PRIMORSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILN
FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE
2. *tev. 211 - Cena 3.- lire
TRST, sreda 6. februarja, 1946
Uredntftvo in uprava, Piazza Goldoni št. 1 - L Tel. K. 93806,93807,9380«. Rokopisi »e ne vračajo
Nova kampanja reakcije
Njen cilj je povzročiti neslogo v taboru Združenih narodov
— ®^en	glav.
i.. ^^Jlčkov reakcionarne ln pro-nu^fl0ltrat;lcn6 propagande *o treti r* ° Wn*-v«kl pozivi na borbo takozvanim totalitarnim reil-Z/®* Reakcija, znana po svojem ofMUtlcnem delovanju. Je prav 3« med vojno podpirala fa-ohi v * <ir^avfi* SedaJ poskuša pod ®° demokracij« razkrinkati Poglede to ovoje reakcionar-Iltart^6 Z raznlml obtožbami «tota-in ."ZIna* Proti deielam. vzhodne aJugovzhodna Evrope.
verjetno Je, da bi koga Se I	d«	je	v tem orkestru sve-
;]■ , * r*«kcije prva violina pripad-| ^ mikanu in katoliški duhovšči-
Po«w«,le Znano’ ** V*1"* XIL posl Slavni del svoj« novoletne j^*~nl06 napadom proti totallta-P°d demar razume ljudske J^aUcne vlade vzhodne ln Ju-»ovahodne Evrope.
Udk^®08*1 katollfikl organ «Quo-<u«no» se trudi z vsemi štirimi, da a»Jr!l?r3e obr^ koval dežele vzhod. *» ST01*’ ZR<in^a mojstrovina te-Jo Izum nekake panslavi. totalitarne diktature, ki j« '''Postavljena v vzhodni Ev-
*nsrH&ki katoliški dnevnik *bi«iiUc ■H'erald> Je pred kratkim Jw, doIK članek v obrambo fa-zločincev, ki jih sodi med. vojaško sodisce v Ntirn-l^u" dni pa se Je ta list spu-l]£ihv obrekovanja «dlktator-r«zimov» v balkanskih deže-^ ln takozvanih štirih svoboščin, pro®^flBiu zavezniki v teh
®**nllci mednarodne reakcije, po značaju ln »logu prav Iste obj *° članki, ki so Jih nedavno *n«le«lkl Usti «Daily Tele-^ «Momlng Post» o Jugo-4lktwh ^ ^dJe 8«wr« o nekaki 0e. k*** v tej dišavi, čeprav so obigj-T1 angleški poslanci, ki so ^ Jugoslavijo javno zanikali ^*®Jotino.
*nan konrentatar kanadske, v j, a Je *• dni Izjavil, da so Mie *w“?*lavyi. Albaniji la Bolgariji •	®n» volitve zatrte, čeprav Je
znano, da so se v teh deielah ,j. *e »plosne volitve na resnično j^^^atlcnih načelih to v vzornem
temi aastavonošaml demo-
^®^*Je vidimo tudi predstavnike *»vnsj,a tirusta «Hearst» ZDA, eS njih pa failstične nebogljen-* Grčije, Turčije itd. ^•dstavnlkl reakcije se požviž-v ce so obtožbe o totalitarizmu ®Pfeki z dejstvom,
OLRavnaJo
^belsovem
ta,
W.
^“darl.
ki so znana pač po starem jxravllu: »Klevetati,
*^tati vse dotlej, dokler nekateri
-“ verjamejo.* Vendar pa. ne *»&* *V*^°’ d*’ ** J® "V^tovno javno ** itT^* k Preteklosti nekaj naučl-r*&v *** n® n<Lseda več blebetanju g1_^waarjev. Napredni prijatelji Oo	reakcionarne gonje in
'toilh a raalcr'nlcu}*}o vse načrte ^ ^ Tadl dosegli v evropskih ^ *w.	demokratičnih vlad
i^**to njih reakcionarne to fs-fezlme.
?lsnlk revi le «Nsw Stateaman •°n» Je zapisal, da si reak-
cij«. želi spremeniti sedanje demo--kratične vlade v vzhodni Evropi, da bi se tjakaj mogle vrniti diktatur« maloštevilnega razreda in da bi se začela nova doba prelivanja krvi in vojn. Predsednik Slovanskega kongresa ZDA Krzicki je izjavil, da balkanske ljudske vlade ne ustvarjajo vtisa »demokracije*, kakrSna vlada v Grčiji, kjer je večina državljanov oropana pravice sodelovanja pri volitvah. Dejal je: «Na<i politiki ne razumejo novega napredka v svobodi v balkanskih deželah to gre«e z istimi napakami kot pred vojno.*
Intervencija reakcionarjev proti demokratičnim vladam v raznih ev. ropskih deželah, ki se lzvriuje pod krinko borbj proti totalitarizmu, ima Se drup cilj. Ta cilj je nesloga v taboru ZN, naščuvati nekatere
države ali skupine držav proti drugim in sejati seme nove vojne.
Zaradi tega s« morajo prijatelji miru odločno upirati reakcionarnim spletkam ln klevetam proti resničnim demokracijam vzhodne in jugovzhodne Evrope.
Sirija In Libanon zahtevala umik tujih čet
London, 5. APP. — Sirijska in libanonska delcgacija sta predložili glavnemu tajniku ZN Trygve Lie-u vlogo, ki pravi, da prisotnost francoskih ln britanskih čet v Libanonu ni vsi potrebna, kajti vojna j« že končana, pač pa lahko povzroči velike težave. Nota zahteva, naj vprašanje proučuje Varnostni svet.
Ta korak je presenetil ZN, zlasti pa francosko in britansko delegacijo.
Zakaj »poljska armada” v Italiji se ni demobilizirana
Moekva, 5. - Tass — Diplomatski opazovalec «Pravde» piše:
Inozemski tisk govori o velikih manevrih, ki jih je zabela v bližini Ancone v Italiji takozvana «Polj-ska armada* generala Andersa.
Kakšen. Je cilj teh manevrov, komu so potrebni, proti komu so naperjeni? — Za vsemi temi vprašanji je treba postaviti vprašanje. Trenutno so vse armade v stanju demobilizacije ln zmanjšanja svoje efektivne sile. Kar se tiče (poljske armade* generala Andersa, noče cul-tl demobilizirati, niti znižati svojega števila ter ostaja &e vedno v vojni pripravljenosti. Kdo jo ogroža? Saj vendar ni poklicana, da bi se borila proti revnim italijanskim kmetom, ki jim Andersovl tovariši v orožju kradejo koko&i im drugo.
«Andersovo armado* hranijo in vzdržujejo njegovi zaščitniki, ki bi radi ohranili temelje za armado poljske fašistične emigrantske klike. Angle&ki to ameriški tisk o tem odkrito govorita. Ustanove la Usti,
Britanski parlament kritizira Bevina
London, 5. INS. ■— Zunanje politična skupina laburistične stranke se Je sinoči sestala na sejo, ki je posledica spora med sprednjimi in zadnjimi klopmi laburistične stranke v parlamentu glede imenovanja Cadogana kot stalnega britanskega predstavnika v Varnostnem svetu Združenih narodov.
Pokazali so se veliki razločki v mnenju v vrstah laburistične stranke glede zunanje politike. Ena izmed skupin je močno kritizirala B;vina, ker čuti, da bi se britanska zunanja politika morala mnogo tesneje približati SZ. Druga skupina si želi, naj Britanija pozitivno vodi socialističn« dežele, zlasti v zahodni Evropi ln je razočarana, ker Bevln ni pod vrel potrebnih sprememb v zunanji politiki, niti zavzel socialistične linije v primeru Španije ta Grčije.
ki so obstojali v Londonu pod begunsko poljsko vlado žalostnega spomina, niso prenehali s svojim delovanjem. Se sedaj vodijo zlonamerno propagando proti miru v Evropi, proti zakoniti polj«ki vladi, proti poljskemu ljudstvu. Nekatere razbitine poljskih fašistov uživajo gostoljubje v Veliki Brita-nji to ZDA. Zloglasni »general* Bor-Komarowskl je pristal-na potvarjanje zgodovine v reviji «Rea-ders Digest*. Zdi se, da ta zločinec še ne misli, da je njegovo izdajalsko poslanstvo končano. Se nadalje razširja laži in kleveta Rdečo Armado.
Britanski «Observer» vidi neposredne zveze med delovanjem poljskih emigrantskih organizacij to Anderaovo «armado* na eni strani, in med terorističnim dedovanjem poljskih fašističnih gangsterjev na drugi strani. Ta list Je pisal, da so se nekateri Andersovi častniki tajno spadali spustili na Poljsko.
Prav tako se Je Izvedelo, piše list, da J« neki visoki častnik armade generala Andersa, ki Je prispel v Varšavo v tajni misiji, pobegnil pred aretacijo*.
To meče nekoliko luči na »borbeno vežbanje* Andersovlh tolp pri Anconi. Cudo bi bilo, ko ne bi opazili, da predstavljajo spletke take vrste neposredno nevarnost za splošno varnost.
Načrti teh pustolovcev so povzročili bojazen nekaterih britanskih listov. Tako Je pisal list «New Sta-tesman and Nation*: »Mislimo, da bi spodnja zbornica, morala preiskati odnose med britanskim ministrstvom ln armado generala Andersa v Italiji. Želeli bi vedeti, iz kakSnega namena te čete niso še demobilizirane.... Obstajajo osnovani razlogi za mnenje, da general Anders vzdržuje radijske zveze, ki so obstajale med vojno a poljsko »domačo armado*, sedaj « fašističnimi elemefti na Poljskem.
Ta vprašanja morejo biti končno rešene.
log politične komisije narodne skupščine je predsednik republike Zoltan Tildy imenoval dosedanjega predsednika narodne skupš&ne Nagy Ferencza za ministrskega predsednika in mu poveril nalogo sestave nove madžarske vlade. Nato je parlament na predlog ministrskega predsednika Imenoval vlado v njeni stari sestavi. Vsi-člani vlade so že prisegli. Po zaprisegi je predsednik republike sprejel mi-
London, 5. Unipress. — Namestniki zunanjilh ministrov ZDA Velike Britanije, ZSSR in Franclje so dane« obnovili svoje razgovore o italijanski mirovni pogodbi.
Obveščeni krogi pravijo, da bodo proti koncu tega tedna prlčJll podrobno razpravljati o italijansko-ju-goslovanskem obmejnem vprašanju. Izdelano bo skupno poročilo, ki bo
Razgovori o mirovni pogodbi
-i Italijo
ki bo po ogledu položaja prinesla dokončne predloge.
Ko bo ta komisjja spet v Londonu, bodo namestniki predložili svoje priporočilo zunanjim ministrom, ki bodo vključili spremembe, kot si jih žele, v načrt za mirovno pogodbo. O tej mirovni pogodbi bo razpravljala mirovna konferenca 21 narodov v Parizu, ki se bo verjetno pričela 15. maja.
Po tjh razgovorih bodo ZDA, ZSSR, Velika Britanija ln Francija določili končne pogoje italijanskega miru.
Komisija bo verjetno pripravljena na odhod v Julijsko krajino proti koncu prihodnjega tedna. Doslej Je znano ime samo enega člana, Am"rikanca Philipa Mesely-a, toda Izvedelo se je, da sta Velika Bri-tanja ln Franclja že določili svoje predstavnike.
Namestniki zunanjih ministrov bi ss morali sestati že včeraj, toda razgovori so bili preloženi.
n istrskega predsednika, nato pa služilo kot vodilo za obmejno ko-člane vlade.	J	misijo,	ki	Jo	bodo	poslali v Trst in
Čestitke PHO maršalu Titu
Predsedniku nove ustavne vlade LFRJ maršalu Titu:
Z druge seje Pokrajinskega narodno osvobodilnega odbora ea Slovensko Primorje in Trst, ki se vrSi 2. 1. 1946 v Trstu, in ob priliki ko so narodi Jugoslavije sprejeli novo ljudsko ustavo in ko so pod Vašim predsedstvom dobi. li svojo prvo ustavno ljudsko vlado, ki je resničen demokratični izraz volje, moči in odločnosti vsega ljudstva Jugoslavije, Vam poMljamo svoj 6 tople čestitke.
V tem dogodku vidimo novo zmago demokracije, novo pridobitev na poti za utrditev miru in demokracije v tem delu Evrope, nov dokaz moči svobodne volje ljudstva. V tem dogodku vidimo predvsem ponovno utrditev tistih sil, ki so ves čas osvobodilne vojne pod Vašim vodstvom pomagale ljudstvu Julijske krajine v boju za uničenje fašizma in za uresničenje njihovih pravičnih nacionalnih zahtev. Ljudstvo Julijske krajine in Trsta je mnogokrat Izrazilo svojo odločno voljo po priključitvi k federativni LRJ, zato je z vso odločnostjo sodelovalo v diskusiji o projektu tiste ustave, ki je danes končno postala dejstvo, postala priznan osnovni zakon FLRJ. V Vas in v Vaši vladi ter v sprejemu ustave, ki, jo je naše ljudstvo sprejelo kot svojo, vidi ljudstvo Slovenskega Primorja in Trsta garancijo, da bodo izpolnjene njegove odločne zahteve in Vam zato v njegovem imenu izražamo svojo hvaležnost za Vaše veliko delo, Id ste ga izvršili. Odločno izjavljamo, da bomo šli z Vami po pola, ki sto jo začrtali v času junaške narodno osvobodilne vojne, tudi v prihodnosti, ko se bije in se bo bila odločilna bitka za utrditev pravičnega miru in pravičnih meja med novo Jugoslavijo in Italijo.
Delo raznih odborov organizacije ZN
London, 6. VZN-BBC. — Vč?raj so se v Londonu nadaljevala dela raznih odborov Združenih narodov, Vojaški štabni odbor Je imel svoje prvo tajno sejo. Seje so se udeležili visoki častniki petih vel;sil. Pričakujejo, da ss bodo predstavniki drugih držav udeležili teh sestankov vsakikrat, ko se bo pokazala potreba.
Za predsodnika vojaškega &tab-n;ga odbora, ki je dei Varnostnega sveta pri organizaciji Združenih narodov, so izvolili britanskega admirala sir Henry R. Mooreja.
Čudni pogoji De Casperija za delovanje Italije z Jugoslavijo
Tanjug. — Danabija I* objavila uvodnik pod Ce	<0udni	pogoji gospoda
*	a<>^el(yvanie Italije
v kattr«m piA» o v* Kaa9^antu korumlte v
I ** ram}iiato V **»<*&»* italijanskega imperiafr litPonounem ma»uin.j»nju Ju-ty kr*Hno in Trsta.
** h p<>gie^u*i — »Borba* fcon*u2. **** v*#w4 govorniki v tifc * Wwt ministrski prcised-#n°m* nedvomno najener-fltb, T* Gleds vpraianja raemd-®°*Pod »	** J^l/otlavijo je
popolnoma odkrito j * trenutni program italijan-P°Ino P®rtal!stov. Ta program po-toglaSa » programom ita-•ueto^f0 lwPertoM«n« po prvi fcl ‘ vofai v letih X91B in 1»»0, prvi kow* naproti na irn,nir*,n^omu Mussolinijev*-Bonomi je tudi i&
N*»ln Ob0ho	da »o
’,rijiK.V<t,u>ke bte v delu SuHi»kc •1^. > Mfrai, »o te Sete v jugo-r>^obk,K Pokrajinah, ki «o jih °em> ****** krtev.»
^	nato n« kaj pogo-
*»kus00v0ra De Oasperija, ki je <tt, « opravičiti italijanske <*>•-»oij-° ‘KUuhijtnjU jugoslovanskih *» Jr, * *•#<> italijanski vlad« V ^ * Jugoslavijo.
L »Ono!	T*Mjo M vso n/*-
N>4HaM **>faiisti6no ebirko in '°*ite,.	stremljenji kot
*P°Mtlke miru, je De Ga-“ »monti pogoje, porf
terimi si predstavlja sodelovanje s Jugoslavijo. De Gasperi ji p rimal, da ima Jugoslavija « narodnostnega stališča tpravioo, da zahteva popravek svoje meje*, toda takoj je dodal, da je jugoslovcmslco-lta-Hjansko mejo vzpostavil mir v Ra-pattu 1010.*
V tej zvezi, poudarja tBorba». da je bil pakt jugoslovanskim narodom vsiljen tn opozarja De Gasparija na dejstvo, da je v vmesnem lasu Italija igrala vlogo krutega napadalca proti Jugoslaviji.
V zvezi s predlogom De Gasparija o rešitvi jugoslovansko-itali-/anskega problema na temelju WiU sonove orte, poudarja *Borba>, da bi ta črta, M je posledica mešetarjenja vslesil po priH svetovni vojni na škodo neodvisnosti in svobode jugoslovanskih narodov, pu-»tila Italiji velike dele jugoslovanskega ozemlja, med njimi najveejl del Istre, celotno Slovensko Pr* morje s Trstom, Beneško Slovenijo itd. De Gasperi j« poudarjal italijansko pripravljenost za gospodarsko (n trgovsko sodelovanje s Jugoslavijo in izjavil, da bi »bila Italija pripravljena demilitariziran Pulj, toda pod pogojem, da stori Jugoslavija isto s Kotorjem in pod pogojem, da bi popolna neodvisnost Albanije jamčila varnost in ravno-ttije sil na Jadranu.*
B takimi absurdnimi pogoft, poudarja * Borba*, poskuiajo italijanski krogi spremeniti vloge, znebiti se poloiaja poraienega napadalca, kf mu bodo m4roun4 pogoji <Hkti
Spletke španskih monarhistov
Svetovna reakcija podpira monarhijo, da preprečil obnovitev demokratične španske republike
ni, in prevzeti poloZaj onega, ki narekuje mirovne pogoje.
Kar se tiče italijanskih skrbi za neodvisnost Albanije, poudarja tBorba*, da je Italija, ki je Albanijo zasužnjila, najmanj upravičena, da ji take skrbi rojijo po glavi.
tBorba* zaključuje, da bo vzpostavitev dobrih odnosajev in sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo zelo težavna vse dotlej, doMer italijanski uradni krogi ne priznajo italijanske odgovornosti za napad na jugoslovanske narode ter za zlow čine in opustoienje v Jugoslaviji,
«Jugoslovanski narodi niso dali tako velikih žrtev v borbi proti ita-hjanskim osvajalcem zato, da bi mešetarili z bivSim napadalccm, za to, kar je neizpodbitno jugoslovansko in do cesar ni rila pravice nihč: drugi kat Jugoslavija.
Temeljni interni in pravice jugoslovanskih narvdov, formulirani v zahtevi po priključitvi Julijske krajine s Trstom k Jugoslaviji, niso naperjeni proti interesom italijanskega ljudstva. Imperialisti na drugi strani Jadrana s svojimi alarmantnimi parolami o obrambi »o-grajenega italijanstva Julijske krar jine* dejansko branijo samo svoje sebične grabeiljive interese, s katerimi nima Italijansko ljudstvo niv skupnega. Zgodovina je dokazala, da zelje italijanskih imperialistov niso katastrofalne samo za mir na s\<etu, temveč v prvi vrsti za italijansko ljudstvo.
Spoznanje tega zgodovinskega dejstva bo pomagalo italijanskemu ljudstvu preprečiti, da n« bo Italija zaSla na nevarno pot imperies-listibnega pustolovstva, kamor jo vlečejo faiistlčni ostanki v deieli tor njihovi kapitalistični in arisfo-kratski pokrovitelji.*
Dnevni komentar Jermasova v moskovskem radiu:
Živahnost, ki vlada te dni v taboru španskih monarhistov, privlačuje pozornost tiska ln političnih krogov v Londonu, Parizu in Lisbo. boni. Očividno Je, da obstojijo med Španskimi monarhisti v Ženevi ln v portugalski prestolnici neposredne zveze.
Poskušajmo razčistiti španski problem. Pred dnevi Je pretendent na Španski prestol Don Juan Bour. bonski odpotoval z letalom iz Ženeve v Lisbono. Med potovanjem se je ustavil v Londonu in ob trenutku svojega prihoda se je sestal s glavnimi eksponenti ln podporniki one monarhije, ki Jo Je vrgla revolucija leta 1931.
Agencija «Reut?r», ki je navadno dobro informirana o vsem, kar se dogaja v taboru Španskih monarhistov, je poročala lz Ziiricha, da pričakujejo po prihodu Don Juana v Lisbono razglas, ki bo energično zahteval odstop Franca, da bi bila Španija rtžena pred nevarnostjo nove državljanske vojne.
Tako razvijajo monarhistični reakcionarji svoje tajne spletke, da bi podedovali goapodstvo nad iranskim narodom od falangistlčnega rt^ima, ki ga Je vzpostavil Franco s pomočjo Mussolinija in Hitlerja ln s podporo Španske reakcije po zaslugi slovite politike ne vmešavanja.
Znano Je na primer, da so med pogovori v Zcnevl, »panski monarhisti razpravljali o dveh možnostih, da pridejo Bourboncl na prestol. Prva možnost je računala % odkritimi pogajanji s Franoom ln vzpostavitvijo monarhije z njegovim pristankom. V tem primeru bi ae fašistični režim čisto enostavno zakrinkal.
Toda Don Juan Je mu en ja, da bi podobna reorganizacija morda ne bila priznana ln zato se Je odločil, zateči se k zvijači • predlogom, da Je treba Francov režim zamenjati z monarhijo a dvorskim udarom, ki je v Španiji tradicionalen, s pomočjo generalov in s podporo takozvanih konservativnih krogov.
Španska monarhija, ki Jo hoče fašistična reakcija postaviti na oblast, Jo bila ukinjena v revoluciji leta 1931 ln vse sile so priznale re-
Piemiei Attlee:
MOS-u za Trs«
AngleBki predsednik vlade je sprejel Va*o braojavko z dne 81. decembra 1945., s katero sto mu izrazili najboljie ielje MOS-a u Trst.
Kot viSjega angleikega častnika za civilne zadeve v Julijski krajini so me prosili, naj Vam sporočim zahvalo g. At tlee-Ja za Vaio iskreno poslanico.
H. P. P. Robertson, polkovnik, namestnik višjega častnika za civilne zadeve.
publiko. Naj bo kakor si bodi, Don Juto nima nobene pravice na španski prestol ln to tem manj, ker so se tudi monarhistični krogi močno kompromitirali s sodelovanjem v Francovi vladi. Sedaj stopajo v nasprotje s Francom samo zato, ker to ustreza načrtom svetovne reakcije, ki Je pripravljena podpirati monarhijo, da ni bi prišlo do obnovitve demokratične Španske republike.
Francova Španija je fašistično gnezdo. Čiščenje tega gnezda je potrebno za vzpostavitev trdnega miru. Ce pa poskubajo bivSi Francovi pristaši, monarhistična klika, obnoviti monarhijo, da bi tako ostali na oblasti, ni to na noben način v skladu z demokratičnimi težnjami španskega ljudstva. Špansko ljudstvo vodi zadnje dni borbo proti faSlzmu, toda reakcija in monarhisti ga poskuiajo odvrniti s poti ir. od cilja s pomočjo spletk Don Juana ln krogov, na katere se naslanja.
Iran zahteva Bshreinsks otoke
Teheran, 5. Tass. — List «Mar-dom* je objavil resolucijo odbora »Fronte svobode*, združenja demokratičnih Irancev, glede Bahrein-aklh otokov.
V Imenu iranskega ljudstva se tFronta svobode* obrača na glavno skupščino ZN z Izjavo, da iransko ljudstvo zahteva svojo znko-nlto pravico do Bahreinskih otokov, ki so neločljiv del Irana ln ki so bili mnoga leta predmet britanske agresije.
Odbor »Fronte svobod«* odločno zahteva prenehanje nezakonite intervencije Velike Britanije v zadevi Bahreinskih otokov in zahteva od vlade Ghavam es Sultaneha, naj predloži to vpraSanje Glavni skupščini ZN v pretre*. Vse Iransko ljudstvo bo podpiralo ministrskega predsednlya Ghavam a es Sultaneha v tej zadfvi.
List »Nedade Haklkat* Je objavil
članek, ki pravi, da Je priSel čas, da se predlogi Glavni skupščini ZN in Varnostnemu svetu vprašanje vrnitve Bahreinskih otokov Iranu.
Perzijski ministrski predsed nik bo potoval v Moskvo
London, 5. (VZN). — Poročila ki so danes prišla Iz Teherana, pravijo, da bo perzijski ministrski predsednik Sulthaneh potoval Moskvo skupno s perzijsko delegacijo. Perzijskega ministrskega predsednika bo sprejel Stalin. Pričakujejo, da bo delegacija odpotovala iz Teherana prihodnji četrtek.
Dr. HrnjtevIC Javni tožilec FLRJ
Beograd, 5. - Tanjug — Na včerajšnjem zasedanju Ljudske ekupt'ine FLRJ je bil Izvoljen dr. Josip Hmjčevlč za javnega tožilca FLRJ in polkovnik Mirko Krdžič za predsednika vojaškega sveta vrhovnega sofiH-Ta.
Zvezna skupščina je sprejela zakonski načrt, ki pooblaiia jugoslovansko vlado izdajati odloke o vprašanjih narodnega gospodarstva ter zakonski načrt o začasnem finansiranju državnih potreb.
Dom narodov Je odobril zakonski načrt o ustanovitvi odbora za agrarno reformo in kolonizacljlo ter zakonski načrt o zabiti jugoslovanske lastnine, pravic in interesov v inozemstvu.
Pomoč otrokom
Niš, B. Tanjug. -- Po iniciativi AFZ Nil se Je vrSila konferenca vsTh organizacij in armade za sprejem pokroviteljstva nad otroškimi domovi. Borci so se obvezali, da se bodo odpovedali svojemu mesnemu obroku ter delu sladkorja in masti.
Strokovne zveze bodo pomagal; pri organizaciji domov, učenke v poklicnih Šolah pa bodo Šivale obleke za otroke.
LONDON. Spodnja zbornica Je bila obveščena, da bo obrok masti v Veliki Britaniji ponovno skrčen in da se bo obrok kruha povrnil na najtežje vojn? čase. Skrčenje se bo izvršilo sredi marca.
MOSKVA. Po sploSnlh podatkih o elektrifikaciji Sovjetske zveze Je razvidno, da Je v preteklem letu pričelo obratovati 1472 novih, podeželskih elektrarn, s skupno kapaciteto 66.337 kilovatov.
MEXICO CITY. Dne B. februarja se je pričela v Mexlkl splošna stavka.
MOSKVA. Končana so d« la v daikesansklh jeklarnah ln železarnah, ki stoje 1.800 m visoko na Kavkazu. Nove tovarne bodo oskrbovale z ielezom ln Jeklom Georgijo, Armenijo, Azerbajdžan in Severni Kavkaa
LONDON. Za novega angležkega veleposlanika v Moskvi Je bil imenovan Patterson.
BUDIMPEŠTA, Nova madžarska vojaka bo Stela 25 do 30.000 mož ln 1800 častnikov.
BERN. Švicarski zvezni svet Je sklenil podeliti volivno pravico ženskam.
KAIRO. Prvi transport 12.000 poljskih častnikov in vojeJtov, ki so se priglasili sil repatriacijo, bo v sredo odpotoval iz Egipta. Po načrtu bo do kanca marca odpotovalo 60.000 Poljakov.
LONDON. Delegati velike peto-rice na sasedanju Združenih narodov so se sestali v uradu zunanje-ga britanskega ministra Bevina, preden j« varnostni svet ponovno pričel razpravljati o r/doiaju v Grčiji.
Dolga je veriga zločinov...
20.12.1920, ko Se ni bilo fašizma:
sta bila vdrugič razdejana tiskarna in uredništvo « Edinosti*
Krik žrtev, ki so jih iivs pahnili v platnene, jih ni oviral pri ror panju njih imovine.	.{.-Vr>y
- -K
PODBELA. Leta 1943 so Italijani aretirali 5 oseb, In sicer Augustina Marcola, Antona Marcola in Marta Redalongi, Id so jih odvedli v zapor v GradiSko in nato internirali v Kalabriji, Elijo Marcola Alojzija Cusin, ki so ju ravno tako internirali v Kalabriji. V letu 1042-43 so pričeli Italijani mobilizirati mladoletne fante. Mobilizirali so 23 fantov, ki so jih odpeljali v kazenske bataljone «Battaglioni speciali* v Aquilc, in na >. V marcu 1944 so prlžle v vas italijanske edinice. Pripel ja'jih je v vas izdajalka Karla Uriič iz Borjane, ki je izdala, da je v vasi bolnica. Zažgali so gospodarsko poslopje Jožefa Cusin. Ob tej priliki so oplenili enega posestnika.
V marcu 1944. so Nemci aretirali 6 oseb, in sicer: Milko Kramar, ki so Jo nato internirali v Nemčiji. Milko Kramar (ni istovetna s prejšnjo), Henrika Kramar, Julko Kramar, Mihaela Kramar in Marijo Kramar, ki so jih odvedli v goriške zapore. V novembru 1944. so pribil Nemci v vas, sklicali vse ljudi, jih zadržali na sredi vasi ln med tem ropali po hlaah. V letih 1944-45 so Nemci in domohranci večkrat prišli v vas, plenili in poškodovali razna posestva.	~ ^ <
VRSNO. Leta 1943 so Italijani ustrelili Maksa Skočir, aretirali pa so sledeče: Jožefa Gregorčič-a, ki so ga nato internirali v Frossinone, Franca Skočir, Marijo Podbreiček im Franca Bric, ki so ga internirali v Nemčiji, kjer je umrl.	•
V letu 1942-43 so Italijani mobilizirali 23 mladoletnih fantov in jih odpeljali v kazenske bataljone «Battaglioni speci alb
Leta 1943. so Nemci ob priliki ofenzive proti NOV pridrveli v vas, terorizirali prebivalstvo in ropali. Ob tej priliki so oplenili 10 posestnikov. V letu 1944. so Nemci ob priliki borbe s partizani ujeli dva partizana, ju nečloveško mučili in nato odpeljali v tolminski zapor. Maja 1944. Je nemška policija, ki je prišla iz Trsta, obkolila vas ter z zažigalnimi bombami ln minometi požgala pst stanovanjskih po slopij in štiri gospodarska. Prizadeti oo sledeči: Franc Gregorčič Ivan GabrASek, Marija Sivec, Franc Savli, Jakob Kutin, Franc Ki -tln, Roza Skočir in Ivan Sivec. Junija 1944. so prisil v vas domobranc in ropali. Dvema posestnikoma so pobrali živino la razne premičnin r. V letih 1944-45 so Nemci mobilizirali za prisilno džlo na utrdbah 14 oseb, ki so morale delati do poraza Nemčije.
LADBA. V letu 1943 so Italijani ustrelili Franca Miklavič, Jožefa Uršiča in Franca Kunc. Aretirali so 25 oseb, in si. cer: Alojzija Gabršček, Ivana Koren, Albina Fon, Ivana #tums Antona Bajt, Rudolfa Koren, Franca Koren, Antona Koren Janeza Fon, Jožefa Mikluš, Ivana Fon, Jožefa Miklavič, Ano Sturm, ki so ostali več mesecev v zaporu; Ivana Fon (ni isto veten s prejšnim) Jožefo Miklavič, Ivana Šturm, Ivana Fon (k se je bil vrnil iz internacije), Ivana Koren, Jožefa iavii, J«> žefo Fon, Ivana Sovdat, Marijo Pajk, Rozi Fon, Ivana Sovd i -(ni istoveten s prejšnim) in Ignaca Krajnc, ki so jih odvedi v zapor oziroma v Internacijo v Italijo ali Nemčijo.
' V letu 1943 so italijanski orožniki, poleg že prej navede nih Ignaca Kranjc in Ivana Koren, aretirali še Ivana Pintar Mirka Gabršček in ju odpeljaU v kobariški zapor, kjer so jv pri zasliševanju nečloveško mučili. Po štirih dneh so ju izpustili. V februarju 1943 so prišli iz Kobarida in Tolmina italijar. ski vojaki, da napravijo pohod na partizano. Streljali so p' vasi s puškami in metali ročne bombo. Nato so sklicali vs^ moške sredi vasi, jih spravili na kamione in jih odpeljali v zapor. Isti dan so ustrelili tri aktiviste, ki so bili skriti na sc niku. Nato so dali požgati vsa gospodarska poslopja, ki so bi la v va,s< in na bližnjih senožetih. Zgoreli so seniki sledefiir posestnikom: Ivanu Sturm, Jakobu Ivančič, Francu Mikluf Francu Berginc, Ivanu Koren, Ivanu Pintar, Ignacu Kunc, 1 vanu Fon, Francu Sok, Francu Kunc, Ivanu Uršič, Ignacu Ur. šič, Albinu Fon, Ivanu Sovdat, Mariji Gabršček, Kristini Savi' Francu Gomilšček.
Leta 1943 so Italijani prisilno mobilizirali 20 mladoletni fantov. Odpeljali so jih v Kobarid, po dveh dneh pa v kazen ske bataljone (Battaglioni speciali) v Arezzo, Carsano itd.
Novembra 1943. so Nemci pri ofenzivi proti NOV na poti čc: hribe požgali na planini Vrh 12 gospodarskih poslopij. Prizadeti s bili naslednji: Ignac Kranjc, Ivan Sovdat, Ivan Uršič, Janez Kore;-Alojzija Sovdat, Janez Sovdat in Jansz Sturm..
Leta 1944. so Nemci aretirali 10 oseb ter Jih odpeljali v lnternr cijo v Nemčijo. Aretirali so sledeče: Ivana Sovdat, Rudolfa Ivančk Francko Ivančič, Katarino Pintar, Ano Ivančič, Valerijo Ivančič, Kf-tarlno Kranjc, Ano Kranjc, Francko Sovdat In Amalijo Koren. Prv štiri se do sedaj niso vrnile iz internacije.
V letih 1944-45 so Nemci in domobranci v večkratnih pohodih vas oplenili razna posestva in prizadejali veliko škodo.
LIBUSNJE. V junija 1943 so Italijani aretirali Vladimir j Gregorčič, ga odpeljali v kobariški oziroma videmski zapor i ga nato prisilno mobilizirali. V letih 1941-42-43 so Italijani pr silno mobilizirali 19 moških, med katerimi tudi nekaj mlado letnih fantov. Poslali so jih v kazenske bataljone v Aquilr>
Maja 1944. so Nemči aretirali Maksa Kurinčič in Jožefa Kuri: -čič, Ju odpeljali v goriške zapore ter nato internirali v Nemčijo, oč kod»r sta se vrnila v letu 1945. Leta 1943. so Nemci ob priliki ofet. zlve proti NOV pridrveli v vas, terorizirali prebivalstvo in ropali. ‘ letu 1044-45 so Nemci odgnali na prisilno delo v utrdbah 14 ose', ki	so moral« kopati	Jarke do poraza Nemčije.
LOGJE. Leta	1943	so Italijani aretirali 20 oseb, in	sicei
Antona Dugon, Antona Rosič, Rudolfa Rosič, Antona Rosič (r istoveten s prejšnim). Zadnja dva so nato prisilno mobilizira; Naslednje pa so po aretaciji internirali v Krminu: Dominil. Terlikar, Stanka Lavrenčič, Franca Lavrenčič, Mirka Lavre; čič, Jožefa Lavrenčič, Rudolfa Lazar, Franca Lazar, Dominil Rosič, Petra Cenčič, Stanka Lavrenčič (ni istoveten s pre šnim), Benedikta Rosič, Franca Terlikar, Mirka Rosič, Anto’ Rosič (ni istoveten s prejšnim), Maksa Lavrenčič, Jožera Ter, kar.
V letih 1942.48 so	italijanski orožniki prisilno mobillzir
li 30 fantov ter jih	nato	odpeljali v kazenske bataljone v	Aon
lo, na Sardinijo in drugam.
Leta 1944. so N‘mci povzročili smrt dveh oseb. Matija Lavreni je umrl ob priliki nemškega zračnega nipada, Nemci pa so obe? Dominika Rosič. Poleg tega so aretirali «ledečj osebe: Perdinan-’ Rosič, Julko Rosič, Amalijo Rosič in Suzano Rosič ter jih nato i. tornirali v Nemčijo. V februarju 1944. so Nemci bombardirali ve in poškodovali hiše Antona Terlikar ln Pavle Marcola. Februar 1946, je prišla v vas kozaSka edlnica Iz Stupce ob Nadiil ln opleni'-8 posestnikov.
JEZERCA. V letu 1943 so Italijani aretirali Jožefa Skr čir in ga odpeljali v \1demske zapore. V letih 1942-43 so It? lljanl prisilno mobilizirali 12 mož in mladoletnih fantov ter j odpeljali v kazenske bataljone: v Aquilo, Arezzo ln drugam.
Novembra 1943. so Nemci ob ofenzivi proti NOV pridrveli v vi.; terorizirali ljudi in ropali. Izropali so 6 posestev in požgali gosp' darska poslopja naslednjim: Jožefu Kokošin, Ceciliji Skubin, Franc Bizjak in Mihaelu Ivančič. V Mih 1944-48 so Nemci' in domobran na v«<Skratnih pohodih skozi vas grozili ljudem z aretacijami ln Topanjem prizadejali veliko Škodo. V Istem času sd Nemci mobilir rali večje število oseb za prisilno delo pri utrdbah. V februarju 19 so Nemci aretirali Jožefa Skubin ln ga odpeljali v gor iški zapor t> ga tam ustrelili. Ob Isti priliki so aretirali tudi Rudolfa Ivanci ga internirali v Nemčijo, od kodir se je vrnil v avgu*tu istega H
PRIMORSKI DNEVNIK
6. februarja 19^
Naše meje morajo biti tam( kjer leže kosti naših borcev
Neprenehoma prihajajo resolucije goriškega ljudstva, ki a tako neomajnim zaupanjem pričakuje pravično rešitev državne pripadnosti Julijske krajine in Trsta. Resolucije so naslovljen« na vodjo jugoslovanskega odposlanstva v Londonu pri Organizaciji Združenih narodov, tov. Edvarda Kardelja, kajti v njega, kot odločnega čuvarja naših teženj ln pravic, so vprti v teh dneh pričakovanja pogledi vsega primorskega ljudstva.
Pismo iz vasd Petrovno se glasi *Ljudstvo vaii Petrovno pozdrav, lia Vos in preko Vas vse ostale člane delegacije ter Vos naproia, da sporočite naie ieije in zahteve predstavnikom vseh svobodoljubnih sil sveta, M so shrani v .Londonu.
Zahtevamo, da se nam priznajo pravice, M so nam jih odvzeli. S krvjo smo napisali, kje so naie meje tn na ruievinah naie Primorske smo izglasovali plebiscit ga pripadnost k ljudski republiki Jugoslaviji. Neitetokrat smo povedali vsemu svetu o nali junaiki borbi tor izpričati, da za nas ni življenja izven nove Jugoslavije,
Vse zaupanje imamo v Vas, tov. Kardelj, in prepričani smo, da ne boste dopustili, da bi tuja roka gospodarila nad nami.
Danes prisegamo na ruievinah naie tako teptane Primorske in na ffrobovih naiih junakov, da ne odnehamo, vse dokler ne bo ulivala svobode poslednja kota naiih planin in ravnin v domovini Jugoslaviji.
Naša vas je zaleta delovati v narodno osvobodilnem gibanju le leta 19’,t. Od 19iS J. dalje je vstopilo v NOV 19 borcev prostovoljcev; imamo 3 ranjene, $ sta padla kot borca, t kot talca. Imeli smo S internirance, od teh je 1 umrl v internaciji. Delati smo vsi z vsemi mo Irmi, da M si končno priborih popolno svobodo.
Pismo lz AJbeJ tBorili smo se vsi, fantje in molje v vojski, dekleta na terenu. Mirne bunkerjev in zaved smo nosili poito in obvestila, matere so kuhale in prale partizanom. Naia vas, ki iteje H hil tn je imela vedno sovraino postojanko, je dala od leta 194S. *9 prostovoljcev v Narodno osvobodilno vojsko; » sta padla,
4 so bili ranjeni, 8 borcev le vedno sluli v J. A. — Interniranih je bilo IS vaičanov. Od teh so S umrli v nemikih taborilčih, padla sta t talca, t civilista pa sta bila ranjena. Pretrpeli smo veliko ikode zaradi bombardiranja. Kot fe trtvova-la nala vas. so Irtvovale vse vasi Slovenskega Primorja. Naie meje so tam, kjer so kosti in kri naiih borcev.
Vse irtve in nal« trpljenje nesme-jo biti zaman.
Vam priporočamo, da le nada/^oiRj tov. E. Kardelju, vodji jugoslo-eastopate naie telnje za priključi-1 vanske delegacije v Loodanu na-tev k FLRJ. To Vas goreče prosi-1 slednje pismo: mo, h er nas le vedno zatirajo če-
prav smo se toliko borili za skupno zavezniško stvar.
Trditev, da smo Se vedno nacionalno zatirani, utemeljujemo s tem, da nam na vsako zahtevo po naših pravicah odgovarjajo tu je Italija! Naši otroci morajo Se vedno posečati italijanske šole ali pa ostati doma.
Veliko upanja polagamo v Vaie delo in v zmago naie pravice., Naia sroa trepečejo v pričakovanju in prepričani smo, da bo pravica zmagala.
Baj nas zastopa eden najdosled-nejlih borcev za svobodo.
Pismo rudarjev lz Rajblja
Rudarji iz Rajblja so poslali podpredsedniku zvezne vlade FL-
«V teh zgodovinskih valnih trenutkih, ko tuje roke grabijo po napi dragi grudi se tudi mi rajbeljski rudarji tn vse prebivalstvo te vasi obračamo na Vas, tov. podpredsednik, s srčno leljo in proinjo, da zastopate tudi naie pravice.
Ze pol tisočletja koplje slovenski rudar v tem kraju. Ves ta čas so ga zatirali in izkoriščan.
Za časa osvobodilne borbe smo mnogo pretrpeli in irtvovall, toda vse te irtve bi bile stokrat poplačane, če bi dosegli to, kar želimo.
Vse zaupanje polagamo v Vas, tov. podpredsednik, ker smo prepričani, da boste z vztrajnostjo borca zastopali naie zahteve, da bomo tudi mi priključeni k nali materi FLRJ.
Pozdravi Iz Maribora:
SlAU ju za Julijsko krajino in Trs
v Trstu
Odposlanci Mestne skupičine Maribor, zbrani na svojem lestem zasedanju dne IS. januarja 1946., pošiljamo BIAU za Julijsko krajine tn Trst plamteče borbene pozdrave
Obljubljamo Vam, dragi tovariii da bomo zastavili vse svoje sile in nudili vso pomoč za uresničenje pravičnih zahtev primorskega In Ir laik e ga ljudstva po priključitvi k Federativni ljudski republiki Jugoslaviji.
Vztrajajte čvrsto v VaK pravični borbi, ki Je v skladu z določbo A tlantshe karte o samoodločbi narodovi
Z Vami Je ves slovenski, vsi Jugoslovanski narodi, vse svobodoljubno človeStvol
Živela SIAU za Julijsko krajina in Trsti
Živela julijska krajina s Trstom v Federativni ljudski republiki Jugoslavija
Naj Hvi JunaSko ljudstvo Julijske krajine «n Trsta!
Smrt faiizmu — svobodo narodu!
Uspehi ljudske oblasti v Coni B
Idrija
Iz TrbIZa so pisali
Prebivalci Trbiža so naslovili na podpredsednika zvezne vlade FLRJ tov. E. Kardelja, vodjo Jugoslovanske delegacije v Londonu, sledečo resolucijo:
«Sprejmite, tov. podpredsednik, toplo zahvalo za vse, kar ste storili za nas trbiike Slovence na konferenci za razmejitev. Obenem se
I. Kongres antifašističnih žena Julijske krajine
Antifašistke Julijske krajine in Trsta, Slovenke, Italijanke in Hrvatice se pripravljajo na svoj I. kongres, ki se bo vrHl '11.11.1946. v Trstu. Predkongresno delo je v polnem razma» hu. Vrše se razne konference in širfa zborovanja, na katerih postavljajo iene razne probleme, ki se bodo obravnavali na kongresu samem.
Zavedajoč se, da bo kongres postavil pred nje nove, telke naloge, izvajajo volitve vseh svojih odborov AFŽ od terenskih navzgor, da bodo tako prenovljeni odbori, sposobni izvrševati vse naloge.
Danes, ko odločajo o usodi 'Julijske krajine in Trsta, hofe spregovoriti tudi lena. Saj ima polno pravico sodelovati v obnovi in ustvaritvi trajnega in pravilnega miru, kot je sodelovala v borbi za osvoboditev.
Ljudska oblast ne bi bila ljud ska, če ne bi o svojem delu polagala računa samemu ljudstvu. Na zborih volivcev, na zasedanjih okrajnih skupščin, ljudstvo lahko presodi, že tovariii in tovarišice, ki jih Je izvolilo za svoje predstavnike, vrše delo v korist ljudstva, ali ne. Istočasno pa na iborlh volivcev in na zasedanjih okrajnih skupščin ljudje z nasveti pomagajo svoji oblasti.
Zadnjo nedeljo v Januarju se Je vrill zbor volivcev v Idriji. Mestni narodno osvobodilni odbor Je položil račun o izvršenem delu. Tov. predsednik Je podal splošno poročilo in podčrtal glavne naloge, ki jih mora v prihodnosti odbor reii ti. Kakor povsod, Je tudi v Idriji najtežja naloga ljudske oblasti, uspešno prebroditi gospodarske težave. »Gospodarske težave bomo ■rečno redili le, če bomo strnjeni vsi prijeli za delo Jn tiho prenašali vse težave, kakor smo jih takrat, ko smo krvaveli za našo osvoboditev* je dejal tov. predsednik.
Njegovemu poročilu so sledila poročila referentov, od katerih Je bilo najzanimivejše poročilo o obnovi. Odsek za obnovo Je obnovil 28 poslopij, med njimi tudi ljudsko fc'oJo. V preteklem letu sta organizaciji AFZ In ZMS naredili skupno 10.000 udarnikih ur pri odstranjevanju razvalin. Izvršili so pregled vodovoda ln ugotovili, da Je južni del mesta v zadostni meri preskrbljen a vodo. Ustanovili so obnovitveno in stavbeno zadrugo V mizarski delavnici so od Julija do konca decembra izdelali tisoč kosov razne hišne, šolske in pisarniške opreme. Med najpridnej&e mizarje so razdelili 22.000 lir nagrade.
Iz poročila odseka za socialno skrbstvo pa Je bilo razvidno, da je odsek podpiral 77 družin padlih borcev in družin borcev, ki so ie vedno y vojski. Ta odsek Je nudil podporo tudi številnim dela nezmožnim tovarišem in tovarišicam. Poleg denarja, ki ga Je v to svrho dobil odsek od okrajnega Izvršnega odbora, so znatno vsoto denarja darovali rudarji žlvosrebrnega rudnika. 250.000 lir so dali rudarji za vdove padlih partizanov, za zimsko pomoč vojski, za dečji dom «Janka. Premrla*, za šolske potrebščine učencem in učenkam, ter za podpore potrebnim. Poleg tega so rudarji 100.000 Ur, ki so Jih zaslužili z udarniškim delom, dali za prekop padlih borcev. S temi svojimi darovi so rudarji pokazali na eni strani veliko razumevanje in ljubezen do tistih, ki so darovali vse v borbi za osvoboditev, na drugi strani pa so pokazali vso pripravljenost nuditi čim-večjo pomoč ljudski oblasti.
Viden je hil uspeh tudi na prosvetnem polju. Idrija Je dobila ljudsko šolo, nižjo gimnazijo, strokovne šole, čipkarsko iolo in obrtno šolo. Polog tega pa so se vršili posebni tečaji za rudarske mojstre, nameš!ence in vajence. Velik uspeh na polju prosvete je za Idrijo pomenila otvoritev Ljudske univerze.
To so le glavne stvari, ki jih je Mestni NOO s pomočjo vsega ljudstva uspel izvršiti. Vsi Idrijčani se zavedajo, da jih bo le delo rešilo vseh povojnih težav in ustvarilo blagostanje in pogoje srečnejše življenje, zato so se trdno oklenili svoje oblasti ln upajo, da bodo v bodoče dosegli še večje uspebe.
Koprski okraj
V koprskem okraju pa so naredili pregled o Izvršenem delu od 1. maja 1945 do 1. februarja 1946, Iz tega poročila Je razvidno, da je odsek za socialno skrbstvo od maja do januarja izdal za redne in izredne podpore, za plačilo bolnic ter za živila revnim družinam nad 6 milijonov lir. Poleg tega je razdelil več stotov živil, nekaj obleke, poslal na počitnice okrog 180 italijanskih in slovenskih otrok, 46 otrok pa Je preskrbel v mladinskih domovih.
Veliko skrb za revno ljudstvo je pokazal tudi odsek za zdravstvo, ki Je v okraju organiziral že dva protituberkulozna dispanzerja, kjer
Obiščite t galeriji ..Trieste", Vlalo XX. Settembre St. 16 t Trstu, umetniško razstavo t prid partizanskih vdov m sirot
Je omogočen bolnikom brezplačen pregled in zdravljenje. Organiziral je ambulanto v Kopru, v kratkem pa bodo tudi po vaseh otvorili še pet ambulant. Zdravniška ekspedicija Jugoslovanske armade Je brezplačno pregledala in razdelila zdravila 4.000 osebam.
S precejšnimi težavami se mora boriti odsek za prehrano in preskrbo. Zaradi Morganove črte se ne more posluževati tržaškega pristanišča, na drugi strani pa Je bila lansko leto izredna suša in Je uničila skoraj vse pridelke. Kljub temu pa Je odseku uspelo preskrbeti zadostno količino hrane. V prejšnih časih Je bil za Koper velik problem preskrba drv za kurjavo ln lesa za Industrijo, sedaj pa Je drv dovolj ln to brez nakaznic. Kmetijski odsek pa Je razdelil med ljudstvo že precej glav živine za delo in za pasmo. Dva žlvinozdravnlka skrbi, ta v okraju, da se n« razširjajo med živino bolezni. Kmetje so od odseka prejeli tudi potrebno količino žvepla in modre galice za trte po normalnih cenah. Težje pa Je vprašanje gpMskrbe živinske krme, ker Je suSa skoraj vse uničila. Veliko delo Je opravil tudi odsek l Industrijo. V pričetku svojega dela Je Imel težave pri preskrbi surovin, zaradi tega tudi danes še ne morejo vse tovarne delati s polno kapaciteto. Tovarne konzerv v Izoli zaposlujejo nad 2.000 delavcev ln ribičev. Ladjedelnice dobivajo hrastovlno za gradnje lz Hr-vatske Istre. Ladjedelnica v Kopru le popravila na račun Mestnega odbora parnik, ki vozi v Trst. Komisija
Je v prostorih koprskih zaporov otvorila in povečala mizarsko delavnico, ki s polno paro dela za obnovo. Tam Je tudi mehanična delavnica za popravilo to varnih avtomobilov in strojev traktorske postaje. Tovarna mila. v Piranu dela s polno kapaciteto. S pomočjo posebnih topil dobiva tovarna maščobo iz oljkinlh tropin. V novembru je voda zalila premogovnik v Si-čiolah. Dela za izsušitev ribnika so v teku, težkoče so resne zaradi pomanjkanja električne struje. Pri reševalnih delih so z veliko požrtvovalnostjo pomagali vsi delavci, čeprav so pri tem tvegali svoje življenje. Pri obnovi porušenih vasi bo mnogo pomagala opekarna v Izoli, ki se že pripravlja za spomladanska dela. Po vaseh je veliko zanimanje za elektrifikacijo.
Pri obnovitvenih delih pa nastopajo ovire glede prevoza. Ta del Istre nima niti lesa, niti apna. S požrtvovalnim delom pa so kljub temu dovozili dovolj materiala. V sorazmerno kratkem času so popravili 66 stanovanjskih biš ln 25 šolskih poslopij. Dalje so popravili cesto Kozma-Koper-Piran, več cest v'notranjosti, mostove na Riž&nl, pri Kopru in nekatere manjše. Pri obnovi je precej pomagala mladina s svojimi delovnimi bataljoni. Tehnična baza pripravlja material ln načrte za začetek načrtnega obnavljanja požganih vasi.
Tudi v prosvetnem delu Je okraj pokazal viden uspeh. Ustanovljenih Je bilo 47 slovenskih osnovnih šol s 4.115 učenci. Slovenska gimnazija s 115 dijaki, ter dijaški dom, v katerem ima popolno oskrbo 120 dijakov. Kjerkoli je italijansko prebivalstvo, so tudi italijanske šole, tako da Je v vsem okraju 11 italijanskih ljudskih šol s približno z 2.800 učenci. Dalje sta bili ustanovljeni dve novi italijanski gimnaziji v Izoli in Piranu.
Taki so uspehi v krajih, kjer ima oblast v rokah ljudstvo.
Umetniška razstava v prid partizanskim vdovam tn sirotam se danes zvečer zaključi
Te dni je na tisoče Tržačanov obiskalo to lepo uspelo umetniško manifestacijo v prid vdovam in sirotam padlih borcev za svobodo. Eazstavo so priredili naši umetniki za partizanski teden. Uspela je prav lepo In žela priznanje vseh udeležencev, krajevnega časopisja in radia. Kdor si je Se ni ogledal, naj ne zamudi prilike in naj pohiti, kajti nocoj ob 19. url se zaključi.
Občni zbor .Instituta za' proučevanje Julijske krajine
Včeraj ob 17. uri se je v društvenih prostorih vršil občni zbor «In-stituta za proučevanje Julijske krajine*.
Institut se bavl s proučevanjem zemlje, človeka in zgodovine Julijske krajine ter zbira vse gradivo, ki Je v zvezi z gospodarskim, socialnim, geopolitičnim in kulturnim življenjem tukajšnega prebivalstva.
Na občnem zboru Je pripravljalni odbor predložil v odobritev druut-vena pravila, ki so bila sprejeta z nekaterimi spremembami in dopolnitvami.
Izvoljen je bil .predsednik Instituta, upravni in nadzorni odbor.
Po občnem zboru se Je vršila prva seja upravnega odbora, kjer so bili imenovani načelniki treh odsekov in sicer, odseka za zgodovino in etnografijo, odseka za gospodarska vprašanja ter odseka za zgodovino narodno osvobodilnega gibanja.
OD TRIGLAVA DO JADRANJ
Obvestilo našim pionirjem
političnega in gospodarskega značaja. Vsi navzoči so z zanimanjem Po več kot enem mesecu pre- j sledili poročilom in so živo posegli sledka boste pionirčki končno [v debato, kar priča, da se ljudje zopet dobili svojo uro v tržaškem radiu — in sicer ob istem času kot je bila doslej, to je ob 15-15,30 vsako nedeljo. Prva oddaja bo v nedeljo 10. t. m.
Imenovana bo sicer «Slovenska otroška ura» namesto pionirska ura*.
Torej, dragi pionirčki, prihodnjo nedeljo vsi k zvočnikom poslušat svojo — otroško uro!
Podmladek R. K. S. v Postojnskem okraju
Kako otroci osnovnih šol razumejo človečansko ustanovo R.K.S., Je razvidno iz poročil, ki Jih pošiljajo na okrajno Prosveto.
Pred nami so poročila iz tega okraja. Vas Trnje ima 76 članov Podmladka RJC.S., ki je bil ustanovljen decembra pr. 1. Sklicali so sestanek, da se pogovorijo o delu in nalogah. Ugotovili so, da je mnogo borcev-invalidov in sirot padlih partizanov ter sklenili, da jim bodo pomagali. Sklenili so tudi, da bodo v soli pripravili omarico z zdravili za one, ki bi se slučajno potolkli pri padcih na ledu, PodmladJk v Košani šteje 23 članov, kateri so poleg članarine zbrali Se 243 lir prostovoljnih prispevkov. Oa teh so porabili 50 lir za knjigo »Nasa beseda*, ki so jo kupili nekemu revnemu učencu.
«Mali Mihael Je bil darilca zelo vesel*, pravi poročilo. Mi razumemo, da ga je bil vesel, saj Je to prva otroška knjižica, ki Je Izšla prav za take male Mihce, da se bodo v svobodni šoli učili iz nje slovenske besede.
Podmladek v Studencu šteje 47 elanov. Poleg članarine so tl pod-mladkarjl zbrali tudi nekaj prostovoljnih prispevkov. Se mnogo Je poročil, kako n asi najmlajsi pridno delajo.
Vsi napadi reakcije se razbijajo ob odločni ln trdni volji borcev, mladine in najmlajših, ki so si vsi zadali nalogo: clmprej ustvariti normalno stanje v Ljudski republiki Jugoslaviji.
Drugo zasedanje nabrežinslie okrajne skupščine
Zadnjega januarja so se sestali v Nabrežini ljudski odposlanci. V dvorani Ljudskega doma, okrašeni z zastavami, se je ta dan vršilo drugo zasedanje okrajne skupščine. TovarlS predsednik izvršnega odbora je poročal ljudskim odposlancem o razgovorih med izvršnim odborom in ZVU tar o končnem ukrepu ZVU — odvzemu izvnfae o-blastl Okrajnemu narodno osvobodilnemu odboru. Poročilu tov. predsednika so sledila poročila posameznih referentov. Jasno Je, da opravljeno delo ni moglo biti tako, kot bi moralo MU. Za to pa seveda ni kriv Izvršni odbor, temveč je glavna krivda v tem, da ta odbor nima Izvršne oblasti niti podpore vojne uprave.
Po poročilih referentov se Je razvila zelo živahna diskusija. Posamezni tovariši so poudarjali važ-upravo narodne tmovlne I nost ustanovljanja zadrug, nabav-
K
I_T
U
R
OTON ZUPANČIČ:
Beseda o Prešernu
«TJa bomo naill pot...* Pred sto Je leti. Je pevec, videc veliki, zagledal;
o, da bi hotel danes nam zapeti!
Pa ni mu treba: vse nam je povedal.
Oton Zupančič
Ne pričakujte od mene nikake modrosti ali učenosti. Zakaj jaz se misem nikdar bližat Prtlernu po znanstvenih stopnicah aH po filozofskih ovinkih, temveč tako, kakor lelim, da bi se mu blilali vi vsi: samo z odprtim čutom, s preprostim, ponižnim srcem, žejnim lepote in resnice. Vedno niso prihajali k njemu tako, temveč s svojimi predsodki in doktrinami 4» teorijami, zato ga niso spoznali.
NaSa književnost je stara nekaj stoletij, naie leposlovje samo toliko desetletij, kolikor jih je preteklo, odkar je izlla knjiga Prešernovih poezij. To je prva manifesta, cija slovenskega umetniškega duha, tako vzvilena nad vsem, kar so Slovenci dotlej dosegli * svojem je-
ziku, da so bili le redki tisti, ki so spoznali ves pomen Prelemovega dela in Hvljenja Mi danes, ki se mu spoltljivo klanjamo kot svojemu svetlemu mojstru in vzorniku, se globoko zavedamo, da tudi vse pottnejle generacije pri nas niso ustvarile umetnine, ki bi jo smeli postaviti kot enakovredno poleg Prelernove.
V Preiemovi besedi je centralna ideja slovenstva. A to slovenstvo ni nikaka omejena domačnost, nt-haka sentimentalna idiličnost, tU-kak plah in ozkosrčen pogled na HvlJsnje. Ne, to slovenstvo je taka globoko, kakor vse trpljenje človeškega srca z vsem obupom, strahom in strastjo, slastjo in belečino tn Je po duhu tako ilroko kakor
vee svet. V Soli se učite, kako je Preleren gojil vse mogoče umetne oblike: teretna, ottava rima, Španska asonanoa, Mstihon, anakreont-ska kitica, triolei, glosa, gazela, sonet in potenciran sonet: sonetni ve-meo le z akrostihom povrhu; vedeti pa morate, da ni niti ena njegova vrstica pisana samo zavoljo blagoglasja in forme, nego da Je vsa vnanja oblika pokorna »n voljna služabnica notranje pesnikove ideje. Prelemova poezija je na tistem viiku popolnosti, kjer se ne more več govoriti zase o formi in zase o vsebini: forma tn vsebina je eno, or gonič en plod dulevnega snovanja pesnikovega.
To je tista odlična veličin« Prešernova: kakor je pri njem oblika in vsebina eno, tako Je eno Pre-Seren človek in PreSeren-poet. Za vsako njegovo pesmijo, za slehernim njegovim stihom čutim novo postajo nJegoyega duha. Nič ni slučajnega, nič samo priblilno ali zavoljo lepiega rečenega, vse se vele in plete samo sato, da nam Je čim jasneJSa vsaka poteza duSevne fi~ tionomijs poetove. — Preieren je bil v življenju nesrečen človek, v ljubezni tako beden, kakor le more biti beden in nesrečen kdo na zemlji. AH njegovo poslanstvo je bilo vse potrpeti, vse preboleti, Z'i-treti up in strah, to se pravi, odre-,
čl se vse) sreči na svetu in se tako preko vsega pozemskega povzpeti do zadnjih spoznanj zase in za svoj narod. V tPevou nam je povedal, kako se je zavedal svoje dolžnosti, ki mu jo nalaga pevski poklic z vso neizprosnostjo: tStanu se svojega spomni, trpi brez miru*. Samo s to Irtvijo in odpovedjo je mogla tuutati njegova večna knjiga, samo zavoljo nje Je hotel in mogel toliko trpeti, zavoljo nje se Je odpovedal oelo smrti.
Nikdar ne grem iz domovine, da ne bi vzel vsaj PreSema s seboj, in vam, mladi prijatelji, morem samo svetovati: omislite si njegovo knjigo, poglabljajte se vanjo, tn potem mi ni treba več reči, da se nikar ne ločite od nje. Zakaj čim bolj se boste poglabljali v Pre-Semov svet, tem več lepote vam bo larelo iz nje, tem več skrivnosti vas bo vabilo vedno in vedno k njej. In ljubili boste PreSerna, kakor fe vreden ta edinstveni duh.
PreSerna ljubiti pa se pravi, ljubiti lepoto tn resnico in pravico; ljubiti slovenstvo brez Šovinizma tn ljubiti človeltvo tn vse narode brez hlapčevstva in poniževanja; enak z enakim. Preleren s svojo visoko knjigo, ki govori o človekoljubju, o bratstvu vseh narodov, nam Je pridobil pravico, stati v
IJalnlh in prodajnih. Razpravljali so tudi o šolah, obnovi, dovažanju vode v vasi, kjer je ni in jo morajo ljudje kupovati od Anglo-ameri-kancev.
Po končani diskusiji so odposlanci izvolili nov izvršni odbor, v katerega so izvolili skoraj vse tovariše, kateri so bili že doslej člani tega odbora.
Skupščina je sprejela številne važne sklepe. Kot glavno nalogo so si postavili utrjevanje ljudske oblasti, borbo parti črni borzi, Špekulantom In proti vsem onim, ki Škodujejo našemu ljudstvu. Sklenili so raztlrttl zadružništvo ln povzdigniti kulturno delo, zlasti omogočiti otrokom obisk šole.
Z navdušenjem so odposlanci sprejeli predlog, da ss odpočijejo brzojavke tov. Kardelju v London In Ustavodajni skupščini v Beograd.
majhen, a ne brezpomemben člen. Pomnite to vi, ki vas je usoda postavila na periferijo slovenstva.
Ljubiti PreSerna se pravi, ljubiti svobodo misli tn besede, svetovnega nazora tn vere. Kdor se drli PreSerna, se drli prave mere (n jasne harmonije, odmsta vnanji nakit, zavrača fraav in mu je samo do Jedra.
Spoitovati Prtloma-pesnika tn PreSema-človeka, se pravi spoštovati človelko bedo tn spoznati pomen in potrebo trpljenja za idejo. Prav pojmlti PreSerna, se pravi pojmtti sebe in vaeti svojo usodo nase, pa naj bo Se tako bridka, jo preizkusiti do zadnjega gre ned in jo premagovati v pokorni slulbi vseobčega življenja. Umetnik ne more biti vsak, človek pa, ki po svoje varno in vdano služi narodu m človeštvu, je lahko vsak najmanjši izmed nas.
Zato Se enkrat: Ljubite Pre-Semal!
Piipisek
Dvajset let Je minulo, kar sem tako govoril pred razlarjenimi obrazi, pred iskrenimi očmi, pred vročimi sroi. Kje so zdaj tisti obrazi, tiste oči, tista srcaf Kje tt-sti farf Vmes je na gosto poHraU^ smrt, najbolj na gosto med mladi-
Sv. Lacija ob Sosi
2. t. m. je prihitelo iz vse okolice Sv. Lucije veliko število ljudi, od najmlajbih pa do najstarejaih. Zbrali so se, da bi vnovič izrazili svoje aahteve k priključitvi k FLRJ.
Zbrani množici J® najprej spregovoril tov. Brovč, predsednik okrajnega Izvršnega NOO lz Tolmina, ki je med drugim dejal: «Mi terjamo to, za kar ao naši borci padali in umirali — mi terjamo priključitev k federativni ljudski republiki Jugoslaviji*. Govornika je ljudstvo med govorom prekinjalo z vzklikanjem in ploskanjem. Za njim sta spregovorila se tov. Božič in Mervič. Oba govora je ljudstvo navdušeno sprejelo ki odobravalo. Ko je pevski zbor začel peti <Naprej zastava slave*, ljudje niso mogli ostati tihi. Za tem so zapeli «Hej Slovani* in nekaj partizanskih pesmi. Sprejeti sta bili dve resoluciji, ki so ju poslali Glavnemu odboru Združenih narodov in tov. Kardelju.
Po končani manifestaciji se Je razvila po vasi dolga povorka. Vsa vas je bila v zastavah in hiile so bile okinčane z zelenjem. Z vseh oken si videl slike maršala Tita.
Po končanem odhodu po vasi se je ljudstvo razšlo na svoje domove.
Kopriva
Le malo s* Koprivčani oglasijo v našem listu, toda ne spijo. Vaščani aktivno sodelujejo na političnem, prosvetnem in gospodarskem polju. V decembru p. 1. so Imeli volitve KNOO. Izvolili so nov odbor zaradi tega, ker se je mnogo sposobnih tovarišev vrnilo iz vojske in lz koncentracijskih tabo-rlič. Vaščani upajo, da bodo nove agilneJše moči uspešn;jie reževale težavne naloge.
Tudi akcijski odbor dobro deluje. «Za natega dijaka* je nabral 1780 lir ln nekaj hrane. Da bi lahko pristopili k obnovi, so napravili ap. nenico, ki zmore 1300 q apna. Spomladi bodo začeli načrtno obnavljati.
Povir
zelo zanimajo za vsa aktualna vprašanja.
Po vsem tem sodeč, je pričakovati, da bosta prav ta dva kraja v kratkem dobro organizirana ln da Jim v bodoče ne bomo smeli vec očitati pasivnosti ln brezbrižnosti.
Kobarid
Pripravljalni odbor Zveze primorskih partizanov je poslal častniku ZVU vlogo, v kateri je v imenu 450 partizanov zahteval, naj se jim izda pismeno dovoljenje za zborovanje v prostorih ljudske čitalnice dne 10. 2.
Pripravljalni odbor ZPP v Kobaridu Je to prošnjo predložil ZVU zaradi tega, ker je bilo zborovanje ZPP določeno že 2. t. m. Tudi za zborovanje, ki bi se moralo vršiti 2. t im., je ZPP zaprosila ZVU za dovoljenje. Vendar Je oficir pri ZVU izdanje dovoljenja zavlačeval do zadnjega trenutka, češ, da Je prezaposlen. Tik pred pričetkom zborovanja Je zato <*£la na ZVU
TRST
°*u
delegacija. Tam so pridržali en«1 delegata, češ, naj počaka dovelj* nja in da bo potem ko bo dovoljenje dobil, pokazal pot ln kraj rovanja štirim policistom, ki b°* kot so dejali, »nadzorovali, da111 bo priilo do kakšnih neredov. J* lega tora so tudd zabičali, da se rovanje ne sme vršiti dalje ^ eno uro.	■
Zavlačevanje izdaje dovoljenj**! zborovanje ZPP ni osamljen F mer onemogočanja Javnih vanj po ZVU na Kobariškem. ^ di Zvezi strokovnih organizacij ZVU delala vse mogoče ovir» « sitnosti. Okrajpi guverner je #t! katerim dejal, da ne prizna En0-! nih sindikatov ter da mora P1*1 k njemu sam predsednik E5S to fl pojasniti pomen sindikatov ter J'; men konference. Predsednik te >■ pri njem tudi zglasil In mu potrt1'; no pojasnil. Na pojasnila predal nika pa je guverner propan*®11, «Za delavce Imamo nasf Urad delo*. V začetku sploh ni hotel ^ dovoljenja za zborovanje, kon& pa se je po dolgem pregovarjaš?! vdal in dovolil konferenco od 6 * 7. ure zvečer.
krogu kulturnega ilovtitva kot, ml, najbotjinnl; /ned takimi, M se
Vadcani so ugotovili, da zave*-niškl vojaki gredo včasih na privatne parcele, kjer brez vsakega dovoljenja lastnikov žagajo drva za svoje potrebe. Tudi plačila za to ne dajo. Dos c daj so prizadeti lastniki Stok Stanko, Stok Jože, Mahnič Andrej, KarriSi Matevž in Mahnič Jože ter drugi. Povirci niso proti temu, da bi se zavezniškim vojakom ne dajala drva. Čudno pa se jim zdi, zakaj se zavezniški vojaki ne obrnjjo na same prebivalce, na lastnike, ki bi gotovo odredili nekatere predele za žaganje. Lastnik sam najbolj ve, kje Je treba žagati drva in kaka prizadene najmanj škode. Vaščani so Sli tudi k policiji, toda do sedaj še ni prišlo do rešitve tega vprašanja. Upamo pa, da se bo to kmalu uredilo.
Godovič-Črnl vrh
V četrtek 24. pr. m. odnosno v nedeljo 27. pr. m. ata m vršila v Godoviču dva sestanka vojnih o-akodovance za ustanovitev obnovitvenih zadrug v tem okoliSu.
Udeležba it bila polnoftevilna, posebno v Godoviču. Vodja tehnične baz« v Idriji tov. V. Hvala Je podrobno obrazložil pomen obnovitvenih zadrug. Po dolgi debati so imenovali pripravljalna odbora, katera sta še isti dan vpisovala usta-novni člane. K zadrugi Je pristopilo že prvi dan v Godoviču 22 oškodovancev, v Črnem vrhu pa 29.
V Ornem vrhu se je vršil nasled nji dan zbor volivcev. Udeležba na tem zboru Je bila zelo velika. Tov. Pagon in Denis od Okrajnega INOO v Idriji sta podala Izčrpne referate
Jim Je Preleren najbolj zapisal v srce. Zakaj tisti se niso pomišljali, niso računali, Sli so, kamor fih je klicala domovina v najteljih dneh.
Vi pa, kar vas je ostalo, ko ste kakor naši mrtvi tovariii storili svojo dollnost, vi, ki ste sebi, nam tn zanamoem z boji in Irtva-mi ustvarili novo državo, vt ste videli le v mladih letih, kako se je marsikaj častitljivega zvrnilo, tn ves/e, da ne bo nikdar več vstalo, ker Je bilo znotraj trhlo. Vse človelke vrednote so prille na releto tn dosti plev je odnesel vihar razburkane dobe. Preieren in njegovo delo pa žari čedalje svetleje tn bo tudi za naprej slovenskim duham zanesljiv vodnik na poti v bodočnost.
8aJ so bila le vsa ta zadnja leta telka, naporna pot v bodočnost. In marsikoga poznam, ki mu je bila Prelemova pesem spremljevalka in tolalnica v pregnanstvu, tovariiica tn bodrillca v borbi za svobodo, opora v telki sulnosti, v kateri so nas strahotiH tuji zavojevalci tn domači izdajalci. In ko sem pregledal, kar sem vam povedal o Prejemu pred dvajsetimi leti, vam skoraj nimam kaj dostaviti, samo ponovil bi vam: Ljubite Prebrna in prav besie hodili! Ljubili boste svoj narod tn spolto- j vali iloveitvo, ki Je dobre volje, j
Zveza primorskih partizanov
poziva vse odbore Zveze L, n., III., in IV. rajona, naj se danes ob 19 uri zberejo na Corsu št. 19.
Zahvala Rdečega krlia
Stab ZVU 13. Korpusa je daroval R.K. za mesto Trst in pokrajino BO paketov živil za ubožce cone A.
Odbor omenjenega R.K. se Iskreno zahvaljuje za darilo.
Prešernov večer v Barkovljah
Prosvetno društvo v Barkovljah priredi proslavo nesmrtnega Franceta Prejema v petek 8. t. m. ob 19-30 v dvorani Športnega društva s sodelovanjem pevskega zbora in dramatskega odseka.
Barrkovljanl so vabljeni, da se te kulturne prireditve polnoštevilno udeleže.
Preiernova proslava pri Sv. Ivanu
Danes ob 20 uri priredi društvo »Slavko Škamperle* v veliki dvo-vani Narodnega doma, Prešernovo proslavo. Na sporedu je predavanje tov. profesorice Glavičeve, pevske točke, izvajane po mladinskem pevskem zboru, recitacije in solo-petje. Vabimo vse članstvo in prijatelje društva, da se proslave polnoštevilno udeleže!
Prešernova proslava pri Sv. Jakoba
Prosvetno društvo »Ivan Cankar* bo danes proslavilo našega pesnika PreSerna s predavanjem, recitacijami In pevskimi točkami. Proslava bo v veliki dvorani italijanskega prosvetnega društva «R. Rinal-di» (via Caprin st. 7). Predaval bo tov. prof. KosoveL Pričetek ob 20. uri.
Predavanje v kulturnem krožku nM. Kralich"
V četrtek 7. t m. ob 18 h bo v ljudskem kulturnem krožku «M. Kralich* dr. Štrukelj predaval o zanimivi temi: Nezgode na delu ln njih posledice. Vstop prost.
Prosek-Kontovelj
Ker se Je v včerajšnjem poročilu prireditvi na Konkooelju vrinila neljuba pomota, jo popravljamo kot sledi:
Proseško-kontoveljsko prosvetno druiltvo «Ivan Vojko* priredi v ne. del jo 10. t. m. ob petih popoldne Pinlgarjevo dramo v štirih dejanjih: »Divji lovec*.
Mladini pod 14 letom vstop ni dovoljen.
Prireditev v Barkovljah
Prosvetno društvo v Barkovljah priredi v soboto 9tm. v dvorani Športnega društva zabavni večer • pestrim sporedom.
Sodelujejo: pevski, godbeni in dramatskl odsek.
Po sporedu prosta zabava a plesom. Začetek ob 19.30.
Enotal sindikati
Povišanje druhinskih doklad.
Na zahtevo ln pobudo Enotnih sindikatov Je flnančbi oddelek ZVU sporočil, da bo v kraitkem objavljen odlok o povišanju družinskih doklad tako, da bodo enake onim v severni Italiji. Ta ukrep bo Imel retroaktivno moč od 1. avgusta 1945.
Isti oddelek Jo tudi zagotovil, da je Državni Institut za socialno zavarovanje, ki te doklade izplačuje, že dobil navodila za potrebne popravke pri plačevanju teh doklad.
★
Danes ob 17 h sklicujemo vse delavce tvrdke Prešel na sodež sindikata v ul. Imbrlanl št. 5, da bomo razpravljali o vprašanjih stroke.
Prehrana
SEPRAL Javlja, da bodo v petek 8. t. m. v vseh občinah tržaške pokrajine, razen Trsta, razdeljevali 1 kg testenin na osebo. Oer.a v Trstu 21.50 lir za kg.
Prosvetno društvo Škorkll*
obvešča naročnike »Gregorčič11! založbe*, da lahko dvignejo toJ1! vsak večer od 19. ure naprej PW doplačilu 25 lir v društvenih štorih v Vlcolo delTospedale ^ tare St. 2.
Openci! Dvignite knjig«
Naročnike Scnjig <Gregorč^e<< založbe* opozarjamo, da jih razdeljevali počenši s 6. 2. od 1 do 19 ure na KNOO. Vsi naroči naj prinesejo 25 lir v doplačilo«
Ples v ljudskem kultura** krožku »M. Kralich”
Danes ob 19.30 uri bodo o®11 dlnci krožka imeli plesno zal*'* Vstop je dovoljen samo članoffl' določenemu številu članov drug* krožkov z izkaznico Kulturni centra.
Mladinski ples v Škorklji
Jutri. 7. t. m., priredi plesno zabavo v dvorani v
Vice'-'
delTospedale milltare št. 23. tek ob 20. uri.
GORICA
Predbeležba semenske#* krompirja
Da bi čim,bol Je razdelili sen*0 ski krompir, ki ga bodo po P1-1*8 devanju ZVU uvozili v našo krajino, vabimo vse prizadete **■ se najkasneje do 20. t. m. predložijo pri občinskih statistično darskih uradih za kmetijstvo ^ omenijo, koliko krompirja O»i0 potrebujejo.
Kmetovalci mirenskega in Jj? menskega okraja se morajo P**: beležiti pri okrajnih uradih, oni I Kojskegansmartnega pri GoriS**”1 in iz Dobro v ega in Dolenj pri ^ minskem uradu.	,
Na podlagi nabranih predbel®’ in nakazil posameznim občil**15 bodo občinski odbori za kmetij®^ poskrbeli za razdelitev krampa* posameznikom.
RADIO
ČETRTEK, 7. FEBRUARJA
7 Glasba za dobro jutro; 7.16 ročlla v slovenščini; 7.56 pestra r tranja glasba; 11.30 simfonični P* si; 12 iz ritmičnega sveta; &. pregled knjig ln časopisov (fll°v'( 12.45 poročila v slovenščini; reproducirana glasba; 13.30 oi* ster Radu; 14 zdravniška rubri^
14.15 pregled vesti ln plošče; prenos iz Vidma; 18 ženska
81.30 pianist; 19 pevski kon^J measopr. Kalin Vedralove (al°v' ‘
19.15 slovenščina za Slovenj'
19.30 orkester pod vodstvom Prevorška (slov.); 20 poročil* slovensčlnl; 20.30 radijske ugao^.j
20.50 predavanje o organi**^ združenih narodov; 21 igra, ***,, lahka glasba; 23.10 zadnje veet*-. slovenščini; 23.20 nočno zabavi*1"
Dobra srca
Ob priliki prvega zabavnega j) čera Prosvetnega društva na Vrdih je daroval tov. Stf^ j Kralj 200 Mr «Za našega društvo samo pa je Izročilo v Jf partizanskega tedna čisti doWc
1671.50 Ur.
Odg. urednik DUŠAN HREfl
Poizvedbe
Kdor kaj ve o ORAZEM J*** KOTU, rojenem 1918, caporal®" glore pri 12. reg. art. motoriz**
L baterija, 3 div. let P. M. ^ ruski fronti, javil se zadnjič cembra, raj sporoči materi 0***y Amalija, Lipica pošta Sežana, TrV
MALI OGLAS*
RADIO s 5 rdečimi žarnicam del znamke «La voce del padro^jj zaradi selitve prodam. Trst, Masslmo dAzegllo 3, I. nad F*®^
-------------------------
STKDILNIK prodam ali zamenJL, za živila. Trst, Scala Luigi 7. *
m UMNEMU IZDELKOV
kupuje surove kože srebrnih in navadnih lisic, veveric, kun in dihurjev. Naznačite vrste
m ceno
dr. ŽIL/OTTO, Trst
Via Trento 11, ni - Tel. 26138