UDK — UDC 05:624 YU ISSN 0017-2774 CRADBEIUl VESTNIK LJUBLJANA, OKTOBER 1978 L E T N I K 27, ŠT. 10. STR. 209—232 GIP GRADIS LJUBLJANA Gradisova rastoča montažna hiša MONTAŽNO INDUSTRIJSKO PODJETJE 61000 LJUBLJANA, OPEKARSKA 13 TELEFON 22113, 20 641 TELEX 31420 YU KIP TEKOČI RAČUN 50103-601-23238 TO-MO TOPLI MONTAŽNI DIMNIK ■ Uporabljamo ga pri vseh vrstah kurjave. ■ To je najnovejša konstrukcija dimnika s termičnim efektom segrevanja zgornjega dela dimnika s pomočjo segretih sten in zraka. ■ S tem je zmanjšana konden­ zacija vodnih par dimnih pli­ nov na izhodu dimnika na mi­ nimum. ■ Kisloodpornost in ognjevzdrž- nost Samotnih cevi nam za­ gotavlja, da v primeru pojava žveplene ali žveplaste kisline dimnik ostane nepoškodovan. ■ Minimalni vlek je s tem, ko je dimnik še dodatno ogrevan po celi višini od lastnih dimnih plinov, popolnoma zagotov­ ljen. ■ Konstrukcijsko vidimo, da so cevi med seboj vezane po celi višini in s tem je zavarovano, da ne more priti zaradi kate­ rihkoli dinamičnih ali termič­ nih sunkov do negativnega vpliva sekundarnega zraka. ■ Po ustreznih tabelah in prak­ tičnih izkušnjah lahko TO-MO- Dl uporabljamo kot zbirni dim­ nik do 12 priključkov na eno tuljavo. ■ Mineralne vrvi na robovih re­ ber cevi nam omogočajo, da se cev dimnika termično gib­ lje po vertikalni in prečni smeri. ■ Enostavnost pri montaži nam TO-MO-Dl omogoča, da se gradnje takšnega dimnika lo­ tijo tudi amaterji. 13. Krovna plošča je za širino fasadne opeke širša kot so zunanji bloki 12. Mineralna ali steklena volna, s ka­ tero pri zadnji Samotni cevi zapre­ mo zračne komore 11. Zadnji zunanji blok, pri katerem se Samotna cev polagoma skrije tako, da od zgornjega roba cevi do zgor­ njega roba zunanjega bloka ostane po višini še 2— 4 cm prostora 8. Mineralna ali steklena vrv se vstavi samo v vogalih zunanjih blokov ta­ ko, da jo centrično pritisnejo rebra Samotnih cevi 10. Fasadna opeka se zida od konzolne plošče do konca dimnika 7. Žične sponke ali mehka žica, s ka­ tero cevi med seboj zvežemo 9. Konzolna plošča je za širino fasad­ ne opeke večje dimenzije. Montira se pod streho v podstrešju 14. Notranja Samotna cev, katera se med seboj po višini v utor na utor veže s Samotno malto ali kitom in najmanj dvakrat diagonalno z žično sponko 6. Zgornja dimna vratca za čiščenje dimnika 5. Priključni element za kotel ali peč 4. Odbojni blok 3. Spodnja dimna vratca za čiščenje dimnika 1. Prvi zunanji plašč 2. Betonska podloga, katera izpolnjuje polovico višine prvega zunanjega plašča GRADBENI VESTNIH GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE ŠT. 10— LETNIK 27 — 1978 YU ISSN 0017-2774 V S E B I A I A - C O A I T E A I T S Članki, študije, razprave SVETKO LAPAJNE: Articles, studies, proceedings Prispevek k mehaniki žaluzijskih plošč ....................................................210 A contribution to mechanics of plates on form of Venetian blinds DRAGO MATKO-EUGEN PETREŠIN: Analiza dinamike vodovodnih sistemov (Konec)......................................... 214 The analysis of dynamical behavior of water supply systems B. F.: Most na otok Krk .................................................................................................. 217 Mnenje in kritika Opinions Prikazi in ocene Presentations MAKS MEGUŠAR: Gradnjo mostu so si ogledali tudi slovenski gradbeniki VLADIMIR ČADEŽ: Tender tudi za stanovanjsko gradn jo ............................... J. B.: Vodnogospodarske osnove S loven ije .................................... 220 221 222 BOGDAN MELIHAR: Predlog nazivov in kategorizacija poklicev v gradbeništvu . . . . 223 Iz naših kolektivov BOGDAN MELIHAR: From our enterprises Vegü iz glasil koiektivov: GIP Ingrad Celje ................. ................................ 225 DO »FINAL« Nova Gorica........................................................................................ 225 SGP Pionir Novo mesto .. .........................................................................226 IMP L ju b lja n a .......................................................................................................226 ZGP Giposs L ju bljan a ....................................... 226 Iz Raziskovalne skupnosti Slovenije Izvlečki iz raziskovalnih nalog: Research community of SR Slovenia Študij priprave neskrčljivih cementov in ekspanzivnih cementov 227 Informacije Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij Ljubljana Proceedings of the Institute for material and structures research Ljubljana VERA APIH — JANEZ KRŽAN: Informacija o uvajanju testiranja materialov za sistem"cestne sig­ nalizacije . . . . .......................... ............................................................. 229 Glavni in odgovorni urednik: SERGEJ BUBNOV Tehnični urednik: BOGO FATUR Uredniški odbor: DR. JANKO BLEIWEIS, VLADIMIR ČADEŽ, M ARJAN GASPARI, DUŠAN LAJOVIC, DR. MILOŠ MARINČEK, SAŠA ŠKULJ, VIKTOR TURNŠEK Revijo izdaja Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije, L jubljana, Erjavčeva 15, telefon 23 158. Tek. račun pri SDK L jubljana 50101-678-47602. Tiska tiskarna T on e Tom šič v Ljubljani. R evija izhaja m esečno. Letna naročnina sku­ paj s članarino znaša 120 din, za študente 38 din, za podjetja , zavode in ustanove 750 din. Revija izhaja ob finančni pod­ pori Raziskovalne skupnosti Slovenije. Prispevek k mehaniki žaiuzijskih plošč UDK 624.04 s v e t k o l a p a j n e Dopolnitev članka istega naslova, objavljene­ ga v Gradbenem vestniku leta 1976, št. 6-7, str. 86—89. Spredaj navedeni članek obravnava obnašanje zaporedja nosilcev, ki so medsebojno tečajno ve­ zani in le na konceh medsebojno upeti proti tor- zijskemu zasuku. Vsak nosilec ima seveda znaten odpor proti upogibu, določen s svojim vztrajnost­ nim momentom okrog vodoravne osi x Jx in odpor proti torzijskemu zasuku, določen s torzijskim zvojnim odporom Jxy. V članku je obdelan slučaj prosto položenega nosilca, diferencialna enačba pa je rešena za harmonične funkcije, na katere je tre­ ba razstaviti dano momentno črto po zakonu Four- rierovih razvrstitev. V članku sta obdelana tudi dva praktična primera, in to za posamezno kon­ centrirano obtežbo: prvo ob robu žaluzije, in dru­ go v sredini žaluzije. Na zadevo bi skoraj pozabil, če me ne bi pri­ jatelj, ki ima obilo dela z mostnimi konstrukci­ jami, prijetno presenetil z novico: tvoj postopek je enostaven in hiter ter se odlično obnese: v nekaj urah smo preverili rezultate debelega snopa elek­ tronike in dobili odlično skladnost med rezultati računalnika in rezultati tvojega postopka. Tudi jaz sem se med tem zavzel za pregledo­ vanje nekega podobnega mostnega projekta ter mi je objavljeni postopek odlično pomagal k ugo­ tovitvam porazdelitve akcij posameznega bremena na žaluzijsko zaporedje nosilcev. Takoj se mi je pojavil dodatni problem: kaj pa če gre za neko okvirno konstrukcijo z elastično upetostjo ali pa za primer polne upetosti nosilcev v ležiščih. Do­ polnilni članek podaja rešitve. Za polnoupeti nosilec nam da Fourrierova ana­ liza spodaj navedene konstante; predznak teh kon­ stant je razumljen na mestu največjega upogibne- L U ga momenta: P --------- 8 - oziroma p ~ 2'4~ Ostali Prvi Tretji valovi val val skupaj sin cp sin 3 cp sin 5 rp sin n q? Trikotna momentna črta: p L 8 0,345 0,605 0,047 Parabolična momentna črta: p LV24 0,550 0,734 — 0,284 Avtor: Svetko Lapajne, univ. prof. v p., Ljublja­ na, Bogišičeva 1 Prvi val ai sin cp ima sorazmerno majhno kon­ stanto ai, 35 °/o oziroma 55 °/o največje ordinate upogibnega momenta v sredini nosilca. Večji delež pripada na prihodnji val as, sin 3 cp : 60 % oz. 73 °/o maksimalnega momenta v sredini polja. Ta kon­ stanta a3 ima po Fourrierovem zakonu negativni predznak, v tabeli pa je navedena brez predznaka, ker predstavlja v sredini nosilca ordinate tega vala 3 npozitivni delež momenta, saj je sin —-— enak —1.Z Rešitev diferencialne enačbe nam da za prvi val v smeri x krivuljo e~ ~ x l£ . Analogno dobimo za tretji val sin 3 cp v smeri x krivuljo dušenja po zakonu e~3x/ü, torej trikrat hitrejše dušenje, so­ sedni nosilci prevzamejo torej mnogo manj. V risbi je Fourrierova razčlenitev za prvi in tretji val nazorno prikazana, tako za koncentrirano obtežbo, kakor za enakomerno obtežbo — za spre­ daj omenjeni primer, da je nosilec obojestransko polno upet. Prikazane so tudi črte dušenja, ki pred­ stavljajo prenos vpliva na sosedne nosilce, tako za prvi, kakor tudi za tretji val. Račun zvojnih momentov je možen po vzorcu prvega članka le za prvi glavni val: Ty = —j— Mmax cos t i in Tx P Ty in Mt = e (Txi + TX2) Za prihodnji val sin 3 cp velja: —3 t i 3y Ty = - Mmax cos —— JT in Tx 2 Ty L t L# in Mt = e (Txi + Txž) p . . . polovični osni razstoj nosilcev Pravilno bi bilo, da si zrišemo obe črti preč­ nih sil ter grafično dobimo maksimum prečne sile, ki bo med eno četrtino in eno tretjino razpona. Če bi vzeli v račun vse člane Fourierove vrste, mo­ ramo iz deformacijskih pogojev dobiti v ležišču zvojni moment velikosti 0! Za tretji val ima preč­ na sila negativni predznak v ležišču, pozitivni pred­ znak pa ostane v bližini sile, saj se val »previje« iz negativne površine v pozitivno. Na risbi je pri­ kazan primer teh diagramov za koncentrirano ob­ težbo. Zvoj zaradi prvega vala je skoraj neznaten v primeri z vplivom drugega vala. Za točnejši ra­ čun zvoj a pa bi bilo vsekakor potrebno upoštevati še višje valove, kar nam pa račun vendar preveč komplicira. FOURRIEROVA RAZČLENITEV MOMENTNE ČRTE ZA KONCENTRIČNO OBTEŽBO „P" # FOURRIEROVIM VALOVOM PRIPADAJOČE PREČNE SILE „Ty " IN PRIPADAJOČI TORZIJSKI MOMENT „Mxy" ZA KONCENTRIČNO OBTEŽBO „P" DIAGRAMI FUNKCIJE SODELOVANJA ZA PRVI VAL , TRETJI VAL IN KOMBINACIJO PRI KONCENTRIČNI OBTEŽBI Obtežbeni primer (3): Most s petimi nosilci širine 9,0 m a = 1,80 m. Razpon 20,0 m. Koncentrirana sila 10,0 t. Jx = 2080 dm4, Jt = 1760 dm4. ' ; T G C Z - - - - - - ! A 1 ( j ~ 3 i i i 1 i i 1 j i i i j i — 1— _ _ _ L _ — i— - - - - - - 1- - - - - S . 1£'o * 9 0 o dm Karakteristična dolžina: Največji pozitivni upogibni P Lnosilca -------= 25,0 tm8 Od tega: moment upetega _ L | / GJt 20,0 H / n j E j x n \ 3 v , 1760— V - = 3,60 m 3 ^ 2080 Prvi val 34,8 °/o 8,70 tm Tetji val 60.5 °/o 15,13 tm Konkretno: L = 20,0 m JL = 3,60 m Ostali vali skupno 1,17 tm Tabelarični račun Nosilec št. 1 2 3 4 5 V e-x /ü 0 0,5 1,0 1,5 odboj — 4,0 3,5 3,0 2,5 2,0 ---> 4,5 5,0 5,5 6,0 6,5 e ~ xl£ 1,00 0,606 0,368 0,223 — — 0,018 0,030 0,050 0,082 0,135 0,011 0,007 0,004 0,002 0,001 e~ x l£ 0,608 v obratni ---> 0,368 0,223 0,135 0,082 0,050 — smeri — 0,004 0,007 0,011 0,018 0,030 +--- r—1 ---> 0,002 0,001 > Funkcija 1,009 1,268 0,806 0,552 0,439 4,074 •i“4> M nosilca 2,15 2,71 1,72 1,18 0,94 8,70 tm Pn 71Ty = M -jr— 0,34 0,43 0,27 0,19 0,15 l ’ Ty 0 0,34 -0,61 —0,34 — 0,15 0 [J?nTy + ^ n + 1Ty] +0,34 —0,27 —0,95 —6,49 — 0,15 Mt = 4 - x f + 0,31 — 0,24 —0,86 — 0,44 — 0,14,2 L J tm e_3x/^ — 0,2^3 1,000 0,223 0,050 0,011 — --- > 0,050 0,011 0,002 0,002 0,002 «--- Funkcija 0,273 1,011 0,225 0,051 0,013 1,573 "03 > M nosilca 2,63 0,72 2,16 0,49 0,13 15,13 tm 3?r • i—< Ty = M L- 1,24 4,58 1,02 0,23 0,06 t U 2 Ty 0 1,24 -1,31 — 0,29 — 0,06 0 t [ ^ n Ty + ^ n + 1Ty] + 1,24 — 0,07 — 1,60 — 0,35 — 0,06 M * - v x [ ] + 1,12 —0,06 — 1,44 — 0,31 —0,05 tm Največji zvojni moment bi znašal: Od prvega vala: ca. 0,60 X 0,86 = 0,52 tm Od drugega vala: 1,00 X 1,44 = 1,44 tm Skupno približno 1,96 tm Pri polni upetosti je razbremenitev od sosed­ nih nosilcev precej manjša kot je to pri prosto po­ loženem zaporedju nosilcev. Naj večji upogibni moment My bo znašal: Od prvega vala: 2,71 tm Od tretjega vala: 9,72 tm Od ostalih valov: 1,17 tm Skupaj torej: 13,60 tm alii 54,5 % od 25,0 tm Spredaj navedena izvajanja nam omogočajo tudi račun žaluzije, ki je elastično upeta, na pri­ mer pri okvirnih ali kontinuirnih žaluzijah. Inter­ polacija bi se izvršila za prvi val zase in za tretji val zase. Pri upetosti 60 °/o bi tako vzeli za prvi val 0,6 X 0,35 + 0,4 X 0,81 = 54, % največjega pozi­ tivnega momenta. Za drugi val analogno: 0,6 X 0,605 + 0,4 X 0,09 = 39,9 °/o največjega po­ zitivnega upogibnega momenta. Brez sodelova­ nja bi tedaj ostalo le 6,7 °/o tega momenta, kar bi pripadalo višjim valovom Fourrierove razvrstitve. To je za primer koncentrirane sile v sredini. Tako v prvotni objavi v letu 1976 kot v tem dopolnilu sta obravnavana le slučaja enakomerne obtežbe v celem polju in slučaj koncentrirane sile v sredini. Po analogiji se lahko po istih principih obravnava katerakoli obtežba, seveda je treba za UDK 624.04 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA 1978 (27) Št. 10, STR. 210— 214 Svetko Lapajne: PRISPEVEK K MEHANIKI ŽALUZIJSKIH PLOŠČ Ta članek dopolnjuje rezultate že objavljenega članka istega naslova v Gradbenem vestniku, leto 1976, št. 6-7, str. 86— 89. V prvem članku se obravnava teo­ rija računanja plošče, sestavljene iz verige vzporednih prostoležečih nosilcev. Dopolnilo prilagaja ista načela na verigo polnoupetih nosilcev, kar omogoča tudi in­ terpolacijo na poljubno stopnjo upetosti. Dodan je praktični primer. momentno črto v vsakem primeru izračunati kon­ stante Fourrierove razvrstitve. Simetrične obtežbe nam dajo le prvi, tretji, peti val, same lihe frek­ vence. Čista antimetrična obtežba pa bi dala sode valove 2, 4, 6 itd. Z zanemarjenjem višjih valov smo gotovo sto­ rili napako, ker jih nismo upoštevali. Res pa je, da smo s tem pri upogibnih momentih ostali na vami strani, ne pa pri strigu in pri zvoju nosilcev. Res pa je tudi da lahko izredno natančno in popolnoma točno izračunani rezultati računskih strojev zelo mnogo odstopajo med seboj, če le delno menjamo delitev mreže na elemente konstrukcije, tako da so tudi njih točni rezultati le približni. V splošnem nam taki postopki, kot je gornji, lahko zelo mnogo koristijo posebno pri preverjanju rezultatov iz dru­ gih načinov računanja, na primer z elektroniko, ali po principu »try and error« na primer. UD C 624.04 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA 1978 (27) NR. 10. PP. 210— 214 Svetko Lapajne: A CONTRIBUTION TO MECHANICS OF PLATES ON FORM OF VENETIAN BLINDS This article complets the results of the article of the same title published in the Gradbeni vestnik 1976, No. 6-7, p. 86— 89. The original article deals the theory of calculation of plate formed of a chain of parallel freelaying girders. This complement adapts the same principles on a chain of fullrestrained girders what rends possible the interpolation for any grade of re­ straining. A practical problem is annexed. Analiza UDK 628.16 dinamike vodovodnih sistemov (Konec) D R A G O M A T K O — E U G E N P E T R E S I N Simulacijski program lahko izredno uspešno uporabimo tudi pri načrtovanju avtomatizacije vo­ dovodnih sistemov. V drugem primeru, ki ga she­ matično prikazuje slika 11, je bilo potrebno dolo­ čiti časovno zaporedje vklapljanja in izklapljanja črpalk glede na nivo vode v vodohranu, ki ima zaradi specifičnosti terena sorazmerno majhno ko­ ristno prostornino. Vodovodni sistem deluje prak­ tično po hidroforskem principu, zato je pravočasno vklapljanje črpalk izredno pomembno za delovanje sistema. Sl. 12 prikazuje časovni potek gladine vo­ de v vodohranu, na sliki 13 pa lahko vidimo ča­ sovni diagram vklapljanja črpalk. S simulacijo smo preverili delovanje sistema (brzine v ceveh in pritiske v vozliščih) glede na razna stanja, ki so se pojavila zaradi specifičnosti diagrama potrošnje. Zaključek Simulacija prinaša tako pri načrtovanju, ka­ kor tudi pri upravljanju vodovodnih sistemov na­ slednje koristi: — Ekonomično eksperimentiranje: Simulirani vodovodni sistem lahko preučujemo hit­ reje, temeljiteje in bolj ekonomično kakor obsto­ ječega. Simulacija lahko skrajša realni čas doga- 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21' 22 23 24 LEGENDA [> PRITISK V VOZLIŠČU ŠT. 26 V MVS ČAS (URE) Sl. 12. Časovni potek gladine vode v vodohrana »st. CRP Sl. 13. Časovni diagram vklapljanja črpalk janja, kakor filmska kamera, ki snema počasneje. Tako lahko enostavno opazujemo funkcioniranje si­ stema. del vodovodnega sistema lahko poljubno vnašamo in odstranjujemo defekte, česar ne moremo početi na realnem sistemu. — Ekstrapolacija: S simulacijo vodovodnega sistema lahko preizku­ simo ekstremna območja pogojev delovanja (npr. požar v konici porabe). Tako lahko določimo kri­ tične primere delovanja sistema in izvedemo pra­ vilno dimenzioniranje po principu najneugodnejše­ ga primera. — Študij zamenljivosti in ovrednotenje raz­ ličnih variant: V simulirani sistem lahko uvajamo nove elemente in odstranjujemo stare ter ugotovimo kompatibil­ nost zamenjav. Simulacija omogoča primerjavo različnih predlaganih variant in preizkus hipotez o delovanju vodovodnega sistema. — Ponavljanje eksperimentov: Simulacija omogoča študij vplivov posameznih pa­ rametrov s ponovljivimi rezultati. V simulirani mo­ — Študij vodenja: Simulacija bistveno pomaga pri študiju zaprto- zančnega in odprtozančnega vodenja vodovodnih sistemov. — Preizkus občutljivosti: S simulacijo lahko preizkusimo občutljivost siste­ ma na njegove parametre in na parametre cene. Glede na vse te razlage lahko zaključimo, da omogoča analiza vodovodnih sistemov s simulacijo odgovornejše in znanstveno utemeljeno odločanje. L I T E R A T U R A : 1. Petrešm E.: Analiza vodovodnega sistema. Gradbeni vestnik, Ljubljana 1976, št. 6-7, str. 96—100. UDK 628.16 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA 1978 (27) ST. 10. STR. 214—217 Drago Matko - Eugen Petrešin: ANALIZA DINAMIKE VODOVODNIH SISTEMOV Vodovodni sistemi večjih mest obsegajo veliko šte­ vilo zajetij, črpalk, vodohranov in zelo razvejano po­ trošniško mrežo in zato predstavljajo obsežne dina­ mične sisteme. Analiza dinamičnega obnašanja, mini­ mizacija obratovalnih stroškov in projektiranje takš­ nih sistemov so matematično zelo zahtevni postopki ki jih lahko uspešno rešujemo le z velikimi računal­ niki. Ta članek obravnava simulacijski pristop k r e . sevanju omenjenih problemov. Podan je kratek pre­ gled simulacijskih metod, razvoj simulacijskih .ieziko in matematični model vodovodnih sistemov. Ta model upošteva poleg nelnearne odvisnosti med vodnim to­ kom in padcem potenciala tudi vse ostale nelinear-i nosti vodopadnih sistemov kot npr.: Q-H karakte­ ristike črpalk, nelinearne vodohrane, ventile itd. Pri-i kazani rezultati simulacije omogočajo podrobno anali­ zo obratovanja vodovodnih sistemov, njih pravilno di­ menzioniranje ter načrtovanje optimalnega vodenja, kar je končni cilj avtomatizacije vodovodnih sistemov. UD C 628.16 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA 1978 (27) NR. 10. PP. 214— 217 Drago Matko - Eugen Petrešin: THE ANALYSIS OF DYNAMICAL BEHAVIOR OF WATER SUPPLY SYSTEMS Water supply systems in greater towns and cities wich usually include many water sources, pumping sta­ tions, reservoirs and great branched consumer supply network are large dynamical systems. The analysis of dynamical behavior, minimization of operating costs and design of such systems are mathematical preten­ tious procedures, wich can be successfully solved only on large computers. This paper deals with the simu­ lation approach to the solution of such problems. The brief review of simulation methods, the simulation lan­ guages development and the mathematical model of water supply systems are also given. The mathematical model consideres all the nonli­ nearities, i. e. the nonlinear dependency of water flow and fall, the Q-H characteristics of pumps, the non­ linear reservoirs, the valves etc. The shown results oft simulaton enable a profound analysis of water supply system dynamics as well as the’r optimal design and control what is in the last consequence the main pur­ pose of the water supply systems automatisation. Most na otok Krk Uvod Kakor nam prikazuje maketa mostu na sliki 1, je bila za povezavo otoka Krka s kopnim sprejeta tehnična rešitev dveh lokov iz armiranega betona preko otoka Sveti Marko v bližini Kraljevice. Vi­ soka niveleta ceste na kopnem in na otoku, pa tudi ugodni pogoji za temeljenje so zelo podpirali spre­ jem take rešitve. Vendar pa se je zdelo, da raz­ dalja 470 m med kopnim in otokom Sveti Marko predstavlja nepremostljivo oviro za en sam armi- rano-betonski lok. Po skoraj desetletni borbi mi­ šljenj, po številnih študijah in variantnih predlo­ gih v jeklu in v betonu in po izkušnjah, pridob­ ljenih pri gradnji šibeniškega in paškega mostu, se tudi ločni most tako velikega razpona ni zdel več tehnično nepremagljivo dejanje. Opis objekta Celotna dolžina mostu od opornika na kop­ nem do opornika na otoku Krku in s cesto 96 m v useku na otoku Sveti Marko znaša 1310 m. Morski kanal med kopnim in otokom Sveti Marko, ki ga imenujejo Tihi kanal, bo premostil armirano-be- tonski lok razpona 390 m, dispozicijo prikazuje slika 2. Na sliki 3 so razvidne dimenzije prečnega Sl. 1. Maketa mostu 67 .0 2 prereza loka. Principe temeljenja loka prikazuje slika 4. Temelj je izveden v globini 19 m pod mor­ sko gladino. Prečni prerez in dimenzije stebrov po­ daja slika 5. Na sliki 6 je razviden prečni prerez konstrukcije cestišča. Ta se oslanja na tri montažne nosilce iz prednapetega betona. Sl. 3. Prečni presek loka kopno—Sv. Marko Sl. 5. Stebri Sl. 9. Transport kesonov s plovnim dvigalom Sl. 10. Potapljanje kesonov nem objektu, slika 9 transport kesonov s plovnim dvigalom, slika 10 potapljanje kesonov. Pri potap­ ljanju kesonov sta bila uporabljena velika plovna ploščad z nosilnostjo 4000 ton, velikosti 54 X 20 m, in pa plovno dvigalo »Veli Jože«. Kesone so zabe­ tonirali na plovni ploščadi. Potem se je z odpira­ njem posebnih ventilov na palubi plovila plovna ploščad potopila hkrati s kesoni. Zaradi vodnega vzgona se je teža posameznega kesona pod vodo zmanjšala od 500 ton na 140 ton. Tako potopljeni keson je zgrabilo plovno dvigalo »Veli Jože«, ga preneslo pod vodo na razdaljo 800 m in ga spustilo na dno temelja. Spuščanje dveh kesonov na dno je bilo opravljeno v izredno kratkem času štirih dni. To je samo eden izmed težjih primerov uspeš­ nih tehničnih posegov pri gradnji, ko je bilo tre­ ba postaviti na mestu tudi nad 600 ton težke ele­ mente (na primer grede temeljev). Armirano-betonski lok med kopnim in otokom Sveti Marko z razponom 390 m je bil izveden po konzolnem načinu gradnje — glej sliko 11. Betoni­ ranje prečnega prereza poteka parcialno v treh fa­ zah. Sl. 7. Prečni presek loka Sv. Marko—Krk Sl. 8. Kesoni na plovila Morski kanal med otokom Sveti Marko in oto­ kom Krkom, ki ga imenujejo Viharni kanal, bo premostil armirano-betonski lok razpona 244 m. Prečni prerez tega loka je podan na sliki 7. Na oto­ ku Sveti Marko bo temelj izveden v globini 4,0 m pod morsko gladino. Razpon cestiščnih nosilcev znaša 28,5 m. Graditeljem tega resnično impozantnega objek­ ta: most kopno—otok Krk bo največji te vrste v Evropi — močno koristi možnost uporabe gigant­ skega plovnega dvigala »Veli Jože« z nosilnostjo 320 ton, ter tudi raznih drugih plovnih objektov z veliko nosilnostjo — od 4000 do 5000 ton. Zelo originalno tehnično rešitev predstavlja spuščanje 500 ton težkih kesonov, izdelanih in armiranega betona, za temelje loka kop­ no—otok Sveti Marko, v globino 19 m pod morsko gladino. Slika 8 prikazuje kesone na plov- 15 ' / 2 9 51 7 5 0 51 1 2 9 /3 JE L ______________ "■ * 1 1 2 3 0 ; 0 E Ob----------------4 2 3 0 i fl 3 1 0 3 4 0 Sl. 6. Prečni presek cestiščne konstrukcije CEUCNE ZATEČE tC L lC N E ZATEČE Sl. 12. Montiranje I. sektorja loka kopno—Sv. Marko s plovnim dvigalom Slika 12 in slika 13 prikazujeta montiranje I. sektorja loka kopno—Sveti Marko s plovnim dvi­ galom in I. sektorja loka Sveti Marko—-otok Krk. To operacijo sta izvedla skupaj plovno dvigalo »Veli Jože« iz Splita in 200-tonsko dvigalo M-12 iz Milana, ki je bilo prav tedaj na delu v omiški Sl. 13. Montiranje I. sektorja loka Sv. Marko—Krk luki. V času treh dni sta bila montirana dva sek­ torja loka posamezne teže 500 ton in na ta način skrajšan rok izgradnje celotnega mostu za dva meseca. To so samo nekateri zanimivi tehnični mo­ menti v dosedanjem poteku del pri gradnji mostu kopno—otok Krk. Izvajalci del Projektant: Podjetje »Mostogradnja« iz Beograda. Izvajalca: »Mostogradnja« iz Beograda izvaja oba loka in vse stebre ter temelje loka z razpetino 390 metrov. »Hidroelektra« iz Zagreba je opravila vse izkope, temelje loka razpetine 244 m in temelje strebrov na kopnem, na otoku Sveti Marko in na otoku Krku.. Vir: Vsi tehnični podatki in vse slike so povzeti po članku: Stanko Sram, dipl. inž., O izvodjenju mosta kopno—otok Krk, Gradjevinar, št. 7/1978. B. F. Gradnjo mostu so si ogledali tudi slovenski gradbeniki V jeseni 1976 si je začetek gradnje mostu — prvo betoniranje temeljev — ogledalo v dveh sku­ pinah okrog 80 gradbenikov iz Slovenije s posebej v ta namen pripravljeno strokovno ekskurzijo Zve­ ze gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije. Sedaj, ko se ta enkratna gradnja bliža pred­ zadnji fazi — spoju lokov obeh mostov — smo tak strokovni ogled ponovili v soboto 4. novembra 1978. Tega ogleda se je udeležilo 50 gradbenih stro­ kovnjakov SGP Grosuplje, zopet pod vodstvom ZDGITS. Čudovit sončni dan nam je omogočil, da smo si — potem ko smo poslušali izredno zanimiva iz­ vajanja vodje gradnje (dipl. ing. Stanko Sram, MOSTOGRADNJE Beograd) — ogledali to resnič­ no edinstveno konstrukcijo še iz vode. Doživetje, ko se nad gladino morja vzpenjajo v zrak ločni kraki obeh mostov, 70 m nad vodo, in visi vsa kon­ strukcija »v zraku« na izredno močnih žičnih vr­ veh, vpetih v čvrsta tla kopna — otoka Sv. Marko in Krka — je res nepozabno. Splačalo se je to vi­ deti. Verjetno so enakega mnenja tudi tisoči obi­ skovalcev, kolikor se jih mesečno nabere z vseh strani in jih je med njimi lepo število tudi takih, ki »niso vsi iz stroke«. Inženir Sram je z gradnjo še drugih mostov pri nas postal resnični vrhunski specialist, saj tudi mnenje in kr i t ika TENDER TUDI ZA STANOVANJSKO GRADNJO Izkušnje kažejo, da lahko zagotovimo pravočasno in kvalitetno graditev vsakega objekta predvsem ta­ krat, ko imamo opraviti s kvalitetnimi osnovnimi ude-' leženci pri graditvi objektov, ki se vsi zavedajo svoje funkcije in odgovornosti. To so predvsem investitor, projektant in izvajalec. Kolikor bolj se vsak od njih zaveda svojih nalog in odgovornosti, toliko precizneje se določajo medse­ bojni odnosi. Tem so v preteklem obdobju posvečali posebno pozornost predvsem investitorji pomembnih infrastrukturnih objektov s področja nizkih gradenj j hidrogradenj in energetskih objektov. Del teh odnosov se ureja v splošnih in posebnih pogojih, ki pa do pred kratkim niso bili enotni in je vsak investitor te pogoje sam določal ali jih pa sploh ni. V zadnjem času pa so bile po obširni razpravi in dolgem pričakovanju v okviru Gospodarske zbornice Jugoslavije končno sprejete posebne gradbene uzance, ki v merilu vse države urejajo razmerja med naroč­ niki in izvajalci del na gradbenih objektih, če se in­ vestitor in izvajalec ne dogovorita drugače. To je dra­ gocen prispevek k urejevanju medsebojnih odnosov. Te uzance so bile objavljene v Uradnem listu SFRJ, št. 18/1977 od 1. 4. 1977. Še večjo težo pa ima letos sprejeti zakon o obliga­ cijskih razmerjih, ki se nanaša tudi na gradbeništvo, o čemer je bil govor v članku Lojzeta Cafute: Grad­ bena pogodba, v letošnji 9. številki našega glasila. Posebno poglavje v odnosih med udeleženci pri graditvi objektov pa predstavljajo pogoji, ki se nana­ šajo na kvaliteto del, določeni z natančnim opisom del in tehničnimi pogoji (tender). V tujini že dalj časa uporabljajo takoimenovane tenderje. Kot mi je znano, se je zahteva po tenderju pri nas prvikrat pojavila v času, ko so se začele pri­ prave za izgradnjo avtocestnega omrežja v naši repub­ liki. to gradnjo že štejejo med edinstvene na svetu, po­ sebej zato, ker je prva izvedena brez opaža! Graditelji računajo, da bosta oba ločna mosta v zraku spojena še do konca letošnjega leta, za ko­ nec leta 1979 pa trdno planirajo celotno dovršitev obeh mostov s cestno konstrukcijo in puščanjem prvih avtomobilov naposredno na otok Krk. Po votlih lokih celotne konstrukcije pa bodo takoj stekli prvi litri in hektolitri nafte iz novozgrajene­ ga terminala na otoku Krku. S tem ogledom je bil uspešno združen tudi ogled prometne in stanovanjske izgradnje mesta Rijeke, kjer so se posebej gostoljubno izkazali predstavniki reškega društva GIT —• inženirji Ma­ rušič, Pavlič in Horst. Maks Megušar, dipl. ing. Tako je na simpoziju o hitri cesti Šentilj— Maribor —Ljubljana— Gorica pred desetimi leti, ki ga je orga­ nizirala naša Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije v Mariboru, v razpravi podal definicijo ten- derja ing. Viktor Turnšek. S tenderjem se regulira ce­ lotni kompleks investitorjevih odnosov in zahtev O' izvedbi. Investitor v tenderju formulira rezultate pro­ jekta in raziskav, postavlja pogoje kvalitete in kapa­ citete, vezane na sodobno tehnologijo, in postavlja ter formulira metode ugotavljanja kvalitete med izvaja­ njem in ob prevzemu (Gradbeni vestnik, št. 2-3, 1968 str. 52). Investitor, Republiška skupnost za ceste, se je v polni meri zavedal, kako važno je zagotoviti kvaliteto del pri gradnji avtocest in je v ta namen naročil pri ZRMK izdelavo tenderske dokumentacije. Tako smo prvič dobili pri nas solidno in v podrob­ nosti izdelano tendersko dokumentacijo (opis del s teh­ ničnimi pogoji), ki se še danes uporablja pri graditvi avtocestnega omrežja tako pri nas kot v ostalih re­ publikah. Ne glede na to, da je bil to prvi poskus in da se zahteve v tenderski dokumentaciji sčasoma dopolnju­ jejo v zvezi z razvojem znanosti in tehnologije, je bil s tem storjen bistven korak k zagotovitvi zahtevane kvalitete del na naših avtocestah. Danes lahko rečemo, da v kvaliteti del pri graditvi avtocest ne zaostajamo za razvitimi državami. Podobno kot pri graditvi avtocest je investitor uporabil tenderske pogoje tudi pri graditvi hidrocen- tral, že pri HE Srednja Drava I in nato pri HE Sred­ nja Drava II, ki je bila pred kratkim v celoti dovr­ šena. Prav tako je investitor pri rekonstrukciji letali­ šča Brnik precizno določal kvalitetne pogoje gradnje in kontrolo kvalitete, kar bo v Gradbenem vestniku posebej prikazano. S točno določenimi pogoji glede izvajanja m kva­ litete del z istočasno strokovno kontrolo vidimo, da smo pri najpomembnejših gradbenih objektih pri nas do­ segli kvalitetno graditev teh objektov, ki pa v celot­ nem gradbeništvu predstavljajo po obsegu ca. 25°/o vseh gradbenih del. Ko smo danes na osnovi detajlnih tenderskih po­ gojev uspeli zadovoljiti zahteve glede visoke kvalitete del pri teh objektih, o čemer pričajo reference investi­ torjev najpomembnejših objektov, pa tega ne moremo trditi za ostalih 75 % gradbenih del. Od teh večino predstavljajo visoke gradnje, od katerih pa odpade največ na stanovanjsko gradnjo. Za to področje gradbeništva pa do danes še nismo uspeli oblikovati celotnega pompleksa odnosov in za­ htev, ki naj zagotove kvaliteto vseh izvršenih del. Pomanjkanje podrobnih popisov del s tehničnimi pogoji in kontrolo kvalitete, skratka tenderskih pogo­ jev, se zato često odraža v nestrokovno izvedenih delih. Tako se npr. pri teh gradnjah uporabljajo zidni gradbeni elementi, ki niso dovolj uležani, ki nimajo predpisanih kvalitet, razni ometi so nestrokovno izve­ deni, nekateri zelo hitro odpadajo, toplotne in zvočne izolacije niso ustrezne, prihaja do zamakanja, do vseh vrst razpok, obrtniške storitve so večkrat nestrokovno izvedene itn. Tako prihaja do škode, potrebne so adaptacije, ki jih je treba izvesti po dograditvi objektov, saj se šele prikazi in ocene VODNOGOSPODARSKE OSNOVE SLOVENIJE Zveza vodnih skupnosti je v sodelovanju z Vod­ nogospodarskim podjetjem Maribor letos jeseni z iz­ dajo Vodnogospodarskih osnov Slovenije (V. O. S.) za­ ključila pomembno in obsežno delo, čigar zasnove se­ gajo tja do leta 1950. Delo bo razgrnjeno sredi no­ vembra in bo do 15. decembra na ustreznih mestih dano na uvid predvsem strokovnjakom pa tudi ostalim občanom. Format dela je 40 X 58 cm in ga sestavljata tekstni del s pripadajočimi tabelami, diagrami in na­ črti, ki ima skupaj 164 strani, in kartni del, v katerem je zvezanih 27 kart Slovenije, večinoma v merilu 1 :400.000, v formatu 78 X 58 cm s pretiski, ki pregled­ no prikazujejo obravnavano tematiko, in 16 načrtov, ki pojasnjujejo 14. poglavje. Delo, ki ga je zadnja leta vodila Zveza vodnih skupnosti SRS in pri katerem so sodelovali Hidrome­ teorološki zavod, Geološki zavod, Podjetje za urejanje hudournikov, Biotehniška fakulteta, Inštituta za geo­ grafijo ter za geodezijo in fotogrametrijo Univerze v Ljubljani, Vodogradbeni laboratorij, Vodnogospodar­ ska podjetja Slovenije ter Zavod za urbanizem v Ma­ riboru, je sestavljeno z namenom, da prikaže naravne vodne danosti, njihovo prostorsko, časovno in količin­ sko porazdelitev, njihovo kakovostno stanje ter mož­ nosti prilagajanja, koriščenja in rabe vode ustrezno vsakokratnim potrebam gospodarstva. Gradivo je prikazano in obdelano na podlagi veli­ kega števila podatkov, ki so bili zbrani do konca leta 1968 za tri vodna območja: V. O. Drave, V. O. Save ter V. O. Soče z obalnim morjem (po novem zakonu o vo­ dah iz leta 1974 je SR Slovenija razdeljena na pet vod­ nih območij.) Za kakršnokoli kritično oceno dela kot celote in zbranih podatkov bo treba seveda več časa. Pomemb­ nost dela je v tem, da je objavljen prvi poskus obde­ lave podatkov sistematično, z enotno terminologijo in na način, ki naj bi mu sledili delavci v vodnem gospo­ darstvu in ki ga bo treba seveda stalno dopolnjevati in obnavljati. takrat pokažejo napake, napravljene v času gradnje. Iščejo se krivci, postavljajo se komisije in vsak udele­ ženec graditve se sklicuje na drugega, tako da vzro­ kov niti povzročitelja napak često ni mogoče ugotoviti. Mnenja smo, da bi bil skrajni čas, da tudi za pod­ ročje visokih gradenj pridemo slednjič do tenderskih pogojev, ki so osnova za zagotovitev kvalitete vseh iz-j vedenih del. Pri tem bi bilo treba upoštevati vse doslej izdane predpise in standarde ter dopolnitve v primeru, če določena vprašanja niso urejena. V tujini imajo tudi za to področje gradbeništva tend er je, in bi jih končno kazalo podobno tudi pri nas izdelati. Tako bi odpravili vrzel, ki jo že dalj časa opažamo. Morda se bo le našel investitor, ki bo naročil in fi­ nanciral izdelavo te tako potrebne tenderske dokumen­ tacije, posebno za področje stanovanjske .gradnje (Zve­ za stanovanjskih skupnosti Slovenije?), saj je to v njegovem interesu, v interesu izvajalcev, še bolj pa v interesu uporabnikov in celotne družbe glede na po­ membnost in občutljivo področje stanovanjske gra­ ditve. Ing. Vladimir Čadež Tekstni del ima naslednjih 17 poglavij: 0.0 Uvod s podatki o historiatu nastajanja V. O. S. 1.0 Geografske razmere — s statističnimi podatki o prebivalstvu po vodnih območjih (karta) 2.0 Geološke razmere — s podatki o vodnih izvirih in njihovi zmogljivosti (Drava — 129 izvirov, Sava — 309 in Soča — 99 izvirov) z geološko karto in kartama izvirov in podatkov ter kate­ gorijami podtalnice. 3.0 Pedološke razmere — z razvrstitvijo tal po me­ hanski sestavi (karta). 4.0 Klimatske razmere — s podatki o pogostosti in jakosti nalivov za 20-letno obdobje ter 12 hidro­ meteorološkimi kartami. 5.0 Hidrološke razmere — z značilnimi pretoki glav­ nih vodotokov s krivuljami njihovih trajanj za 55 vodomernih postaj in hidrogrami za 44 vo­ domernih postaj (karta). 6.0 Erozija, prodonosnost in kalnost — s 23 tabelami in diagrami s kartama erozijskih področij in ze­ meljskih ter snežnih plazov. 7.0 Varstvo pred škodljivim delovanjem vode — z opisi in ocenami regulacijskih hidrotehničnih ob­ jektov in označbo povprečnih letnih škod, ki jih povzročajo poplave (karta). 8.0 Oskrba z vodo — s podatki o porabi pitne vode in o možnostih oskrbe s pitno vodo iz znanih vodnih virov ter potrebe vodnih količin za na­ makanje (karta). 9.0 Odpadne vode — kakovost vode v vodotokih — s podložnimi profili kakovosti vode za 20 vodoto­ kov, označenimi z enotami onesnaženosti oziroma s količinami biokemične porabe kisika ter karto s klasifikacijo vodotokov, kanalizacijami in či­ stilnimi napravami ter karto z označbami obre­ menjenosti čistilnih naprav. 10.0 Odpadne vode — kanalizacija in čistilne napra­ ve — z navedbo virov onesnaževanja (karta). 11.0 Izraba vodnih moči in plovba — s podatki o hid­ roelektrarnah, zgrajenih do leta 1968 in o zamisli plovnih poti (karta). 12.0 Melioracije zemljišč — s tabelaričnimi pregledi Izvršenih del na posameznih melioracijskih pod­ ročjih ter pregledom površin potrebnih za osuše­ vanje oziroma namakanje. 13.0 Zadrževalniki — s pregledom lokacij možnih za­ držkov in področij za večnamensko oz. visoko- vodno zadrževanje (karta). 14.0 Vodnogospodarski profili — s 16 načrti vzdolžnih profilov glavnih vodotokov z vrisanimi vodnogo­ spodarskimi podatki. 15.0 Vodnogospodarska bilanca za sedanje stanje (1968) z — načrti in smernicami za količinsko oh­ ranitev in kakovostno izboljšavo vodnih virov. 16.0 Zaključki in predlogi. Delo, ki ga je v 300 izvodih (težkih pa ca. 7 kp) natisnila Tiskarna in knjigoveznica Radovljica (karte je natisnil Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo Univerze v Ljubljani), bo poslej, ko stopajo vprašanja vodnega gospodarstva pri mnogih inženirskih posegih v naravo vse bolj v ospredje, nudilo dobro podlago in orientacijo. J. B. PREDLOG NAZIVOV IN KATEGORIZACIJA POKLICEV V GRADBENIŠTVU Na podlagi izhodišč programske zasnove srednjega usmerjenega izobraževanja (maj 1977), predloga dogovo­ ra o enotnih osnovah za klasifikacijo poklicev in stro­ kovne izobrazbe (dokumenta medrepubliške in pokra­ jinske komisije za reformo vzgoje in izobraževanja, december 1977, EOKP), predloga zakona o usmerjenem izobraževanju (leta 1978), nomenklature poklicev v gradbeništvu (Gospodarska zbornica SR Slovenije 1968 in 1974), predloga nazivov poklicev v gradbeništvu, ki je bil v javni razpravi v gradbenih OZD v dec. 1977 do jan. 1978 ter komparaciji poklicnega izobraževanja v SR Hrvatski in SR Srbiji je komisija, imenovana s strani Zavoda SR Slovenije za šolstvo v organizaciji Izobraževalne skupnosti Slovenije, pripravila predlog nazivov in kategorizacije poklicev v gradbeništvu. V pripravah za prehod v usmerjeno izobraževanje je bilo že doslej opravljeno obsežno delo. Sedaj smo v fazi, ko je treba pripravljeno gradivo skupaj s predlog temeljito preučiti, ga vsestransko kritično obravnavati ter v razpravi še dopolniti in izboljšati. Zelo pomembno je, da pri tem z vso odgovornostjo sodelujejo s svojimi konkretnimi stališči, pripombami in predlogi tudi vsi gradbeni inženirji in tehniki, zla­ sti preko naših društev ter Zveze društev gradbenih inženirjev in tehnikov. Sedaj je čas, kajti prepozno bo takrat, ko bo usmerjeno izobraževanje sprejeto tu­ di v podrobnostih, ko ga bomo morali izvajati z vsemi prednostmi, pa tudi z morebitnimi neugodnimi posle­ dicami, nastalimi zaradi prepovršnega sodelovanja v sedanjih pripravah. Ker je prostor v Gradbenem vestniku omejen, s strani citirane komisije pripravljeni materiali pa so obsežnejši in bodo v dokončnem besedlu še dopolnje­ ni, je objavljena tu le osnovna informacija in predlog sheme vertikalne zgradbe vzgojno-izobraževalnih pro­ gramov v gradbeništvu. Vse ostale in podrobnejše informacije, kakor tudi drugo gradivo v zvezi s tem (npr. seznam poklicev, razvrstitev vzgojno-izobraže­ valnih programov za poklice glede na zahtevnost; s pogoji za vključitev kot so predhodna izobrazba, mo­ rebitne psihofizične zahteve, delovne izkušnje itd.) vam lahko posreduje vaše društvo GIT ali pa delov­ na organizacija, kjer ste zaposleni, kolikor je vključe­ na v Izobraževalno skupnost za gradbeništvo Slove­ nije. Le-ta jih je namreč dostavila vsem svojim čla­ nom. Pripombe je bilo dati do 30. novembra letos, da jih bo potem komisija obravnavala ter upoštevala v končnem besedilu, ki bo v postopku sprejetja in pod­ pisa tega dogovora do konca februarja 1979, na osnovi tega pa bo uveljavljen in ga bo treba dosledno iz­ vajati. Predlog je bil doslej že obravnavan na bazenskih sestankih gradbene operative in drugih dejavnosti, vključenih v Biro gradbeništva Slovenije (BGS). Iz razprav izhaja med drugim: — Da naj se razprave organizirajo še po strokov­ nih odborih v okviru BGS. Industrija gradbenega ma­ teriala mora razčistiti, kateri poklici naj se izobra­ žujejo v izobraževalni skupnosti za gradbeništvo. — Razmisliti je treba, kako uvrstiti med visoko- strokovne poklice izobraževanje urbanistov, bodisi kot samostojni poklic ali kot usmeritev arhitekta. — Ugotovi naj se profil enotnega gradbenega teh­ nika (za visoke, nizke in hidrogradnje). Po posebnem programu se izobražuje le geodetski tehnik. Tehnik za IGM se v bodoče ne izobražuje več. — Pri vključevanju učencev v izobraževanje po­ klica tehnik je treba predvideti tako direkten vpis po končanih skupnih programskih osnovah, kot vpis iz drugih absolviranih programov na nižjem nivoju. — Delovodja naj pridobiva le znanja s področja organizacije dela, ekonomike, psihologije dela in dela z ljudmi. Strokovno naj se formira v predhodnih pro­ gramih svoje usmeritve ter v času obvezne 5-letne prakse v TOZD. — Predlog za združitev osnovnih poklicev grad­ beništva — zidar, tesar, železokrivec in hidrotehnični delavec v en sam poklic je bil podprt v celoti. Se­ danji delovni naziv »strokovni gradbeni delavec« naj se zamenja z imenom GRADBINEC. Tudi sicer je tre­ ba stremeti k združevanju poklicev. — Problem je tudi v shemi manjkajoči poklic TEHNIŠKI RISAR. — Velika večina pozdravlja in sprejema priprav­ ljeni predlog usmerjenega izobraževanja. — Vendar novi načrtovani sistem ne daje nobene rešitve za zagotovitev dotoka mladine v osnovne po­ klice gradbeništva. Ti bodo še vedno ostali defici­ tarni. Tudi iz drugih republik ne bo več dotoka mla­ dine. — Za prenos določenih delov učnih programov, zlasti kar zadeva praktično usposabljanje v TOZD, le­ te še nimajo pogojev. To so le nekatere misli iz dosedanjih razprav, ki pa dovolj prepričljivo dokazujejo, kako potrebno in nujno je pripravljeni predlog še obravnavati ter ga izpopolniti. Bogdan Melihar R R ZV PS T/ TE V PO E O N P m t M Oipi./nž.Oradi. o/pt. ivi arhitekt iv \ kr /n itn ir grar/a. /tteanirarki/ekd. v e R T I KÖLN0 ZGRROBR VZGOJNO /ZOBRRŽEVRLN/H PPOGRRMOV V GkROOE/r/ŠTVU (PPEOLOG) Doki or gradbene zn a n osti Magister gradbeno znanosti Dtp/. ivi O e o d o z y t £ / ■ M itH / V Oopo/rr/frr/ program \ Ue/ovoa/Sa. smrt-rt' Pecar U a m n tsi.e fl/mn/-&4T R r t f t c /zro/*T/o/ S /i ' A e -Ofesfetr 6est/ T I T Ü GratiO. /akn/k Geotkf, /tkalk. i v Pečar f 3 Kom - n est* f t r s i D i m n i k e r /S T k r e m /C 3 UoA»• / a r k a r e - m i k 8 a k t / . k a u m 9r i d r T \Siikc- p/estm /s T \stad.min\ Sirek. t a * f 9 i M L Skr/. g r i z . m a k k o S H Z M B Ceme­ ntnim* 1 0 Rsfet- f e r 11 T a "t P/tktt tz 1 DOPO/m a/ P M M M S M P M PPOGPRMSkE OS/VOPČ S N O P A /# P P O O P P M S M O S N O V * // Prf/ege/en p /tf. aJrtfZ /re f/, ornem IF «$ 2II 1P K i ' i k Pepa/nitoipregr. za O. rent ar. ae/e S <0* »Vv T f r n N 6 * » / z t 0S/V0VA/P S O L D V s h o / n / s fv u iz naših kolektivov GIP »INGRAD, CELJE Otvoritev za občinski praznik Izgradnja hale samokopirnega papirja v 12 mese­ cih za »Aero« Celje je bila zaradi skladiščenja teh­ nološke opreme med gradnjo izredno zahtevna naloga. Skupna kvadratura hale je okoli 5000 m2. Naš delež opravljenih del pri tej investiciji pa 4 in pol mili­ jarde starih dinarjev. Uporabnost našega montažnega sistema Da bi čimbolj izkoristili vse možnosti, ki jih nudi naš montažni sistem, smo izdelali smernice za upora­ bo sistema na različnih področjih. Poleg splošnega ka­ taloga, ki nudi le osnovne informacije o elementih našega montažnega sistema, bomo izdelali še posebne kataloge za posamezna področja gradenj. Doslej so bili sistematično obdelani predlogi za projektiranje večjih montažnih hlevov oziroma živin­ skih farm v okviru »zelenega plana« in montažni vrt­ ci raznih velikosti s kapacitetami od 40 do 216 otrok različnih starostnih skupin v okviru referendumskih programov. Temu sledita zdaj dva nova kataloga, ki vsebujeta priporočila za projektiranje šol in marke­ tov po našem montažnem sistemu. Da bi preprečili monotonijo oziroma uniformira­ nost, ki je posledica stroge tipizacije, smo se odločili za tako obliko, ki bo projektantom in investitorjem pomagala pri izboru racionalnih zasnov, hkrati pa omogočila čim večjo svobodo oblikovanja, ki je nujna, če hočemo, da se bodo tudi montažni objekti vključili v različna okolja. Osnovni namen naših katalogov je prav v tem, da s prikazom variantnih možnosti spodbuja k izboru ustrezne rešitve za vsak specifičen primer. Oblikovno predlogi niso definirani, s čimer je projektantom da­ na popolna svoboda oblikovanja, konstrukcijske mož­ nosti, ki so prikazane, pa mu pomagajo racionalno uporabiti nas montažni sistem. Z dopolnjevanjem sistema in dodajanjem novih elementov se področja uporabnosti še povečujejo. Pravkar so bili izdelani prvi prednapeti nosilci, ki povečujejo doslej možne maksimalne modularne razpone od 19,20 m na 24,00 m v prvi fazi. Te razpone želimo v drugi fazi povečati še na 28,80 m v skladu z našim modularnim sistemom. Opremo smo dopolnili tudi s kalupom za nove re­ braste »TT« plošče, ki omogoča proizvodnjo »TT« plošč modularnih dolžin 7,20, 8,40 in 9,60 m, ki so naj­ bolj pogoste v konstrukcijskih zasnovah javnih ob­ jektov. V programu so še nove oblike nosilcev ter razši­ ritev programa fasadnih elementov. (Vir: Glasilo kolektiva INGRAD, št. 7, 8/78) DO »FINAL« — ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU, NOVA GORICA Industrializacija zaključnih del Čeprav vseh primerjav z zahodno prakso ne mo­ remo uporabljati, navajam dva podatka: V stanovanj­ ski izgradnji porabi gradbena operativa za zemeljska in konstrukcijska dela — to je za objekt pod streho, v Zahodni Nemčiji 11,6 ure, v Jugoslaviji pa 11,4 ure na en m2 stanovanjske površine. Za zaključna dela pa porabijo v Zahodni Nemčiji 11 ur, medtem ko v Ju­ goslaviji 23 ur za m2 stanovanjske površine. Iz teh podatkov je razvidno, da je naša gradbena operativa dosegla tempo najsodobnejšili gradenj, da pa smo v Jugoslaviji na področju zaključnih del na­ redili zelo malo in zato močno zaostajamo za dosežki v razvitih državah. Zadnjih nekaj let se je o temah industrializacije zaključnih del v gradbenštvu razpravljalo na vseh.sim- pozijih in posvetovanjih projektantov in gradbenikov, Ena od ugotovitev na teh posvetovanjih je bila tudi, da jugoslovansko tržišče ne nudi ustreznih industrij sirih proizvodov, oziroma da se tudi spremljajoča industri­ ja gradbenih materialov ustrezno ne razvija. Meblo Nova Gorica se je odločilo, da bo njegov TOZ Iverka razvijal in proizvajal nekaj elementov. Trenutno Meblo razvija: — montažno-demontažne predelne stene, —• slepe pode in končane pode po suhem postopku, — stenske in stropne obloge, — opažne plošče, — razne druge elemente za uporabo po principu »napravi si sam«. Meblo je svoje proizvode že preizkusil v praksi. V sodelovanju s SGP Gorica so v stolpnicah v Kopru montirane montažno-demontažne predelne stene. GP Stavbar Maribor je izdelal poskusni objekt, v katerem so preizkusili vgrajevanje in lastnosti suhomontažnih podov in predelnih sten. Ocenjene so zelo dobro. V so­ delovanju z GP Kraški zidar iz Sežane opremlja Me­ blo dve vzorčni stanovanji s končanimi podi, pre­ delnimi stenami in vgrajenimi omarami kot predelni­ mi stenami. Meblo sodeluje tudi z Institutom gradj e vi­ narstva SAP Vojvodina pri vgrajevanju suhomontaž­ nih podov v poskusnem objektu z 12 stanovanji. Glede na to, da je »Final« Nova Gorica specializi­ rano podjetje za zaključna dela v gradbeništvu, je Me­ blo navezalo stike s Finalom z namenom, da s skup­ nimi prizadevanji razvijemo in dokažemo uporabnost suhomontažnega poda. Meblo proizvaja elemente suhomontažnega poda iz fenolne iverne plošče, ki je izdelana tako kot par ketnica; po eni dolžii in širini ima utor, po drugi stra­ in pa rezo. Velikost elementa je 210 X 60 cm. Take plo­ šče, sestavljene in zložene na izolacijski sloj, nudijc idealno površino za nalepljen j e vseh možnih obrabnih materialov poda (vinaz, tapison, parketi, keramika). Če ocenjujemo, kako posamezne gradbene orga­ nizacije preizkušajo sisteme suhomontažnih podov, lahko sklepamo, da smo le na pragu industrializacije zaključnih del v gradbeništvu. Ko k suhomontažnim podom prištejemo še montažno-demontažne stene, ki nam nudijo enostavno in hitro montažo ter demontažo in s tem fleksibilnost stanovanjskih površin, posodo­ bitev raznih instalacij ipd., bomo lahko govorili o kom­ pleksni industrializaciji. Tako široko zastavljena indu­ strializacija nam bo dala željene cilje: solidno in hitro montažo, skrajšanje časa gradnje, kar pomeni poceni­ tev. V vsa ta prizadevanja morajo biti vključene tudi družbene interesne skupnosti, kot npr. stanovanjska interesna skupnost, ki bo s takimi stanovanji gospo­ darila. Poti do tega cilja je več, najhitrejša in najce­ nejša pa le ena — začeti z delom. (Vir: FINAL št. 2/78) SGP »PIONIR«, NOVO MESTO Nove pogodbe Od 23. V. do 12. VIII. 1978 so bile z investitorji sklenjene naslednje pogodbe za gradnjo objektov v vrednosti nad 10 milijonov dinarjev: — s podjetjem BETI Metlika za gradnjo objekta za proizvodnjo sintetičnih prej v Metliki — investi­ cijska vrednost 69,313.442,— din. — Z LESNINO Ljubljana za gradnjo »Doma IV divizije« na Senovem — investicijska vrednost 12,500.000,— din. — Z Živilskim kombinatom ŽITO Ljubljana za gradnjo silosa v Domžalah — investicijska vrednost 33,739.254,— din. ■— S podjetjem ADRIAMONT Rijeka za objekt: Tvornica PVC Ledenice pri Novem Vinodolskem — in-' vesticijska vrednost 23,461.658,— din. — S podjetjem EXPORTDRVO Rijeka za »Salon namještaja« Pula —■ investicijska vrednost 16,668.515,— dinarjev. Poleg naštetih so bile sklenjene še druge pogodbe kot npr.: s TRZ Bregana za »Skladište«, Bregana, s podjetjem JEDINSTVO Zagreb za »Sanacijo prostorov JRC v Zagrebu in z INVESTGRADNJO Sarajevo za montažne elemente »Tvornice autoopreme« Kreševot. vse v skupni vrednosti 11,3 milijone dinarjev. (Vir: BILTEN št. 4/78) IMP — INDUSTRIJSKO MONTAŽNO PODJETJE LJUBLJANA Končani plinovod v Mariboru Monterji TOZD Montaža, Maribor so položili tud’ 29 km cevovodov primarne plinske mreže v Mariboru. Premeri cevovodov so bili od 100 do 350 mm. Za­ ključna dela so končali do konca avgusta. Plinovod b:'; dogradili že prej, če bi v določenih rokih prejeli ust­ rezno dokumentacijo in ne bi imeli toliko težav z iz­ vajalci gradbenih del. Res pa je, da je bilo to specifič­ no delo, ki je zahtevalo nove prijeme. Delovni tlak plina bo na odseku Maribor— Ruše 10 atmosfer, v ma­ riborski mestni mreži pa 4 avtmosfere. (Vir: IMP GLASNIK št. 9/78) ZGP »GIPOSS«, LJUBLJANA Stanovanjska soseska BS-3 v Ljubljani V okviru takratnega poslovnega združenja GI­ POSS so že v letih 1968 in 1969 delovne organizacije GP OBNOVA, SGP TEHNIKA in SGP PIONIR začele s pripravo gradnje soseske BS-3 v Ljubljani. Odločile so se za sovlaganje, in sicer v razmerju GP OBNOVA 50% , GP TEHNIKA 30 % ter SGP PIONIR 20% . Gradnja soseske BS-3 obsega: Stanovanjske površine Število stanovanj Poslovne površine Prostori hišnih svetov Vrtec Dom krajevne skupnosti m2 enot m2 m2 m2 m2 BLOKI niz I., II., III., IV. grupa A. B, C, D STOLPNICE 108.411 1.72: 1.930 Grupa E in F 40.518 702 2.116 931 1.247 CENTER 148.929 2.426 25.178 29.224 1.237 931 1.247 1.237 Celotno zemljišče —• bruto površine — znaša ca. višjo stolpnico v grupi E pa je že vložen za pridobitev 40 hektarov. gradbenega dovoljenja. V zgornjih podatkih pa niso zajete površine dveh samostojnih vrtcev (eden je že zgrajen) in šole. OBNOVA gradi po svoji tehnologiji težke monta­ že, TEHNIKA in PIONIR pa s tunelskimi opaži. Predviden čas gradnje enega niza blokov 15 mese­ cev je bil po metodologiji skrajšan na 14 in nam je v začetku delal nekaj težav. Pri prvih blokih so bile težave tudi s šumi vodnih črpalk centralne kurjave itd., vendar pa je bilo v nadaljevanju gradnje težav vedno manj. Ker je podjetje za urejanje stavbnih zemljijč So­ seska že predhodno zgradila obrobne ceste in del pri­ padajočih komunalnih vodov, je bilo nekaj težav samo pri dokončanju ureditve okolice, vendar je sodelova­ nje na gradbišču premagalo tudi te. Gradnja nizov blokov v grupah A, B, C in D gre h koncu. Sledijo grupe stolpnic E in F, ob katerih je predvidena tudi samopostrežna trgovina. Stolpnice so v kleti funkcionalno povezane med se­ boj, samopostrežna trgovina ima v kleti skladiščne prostore dostopne s tovornjaki preko dovozne rampe, tu so trafo prečrpovalna in priključna postaja itd. V pritličju je vrtec za dvakrat 40 otrok v vsaki grupi Končno nam je uspelo pridobiti gradbeno dovoljenje za samopostrežno trgovino v grupi E. Projekt za naj- Za samopostrežno trgovino ob grupi stolpnic F imamo tudi sklenjeno pogodbo. Garaže oziroma pokriti parkirni prostori so pred­ videni med nizi stanovanjskih blokov in Hošiminovo ulico. Soseska je prometno koncipirana tako, da je med stanovanjskimi objekti dovoljen promet samo za seli­ tev in za intervencijska vozila. Začasno so na neka­ terih prostorih, predvidenih za parkirne hiše, urejena parkirišča, ki pa za vse avtomobile ne zadoščajo več Upamo, da bomo letos jeseni ali najkasneje spomladi 1979 že pričeli z gradnjo vsaj ene parkirne hiše. Med stanovanjskim delom soseske, Titovo cesto in na severu ob bodoči ljubljanski obvoznici se nahaja še nezazidan jezik, ki je namenjen poslovno-prodajne- mu centru. V tem delu je po urbanistični rešitvi pred­ videna blagovnica, banka, pošta, dom krajevne skup­ nosti, več manjših trgovin, neke vrste samski dom r samopostrežno restavracijo in poslovnimi prostori s skupno 25.000 m2 površine. Praktično imamo že skoraj vse investitorje. Izde­ lan in od strani sodelujočih je bil potrjen terminski plan investicijskih priprav. Kljub temu pa smo pri investicijskih pripravah v zaostanku za več kot 6 me­ secev, ker eden izmed investitorjev postavlja zahteve de urbanistične rešitve svojega objekta. Upamo, da bomo tudi tu v naslednjih dneh dosegli soglasje in bo­ mo lahko s projektiranjem nadaljevali, tako da bi lah- ko pričeli z gradnjo konec leta 1979 ali najkasneje \ ■začetku leta 1980. Če primerjamo gradnjo te soseske z ostalimi (ljub ijanskimi), vidimo, da smo v BS-3 s skupnimi močntr sposobni reševati probleme hitreje in učinkoviteje. Go­ tovo delamo tudi napake, ki bi lahko odpadle, večkrat se ne držimo rokov, še več bo treba storiti za izbolj­ šanje odnosov do kupcev stanovanj, posebej pri od­ pravi pomanjkljivosti v času garancijskih obveznosti Vidijo se tudi manjše napake na montažnih fasadah, pa vseeno človek ob obisku v soseski dobi prijeten ob­ čutek. Iz zgoščene informacije se vidi, da bomo gradbinci do zaključka del v soseski BS-3 še nekaj časa prisotni. Vir: GIPOSSOV VESTNIK št. 4/78 Bogdan Melihar iz raziskovalne skupnosti Slovenije IZVLEČKI RAZISKOVALNIH NALOG UDK 691.54:539.52 ŠTUDIJ PRIPRAVE NESKRČLJIVIH CEMENTOV IN EKSPANZIJSKIH CEMENTOV Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij, Ljubljana (1976) Stane D r o 1 j c , Damjana D i m i c Modeme tehnologije betoniranja zahtevajo tudi nove, izpopolnjene materiale. Klasični portlandski ce­ ment nadomeščajo specialni cementi. V Zavodu za raziskavo materiala in konstrukcij v Ljubljani smo razvili ekspanzivni cement, ki ima to lastnost, da se v začetni fazi hidratacije ne krči, temveč ekspandira. Če je ekspanzija prostorsko ovirana, se v betonu razvijejo notranje napetosti, ki so močnejše od sil, ki nastajajo pri krčenju betona zaradi izsuševanja, in zaradi česar beton poka. /L Osnovni koncept delovanja ekspanzivnoga cemen­ ta je shematsko prikazan na sliki 1 . Poznamo več tipov ekspanzivnih cementov, ki se ločijo po sestavi in načinu priprave ter po stopnji ek­ spanzije. Stopnjo ekspanzije lahko pri večini tipov spreminjamo s količino ekspandiraj oče komponente. V cementnem laboratoriju smo pripravili ekspan­ zivni cement tipa K. Osnovna reakcija ekspanzije tega tipa cementa je tvorba spojin sestave 3CaO . A120 3 . 3CaS04 .30—32H20, znana pod imenom etringit, in njej podobnih kalcijevih aluminat sulfat hidratov. V ekspanzivnem cementu tipa K nastaja etringit iz brezvodne komponente 3CaO . 3 AI2O3 . CaSOi, ki jo imenujemo sulfoaluminatni klinker ali tudi ekspanziv­ ni agens. Pri študiju priprave ekspanzivnega agensa smo najprej izhajali iz čistih komponent, nato iz prirodnih surovin. Izbrali smo le domače surovine, namesto pri- rodnega mavca smo uporabili odpadni fosfor mavec iz Kemične tovarne Hrastnik. Izmed številnih surovin­ skih mešanic in iz njih žganih sulfoaluminatnih klin- kerjev smo izbrali za preiskave v ekspanzivnem ce­ mentu surovinsko mešanico naslednje optimalne se­ stave: apnenec 32 ut. °/o boksit 2 0 ut. °/o fosfor mavec 48 ut. % Sl. 1. Pokanje betona iz portlandskega ce­ menta zaradi krčenja pri izsuševanja in osnovni princip ponašanja betona iz ek­ spanzivnega cementa BETOM 12 Portland cementa Prvotna dol- Kvcenje Ovirano I Krčenje . . napetosti I Napetosti večje od trd n o st i beton poči BETOM . iz ekspanzivnega cementa Prvotna dolT = 4 S = 7 ------ , ^ ^ - T " 1 Ekspanzija Tl r i z ip c r r i j E I ____ Krčenje Končna.. ” 3 ' ekspapzija au malo Krčenje pri nesKrč • Ijivem cementu Pri tehnološko in ekonomsko zelo ugodni tempera­ turi žganja izbrane surovinske mešanice (pri 1100° C), ki smo jo predhodno določili z visoko temperaturno rentgensko komoro, nastane sulfoaluminatni klinker naslednje sestave: 3CaO . 3A120 3 . CaSO* 40,0 »/o CaS04 35,3 % CaO 16,5 % C2S 3,5 % C4AF 8,3 % Pri hidrataciji sulfoaluminatnega klinkerja nastaja etringit. Kristali etringita imajo paličasto obliko, več­ jih ali manjših izmer, odvisno od pogojev nastanka. Slika 3 kaže kristale etringita, ki je nastal pri hidra­ taciji sulfoaluminatnega klinkerja po 4 dneh hidrata- cije, slika 4 pa časovni potek tvorbe etringita, sprem­ ljan z rentgensko difrakcijo. Ekspanzivni cement je mešanica normalnega port­ landskega cementa in sulfoaluminatnega klinkerja. S količino sulfoaluminatnega klinkerja lahko poljubno spreminjamo stopnjo ekspanzije, dinamiko ekspanzije pa reguliramo z dodatkom stabilizatorja. Ekspanzivne cemente smo pripravili v naslednji' sestavi: portlandski cement 70—90 %> sulfoaluminatni klinker 10—20% granulirana plavžna žlindra (stabilizator) 0—10 % S M I II I i I I I I 1 0 * I I I I I I I I I I I I I I I 11 II I I I I I I I I I 1 I I I I I I 11 1 I I I I I 11 i I I 11 I I I l il i ao» 50® 40® 50® 60® ?0®28 S '• C4 A3 S f C '• prosti Ca0, N : pvosH Ca S0^ , A : C s A Sl. 2. Rentgenogram sulfoaluminatnega klinkerja, žganega pri 1100« C Sl. 3. Kristali etringita, pos­ neti s scanning elekronskim mikroskopom pri 6320 kratni povečavi (Se nadaljuje) INFORMACIJE *» Z A V O D A Z A R A Z I S K A V O M A T E R I A L A I N K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I Leto XIX 10 Serija: PREISKAVE OKTOBER 1978 Informacija o uvajanju testiranja materialov za sistem cestne signalizacije 1. UVOD Pravilno projektiran in izveden sistem cestne sig­ nalizacije je nedvomno eden od osnovnih pogojev var­ nega in nemotenega odvijanja prometa. Z optičnimi informacijami prvenstveno usmerja promet v skladu s prometnim režimom, obenem pa tudi opozarja na potencialne nevarnosti, ki so posledica nepopolnosti, ostalih elementov cestnega sistema. Cestna signaliza­ cija tako bistveno prispeva k varnosti prometa, čeprav je najmanj trajen in najcenejši del cestnega sistema. Cestna signalizacija je učinkovita le, če so oznake dobro vidne in ne poslabšajo voznih lastnosti vozišč. Zaradi umazanije, staranja materiala in obrabe se vid­ ljivost oznak hitro slabša. Hitrost propadanja je od­ visna predvsem od kvalitete uporabljenih materialov. Če ta ni ustrezna, se oznake hitreje obrabijo in bolj mažejo. Posledica je slabša prometna varnost, pogo­ stejše oviranje prometa zaradi obnavljanja oznak in višji stroški vzdrževanja. Neprimerna kvaliteta pa je lahko tudi vzrok nesrečam: npr. horizontalne oznake s pregladko površino, pretogi robni cestni smerniki itn. Razširjanje cestnega omrežja in povečevanje pro­ meta je stimuliralo razvoj in proizvodnjo vrste mate­ rialov za izvedbo cestne signalizacije: cestnih barv raz­ ličnih sestav, odbojnih folij, »mačjih oči«, raznih iz­ vedb robnih cestnih smernikov in vertikalnih oznak. Gostejši promet in večje hitrosti vozil povečujejo obre­ menitve na cestah in obenem zahtevajo boljšo vidnost cestne signalizacije. Ta pa je pogojena z uporabo kva­ litetnejših materialov in pogostejšim obnavljanjem, kar povečuje stroške izvedbe in vzdrževanja. Tako so npr. v Zvezni republiki Nemčiji znašali leta 1972 samo stroški čiščenja robnih cestnih smernikov ca. 50 mili­ jonov DM. Istega leta so za označevanje novih cestišč in obnavljanje dotrajanih oznak porabili 32.000 tor cestnih barv. Visoka cena in slaba trajnost cestnih oznak šobile pobuda, da so v večini držav izdelali tehnična določila za izbiro materialov in kontrolo njihove kvalitete. Te predpise stalno dopolnjujejo ter prilagajajo novim za­ htevam in novim materialom. V zadnjem času pri­ pravljajo internacionalni standard, ki naj bi poenotil predpise in enotno določil kriterije izbire in načine te renskega in laboratorijskega testiranja elementov cest­ ne signalizacije. Pri nas do sedaj še nismo imeli tovrstnih predpi­ sov. Za označevanje cestišč so se uporabljali vsi ma­ teriali, ki so se pojavili na tržišču. Le-ti pa večkrat niso zadovoljevali po svojih prometno tehničnih last­ nostih. Zaradi neprimerne kvalitete, predvsem trajno­ sti, je potrebno pogostejše obnavljanje ali pa je pro­ metna varnost slabša, ker se vidnost oznak v času med dvema obnavljanjema močno zmanjša. Stroški vzdrževanja cestne signalizacije stalno ra­ stejo. Za primer naj povemo, da stane samo vzdrže­ vanje horizontalne cestne signalizacije magistralnih, re­ gionalnih in avtocest Slovenije ca. 30 milijonov letno, vzdrževanje horizontalnih cestnih oznak v mestih in na občinskih cestah pa še dodatnih 10 milijonov. K stroškom obnavljanja horizontalnih cestnih oz­ nak je treba prišteti še stroške zamenjave in čiščenj; cestnih količkov ter obnavljanje in vzdrževanje pr metnih znakov. Z uporabo materialov optimalne kvalitete bi bilo mogoče izboljšati varnost prometa in gospodarnost vzdrževanja. Kot prvi korak v tej smeri je Republi­ ška skupnost za ceste ob konzultativnem sodelovanju jugoslovanskega Zavoda za standardizacijo izdelala »Tehnična določila za preizkušanje, kontrolo in testi­ ranje materialov za horizontalno označevanje cestišč«. V teku pa so tudi priprave za izdelavo tehničnih do­ ločil za ostale elemente cestne signalizacije. 2. IZHODIŠČA ZA OCENJEVANJE KVALITETE IN UPORABNOSTI MATERIALOV ZA OZNAČEVANJE CESTIŠČ Za izvedbo cestne signalizacije se uporablja cela vrsta različnih materialov: —- za horizontalno označevanje cestišč so to eno ali dvokomponentne barve, vroča plastika, hladna pla­ stika in folije; — robni cestni smerniki različnih oblik so lahko izdelani iz polivinilklorida, polietilena in poliestrskega laminata; — prometni znaki so izdelani v glavnem iz poli­ estrskega laminata. Kvaliteto in uporabnost teh različnih materialov ocenjujemo predvsem z vidika njihovih prometnih teh­ ničnih lastnosti. Lastnosti, ki jih zahteva varnost prometa, so zelo raznovrstne, zlasti še pri cestnih barvah, saj so hori­ zontalne cestne oznake najbolj izpostavljene in se zato hitreje obrabijo, nanašanje barv pa močno ovira pro- met. Zato je pri izbiri in ocenjevanju cestnih barv po­ membna sposobnost barve za nanašanje pri različnih vremenskih pogojih, hitrost sušenja ter velikost in za­ htevnost strojne opreme. Površina barvnega filma (oznake) naj bo primerno hrapava, da se vozne lastnosti cestišča ne poslabšajo.. Cestna oznaka mora biti vidna pri vseh vremenskih po­ gojih, kar zahteva primemo kontrastnost barve in re- trorefleksijsko sposobnost. Obnavljanje cestnih oznak je težavno ali nemogoče v obdobjih, ki pa so z vidika prometne varnosti kritična (pozna jesen, zima. pozna pomlad). Zato naj bi bile oznake dovolj trajne, da bi v obdobju med polaganjem in obnavljanjem ostale do­ volj nepoškodovane in s tem zadovoljivo vidne. Temu pogoju pa lahko zadostijo le, če so dovolj odporne pro­ ti obrabi, vremenskim vplivom, soli za posipavanje cest itn. Podobna so izhodišča za ocenjevanje ostalih ele­ mentov cestne signalizacije, to je robnih cestnih smer­ nikov — količkov, prometnih znakov, opozoril in var­ nostnih ograj. Enake so zahteve glede vidnosti v raz­ nih vremenskih pogojih in zahteve glede trajnosti. Se­ veda pa so obremenitve drugačne. Količki, na primer, naj bodo odporni tudi proti vandalizmu — vzdrže naj upogibanje z roko. Vozilo se pri naletu na količek ne sme poškodovati. Vprašljiva je tudi odpornost količkov oziroma osnovnega materiala proti staranju, proti obre­ menitvam s snegom pri pluženju, naletu avtomobila, sposobnost čiščenja itn. Količki iz umetnih snovi, ki so se izkazali kot najprimernejši, so relativno nov pro­ izvod in še v fazi iskanja najprimernejših oblik in materialov. Slika 1 3. PREISKAVE MATERIALOV ZA HORIZONTALNO CESTNO SIGNALIZACIJO Na osnovi opisanih izhodišč, ki jih določa prometna varnost, so izdelana »Tehnična določila za preizkuša­ nje, kontrolo in testiranje materialov za horizontalno označevanje cestišč«. Praktično izvedbo preizkusov, do­ delavo testnih metod in izvedbo prvega testiranja smo prevzeli v Laboratoriju za organske umetne snovi In­ štituta za gradbeno fiziko in sanacije ZRMK. Ker je namen testiranja dvojen, to je izbira naj­ primernejših materialov ter kontrola stalnosti njihove kvalitete, tečejo preiskave v dveh smereh. Z laboratorijskimi preiskavami vse materiale identificiramo po snovni sestavi in po lastnostih barv­ nega filma. S preiskavami na terenu pa ugotovimo njihove prometno tehnične lastnosti. 3.1 Laboratorijske preiskave Cestne barve so v bistvu suspenzija mineralnih pol­ nil in pigmentov v makromolekulami raztopini veziv in topil. Pri tem pigmenti in polnila v glavnem defi­ nirajo barvo, vidljivost, hrapavost, mehanske lastnosti in tudi ceno barve. Topila razredčujejo barvo do vis­ koznosti primerne za nanašanje. Od količine topil je predvsem odvisno razmerje med debelino suhega in mokrega filma, od vrste topila pa hitrost sušenja. Ve­ ziva, naj dražja sestavina barv, so organske umetne snovi, ki po kemični reakciji ali odhlapenju topila (odvisno od vrste barve) povežejo pigmente in polnila Slika 2 Slika 3 v čvrst barvni film. Kvaliteta in količina veziva vpliva na večino lastnosti barnega filma — mehanske lastno­ sti, odpornost proti staranju in kemikalijam ter na ce­ no barve. Lastnosti barve izhajajo iz njene sestave. Žal pr iz znane .sestave barve ne moremo predvideti lastnost: barve in obnašanja pri uporabi. Lahko le trdimo, da bo barva, ki po svoji kvaliteti ustreza, imela iste last­ nosti, če bo njena sestava enaka. Zato vsakemu mate­ rialu, ki je namenjen za horizontalno označevanje ce­ stišč, najprej določimo snovno sestavo in osnovne last­ nosti barvnega filma. Posnamemo IR spektre topil in veziv ter plinske kromatograme topil. Sestavo polnil in pigmentov preiskovanega vzorca ugotovimo z rent­ gensko fluorescenčno analizo. Izmerimo viskoznost dobavljenega vzorca, njego­ vo specifično težo. vsebnost suhe snovi ter določimc čas sušenja barvnega filma določene debeline. Nadalje preiščemo osnovne lastnosti osušenih barvnih filmov po JUS, DIN ali ASTM predpisih. Po metodah, pred­ pisanih s temi standardi določimo oprijemljivost barv­ nega filma, njegovo elastičnost, barvo, odpornost proti UV svetlobi, naftnim derivatom, soli za posipanje cest ter odpornost proti obrabi. Z opisanimi preiskavami je vsak vzorec cestne barve popolnoma definiran po snovni sestavi in lastno­ stih barvnega filma. To nam omogoča v toku proiz­ vodnje in uporabe hitro in učinkovito kontrolo stalno­ sti kvalitete izbranega proizvoda. Z laboratorijskimi preiskavami ugotavljamo le posamične lastnosti. Skup vseh teh lastnosti (to je kvaliteto barve) lahko ugo­ tavljamo le s terenskimi preizkusi v naravnih pogojih. 3.2 Terenske preiskave Namen terenskih preizkusov je ugotoviti promet­ no tehnične lastnosti barve, torej njeno uporabnost ir, kvaliteto. Barve nanesemo v obliki črt pravokotno na cesti­ šče, kjer lahko štejemo število prevozov. Pri prvem testiranju je cestno polje 47. kilometer avtoceste Ljub­ ljana—Razdrto (slika 1). Ob polaganju testnih oznak so obvezno prisotni proizvajalci (slika 2). Ti sodeluje­ jo pri pripravi barv ali jih sami nanašajo (sl. 3). Ob nanašanju registriramo pogoje to je temperaturo in vlažnost zraka ter temperaturo cestišča in primernost barve za nanašanje. Na del poti nanašalne naprave postavimo Al folije in jekleno pločevino ter nato nanesemo barvo na test­ no polje. Porabo barve določimo s tehtanjem nanose na Al foliji, debelino mokrega in kasneje suhega filme Slika 4 Slika 5 pa na podloženi jekleni pločevini. Po osušitvi izmeri mo še drsnost (slika 4) in retrorefleksijsko sposobnost barvne oznake. S tem že ob nanašanju barve ugotovimo primer­ nost barve za nanašanje, hitrost sušenja barve pri terenskem nanašanju ter drsnost in dnevno in nočno vidljivost oznak. Z laboratorijskimi preiskavami te­ renskih etalonov in z ustreznimi izračuni točneje do­ ločimo še debeline suhih oziroma mokrih nanešenih filmov ter porabo barve. Terenske preiskave zaključimo po enem letu. V tem času občasno fotografiramo cestne oznake (slika 5), izmerimo njihovodr snost, spremembo barve in re- trorefleksijske sposobnosti. Iz fotografij (slika 5) ugo­ tovimo obrabo barve oziroma preostanek barve na ce­ stišču po določenem številu prevozov. Testna mesta so izbrana tako, da lahko trajnost barve pri največji obremenitvi (tj. v kolesnici) na sredinski črti ter na robni črti. Rezultate preiskav primerjamo z zahtevami, ki sc postavljene v tehničnih določilih. 3.3 Prvo izvedeno testiranje materialov za horizontaln 1 označevanje cestišč S prvim testiranjem cestnih barv smo pričeli apri­ la 1977, in ga zaključili junija 1973. Udeležilo se gr je 7 domačih proizvajalcev (Chromos, Color, Duga, He­ lios, Hempro, JUB, Proleter). Primerjalno pa sta bil nanešeni še dve barvi proizvajalca BASF — ZR Nem­ čija. Skupno je prispelo v preiskavo 17 vzorcev, in si­ cer 13 vzorcev enokomponentnih tankoslojnih barv ena dvokomponentna tankoslojna barva ter tri debe- loslojne dvokomponentne barve (hladna plastika). Vse vzorce smo preiskali sočasno, po istih meto­ dah in ocenili po istih, prej opisanih kriterijih. Rezultate preiskav smo dostavili naročnikom v ob­ liki poročil. Na osnovi teh poročil bo strokovna služba Republiške skupnosti za ceste uvrstila preiskane ma­ teriale v kvalitetne razrede in izdala priporočila za uporabo. Ob prvem organiziranem testiranju cestnih barv pa smo tudi preizkusili vse preiskovalne metode, se srečali z vrsto težav in jim našli ustrezne rešitve. Tako bomo lahko dopolnili v letu 1977 izdana »Teh­ nična določila«, da bodo pridobila zvezno veljavnost in postala osnova za izdelavo standarda o materialih za horizontalno cestno signalizacijo. LITERATURA 1. Tehnična določila za preizkušanje, kontrolo in testiranje materialov za horizontalno označevanje cestišč, RSC, Ljubljana 1977 2. Študij in izdelava metod za preiskave barv za horizontalno cestno signalizacijo, ZRMK, 1978 3. Road marking and delineation OECD, 1975 4. Essais de peinture pour ouvrages d’art et S ig n a l i ­ sation routiere L.C.P.C., 1973 5. Les produits de marquage et leur mise en oeuvre, L.C.P.C., 1975 6. DIN 53211 DIN 53151 DIN 53152 DIN 53754 DIN 53217 DIN 5033 DIN 6171 DIN 67520 ASTM D 713 ASTM D 711-67 ASTM D 868 ASTM D 913 ASTM D 869 7. Technische Bestimmungen für die Prüfung von Markierungsstoffen für Bundesfemstrassen TP-M, 1972 und 1976 Mag. Vera Apih, dipl. inž. Janez Kržan, dipl. inž. NOVOSTI iz ZRMK TOZD Inštitut za materiale E K S P A N Z I V N I C E M E N T SM Ekspanzivni cement SM je namenjen za izdelavo betonov, katerim nameravamo preprečiti skrček ali ustvariti povečanje prostornine. Končni namen uporabe so vodotesna zalitja raznih turbin ali podobnih delov sidranja v pripravljenih ali na­ ravnih odprtinah, podlivanje opreme itd. Nekaj karakteristik: Gostota 3,11 g/cm3 Trdnost 3 dni 7 dni 28 dni upogib/pritisk 4,1/22,4 MPa 5,6/30,7 MPa 7,9/46 MPa ekspanzija malte + 0,624 + 0,645 + 0,645 ekspanzija betona + 0,39 + 0,34 + 0,05 Informacije: ZRMK — TOZD INSTITUT ZA MATERIALE 61000 LJUBLJANA, Dimičeva 12 (tel. 344 070) A V D IT O R IJ P O R TO R O Ž MESTO KONGRESOV IN UDOBJA KONGRESNI CENTER AVDITORIJ KOMPLETNA PRIPRAVA IN ORGANIZACIJA KONGRESOV, SIMPOZIJEV IN POSVETOVANJ — glavna dvorana s 500 sedeži ter tri manjše dvorane — najsodobnejše tehnične aparature — tehnično in ostalo potrebno osebje HOTELI Z UGLEDOM IN TRADICIJO — kompletna oskrba — rekreacija — zabava MOŽNOST DOSTOPA — osebni avto in avtobus — Vlak (do Kopra) — avion (Ljubljana, Pula, Ronchi) PODROBNEJŠE INFORMACIJE TURISTIČNO HOTELSKO PODJETJE TOZD TURIZEM AVDITORIJ PORTOROŽ — SENČNA POT 10 tel.: (066) 73 571, 73 569 telex: AUTUR: 34 206 A V D ITO R IJ P O R TO R O Ž