje in popravijo aktovke TRST - UL. G. GOZZ1 it. I, voga] UL Pauliana Veselo in srečno novo leto želi vsem VELETRGOVINA Z LESOM M B0R“ KOPER . Tel. 96 Oglejtest brezobvezno ;i \\n n i II Sl katere dobite pa konknr^ntnlh cenah v 1 R 8 1 U, UllOA V AS ARI tl, 8 Tvrdka ima p zalogi: štedilnike, peči na les. premog, petrolej in plin najboljših znamk. Jedilni pribor, namizno steklenino, servise iz stekla, porcelana in keramike, kuhinjske tehtnice, električne likalnike ln štedilnike, plinske peči za peko «REKOFIX» itd. Vse za dntn, menze, gostilne in bare Po konkurenčnih cenah. TRST TRG S. GIO V A N NI 1 TEL. 50-19 PIETI1IA izdeluje Zenske ooieke jopice ter otroške oblekice po ugodnih cenah. Naslov na upravi lista. Ul. sv. Frančiška 20-1. Dr. IUNGO zobozdravnik Izdeluje PROTEZE V JEKLU, ZLATU, KAVČUKU IN PLASTIKI. NajvečJa garancija. Sprejema od 10-12 tn od 15-1.9 (Govorj slovenski). TRST, UL. TOUREBIANCA 43, vogal Ul. Carducci. CENTER TISKA - KOPER in uprava listov »Istrskega tednika* in »La nostra lotta* želi srečno novo leto vsem svojim naročnikom in razprodajaleem RADIO JUGOSLOVANSKE CONE TRSTA Uefo tutem dumm fvMiuda.icem uetelč in U4'(ie&(w- judno- mmč leto. 1951 ISTRA-BENZ d. d. TRGOVINA S TEKOČIMI GORIVI IN MAZIVI KOPER - Tel. 65 L GRADBENIK sprejema vsakovrstna gradbena dela, obnavlja stanovanja in trgovine ter sprejema tudi popravila in načrte Cene ugodne.1 Naslot pri upravi lista - Irst, Ulica sV, iranlliko štet. 20 Vsem članom in odjemalcem seli uspehov polno novo 1951. leto - [nojH i r. z. z o. 3* KOPER TISKARNA »JABKAN“ d. d. želi srečno novo leto KOPER Splošna frgovska d. d. m lmporI-ExporI KOPER ieži ttdetn tviečna mm- iet& a koš Pol TRST, Ul. Xidias 6 - Tel. 96332 trgovina tganfa, Ukarfav, alkoholnih In genačih •• vin na drobno in na dabato POSEBNOST; slivovko, tropinovec m jajčni konjak t Ooj km! fell— KRZNENI PLASC TRST, Ul. 30. oktobra št. 11, tel. 29374 w v ZILIOTTO IZDELUJE PO MAJ-NIŽJIH CENAH IN N A J SULlUNtJt mizarska delavnica Pupls Kmll IH S 1 UL. TOHHICEI.L1, št. 6. :: Tudi na obroke :: Ijeliitn lo t lili ja Ul llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll RIICCERO pomeni sodelovati pri izžrebanju bogatih nagrad: RADIO HARMONIKE vseh vrst ŠIVALNI STUDII JSNOVA" VSK NA OBROKE! Kupovati pri R. E. D. A. T. JV. M. VI G INI TRST, UL. FABIO SEVERO 5 S. A. FABBR ACCUMULAiORI TOVARNA AKUMULATORJEV JI I I. A A O . MILAN BATERIJA vseh prednosti KOVINSKI USMERJEVALCI VVESTINGHOUSE ZAVORE IN SUHE SKLOPKE - OPREMA ZA AVTOMOBILE - TEHNIČNE POTREBŠČINE TELEFON 34-20 Krznarstvo TRST 01. Coroneo 3 - Telefon 38-18 (t/ti piačitu Pletilni svetovno znani stroji »DIAMANT" »COLMOR" in „P F A F F" za vezenje, krpanje, obšivanje lukenj, prišitke gumbov, čipk in cikcakastih šivov. Šivalni stroji na industrijski tok za čevljarje in krojače. miimiiiimiiiiimimmiiii TRST Ul.0ltlUUADDIA.13 NA OBROKE Oglejte si naše izložbe! RGOVINA REVISAN Velika izbira domačih oopat za odrasle m otroka TRST, UUCA VASARI 10 Na račun 1.000 lir Mesečni obrok 2.000 lir POMNITE! Podjetje RUGSER0 R0SS0NI li -H{ /,O G A It I H A I. I>l M 'Zig.o.ama Vam nudi veliko izbiro ženskih, moških, otroških in smučarskih Čevljev TRST - TRG TRA 1 R1VI št. 2 ter domačih copat miicia ptodajjcdcm dobavlja oglje premog in drva kamorkoli po svojih članih ra i pr o da ja lei h a - 8 - 31. decembra 1950 A A. PERT0T wf o d e n a n i« TRST - Dl. Giunastica 22 - Tel. 95 998 žeti srečno novo teto vsem svojim cenjenim odjemalcem . A TVRDKA ANTON KRALJ CARLI Skladišče mleka in mlečnih proizvodov MASTMI SIRI • ČAJ MO MASLO TRST, Dl. Cadorna 19. - TeL 6128. želi vsem svojim odjemalcem srečno novo leto A TRGOVINA S TKANINAMI UDOVIČ FRANC TRST, Ul. Mazzini in Ponterosso žeti vsem svojim priljubljenim odjemalcem SRbCNO AlOUO LE10 A ■ A Srečno novo leto želi TARVASAMI zimo BAR SESLJAll! Srečno novo leto želi svojim gostom liRCilČ AMRHHJ TOVARNA SODAVICE IN GOSTILNA BAZOVICA Vsem svojim gostom želi srečno novo leto PREŠEL ZORA GOSTILNA „NA POŠTI" BAZOVICA Srečno novo leto želi vsem GOSTILNA PETAROS TIIMČKA BORŠT Srečno novo leto želi vsem svojim odjemalcem VOLK KAREL TRGOVINA Z MLŠANIM BLAGOM BAZOVICA Uspeha polno novo leto želi cenjenim gostom, pri-jateljem sorodnikom in znancem Gustilnn IVIR.IE BRIŠČIKI Srečno novo leto želi cenjenim klientom TRGOVINA OBI.EHE IN OBUVALA KOSINU STAMKO NABREŽINA Srečno in veselo novo leto želi vsem ERAMIUIVIČ TOVARNA SOUAViCE NABREŽINA Srečno novo lato želi vsem KROJACNICA PETELIN NABREŽINA 143. KROJACNICA košuta (It. itatTineria «1. 5. želi srečno, veselo in uspeha polno novo loto vsem svojim odjemalcem, prijateljem in znancem Uspeha polno novo leto želi vsem svojim gostom GRUNTAR RAREI. GOSTILNA BAZOVICA 4. ČEPAR PETER PAVEL MANOFAKTURNA TRGOVINA TRST, lil. lldine št. 3B. želi cenjenim odjemalcem srečno novo leto Uspeha polno leto 1951 želi vsem svojim odjemalcem MILOVNIK /lllii J REJ TRGOVINA JESTVIN TRST, DL lldine št. 27. Srečno letu 1951 žeti t/sem HOTEL «P0ŠT4» . TRST, Oberdanov trg ZALOGA STAVBNEGA MATERIALA IN LESA DANEU - DANIELI FRANČIŠKA OPČINE, Narodna ul. št. 77. Tel. 21 034. želi svojim odjemalcem srečno novo leto PRODAJALNA KRUHA IN SLAŠČIČARNA P E R T 0 T TRST, DL Havana 17. želi srečno novo leto vsem svojim odjemalcem Uspeha polno leto 1951 želi vsem odjemalcem liRllRElVi EnVARD trgovina jestvin NABREŽINA ELEHTROMEHANIČNA DELAVNICA ŠVA RA TRST, lil. (iiulin 28. želi srečno novo leto vsem klientom Srečno novo leto želi vsem svojim odjemalcem, bližnjim m daljnim prijateljem in znancem MESARIJA FUKS-VOLPI JOŽE NABREŽINA ' CCCKTRAUTO Delavnica za pradHlavo avtomobilskih akumulatorjev in motorjev z jamitvom TVRDKA IIVIDMEK PIRIH TRST. III. F. Scvcro 3 želi svojim klientom uspehov polno novo leto GOSTILNA EX „USSAR0“ TRST - EL G. G A H D 11 C C 1 sl. 41 (naapruti Pokritega trga) želi srečno novo leto vsem svojim cenjenim gostom Srečno in boljše novo leto želi vsem svojim odjemalcem BUFET TOMAŽIČ TRST, Ul. Cassa di Risparmio Srečno novo leto želita vsem cenjenim odjemalcem BRATA VIŠINI TRGOVINA JESTVIN TRST, Ul. Roma 15. Srečno novo leto vsem svojim odjemalcem želi PIREC MIRKO trgovina čevljev «TRANSALPIIVA» TRST: lil. Settefontane št. 3. ODLIKOVANA MIZARSKA DELAVNICA ŠRERLflVAJ IN ŠAJNA OPČINI! it. 130. želi srečno novo leto vsem svojim klientom Srečno in veselo novo leto želi vsem FRANE RATIČ KLJUČAVNIČAR TRST, Crispi 13, tel. 93241. GOSTILNA OSTROVSKA želi vsem svojim gostom in prijateljem srečno novo telo TRST, II. S. Niuoln št. 3. TRGOVINA .IliSTVIN R10I BIDOVEC Dl. Genova št. 13. tel. 7700. žali srečno novo leto vsem svojim odjemalcem ZADRUGA PRODAJALCEV KURIVA DOBAVLJA NETEKOCA GORIVA PO SVOJIH ČLANIH RAZPRODAJALCIH TRST Ulica delle Vlili/.!e 19. Tel. Skladišču: 96-310 • Uradi: 95-918 želi srečno novo leto vsem svojim odjemalcem TRGOVINA JESTVIN HROVAT LADISLAV TRST. Ul. Cologna 19. ■ Tel. 95768. zeli vsem svojim odjemalcem srečno novo leto Srečno novo leto želi vsem POTOVALNI IN TURISTIČNI URAD ADRIA EXPRESS; ii ii ■ TRST Ul. Fahio Severo 5 B - Tel. 29-243 JAKOB PERHAUC trgovina desertnih vin. likerjev. ZGANJA IN SIRUPOV. USTANOVLJENA LETA 1881 TRST, DL Xidias 6. - Tel. 96 332 želi svoji m cenjenim odjemalcem srečno novo leto Krojačnica MozhIm: želi srečno novo leto vsem svojim odjemalcem TRST, Garibaldijev trg št. 11 Gostilna pri „J0ŽETU“ TRST, Barkovlje-Boved št. 48. želi srečno novo leto vsem cenjenim gostom UVOZ - TRANS-TRST-IZVOZ TRST, Ul. della Borsa 1. želi srečno novo leto vsem NAIIIIŠEK MARCEL TRST, Ul. Giuliani 13. - Tel. 96 703. želj svojim gostom srečno novo leto TEIIDRK SCHEIMER MIHtjDU NICA TRST • Rarkovlje, Ul. Ccreto 2. želt svojim odjemalcem srečno novo leto 00 LES IVAN izdeluje konjsko opremo, AKTOVKE, TORBICE. TRST, Ut. G. lio/.zi 1. vogal Ul. Pauliana želi srečno novo leto vsem svojim klientom Bar „PESCHERIA“ TRST, Riva N. Sauro 12. - Tel. 113 25. želi srečno novo leto vsem svojim gostom Srečno novo loto želi vsem cenjenim odjemalcem ŠČUKA AVGUST TRGUVINA JESTVIN TRST, Ul. Cunimerr.ialu 94 - Tel. 50 30 Srečno novo leto žali vsem svojim članom lillAIIRENA ZADRUGA na npčinah Narodna ul. 109, tel. 21-097 DRAGO MARTELANC URAR IN ZLATAR želi srečno novo leto vsem svojim cenjenim odjemalcem Trst-Barkovlje Lungoinare 135 Srečno in veselo novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem GREGORIČ AVGUŠTIN TRGOVINA JESTVIN TRST, Ul. Coimnerciale 25, tel. 29658 Vsem svojim priljubljenim odjemalcem želi srečno novo leta PEKARNA ČOK OPČINE, Narodna MIHELI J0ZE MIZAR vošči svojim odjemalcem veselo novo leto TRST, Ul. Polonio št. 3. Uspeha polno novo leto želi svojim cenjenim go stom prijateljem in znancem KRIŽMANČIC ERANC GOSTILNA BAZOVICA št. 185. Uspeha potno leto 1951 želi svojim odjemalcem KRIŽMAN HERMAN TRGOVINA JESTVIN BAZOVICA Uspeha polno novo leto želi vsem svojim klientom in gostom MAHIIIČ IVAN TRGOVINA JES1V1N IN GOSTILNA BAZOVICA Uspeha polno leto 1951 želi vsem svojim priljubljenim gostom FURI.AiV ALOJZ GOSTILNA COL REPENTABOR Srečne novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem prijateljem in znancem TRGOVINA K III Z M A N imiMoviic Srečno novo loto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem gostom, prijateljem in znancem GRGIČ LOVRENC GOSTILNA IN TRGOVINA PAnRIČE Srečno novo loto želi vsem svojim odjemalcem prijateljem in' znancem G0MEZELJ HENRIK KROJACNICA BAZOVICA 93. Uspeha polno in zadovoljno novo leto želi vsem gostom in prijateljem GRILANC PIEKINA GOSTILNA IN TOBAKARNA salbI