uiti itn. Sfevmra 290. JšeH o unmini, t soma zo. decembra im. v- Cena Din 1*50. fthBia vsak dan po jo! dna, livzaaiil attslt« U praaaika. — lamati s do 30 petit i 2 D, do 100 vrst a2 D 50 p, večji in sera ti petit vi sta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebej. — „Slovejaajkt Baro*«' velja letno v Jugoslaviji 240 D. za inozemstvo 360 D i Upravnlitfo: Knallova mlic* stet. 5, pri tU 51«. — Telefon atev. 334. Vradalitvo: Enaflo/a ulica it. 5, L nadstropje. — Telefon ilev. 34. laT Poštnina platana v gotovini. Politično tragedijo v pravem smislu besede preživlja v povojnih letih Italija. Koj po prestanku bojnih sovražnosti se je najprvo razvila nevarnost sovjetskega komunizma in se je pojavila fašistovska stranka, ki je to nevarnost v dolgotrajnih in sila krvavih meščanskih bojih spravila z dnevnega reda. Ta leta lahko imenujemo prvo dejanje italijanske politične tragedije. Z zmago sovjetskega komunizma bi bila sigurno razpadla pravkar zmagovita Italija. Njene vojne pridobitve bi bile splavale po vodi. rasizem je spoznal, da sovjetske nevarnost! ne more odkloniti izmučena vojska, niti strohneli in zastareli italijanski parlamentarizem, marveč le mtadeniška energija, ki se opaja na svežih Idealih velike Vseitalije. Po tem prvem dejanju, ki nam prikazuje pravo meščansko vojno z vsemi krvavimi grozotami, je sledilo drugo dejanje italijanske politične tragedije. Fašizem se je konstituiral kot stra ika, da prenovi Italijo in italijanski narod iz temelja. Najprvo je hotel strmoglaviti dotedanje parlamentarne uzance ter izoremeniti celokupen politični sistem Italije. Nič parlamentarizma, nič demokratizma, neka gospodska diktatura fašJstovskih strankarjev naj odloča o bodoči usodi Italije. Kmalu je fašizem spoznal, da se ta gesla ne dajo učestvovati, da se parlamentarni in demokratični sistem ne dasta enostavno odpraviti. Fašizem si je radi tega s pomočjo nasilnega pritiska v bivšem parlamentu prikroji! primeren volilni zakon, ki je stranki prinesel večino mandatov v parlamentu. S tem je menil Mussolini, da je odvrnil nevarnost parlamentarne kritike in parlamentarnih spletk od fašistovske vlade, da se lahko stalno opira na trdno fašistovsko večino. Če bi bilo ostalo pri tej enostavni zamisli, tedaj bi fašizem se danes mogel nastopati v Italiji kot vodilni politični činitelj. Razmere pa so se od tu dalje razvijale v drugo smer. Mussolini je uvaževal italijansko javno mnenje in notranje etično Čustvo italijanskega naroda ter je nada»i^vai z nasilnimi merami proti vsem tistim intelektualcem, ki so postajali nevarni fa-šistovski stranki. Fašizem ni bil zadovoljen s celokupnim italijanskim državnim aparatom, ustanovil je še posebno »čeko«, to je tajno organizacijo za direktno ubijanje fašizmu nevarnih nasprotnikov. Ta organizacija je dosegla vrhunec svojega dela z umorom soci-jalističnega poslanca Matteortija. s čimer se zakliučuje drucro dejanje italijanske politične tragedije. Matteottijev umor nomenl začetek konca italnanskeca fašizma. Znane so podrobnosti o kolosnlni obsodbi m eno-dršrtem zgražanju skoro vsega itali'an-skega naroda nad tem umorom. Mussolini je moral žrtvovati svoje najboljše delavce, da navidezno zadovolji italijanskemu javnemu mnenju. Žrtvoval je podtajnika Finzija. generala De Bo-no. Od Ma+teottijever^a umora dalje se odnirajo globine faš^tovskeea groba. Milica le prisegla kralju, v parlamentu se drobijo fašistovske vrste, oooziciia narašča. Mussolini je v poslednjem ča-sn žrtvoval še enega svojih naizvestej-ših sorrudnikov. miličn^a generala Batba. Situaciia pa s tem ni rešena. V ospredju se pojavlja o«c*>i razžaljenega rodtat«?kn Finala, ki pripravlja proti MussoflnUfi obsežno oMožnl-co, v kateri ga dolžl, da je vod?l »čeko« In s tem o«ebno sode!«v~l orl nmo-ru poslpnca Matteottije. Finzi je Že sestavil spomenico za slučaj, da ra ne-nadevmo zadene krvava osveta faši-slovske stranke. Vsak dan prinaša nova iznenađenih, demisije se vrste po vrsti od naivišjih do najnižiih fašistov-skih funkcijonarjev. Po vsem Političnem računu se bližamo skorajšnjemu koncu fašistovske vlade v Italiji. Zgodovina bo priznala, da je Imel fašistovski eksperiment tudi ,;voje dobre strani, svoje velike zasluge za Ita-liio. Znal se je bojevati proti nevarno-sti, nI pa znal vladati In v tem obstoja trag'čnf motiv njegovega bližnjega konca Fašizem je hotel vcepHI italijanskemu narodu novo nacijonalno disciplino. Vesti o razpustu HRSS. Atentičnost Radićeve pogodbe z boljševiki. — Beograd, 19 dec. (Izv.) Včeraj ni bilo posebnih političnih dogodkov, javnost je najbolj zanimalo odkritje glavnega organa samostojne demokratske stranke »Reči«, ki je objavila vsebino pogodbe, sklenjene med Stjepanom Radićem in zastopniki III. inter-nacijonale. Živahno komentirajo tudi sklep vlade, katerega vsebina je sicer še tajna, vendar je toliko znano, da se v najkrajšem času ukrene je jo varnostne odredbe proti Radičevi stranki in proti džemijetu v Južni Srbiji. Celo opozicijonalni listi javljajo danes, da vporabi vlada natodločnejša sredstva proti džemijetu HRSS. Objava teksta pogodbe med HRSS In Moskvo Je povsod zelo učinkovito delovala. Opozicijonalni tisk skuša avtentičnost te pogodbe zanikati in navaja v protldokaz samo kratek neovor. češ da Je ta pogodba čisto navaden falz'fkat. Zanimivo je, kar piše današnje »Vrenje glede te pogodbe, ki jo tudi v celoti objavlja. »Vreme« naglasa, da se je vlada odločila nastopiti proti HRSS na podlazl materijala, ki je bil zbran slede zvez radi-čevcev z Moskvo. Nastop vlade proti HRSS je sklonjen, ker je vprašanje razpusta HRSS povsem dozorelo. Vlada prične akcijo proti Radič« takoj, ko se povrne zunanil mlnster dr. Ninčlč v Beograd. Vprašanje, ali se naj vporabi pret* HRSS zakon o zaščiti države, je povsem postransko, ker je zbran tak materijal, da zadostuje že kazenski zakon. Drugo vprašanje je, aH se bo akcija proti HRSS nanašala na vso stranko, ali bo naperjena samo proti voditeljem stranke. To Še ni povsem jasno določeno. Dosti znakov je* že, d? bo vlada v najkrajšem času nastopila proti Radiču. Objava pogodbe z Moskvo je povsod vzbudila največjo pozornost. Iz pogodbe je razvidno, da je HRSS popolnoma v službi boljševikov in da je podrejena ITI. interna-cijonali. Politični krosi so docela prepričani, da je vlada v obrambi države upravičena uporabiti vsa sredst va. kljub temu da Stjepan Radič srozi z nekako intervencijo Inozemstva Te Radičeve grožnje so fiktivne. Inozemstvo, zlasti Francija in Anglija, se nikakor ne bo vmešavalo v notranje zadeve naše države, ker je prepričano, da ima vlada naše kraljevine popolno pravico do samoobrambe. Današnia »Politika« p!5e o potovanju dr. Ninčiča v Rim in ponovno omenja da se organizira pot^boljseviška fronta. Za proti boljševiški blok je naša država zel:» intere-sirana. raj v kratkem komunikeju nanašali, da socijclistična parlamentarna frrkrija iz razlogov zunanle in notranje politike odklanja takozvani meščanski blok. Z ozirom na to, da nemška ljudska stranka odklanja sestavo velike koalicije, so socijalni demokratje za weimcrsko koatic jo, ki se kratko tudi imenuje Wirthova koalicija. To koalicijo so tvorili svoječasno centrum, demokratje in socijalni demokratje. Ta koalicija bi razpolagala v parlamentu z 219 glasovi od 489. Kot najmočnejša stranka zahtevajo socijalni demokrati za sebe predsedstvo državnega zbora. Za predsednika kandidirajo posl. Lobela. ki jc bil že svoječasno predsednik državnega zbora. Volilna borba. Poiltični dogodki v Beogradu. Pogajanja z Italijo. Trgovinska pogodba z Avstrijo v kritičnem stadiju. — Deinterecement Jtidoslavije napram albanskim dogodkom. — Beograd. 19. dec, (Tzv. ob 12.) Radi praznika sv. Nikola nI bilo danes ni^aklh važnejših notranjepolitičnih dogodkov. Ministrski predsednik Nikola P a š i č danes sploh ni prišel v ministrsko predsedstvo. Tu je bila dopoldne daljša seja odbora samo-stojnodemokratskih In radikalnih ministrov. Nadaljevali so razpravo o podrobnostih volilnega sporazuma m o določitvah skupnih kandidatskih list. V skupščini je zavladalo pravo mrtvilo. Načelniki opozlcijonalnega bloka so odpodavali. V skupščini nI danes nobeneva poslanca. Tudi v predsedstvu ministrskega sveta nI bilo nikakih važnejših stvari. Zanimivejša je bila zunanjepolitična situacija. V Beograd je danes zjutraj prispel predsednik madžarske delegacije Wodnvaner. ki je dopoldne v zunaniem ministrstvu razpravljal z načeln'kom naše de'egacije dr. Ninko Pertčem o nadaljnem delovnem programu za nadaljevanje trgovinskih pogajanj z Madžarsko. Iz Benetk je v Beograd prispel načelnik trgovinskega ministrstva Avramovič. Dr. O. R v b a f prispe v Beograd jutri. V di-plomatičnih krogih zatrjujejo, da se nadaljujejo posvetovanja In pogatanja z Italijo po končanih božičnih praznikih v prvi polovici meseca januarja prihodnjega leta. Zaim-lva so trgovinska pogafan'a z Av-strUo. V Beograd le prispel naš delegat, ki vodi v r'avnem poga'anfa na Donavi, dr. M'rosfav Pio1. V znnanlem mlftfstrstvn je dr. Ploj danes dopoldne poda! obširno Informativno poroč'fo o dosedanflh rezultatih po-aja'an'. Avstrijci zahteva'o, da se morala znižati nekatere uvozne In |zvorn« carinske pos'avke ra korist trotovi* avstrijskih Inda-strPsk*h Irr'elVov. Poga'an'a so prispela v zelo krl*'čen 'S+adM In Je mogoče, da se boda zelo zavlekla, ker naša v9ada na eni strani ne more zadovoljiti avstrijskim zah+evam z orlroni na zaščito don»ače IndnstHJe. na d-vel strati pa avstri'ska eefr garga trdovratno vztra'a prt svo"h prrđlog'h. Lahko prtee trrovtrska pogodba z AvstH*o v ns*>-den š'adll. Delegat dr Plnl je dane« *ndl konfr-Va1 s trgovinskim mlnstrom dr. GJo-rom Stirmlnom. A'banski roslanlk AU beg R1*a Je danes dopoldne posetli v mmT?tr$tvn zrman"* del rHn'sfrovega pofoCnuVa Varkov'ffa. Zaprosil ra le za na*nove**e 1-formaeM- In po-roč'ta. Pon»očf»'k Ma^kovlč Je pos'antkn še enkrat svečano In odločno ponovil. **a naša kraf'ev'na ohrani I v bodoče nastrož'o nev-tra'nost napram vs«?m rf^^orTVom. ki se ool-grava*o v notraVosfl Afbanl?e. Na**a vlada je na teh dogodkih povsem deslnterzslrana. HRSS na potu k razpadu. — Zagreb« '9. decembra. (Izv > V zadnjem >S!obodncm domu« objavljena izjava Stjepana Radića o osmerici poslancev, ki niso hoteli nakloniti poslanskih dnevnic strankinemu fondu, ie vzbudila v zagrebških nolitičnih kro.rih mnogo viharja in razburjenja. Sedaj interesiram krogi trde. da je Stiermn Radić prav običajen ponarejevalec podpisov In ga je treba Izročiti sodišču. Radić je ponaredil za posamne poslance podpise na poablasti^h. s katerimi so se dvigali zneski pri skupščinski blagajni na račun dnevnic po-samnih poslancev. Na sejah vodstva HRSS je zato večkrat prišlo do ostrega konflikta, toda Radić je znal stvar vedno nasilno potisniti v ozarje. Radić je končno zagrozil vsem onim poslancem, ki so nasprotovali sklepu, di se imajo dnevnice izplačevati strankinemu fondu, da ne bodo vneli vjč kandidirati. Teh je 25. V resnici sedaj *eh 25 poslancev ni najti na kandidatskih listah HRSS. Poslancu ki so grozili Stjepanu Radiću s sodiščem, so bili končno brez vsake procedure vtžcr.i iz stranke. Značilno je, da se nahajajo AH mu Je to »spelo? Ali ie odvrnil nevarnost zastarelih In brc/močnih parlamentarnih prepirov ter 4«kfatnre pretkanih, dasi starikavlh Italijanskih državnikov? Po našem se Italija vrača k stari svoji politični čudi, k staremu sistemu oarlamentarne letargije. med poslanci, ki so bili proti plačevanju dnevnic v fond. tudi osebe;, kakor dr. Pudolf Horvat, dr. O r t n c r in dr. A d ž i I a. ki so dobro situ>rari in bi prav lahko utrpeli dotične znesk<\ Nastop:li so načeloma proti Raui-ćevi tiraniji Iz krogov, ki prav točno poznalo rarrnere In položaj HPSS, zatrjujejo dr»li© Vcšemn dopisniku, di se nahaja HRSS v naglem In frapantnom razkroju In razpadanju. Posebno važnost je treba polagati, da je 25 poslancev naravnost revoltiralo proti Radiću, ki je z vsemi težavami Končno udušil to revolto. Vladna kriza v Nemčiji. — BerPn, 19. dec. (Izv.) Državni kancelar dr. Marx ni prejel od državnega predsednika direktnega mandata za sestavo vlade. Dr. Marx skuša samo s posvetovanji s posamnimi frakcijami ugotoviti možnost sestave koalicijske vlade, na kar poda poročilo Ebertu. Socijalni demokratje so sklenili, delovati na to, da se sestavi takozvana weimarska koalicija. — Berlin, 19. dec (Izv.) Posvetovanja državnega kancelarja dr. Marxa z voditelji parlamentarnih skupin so snoči končala brez vsakega pozitivnega rezultata. Dr. Marx je odložil svojo misijo. Komu poveri državni predsednik mandat za sestavo vlade, še ni danes dopoldne gotovo. Desničarska koalicija Je popolnoma izključena. Tudi velika koalicija je nemogoča, ker to odklanjate nemška in bavarska ljud. stranka. Mogoč je le še obstoj sedanje manjšinske vlade. Socijalni demokratje so vče- — Beograd, 19. decembra. (Izv.) Glavni odbor radikalne stranke je imel včeraj po* poldne sejo, na kateri je definitivno potrdil nosilce list narodno»radi' —67.50, Strojne tovarne 180, Trboveljska 420—430, Vevče 97—100. Inozemske borze. — Cnrlh, 19. dec. Današnja borza: Beograd 7.70, Pariz 27.67, London 24.285, New-york 516.20, Milan 22.03, Berlin 1.229, Praga 15.675, Dunaj 0.07275. — Trst, 19. dec. Borza: Beograd 34.90 —35, London 110.25—110.30, Pariz 125.50— 126, Newyork 23.40—23.50, Curih 444-446, Dunaj 0.0327—O.0329. Praga 71.25—71.50. _ Dunaj. 18 dec. Devize: Beograd 1056—1060, London 332.900—333.900, Milan 3032—3044. Newyork 70.935—71.185, Pariz 3797—3813, Praga 2153—2163, Curih 13.735 —13.785. — Valute: dolar 70.460—70.860. dinar 1051—1057, Ura 3010—3030. češka krona 2133—214S, Stran 2. *S LOVK § S K 1 NAR OD« dne 20 decembra 1924. Sfe*. 590. Seja Trgovske in obrtniške zbornice. K Ljubljani, 1$, decembra. Zbornični predsednik g It. Knez j« otvorii sejo ob pol 10. dopoldne, pozdravil zastopnik* ministrstva trgovine, g. sekcij« skegs svetniku dr. F. Rate ja in tajnik* zagrebške trgovske in obrtniške zbornice dr. Adolfa Čuvaja. Nadalje je čestital odlikovanima zborničnima svetnikoma L. Petovarjil in Jak. Zad raven. G. dr. Ratej je v imenu vlade izrekel čestitke vsem do se* daj odlikovanim članom zbornice. Na pred* log predsednika je zbornica v imenu odlU kovancev zaklicala vladarju trikratni »Sla« ▼a«. — Nato je podal predsednik poročito o delovanju zbornice v tekočem tatu. Iz ob* tirnega poročila podamo glavne točke. Poročilo predsednika o delovanju zbornice obsega trgovsko politične zadeve, promet s Sušakom, osnovanje borze in telefon-ski daljnovodi, ljubljanski velesejem in razstavne prireditve, krize industrije, prometne zadeve, obrtni red in strokovno šolstvo, socijalnooolitične zadeve, kreditne zadeve, pospeševanje izvoza ln udeležba na anketah ter statistiko trgovskega in obrtniškega gibanja. Olede trgovsko-političnlh zadev Ima zbornica zabeležiti tri posebno važne dogodke m sicer zaključek gospodarskih konvencij 7 Italijo, prlčetek pogajanj za trgovsko pogodbo z Avstrijo in gospodarsko konferenco v izvršitev določb reškega pakta ter rešitev likvidacijskih in razmejitvenih vprašanj v Benetkah. Pogodbena tarifa za Izvoz v Italijo obsega 13 carinskih postavk • 14 stavki, ki predstavljajo napram veljavni splošni Italijanski tarifi znatni ponekod po SO% popust za naše glavne poljedeljske in živinorejske izvozne produkte. Pogodbena tarifa za izvoz Italije v našo državo pa obsega 78 carinskih postavk s 164 carinskimi stavki; med katerimi zavzemajo glavni del tekstilni izdelki. Pri trgovskih pogajanjih z Avstrijo so bili stavljeni od naše strani za izvoz predlogi glede 36 carinskih postavk, dočim so Avstrijci stavili predloge za 155 carinskih postavk 2 259 stavki. s * Olede prometa s Sušakom si je morala zbornica zasigurati na Delti in Brajdici primeren kompleks skladiščnih prostorov za našo izvozno in uvozno trgovino. Na zadev-. nih dveh anketah je bil dosežen popolen sporazum glede razdelitve prostorov. Prijavilo se je 24 interesentov, ki so zahtevali skupno 23.302 m1 skladiščnega prostora. Prosilcem je bilo nakazano 14.030 m*. Za praktično izkoriščanje sušaške luke ie treba rešiti *udi vprašanje direktne telefonske zveze med Ljubljano in Sušakom in znižanje železniških tarif za dovoz blaga iz naših postaj na Sušak. Zbornične akcije so ostale v tem oziru doslej žal še nerešene. Na novoustanovljeni blagovni in efektni borzi v Ljubljani, ki ima 142 Članov, not'ra * 10 vrst državnih papirjev ter 17 vrst delnic založnic in zadolžnic privatnih podjetij. Trguje se razen z glavnimi izvoznimi pridelki, lesom tudi s pol jedel jski mi pridelki, tudi tekstilnimi in drugimi izdelki. Predpogoj do* brega poslovanja borze je, da dobimo direktno telefonsko zvezo z Vojvodino, kakor tudi boljšo zvezo z Dunajem in Zagrebom. Po mnogih intervencijah je bil 10. aprila otvor jen tudi telefonski promet z Italijo. Četrti ljubljanski velesejem je moralno tn materijalno uspel tako, da je tudi za prihodnje leto že zasiguran. Udeležilo se ga je 723 razstavijalcev med njimi 148 inozemcev. Število kupcev je doseglo 17.304 napram 12.455 lansko leto. Važno je tudi poslovanje stalne izložbe industrijskih vzorcev Iz Slovenije v Skoplju. Za prihodnje leto se prl-prlpravlja še vajeniška razstava obrtnih zadrug in obrtna Izložba na trgovski podlagi Konstantno naraščanja vrednosti dinarja, od srede avgusta spravlja našo domačo produkcijo, izvozno trgovino in industrijo v težak prehodni položaj. Na drugi strani narašča namreč vs!ed podpovprečnih rezuUa-tov letošnje žetve indeks domačih prodajnih ce.n kar vpliva v glavnem na ceno življi.ij-skih potrebščin tako da se naši Inditstml produkcijski stroški niso mogli poceniti v razmerju s porastom d'narja. Raz»mtega so carinski aŽ\ie ni povišal v potrebni meri, da bi paraliziral rastočo opasnost inozemske konkurence. Letos je bil ažto trikrat po- višan ra sicer 15. Jtnuarja od 000 m $b>\ 1. septembra na 900 in 1. oktobra na 1000. Vendar je napetost napram efektivne*! zlitem« ažiju, uveljavljenemu v sesedata državah, še zelo znatna. • s • V prometnem oziru je Izredno važen dogodek za zbornično delovanje nova železniška zveza Orrnož-Lj j.cmcr-Maraka Sobota. Na i z vozniškem kongresa t Beograda je zbornica ponovno opozorila na nujnost rešitve perečih tarifnih vprašan!, ker SO kritične poteze zadnjega povišanja tarif Ctm-dalje občutnejie. Zbornica zbira sedaj statistične podatke o našem feleznHkem prometa z inozemstvom, da bi mogla na podlagi »branega gradiva staviti ministrstvo konkretne predloge za ureditev tarKno političnih odnošajev s sosednimi državami. Med dosedanjimi konferencami je omeniti zlasti konferenco za tranzit preko Madiaske in naše države, ki se je vršila v Trsta, v Budimpešti in v Beograd« in na kateri sta si obe državi zasigurali vzajemno 20 do 30% popust za tranzit glavnih izvoznih predmetov-preko ozemlja druge države. m Zbornica je v Izdatni meri podpirala obrtno-trgovsko nadalje varno šolstvo. V pro. šlem letu se je vršil pouk na 55 obrtno-na-daljevaln'h, 3 gostilničarsklh ta 11 trgovsko-nadaljevalnih šotah. Tem šolam je dala zbornica doslei 128200 Din podpore. Državna podpora tem šolam je znašala 314339.84 Din. Dne 18 oktobra so stopile v veljavo tri važne izvršilne naredbe k zakonu o zaščiti delavcev in sicer uredbi o delovnem času v trgovskih in obrtnih obratih in uredba o odpiranju in zapiranju obratov, pravilnik o podališanju delovnega časa v industrijskih In rudarskih podjetjih in pravilnik o higijenskih in tehničnih varnostnih odredbah podjetij. Zbornica je posredovala tudi pri ministrstvu za socijalno pol tik o in središnjem uradu za zavarovanje delavcev, da se čim-preje izda pravilnik o denarnem gospoda r-sutv pri središniem uradu kakor tudi pri vseh okrožnih uradih za zavarovanje delavcev. Za pospeševanje Izvoza je bita zbornica v stalnih stikih z raznimi Inozemskimi zbornicami in gospodarskimi udružen ji. Število prijav obrtniških obratov Je znašalo v drugem četrtletja 590, odjav pa 203, dočim Je bilo v tretjem Četrtletju samo 379 prijav ln 178 odjav Prirastek pri trgovskih obratih znaša v drugem četrtletju 168, v tretjem pa samo 61 00ra tov. V splošnem zbornica konstatira stalno izboljšanje rra^e zunanje trgovinske bilance in znatno konsolidacijo notranjih gospodarskih razmer. Tudi v prometnem oziru Je v jesenski kampaniji premagana kritična situacija. Po novem letu Je pričakovati nadaljevani? in zaključka trgovskih pogajanj z Avstrijo, pogajanj za trgovsko pogodbo z Grčijo ln slednič zaključek trgovske pogodbe z Madžarsko. Zbornični proračun za t. 197». Zbornični tajnik dr. V M u mi k Je podal glavne postav'-e iz prora*'*na za leto 1923.. ki so bile Mtf'imo odobrene. Proračun za 1 1925 hcVazuie skrnrm tv* trebščino 2,356.9^7 Dm. po :ritje 2.415.694 dinarjev s presekom 5S.707 Din kot b'agaj« ni'no rezervo. Za trgovsko šolo v Novem mestu je zvišana podno ra na 8000 Din, za trgovske in obrtno nadaljevalne šole p« na 175.000 Din: primeren d^l tega zneska t<* namenjen za osnovo fonda za izdajo učnih knjig za te šole. Za vzorčne razstave se prora*"rta 37. W0 Din. Za ustanove za #JČcn« ce srednje tehnične šole je določenih 11.000 dinarjev, za rs*«nove za učence trgovske akademije pa 2.500 Din. Za za'-lad za tfftfđ I?gorsko Solo, ki je letos rirastel na 7^.203 denarje, ^° pa**a je znova določen pHs-vvek 20.000 Din. Za prezidavo in rarSirjenje zborničnega posl^^a s»» n-n^acuna za toza* d-vni stavbni sklad J*Mhm Din. Navdlc no-vi?anl skupni p^treMHni os***4* zbornična dokada v dosedanji izmeri (25 %). O n*črt*i novera obrtnega zakona Je poročal dr. Pretnar. Vain»1še zbornične akcije na finpnčn**m in kreditnem potfu. O plavnih podvezefih v tem pogled«! je pod*l skrčeno *v>roT;lo zbor. tajnik dr. \V i n d i s c h e r. Temeljne miali strokovno zasnovanega In za vsakogar zanimivega po» točila smo le pifoMtt. ©di>:?nO Jft priot* Cimo Stftri. Klerikalci proti kandidaturi tajnika Mornaric*? P00predsednik g. Ogrtn je nastopa proti kandidaten g. Moboetča. Predsednik j c pojasnjeval, da bc knaVidstui 1 pač nobe* nerau izrned nameščencev Tfgo'-ke zbor« niče ne sOse m ne mote zabraniti, sa i so tudi tajniki m predscdnskl drugih trgovskih zbornic kaadld&ti in poslsnri — Sc teme« Ijiteje jc Ogrina zavrtal g- Fetovar, ki je povela r j al, da morajo val pridobitni krogi le biti vezati, ako bo tak strokovnjak kot je g. tajask Mohorič, prišel v skupščini. (Splošno pritrjevanja.) Razni pfeeflopf. Za avtomatiziran}* Haafanaka centrala v Ljubljani in Mariboru, kakor tudi glede zgradbe nujnih telefonskih zvez je predla« gal zbor. svetnik g. It, J e I a č i u ml., naj zbornica ponovno stori najerjergicnejle ko* rake na vseh merodajnih mestih, da se po» trebni materijal le vendar enkrat nakaže, kakor tudi, da se razpiše oddaja potrebnih adaptacijskih de!, ker nam dr-gače preti nevarnost, da zapadejo v to svrho v prora* nam določeni krediti in se stvar vsled tega zavihe do nedog ednosti. Vzdrževanje obr'llh in trfovs^ih nfi* daijvatnlh aof je zbor. avetnik L. Petovar po daljšem utemeljevanju stavi' nujni pred« log, da zbornica ukrene energične kora'ce pri pri sto i nem mintst-stvu. kakor tudi rH drugih vplivnih čini tel M h, da se za vzdH'** vanje na/jh strokovnih nadaljevalnih §o| dovoh za letošnje leto fn za vrauo orihod« nje 1-ro tVa r brenči ia. da bodo krfti vsuf stroški za honorarje u*iteii»tva. — Nadalje je isti predlagat naj zbornica nosrrd 'je ra merodajnih mestih za pravilno ra&manle vozntne na železniški proft Ormož # Mur*ka Sobota. — Zbornični svetnik Jos^n L c* narčič je ra*nravHs1 o previsokih in n*# enakomernih davčnih bremenih ter predli« gal, da zbonvci v trm pogledu posreduje na m*roda*nfh mestih. Zbirni*ni avetpfk g. Jak. Zadravec je s*avi1 m»*n* nredloffe: 1. O *bo1i**n*«i razmer na telefona1:! progf S^dišče^Maribor: 2. radi nmitienla davčne prakse gleda odbi*no*ri daril in liaf Tonil 3. g!*»de posebne pridobnlne: 4. glede prispevkov za Delavsko zbor« nico: 5. pled* izt^r^ftnja zavarovalnih prispevđ kov t>n*r>rn izvrvbe: 6 f'-'Ho pobJ-anja d^b^dnine za 1. 19**s- 7 "»»ci- razširjen;a d^W-rr»t?a m«et«>va% h#oB Okrožnega urada aa zavarovanje de» lavc*»v. Zb^r. svetnik g. Fr. Cužek Je predlagal tri r^so?*»r»ier 1. vla^Ji se nozivli". d-^ na vfj»*- nir;n zV|T> t*nspo l>isfpi'-rvm in «jaj 3. vlada s** r^*wli*». da i'*!* čim p reje zakf* nrofl 0^"—»i/vir » rj**^**^nf. 7*\-<\t. svetni «». E t s b a h r t ra or^d« ~*itrfi~4\»y nhr'~* 0 »^-"evatnih Sol. nada« lja rn*fi pr-mtmj1-<*nja soli. (Ob sklepu lista se seja nadaljuje.) tofiiste Kr^fina. — VeTIta nesreča. V Trstu v clici Ma-donrna se je pripetila v fotografskem ?te-Ijeju W. Menegata pretresljiva rtesieča Po-tografl^at se je prišel neki tuiec. V atebem je bIT T\ letni fotograf Demarlnls. Pr'pravil Je vse za fotografiranje potrebno. Tu^ ie bil zelo čudno naoravljen Tmel ie široke hlače, zgornji del života mu ie pokriva! nišan Jop*Č. na glavi je imel turbnn Skozi lica In spodnjo ustnico si je nHknil Igle in pr»r Igel tudi v prsa. Demarlnls si je prijavil aparat ln laični magnezliev prah. Takrat je sobo razsvetlil Mlsk. zadonel Je pok, nastal je gost d*m. Demarmls je zbežal, ko pa se je vrni!, je videl kako ie vse razmetano po šob?, oni neznanec pa je bil veš v Vrvi. Nesrečnega tujca so prenehali v bofn:eo. Varnostni organi so dognali, da ie zakrivaš nesrečo eksp'ori'a ma^^zf^vega pfr^u, spravljenega v neki oosodl; bilo ga je 250 gramov. N« pa se dalo ugotoviti, kako Je pravzaprav nrlšlo do tega. da se Je n»a«me-zil nnel. Oni neznani človek se piš* Ha««ba-cber. ie star 22 let In doma 1 Dunaja. V Trst je prišel ^ed p*r dnevi. — CHban'e državnih vpokojer^ev. Te dni so Imeli državni vpokojenci v Trstu se- s*tt!ek. r.a katerem so odobril! sosmenlco na vlado, v kateri prosijo za likvidacijo pokojnin v lirah in v višini, določeni od biv£e vlade ter odgovarjajoči resnični vrednosti pokojnine r.a podlari predvojne kalate t. j. v razmerju 472 H? za eno predvojno kropo, nadalje prosijo praTtfeo odškednino ra. fh škode, katero so trpeli on!, ki so bili od-stav!Jenl. odpušče aH k: - iso bili ?otrje:i v službi itd. Vpok^e-ici prejemaj" še vedno za 100 predvojnih kron te 89 lir namesto 472. kar bi jim pritikalo po orr.er;jencm kljnča. Kakor se vidi, se vlada le ni orepri-čala o upravičeno?*: zahtev državnih vpo-kojencev! — Občinske volite« v Rtnčah. Dne 14. tm. so se vršile v Renčah občinske volitve. Vpisanih vol'tcev Je 43& Za komunistično listo je bilo 286 glasov, za narodno pa 129. Tako dobijo komunisti 12. narodnjak: pa 6 občinskih svetovalcev. Pravijo, da so podpirali komuniste pri vcTltvah slovenski krščanski socijarci! Politične vesti. = Dobro je pogodil sam sebe! »Slovenski republikanec«, prej »Avtb-noinist* piše: »Pri nas v Sloveniji imamo hvalevredno (!) navado, da se v času volitev ne borimo drug proti drugemu na podlagi načel, ampak večinoma le z lažmi in z zavratnimi spletkami«. Dobro je pogodil ta list sam sebe in svoje zaveznike klerikalce. V tem oziru si lahko s »Slovencem« sežeta v roke I == Ukazi HRSS. Za volitve dne 8. fibrttarja 1925. je izda'o predsedstvo HPSS na vse organizacije poseben ul;az, v katerem pravi, da volilci ne smejo nositi nikakih demonstrativni!* znakov na volišče in da se ne smejo iz-obcSati hrvatske republikanske zastave, temveč edinole hrvaške zastave z napisom: »Vjera u Boga in seljaCka sloga«. = Radič hoče sv^Jd republiko! — »Slobodni seljak« .glasilo hrvatske seljačke stranke, ki jo je, kakor znano, ustanovil Radićev disident Vinko Lov-rekovič, ugotavlja, da je Rcrdič dal pismeno izjavo Nastasu Petroviču, bivš, ministru notranjih del v Davidovič-Ko-roščevi v!adl, da njegova stranka ne računa na Bosno. Ta izjava je bila podpisana pri pogajanjih za sporazum z Nastavom Petrovičem in se nahaja sedaj v originalu v njegovih rokah, v prepisu pa v rokah dr. Mehmed Spaha Obenem ugotavlja »S!obodni selj:«k«, da se je Radič napram dr. Spalni izrazil: »M hočemo imeti svojo republiko in ne j je samo tako velika, kakor kaka županija!« Ako bi se Srbi naveličali Radić evih budalosti in posegli, kakor nekatere novine namigujejo, po amputaciji, potem bi v resnici »mirotvorna čo-večanska, hrvatska, seTjačka republika« ne bila mrogo večia, kakor Je recimo zagrebška županja! sst Boljševik! se pripravljajo na splošen napad. »Neues Montagblatt« poroča, da so prejele vse sekeje zapad-noevropskega tajništva strogo zaupne informacije, da se je vršila sredi oktobra v Ko'nu n. R. konferenca komunističnih delegatov, ki se je je udeležilo 55 delegatov iz Nemčije. 3 iz Angleške, 82 iz Francije, 3 iz Češkoslovaške, 3 iz Belgije in po 1 iz Švice in Holandske. Konference so se udeležili tudi zastopniki komunistične ofnJadine in izvrše-valnega odbora tretje iftternacijonale. Na konferenci h bilo sklenjeno organizirati v večjem obsegu boj proti Da-wesovemu načrtu in vstopu Nemčije v Zvezo narodov. Izvrševalnl odbor tretje intemacijonale stoji na stališču, da je treba z ozlrom na Izpremcnjeno situacijo v zapadnih državah, zlasti pa radi zmage konservativcev v Angliji in volitev v Nemčiji, pospešiti dosedanjo komunistično propagando v vseh državah. Komunistične stranke morajo biti organizirane tako, da bodo po vseh tovarnah komunistične ekspoziture, aktivne politične organizacije, delavske športne organizacije itd. Poleg zapad- ne Evrope m Italije, kjer pričakuieio boliževiki v kratkem revolucijo, koncentrirajo boljševiki svojo revolucionarno propagando v prvi vrsti na srednjo in vzhodno cvropo. Komunistična centrala računa z velikimi sorememba-fci v teh državah. Zato je bil poslan eden najboljših boltfeviških diplomatov, Jofre. na Dunaj, ki je središče komunistične pronii£ande. S hujskanjem •^zadovoljnih elementov v Bolgariji, Romuniji in Jugoslaviji hočejo boljševik! strmoglaviti sedanji režim v tek državah. Zahteve avstrijskih državnih vpekojencev. Stalna delegacij« vseh avstrijskih organizacij vr^Icojcncev ;e izročila vladi vlogo za irboljšanje položaja vpokojencev, v ksteri so navedene sledeče zahteve, rn §4» cer: 1.) Uredba eksistenčnega minima za fpokojence, 2.) Pospešena valorizacija po* kojnins'.ih prejemkov do popolne* predvoj« nc n rednostL 3.) F rpolna odorav- razlo^ks med ataro* in med novovpokojenci. 4.) Od» prava nekaterih krivic pri prevedb! vpoko* jencev na nov sistem člnovnih rszredov. 5.) Finančna uredbi vprc*anja b»enij. 6.) Odprava razločki preskrbnin. 7.> Povečano Število mandatov vpokojencev v personalni komisiji. Iz tega je razvidno, da imajo tudi 5c v Avstriji staro in novo vpokojenoe. Razloček jc ?c prav minimalen. Ker je uve* dena pri vsaki regulaciji avtomatika, t- j. vsaka regulacija se raztegne avtomatično na vse kategorije uslužbencev. Vidimo pa tudi da je popoln va'orizaeija prejemkov v teku in da imajo uradnik! svoje zastormf? ke, ki so enakovredni 7. vladnimi. Zlasti to poslednje je najvarnejše, ker fmajo organ;* zaeiie po teh svojih zastonnilcih seveda naj* večii voli v pri pogaianjih ^ledo oredltA-e prejemkov. Šofer, ki je dekle... V sredo 17. t. m. Je bil na bcocradsko policijo pripeljar. zastaven mladenič, star približno 20 let, in oblečen v usnjat suknjič, kakršnega običajno nosijo šoferji. Mladenič Je bil obtočen, da je ukradel gumijasti avtomobilski obroč. Še predrto pa Je službujoči uradnik pričei z zasliševanjem. Je Šofer iz javil: »Prcsim, da vzamete na znanje da nisem moški, temveč dekle. Policijski uradnik je presenečen obstal, nato pa je ukazal, da šoferja preiščejo. In se je ugotovilo, da je m'adenič res devojka. -On« Je rojena CrTiOKorka. po imenu Darinka Piletič in precej ekscentrične narave. 2e v svoji mladosti Je najraje opravljala moška dela. ženskih del pa jo je bilo naravnost strah. !n ko ie dorasla, je, preoblečena kot moški, vstopila v siužbo pri nekem mehaniku ter se izučila za šoferja. Nazadnje je bila šofer v promcincm ministrstvu. Naravno, da jc to odkritje povzročilo splošno senzacijo. Ker pa je bilo že pozno, je uradnik ukaza! ječarju, da ženskega šoferja vtakne v ženski oddelek Jetnišnice. Ječar, ki Je menil, da se je uradnik zmotil, je *njeear 2apri v moški oddelek. Neka! časa za tem pa se ie jecar skesal, ker nI ubogal uradnika, in odšel je, da bi Šoferja iz moških zaporov prepeljal v ženski. Naletel pa je na nspričakovan odpor. »Gostje* v zaporih so se energično uprli temu, da bi Jecar »prijaznega mladeniča*, kakor so ga imenovali, odvedei Lopovi so namreč že 2a2nali. da }e iofer pravzaprav šofer-ka . . . Po hudem boju je ječar svojega varovanca odvedel v ženski oddelek. Sedaj je bil Šele ogenj v strehi. Podjetne ženščine so se trkoj zaljubile v ljubkega mladeniča in vsaka ga je skušala potegniti k sebi. Nekaj Amaconk si Je tudt skočiio v lase. Ko pa se Je končno ugotovilo, da je šofer pravzaprav ženska, so razjarjene ženske planile na ubogo Darinko in je obdelovale združenimi močmi. Iz obupnega položaja Jo je rešil šele Ječar, ki Jo je odvedei v pisarno in jo tam zaprl. Drugi dan se je ugotovilo, da je Darinka nedolžna. Vsekakor si bo obisk pri »Scili« In »Karibdi* beogradskih zaporov dobro zapomnita . . . Darujmo za sokolski Tabor! Ed. Rlce Burroughs: 3$ Tarzanov sin 351 kose. Valjala sta se po tleh, tolkla okoli sebe in sel Samec je zagode! nekaj in pokazal zobe nad Na gugajoči se veji boj ni bil lahak. Meriem sc je borila obupno in vstrajno. Zato se je opica vrgla z Meriem na tla. Tudi druga opica je takoj storila isto. Na zemlji pa sta se zajrrabili opici sami in se trgali v ostrem in krvavem bom. Tako prilik^ je Meriem izkoristila in zbežala. Opice za njo, rjjveče in tuleče. Vedno sta jo dohitele. Tako jc Meriem prehajala iz roke v roko, ohranjena m živa. dočim sta se opici-samca zaradi nje do krvi trgata in grizla. Slučajno je v tem boju tudi Meriem dobila nekaj ran, Y\ so bile pravzaprav namenjene drugI opici. Vse to je Meriem strašno utrudilo, di Je končno izgubi'a zavest in se zgrudila na tla. Opici pa sta pričeli brczobzii en boj na življc.ite in sm t. Sedaj jc bii boj lažji, ker tti h'1o potrebno paziti n» JVicricui. Ležala *~ kakor mrtva. Nad njimi so hreScalt; hi bega'e semlntam. rori.deli male opice, ra^tnžene in razironcne. Raznobarvne ptice so obletavale vrhova, preplašene in nemirne so kričale m s tem Izražale svojo jezo in gnev nad rodom in početjem veleopic. V daljavi pa je zar jul lev. Večji in močnejši samec je trgal manjšega oa grizla kakor stekla psa. T upata m sta planila pokonci, se vspela na zadnje noge in boj stojd nadaljevala, da se je zdelo, kakor boj dveh človeških bitij, ki se tesno in močno držita čez križ. Pri tem pa sta se grizla v meso, da je kri na široko okoli pobarvala tla. Ves ta čas Je Meriem ležala nezavestna na tleh. Končno se je močnejši samec z vso besnostjo zagrizel slabejšemu v vrat Hi poslednjikrat sta te-lebnila po tleh. Nekaj minut sta ležala mimo, kakor mrtva. Nato pa se je močnejši samec dvignil na noge m se oprostit zadnjega, smrtnega objema. Stal je vzravnan. Potrese! se je s telesom. Iz njegovega grla je zagrmel votel, grozen krik. Nekaj časa se je gugai prestopajoč iz ama noge na drugo, semintja med trupli deklice m ubite opice. Nato je položil s ponosno samozavestjo nogo na mrtvo truplo svojega sovražnika in oddal v puščavo zmagonosen. izzivajoč krik. Male opice so se pri tem krika razletele na vse strani, drobne ptice so se dvignile in odletele daleč stran. V daljavi pa je sonet tarjuf lev. Veliki samec se je približal k deklici. Prevr-gel jo je na hrbet, jo pričel otipavati In ob srce prisluškovati ter ogledovati njen obraz. Deklica ie bila še živa. Male opice so se zopet vračale. — Vračale so se v celih čredah in s svojim vedenjem in 2 besedami izražale vse svoje zaničevanje nad opicam zmagovalcem. njimi. Nato pa se je sklonil in vrgel telo deklice preko ramen in odšel v džunglo. Za njim je sledila drobna in razdražena čreda malih opic. POGLAVJE XL Smrt kralja opic Ko je Korak vračal z lova, je slišal jezno in nemirno ščebetanje razdraženih opic. Takoj jc spoznat, da se je dogodilo nekaj posebnega. Morda se je strašni Histah ovil ok^li trupla ooice in jo zadušil. Pospešil je korake. Opice so bile prijateljice njegove Meriem. Zato jim je hitel na pomoč, ako ni že prepozno. Pospešil je pot po vejah v srednji višini dreves. V bližini Merierninepa bivališča je odložil svojo lovsko opremo in lovski plen in glasno zaklical. Toda nihče se ni odzval. Spustil se *e 2 drevesa na tla. Morda se mu je skrila. V debeli veji, na kateri se je Meriem navadno žugala, je videl le Geeko, naslonjeno na deblo drevesa. Kaj to pomeni? Meriem ni n:kdar svoje Oceke puščala tako same. Korak je lutko vzel in jo vtaknil za pa*. Zaklical je ponovno, glasneje, toda tudi sedaj se Meriem ni odzvala. V daljavi sc je oglasi! zbor razdraženih malih opic. Ali je njih razburjenje morda v zvezi s skrivnostnim begom Merieme? Ze sama misel na to je zadostovala. Ni čakal na Akuta. ki se je počasi pomikal za njim. Z vso hitrostjo je drvel naprej v smeri, odkoder so prihajali glasovi ooic V nekaj minutah je bil pri njih. Ko so ga zagledale, so nemirno in nestrpno vreščale in kazale naprej v smer, v kateri se je gibal nestvor, ki je bil pravi \zrok njih razburjenja. Srce mladega junaka džungle Je obstalo v grozi, ko je zagledal telo deklice, ki je viselo preko kosmatih ramen veleopice. Ni dvomi! o tem, da je mrtva. V njegovi notranjosti le zadivjal vihar razburjenja in nekaj se je premaknilo v njegovem sicu. Ni si znal tega razlagati. Pa bilo mu je, kakor da se je ves svet osredotočil v tem mrtvem dekličinem truplu. Kako Žalostno, nepremično in ohlapno je viselo to telesce preko širokih in močnih p!eč veleopice! Sedaj je začutil, da mu je bila Meriem prav vse na tem svetu — njegovo solncc, zvezde in luna. V takem hipu je izgubil veselfc in radost, srečo in mir življenja. Bolesten krik s^ mu je izvil iz prs. Pa takoj nato je zarjul groznejše in «traš» r«\jic\ Hfcor vse divje zveri. Z obupnimi kriki je kak >r izstreljena puščica planil za storilcem tega strašnega zločina. Opica samec je obstal pri prvem kriku m se o7rl. Ko je Korak zagledal njegov obraz in razloči! postavo, je novi plamen strasti in gneva zadivjal v i.jcgove!*'! srcu; zakaj v veleopi^i je spoznal kia'ja opic. enega kralja, ki j.* nJega izgna« iz 1*-da veleopic. ko te pri rjih isl*a! pjs ednjs zatoči-šćc i* jih Kosil * r&iteljstva. . tftv. 290 aSLOVtN?!CI NAROD« ane 20. decembra IS24. Strati 2?« Dnevne vesti. P Lrnbitani dm. Stara ljubezen ne zarjavL Nedavno tega so poročali listi, da so v boljševiškem poslaništvu na Dunaju izginili akti, ki se nanašajo na komunistično revolucionarno propagando na Balkanu. »Slovenec« je takoj pograbil to vest in izrekel prepričanje, da so tatvino teb aktov izvedli — kdo drugi nego — agenti jugoslovenske vlade, češ da je le-ta na stvari najbolj intere-sirana. V podkrepljenje te svoje trditve se je »Slovenec« skliceval na avtoritativno mnenje »odličnega poznavalca balkanskih razmer« -—Leopolda Mandla. ?n kdo je ta odlična »avtoriteta« in »kapaciteta«? Beogradska »Samouprava« ve o tem možu povedati to-le: »Nihče ni toliko operiral z lažnjivi-mi in falsifikovanirni dokumenti in z dokumenti, ki so bili baje ukradeni predstaviteljem drugih držav, kakor Leopold Mandl. On je pred vojno in med vojno prodajal svoje pero dunajski vladi za vsa njena najsramotnejša dela. Ljubljanski »Slovenec« je pred m med vojno z vžitkom polnil svoje predale s proizvodi Mandlove grdobije. In Mandl je še sedaj avtoriteta za »Slovenca« ... Med »Slovencem« in Man-dlom obstojajo stare simpatije, kakor so jl pr. obstojale za Časa Friedjungove ga procesa in začetkom evropske vojne • • •« Stara ljubezen pač ne zarjavl! •»Slovenec« je bil z Mandlom v ljubavnih zvezah pred vojno, Čemu bi teh zvez ne obnovil sedaj, ko se je tudi njegova stranka odkrito vrnila k svojemu staremu avstrijskemu mišljenju?! Mandl, desna roka Aehrenthalove m Berchtoldove avstrijske politike, lahko pač danes zopet uspešno služi na§:m klerikalcem, ki nadaljujejo proti Jugoslaviji prav isto politiko, ki jo ie svo-časno koncipiral grof Berchtold s svojima pomagačema Forgachem in Mandlom proti Srbiji! • ** Reforma naših srednjih šol. Naročnik našega lista nam piše: Čudna so pota Človeške neumnosti, po katerih hodi klerikalizem, ki trdi, da hoče pomagati slovenskemu ljudstvu do gospodarskega in kulturnega napredka, v resnici pa je do mozga reakcijona-ren. Kot zagrizeni reakcijonarji na prosvetnem polju so si dali klerikalci najboljše izpričevalo s kampanjo proti reformi srednjih šol. Dočim je pretežna večina evropskih na rogov že darvno uvidela potrebo znižati število humanističnih gimnazij na račun realnih, naj bi veljala za nas Slovence, ki itak že ne vemo, kam z inteligenco, izjema. Zdi se nam potrebno, da spregovore o tem vprašanju sami srednješolci, zlasti mar-turanti, ki morajo priznati, če si izprašajo vest, da jih študij klasičnih jezikov ni nič kaj posebno usposobil za praktično življenje in da se izgubljeni Čas in trud nista rentirala, izvzemši seveda slučaje, ko se ta ali oni abitu-rijent posveti študiju, ki zahteva znanje latinščine in grščine. Zagovornikom dosedanje humanistične in realne gimnazije ne gre toliko za faktični dobrobit mladine in staršev, kolikor za osebne interes in pol. ozadje. Namen srednje šo^ ne sme biti produkcija leme-natarjev. Kdor je pa v resnici intere-siran na klasičnih jezikJh, nima niti najmmjšega povoda odrekati drugim pravico do izobrazbe v duhu modernega časa, ker ima še vedno na razpolago dovolj humanističnih gimnazij. — O jugoslovenski trgovski mornarici je napisal v tržaškem večernem »Piccolu« B. Maineri članek, v kat vem se zavzema za sodelovanje med jugo-slovensko m italijansko trgovsko mornarico. Pravi, da bo tako sodelovanje moglo roditi najboljše rezultate za obe deželi, mnogo boljše nego se more to misliti prvi trenotek. Seveda se to sodelovanje ne sme omejiti na promet Sušaka in Reke, marveč se mora raztegniti na vsa pristanišča obeh jadranskih bregov in na mednarodno plovbo. Jugo-siovenska trgovska mornarica doslej nima še nikakega broda za prevoz potnikov v transatlantske dežele, ima pa brodove, ki lahko prav dobro izpopolnijo in zboljšajo službo, ki jo vrse italijanske družbe. Na Jadranu poslujejo sedaj še številne tuje ladje, ki bi se mogle nadomestiti z italijanskimi In jugo-slovenskimi v veliko korist obeh narodov, ki imata vso pravico poslužiti se svobode, pridobljene s tolikim herojstvom, da si razširita in utrdita svojo gospodarsko potenco. Želeti te prav živo, da bi rešila italijansko-jugosloven-ska konferenca v Benetkah tudi ta važen problem definitivno s polno zado-voljnostjo m z veliko koristjo vseh In za vse. — Tako izvaja italijanski čfan-kar. Dobro in lepo bi bilo res sporazumno delovanje med obema jadranskima sosedoma, toda tako, da pri tem ni noben del oviran v svojem pomorskem razvoju! — Božićnice obmejnih fot Moška podružnica Ciril-Metodov« družba x 19 decembra 1924. Mariboru je nabirala začetkom decembra prispevke za obmejne Sole. Ob enem je likvidiral odbor »Slovenske šole v Mariboru« v svoji seji dne 16. t m. svojčas nabrani znesek in ga prepusti! fondu za božićnice obmejnih šot. Na ta način je bil razdelitvenemu odboru na razpolago skupni znesek Din 23.675. Ta znesek se je na sledeči način razdelil: Sv. Duh Din 1.500; Št. Jur ob P. 1.500; Sv. Križ 1.500; Kamnica 500; Zg. Kungota 1.000; Krčevina 500; St IU 2.500; Lokavec 750; dve šoli v Prekmurju vsaka po 900; Sladki vrh 1.500; Svičina 1.500; Marija Snežna 1.750; Sv. Ana 2350; Kapla 1.750; Pernice 500; Remšnik 1250; St. Jernej 625; Vrata 500; Brezno 500; Merodaj-ne so bile krajevne razmere in število razredov. Poraba teh zneskov za podporo revnih otrok se je prepustila šolskim vodstvom, ki položijo račun moški podružnici CMD v Mariboru. — Proslava rojstnega dne NJ. Vel. kralja na Viča je bila prav dostojna. V župni cerkvi Je opravil pater Arhangel kratko zahvalno službo božjo, katere se je udeležila šolska mladina t učiteljstvom, župan Ivan Gale, en zastopnik SLS ter štirje zastopniki napredne gospodarske stranke. Kar se tiče okrašen]a hiš z zastavami, je viška občina ob takih prilikah zelo malomarna, izvzemši občinske hiše, ljudske šole ter So-kolskega doma ni bilo na Viču in Glincah videti nobene zastave. Vse drugače pa se Je postavila podobčina Rožna dolina. Z zadoščenjem smo opazili v Rožni dolini približno 20 zastav. To pot z radostjo beležimo, da si je omislilo zastavo tudi marljivo olepševalno društvo, ki jo je razobesilo na poslopju svoje pisarne. Vobčc pa moramo grajati brezbrižnost prebivalstva, zlasti ako uvažujemo, da je svoječasno skoro na vsaki hiši, posebno pa še, kjer je stanoval kak cesarski nastavljenec ali pa kak eksekutor, vihrala črno-žolta, med vojno tudi rajbovska in frankfurtarska zastava. No, upamo, da pokaže prihodnjič Rožna dolina, predvsem pa Vič večjo narodno in državno zavednost — Stavke grafičnih nameščencev m bo? »Vjesnik Saveza Udruženja graiičkih poduzeća v Jugoslaviji«, ki je glasilo lastnikov tisk aren, poroča v svoji zadnji številki pod naslovom: »Do kedaj velja tarifa« tole: »Naši delegati so predlagali, naj sc vspričo ne-možnosti trenotnega sporazuma podaljša tarifa in obveznost § 83 do konca meseca junija 1925. Z ozirom na to opozarjamo naše člane, da je njihova dolžnost, da se ravnajo po tej tarifi do konca meseca junija., ker se nadejamo in smo prepričani, 1a bo v tem času vendarle mogoče nadaljevati pogajanja m jih sporazumno končat! morda še preje, predno poteče ta rok Centrala bo storila vse, da pride do zbllžanja med obema save-zoma ter se tako omogočijo potrebni prijateljski odnosa ji med obema organizacijama. Zato prosimo vse člane, da to uvažujejo in se po tem tuđ! ravnajo. Ako bi nastali ri, naj se nam takoj pošlje točno poročilo o vseh podrobnostih in naj nihče ničesar ne pričenja, dokler nismo mi preiskali spor in dokler ne damo direktiv. Potrebno je, da držimo svojo obljubo, dokler se nam tega ne onemogoči. Beseda je dana, to besedj moramo tudi držati.c — Tako cla*ho lastnikov tiskaren. Ako so tudi grafički detavci dovolili podaljšanje tarife do 30. junij? 1925. potem pač ne grozi več stavka v tiskamiških podjetjih. — Iz demokratske stranke. V nedeljo 21 t. m. bo v Grosjpl;ah sestanek somišlje« nikov JDS in vseh prijateljev, ki žele cn^t* nega nastop« pri voli'vah. Na sestanku bo poročal srezki kandidat g. Zehal, trgovec in posestnik v Rudniku, ter g. Ivo Beršča'c. Se* sta nek bo ob desetih dopoldne. LoVal bo pravočasno javljen. — Isti dan popoldne bo sestanek v St. Jurfu pri Grosupliah, katc» rega se udeleži trdi g. Zebal — Iz Zveze kulturnih drvš*ev. ZKO ori* redi v petek, soboto in nedeljo naslednia predavania po kmetih: Petek 19. t. m. Za* tog; dr. Fran C a d e 2, profesor; predava o brezži^n^m brzoiavu in teVfoTvt ob 2*\ zve* Čer v šoli — Sobnts 20. t. m. Jezica. S'ojan B a j i ć, abs ior. Predava o temi (razvoj in postanek vrstva), ka***ro bi imM ob-avna« vati nreteklo soboto. S7.?fcy?. Dr. Fran C a de ž ob 20. nri zvečer v gostilni c. Stenica o ze« melM'ih l-a*astrofah. — Tr^v/je. Ant^n Podbevšek ob 17. oo~oMne: Mtc^'nt razvoj evropskega đ'^Vett v a. Vc^ razvidno na lepMh. «— Nedelja 21. /. m. Grosuplje. Milan Cimerman v pa^ln-m domu oh 9. dopoldne o davMh in tV"c*h. Rorov«/ra; prof. Nande M a r o 11 v soVolst-cm donv* ob pol 8. zrttrai o nomeu** so'-olstva m**d Slovani. Moj*trprta. Lovr«-» Tenina, ravna« tefi nodf-ovske 'Me ob 20. zvečer o r»rvi to-moč: 7'vini v aili. J~rše. An^n L 11* o z a r pri tf. Ma*m*k'i oh IS. ponHdn** o sH^'o^m ftogr^oda^-s'-em vr>ra*ani't. Šmartno pri JJtlii: Vladimir Kure t. ol'raini ekonom: S-^ogne gi8"v^da»-sv«i vt-a"ar'a. V*"? na leoaMh. — Preddvor: P*-o?. Fr^n Dolžan o t>otres:h. Več na l"«*l'ih. Vrhnikrt: Tosio Z m o a n * ?ic v sokolji dvorani oh 1 S. ponoMnr Na« d*l»»»ie s avoimi tam ©bi*« mim predmetom. Več itak na nfa'-atm. — Podrobnosti o ▼s~h tu naved*r**h predavanih so Ta riosamne Viaie razvidne na lenaMh. H so bili pravo« časno razposlane v vsrt gori navenede fcraie. OrH>ra»"iamo na«e of>čins*vo na vsa ta pre* davan ia fn ie vabimo, da se jih v svojem interesu vd~!eže, — Kovanje ko finske ta dam arfa. Na kraljev mstni dan to se otvorile v Beograda po komisiji, sestoteč! Iz predstavnika ministrstva financ, ministrstva trgovine In industrije teT Narodne banke ponudbe za ko-vanie kovi^kega denarja. Otvoritev ofert se je izvrš'la v prisotnosti ponudnikov. — Ofert je 18. Zastopane so s svo;'mf najboljšimi kovinami sledeče države: Francija. Belgija, Švica, Anglija. Italija, Češkoslovaška Ia Holandlja. Poleg teh kovnic se nahajajo še dve domači: Prva jugoslovenska tvornica vagonov v Brodu ta Prva tvornica v Celju. Oferte se glase sa kovanje pol, eno in dvo-dinarskih novcev. Cim se oferte proučijo, se referat izroči finančnemu ministru, Id nato odda kovanje najugodnejši rvrdki. — Profesor Maka Trpkovič umri. V sredo so položili v Beogradu k večnemu počitku profesorja Maksa Trpkoviča, znanega reformatorja koledaria. Njegove predloge o Izenačenju koledarjev so odobrile vse pravoslavne cerkve. In baš, ko se je začelo največ govoriti o njegovih zaslugah za to pred-stoječo reformo, ja zatisnil oči v bedi, ker je bil šele nedavno reaktiviran kot profesor druge gimnazije v Beogradu. — Moaorska kafra so že prejela vsa ljubljanska poverjeništva. Clanl naj blagovolijo priti ponje. Naročnina za prihodnje leto je neizpremenjena (20 Din), dasi bo obseg za 10 pel zvečan. — Kultoma sekcija Or-ht-oc v Šiški, javlja članom m prijateliem. da se vrši d'u-go predavanje v soboto 20. tm. točno ob 20. zvečer v lokal* br. Stenica. Predaval bo g. dr. Cadež o »zemeljskih katastrofah«. Udeležite se predavanja polnoštevilnol Po predavanju razgovor o ^Ekonomski Orjuni«. Zdravo! — Povodenj v Ločnici, pa klerikalne obljube in dejanja. Iz kranjskega okraja nam pišejo* Dober teden po elementarni nezgodi v Ločniški in Hrasniški dolini so klerikalci v sSIcvencuc in zloglasnem »Domoljubu* napovedovali, da bo vlada nakazala ponesrečenim prebivalcem ! milijon Din podpore. Ti pcmilovanja vredni siromaki — nekateri so si komaj rešili golo živlienje! — so potrpežljivo čakali na razdelitev obljubljene podpore, pa čakajo še danes nanjo. Ce bi ne bilo usmiljenih ljudi, bi bili ti siromaki od lakote poginili. Danes se zavedajo, da so jih klerikalni ministri in poslanci nesramno nalagali! To si bodo kmetje dobro zaoomrrili. — Vpoklic tcfci utov. Ministrstvo vojne In mornarice ie sklenilo v poklica ti rek rute' letnika 1903 1. aprila 1925. mesto 1. februarja. Ministrstvo motivira svoj sklep s tem, da hoče omogočiti rekrutom udeležbo pri volitvah v narodno skupščino. — Koliko dolguje Vojvodina na davkih. Te dni se je vrnil iz Vojvodine generalni ravnatelj neposrednih davkov Josip Stoja-novič. k! je izjavil, da dolguje Vojvodina na zaostalih neposrednih davkih 600—700 milijonov. Ti davki se bodo pobirali postopno v obrokih. — iz Tržiča. Meščanska šola priredi svoji deci vsakoletno božićnico v nedljo dne 21. dec. ob 16. popoldne v šolski telovadnici s posebno zanimivim sporedom. Iz prijaznosti sodeluje salonski orkester. Vabljeni so stariši in svojci otrok. Vstopnine ni. — Podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva v Tržiču ima svoj letni občni zbor v nedeljo dne 28. dec 1924. ob 9. uri v risalni-ci meščanske šole. Udeležba je dolžnost vsakega člana. V pretek, letu smo imeli 84 v bodočem moramo imeti 100 članov. Na delo! — VetPc poiv In vfom v Skoffl Loki. V ponedeljek zjutraj oVolf 10. je nas*al pri posestniku Krevsu v Škofji Loki velik požar. Gorelo je gospodarsko pos'opje. Na kraj požara so tako} prihiteli gnsilei iz Škofje Loke, Stare Loke in iz Sv. Duha ter ogenj po napornem gašenju kmalu popolnoma uduSili. Stanovanjsko poslopje je ostalo nepoškodovano. Škoda je precej velika. — Opasna svedrovska družba, katere sedež Je menda KrrnJ, je zadnje čase razširila svoje delovanje tudi na $kofjo Loko. Tako je bil v noči od ponedeljka na torek izvršen drzen vlom v pisarno lesnega tr-govla Frana Dolenca. Iz predala pisarniške mize so odnesli 25.000 Din, dočim so pu-sti'i težko »Wer;hc:mericoc pri miru. Za enkrat je pač 25.000 Din dovolj . . . nrenovitl. emaiilrut' ♦n PO" i'' j»ti • di atrok'» no sH'*n«i» ■ »e- ko »fmf V*rn « s".-rri • • n * 6848 tvrdka J. GOREČ Palači laMjanste krcsfot sanka Ia Sosaestttsto U Iz Ljubljane. — Posvetovanje roditeljev, katerih otroci pose ca jo realne gimnazije, bo v soboto 20. tm. ob 20. v razpravni dvorani Ju-stične palače na Kralja Petra trgu. Posveto vanje sklicujejo dv. svetnik B. B e ž e k, dr. Božidar V o d u š e k in Ivan J e 1 a č i n irl. — Bož'čevanje. Prostovoljno gasilno in reševalno društvo v Ljubljani priredi na Štefanovo dne 26. tm. ob 7. uri zvečer v dvorani Mestnega doma božičevanje z najraz-novrstnejšim sporedom. Na večeru bode sodelovala godba Dravske div. oblasti, nastopal bode zelo agi!ni pevski zbor društva Krakovo-Tmovo, poskrbljeno pa Je tudi za dobro kapljico in okusen prigrizek. Prireditev ima dobrodelen značaj In dolžnost Ljubljančanov je, da v obilnem številu posetijo to prireditev. Vstopnina za osebo znaša Din 10.—. — Pevski zbor »Glasbene Matice. Ves zbor se udeleži v soboto pogreba gospe Marije Zadnik a r j e v e. sestre našega gospoda ravnatelja Huhada. Zbirališče ob 13 45 pred magistratom. Moški zbor bo zapel Ža-lostmke. Pevske-vaje so v soboto ob 18.15, za moški zbor, v ponedeljek oh 20. in v torek ob fg.15 za mešam" zbor. — Odbor. 672'n — Pavšal zbor »CPasfeene Matice«. Vaje za čas Božiča se bodo vršile v sledečem redu. V petek 19. tm. ob 18.15 ženski zbor, v soboto ob 18.15 moški v torek ob 18.15 mešani zbor. Vsi in točno! — Odbor. 671 /n — Izredni občni abar »cvakega društva »LMCanskl Zvem se je vršil minoli ponedeljek v navzočnosti polnostevflnega rednega Članstva. Soglasno so bila sprejeta društvena pravila, ki naj bi veljala kot pravila modernega pevskega društva. Po iz črpanem dnevnem redu je društveni pevovod-ja br. Zorko Pre lovec prečrtal fn komentiral poslanico Zveze slov. pevskih zborov kot •svodilo sa bodoče delovanje aaHh pevskih enot. — Občni zbor je poteke! v najlepšem soglasju in je dokazal, kako resno pojmuje »Lj. Zvoa« svojo kuhamo zadačo. — Društvo trgovskih !• Industrijskih nameščencev vabi na redne plesne vaje ob nedeljah popoldne od 15. do 19. ure v areni Narodnega doma. . 667 n — Koncert v kavami »Evropa« se vrši jutri v soboto. Svira godba dravske divizijske oblasti. Začetek ob devetih zvečer. Vstop pTost. 670/n — Društvo trgovskih potnikov ia zastopnikov za Slovenijo opozarja vse trgovske potnike in zastopnike, ki so bili sprejeti, pa še niso poravnali članarine, da to v lastnem interesu čim preje store, ker nimajo sicer pravice prisostvovati na občnem zboru. — Obenem se opozarja vse one potnike in zastopnike, ki svojesa pristopa niso še javili, da to nemudoma store in poravnajo članarino za tekoče leto. Zanrjdnfkl naj si vse posledice pripišejo samim sebi. Končno se naprošajo vsi člani, da takoj prijavijo one tvrdke, ki nimajo toliko stanovske zavesti v sebi, da bi zaposloval: satno kvaiiiicirane potnike. 673 /n r Vsik etrok že rt ii tudi mana zaa, ia naiboliii jc ptcivai pralek fiSUf 1 Iz Celja. —c Tedenski izkaz o nalezljivih boleznih v mesta CePu od 6. do 13. dec Skrlat!« ca: Od prejšnjega tedna ostali 9, umrl 1, ostali v nadaljni oskrbi 8. Legar: Na navo obolel 1, ostal v nadaljni oskrbi 1. Para-tvphus: Na novo obolel 1, ostal v nadaljni oskrbi l. —c Oficirska zabava, katera se je vršila ob priliki rojstnega dne Nj. Vel, kralja Aleksandra v Narodnem domu. je potekla zelo lepo in svečano. Obiskana je bila dobro. Sviral jc oddelek ljublj. vojaške godbe. —c XXXI. redni občni zbor Cellskega pevskega društva se vrši v soboto, dne 20. decembra ob pol 20. v malt dvorani Narodnega doma. —c Clanf »Orjune« Cetje, ki si Žele nabaviti kroj, naj se z^lase v nedeljo od 11. do 12. v pisarni v Narodnem domu. želeti je. da dobi celjska organizacija čimveč krojev zlasti zategadelj, ker se približuje Čas, razvitja prapora in skupščine v Beogradu, kjer mora biti celjska organizacija najčast-nejše zastopana. —c Narodnim krogom. Znani sivolasi koroški rodoljub, župnik gosp. Gabron. ki so ga avstriiske oblasti koncem leta 1918. pregnale iz Koroške, leži težko bolan v celjski bclnici. G. župnik ie leta 1920. s svojo marljivostjo nabral v Jugoslaviji blizu pol milijona kron za koroški plebiscitni fond in po nesrečnem plebiscitn požrtvovalno vzel v brezplačno oskrbo koroške dijake-begunce. Leta 1971, je bil imenovan župnim upraviteljem župnije Kotari pri Samoboru, kjer ga je januarja 1. 1922. zadel mrtvbud, na katerem boleha od takrat dalje. Akoravno je g. župnik pristojen na Koroško, mn avstrijske oblasti ne priznajo pristojnosti, vprašanje nte-gove opcije za Jugoslavijo pa še ni rešeno. Oosp. župnik že o.l aorila ti. ne prejema nobene penzije in živi le od podpore slovenskih rodoliuKov ter CMD. Obračamo se do vseh narodnih krofov s prošnjo, da naklonijo odločnemu narodnjaku kakoršnekoli podpore, ki ;!h naj blagovolijo odati v uredništvu »Nove Dobec ponoči zopet domov in pri tem padel celo v vodo v bližini porušene Mie svojih staršev. Drugo Jutro jo Je zopet odkurii nazaj v Idriji. Ni dvoma, da Izroči Italija Aliča svojci. ^Slovenski Narod« Je o tem že svoječasno obširno poročal ter oblasti opozorU na ta dejstva ter celo navedel, kje da se morilec običajno zadržuje. Na temelju teh' podatkov so jele oblasti AliČa izsledovati in ga končno tudi zalotile. Zasltrga, da le Etoffhaac končno vendarle pTišei v roke pravile, pripada torej v prvi vrsti našemu poročevalcu, ki le preskrbe! oblastnim organom takšne zanesljive informacije, da so zločincu lahko prišli na sled. Te dni je Alk ca doletela usoda. Aretirali so ga v Italiji karabimerji In ga izročili v sodne zapore v Idriji Ni dvoma, da izroči Italija Aiiča našemu sodišču. Cim bodo zaključene formalnosti, pošljejo Aliča v Ljubijano, kjer pride pred poroto, najbrže že v prihodnjem nasedanju. O umoru Janeza Kreka bo torej porota! razpravljala še enkrat. Naš poročev;t:ec jc v svojem Članku dne 7. novembra t. 1., kakor že omenjeno, ! dal oblastim na razpolago materijal, na ! podlagi katerega so zločinca prijeli, obe-• nem pa je poroča! o nesreči, ki jc morilče-I vo rodbino zadela. AHčeva sestra se je po-i ročila z nekim rubkim vjetnikom. ki Jc med vojno delal na žagi in po prevratu ostal tu. Ob znanem neurju, ki Je zadela Ločnico, ni bila ne samo vsa hiša porušena, marveč je voda odnesla tudi tri otroke Iz njegovega zakona z Aličevo sestro. Oče. stari Alič, pa se je ponesrečil pri Ooričanih z vozom, ko se mu splašili konji. Ostanki porušene hiše stoje sedaj na ^redi proda in štrle iz njega žalostno proti nebu. Aličevi so si sedaj ob bregu postavili boruo leseno barako. Ljudstvo tolmači to nesrečo seveda po svoje kot »prst božji aH »božjo kazen*, dasi morilčeva rodbina gotovo ne more odgovarjati za dejanje svojega člana. Iz IHhribora. —m K umoru v Studencih. Umor v Studencih je še vedno — zagonetka. Truplo u-morjenega čevljarja Mikla se kljub vestnemu iskanju še ni našlo }n obstoja sum. da so ga morilci vrgli v. Dravo. Zlahtič je Še vedno v ptujskih zaporih, ker preiskava Še ni popolnoma končana, pričakovati pa je. da ga še danes ali jutri izročijo okrožnemu sodišču v Mariboru. Potek nadaljne preiskave je ostal v splošnem brezuspešen. —m Škrlatl-a v Krčevini. Mes'ni magistrat razg!a?a: Ker je v zadnjem času opažati močno pojemanje škriatice v Krčevini, se deloma ukine odredba z dne S. decembra, tičoča se konttimaca nekaterih hiš Tozadevna potrdila bo izdajal posamnim osebam mestni magistrat. —m Poskusen samomor. Na dravskem mostu je v sr^do stražnik zasačil neko žensko, kl se je baš vspela na ograjo ter skušala skočiti v Dravo C*m je ženska stražnika ugiedala. je skočila z ograje na most in bliskoma izsinlla. —m Nevaren tat pod kHučem. Mariborska policija je prijela nevarnega tn*n v o«e-bj brezposelnega monterja Wa'terja Koren-za. ki je v zadnjem časi Izvršil več tatvin. Tr.ko je v Hrastniku uVradel Do^e^tiiku Franu Bora~ciniju Iz kovčeka 3°0°. Din fn dne 6. decembra posesfnici Uršuli Kmetic Iz Oačnika 3800 Din. Zloč:nec se je skrival pri nekem gostilničarju v Teznu. ki mu je daial zavetje. Te dni so ga prijeli In aretiran je bil tudi gostilničar. Pr os ve ta, Repertoar Narodnega gledališč« v Ljubljani- DRAMA: Začetek ob 20. zvečer. Petek, 19. decembra: Ob 15. uri popoldne »Mogočni prstan«. Mladinska predstava pri znižanih cenah. Izven. Sobota, 20. decembra: »Magda«, premijer« izvirne drame. Red D. Nedelja, 21. decembra: Ob 15. popoldne »Pri Hrastovih«. Ljudska predstava prt znižanih cenah. Izven. Ob 20. zvečer Danes bomo tiči, ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ponedeljek 22. decembra: Veronika Dese-niška. Red P. OPERA. Začetek ob pot 20. zvečer Petek, 19. decembra: Zaprto. Sobota, 20. decembra: »Rigoletto«. Red A. Nedelja, 21. decembra: Ob 20. uri zvečer: »Tosca«. Gostovanje Zdenke Ztkove in Marija Šimenca. Izven. Ponedeljek, 22.. decembra: Zaprto. ★ ★ ★ — Ljubljanska drama opozarja na premij ero izvirne slovenske dramske novosti »Magde«, ki jo je spisal znani slovenski dramatik dr. Alojzij Remec. Premijera bo v seboto, dne 20. tm. ob S. uri zvečer v drora* skem gledališču. — Danes zvečer točno ob a. uri se vrši v Unionski dvorani koncert slavnega Amar-Hindemitbovega kvarteta. Kvartet al si je izbral za Ljubljano komorne glasbe. Na programu so sledeče točke: 1.) Stravtnski: I Koncertlno. 2.) Schubert: Kvartet v Es-dunt 3;) Krsto Odak: Komorni kvartet v B-duru. 4.) Hindemith: Kvartet op. 32. 3.) Haba: Oo-dalni kvartet v Četrtonskem sistemu. Slavni Hindemithovci kažejo tudi veliko zanimanje za jugosiovensko moderno glasbo, dokaz temu noconjšnji spored, kjer izvajajo med dru- I gim tudi delo mladega hrvatskega skladatelja Krsto Odaka. Kakor pa smo Informira-nt, izvajajo meseca iebmarja 1925. v Prank-furtu znani L. M. Skerjančev komorni kvartet, ki jc bil izvajan že na javnih koncertih v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu. Naše go- I stoljubno občinstva opozarjamo na današnji koncert, saj Ljubljana ni ravno prebogata I koncertov svetovnih glasbenih umetnikov. i Vstopnice v Matlčm knjigarni ter na večer j koncerta pri večerni blagajni. 669n — O »Veroniki Pesfml^kla nam je oddan naš poročevalec M. Z. daljšo študijo, ki jo bomo priobčili v odstavkih, kateri se pa morda ne bodo morji vrstiti dan na dan. Toliko v vednost za čitatelje, kateri sc za- . irimaio za našo prosvetno rubriko. Umor v Ločnici 1.1921 Morilec Alić prijet. Kakor znano, ie postal v turistovskih krogih dobro znani posestnik Janez Krek iz Ločnice pri Medvodah o Veliki noči leta 1021. frtev zahrbtnega napada, ko Je šel zjutraj k vstajenju. Ustrelil ga je iz zasede posestnikov sin Janez Alič iz Ločnice, katerega je napeljala k dejnnju druga Krekova žena, MeŽnarfeva Iz Smarjete pri 2le-bah pod Sv. Katarino. Dočim Je bila ta obsojena na 20-letno Ječo in se sedaj nahaja v kaznilnici v Begunjah, je Alič pobegnil in sa do sedaj niso mogli prijeti kljub temu, da je ia svojega skrivališča večkrat prihalal domov. Tako je bil letos v Veliki noči skoraj teden dni doma. Ko je fant či-tal v časopisih o znanem neurju v Ločnici, ga je usoda svojcev skrbela in le prišel o sv. Jerneju (dne 24. avgusta), čez gorovje Sokolstvo. —> Sokol v Slškt. V soboto ob 8. zvečer se vrši v šoli predavanje: »O adaavja«, Predava zdravnik dr. Travner. — Zdravo. Toristika In sport — Sekdta »Donaulandc Iz N. A. »Af-penvarelna« Izključena. Kriza v tem društvu, o kateri smo pred kratkem rx)ročah\ (glej št 278 z dne 5. tm.). je bila dne 14. tm. pri ztavnl skupščini v Monakovem s tem končana, da Je skupščina to sekcijo izključila iz društva In sicer je bilo 1673 glasov za izključitev. 191 pa proti izključitvi. Referent Je poudarjat da se ie sekcija zakrivita z raznimi planinskimi pregreški. tako daje vsako nadaljnje sodelovanje ž njo nemogoče. V resnici Je bil seveda glavni vzrok tako zvani »arlerparagraf«, kateremu aa ta sekcija ni hotela pokoriti. »SLOVENSKI NAROD« dne 20 decembra 1924 Itev. 790 Gospodarstvo. Dospelost nekaterih perijodičnOi faks. (Opozoritev Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.) a) Dne 15. januarja 1925 je za drugi termin za plačilo takse na reklamo v obliki napisanih in naslikanih stalnih objav, ki se obešajo na raznih krajih aH so izdelane na zidovih, ogradah, tramvajih itd., kakor tudi v obliki svetlobnih objav. Ce se taksa ne plača pravočasno, se naloži za kazen trikratna redna taksa (tar. post. 8. tarife k zakonu o taksah in pristojbinah). b) Od kuponov ali dividende, kakor tudi od tantijem se plačuje po pripombi 5. k tarifni postavki 10. taksa 1 %. Ta taksa se mora položiti pri pristojnem finančnem oblastvu v 15 dneh po odobritvi bilance. Prekoračenje tega roka se kaznuje s trikratnim zneskom redne takse. c) Dopolnimo prenosno takso po tarifni postavki 12., pripomba 12. za leto 1925„ kolikor ne doseza višine 5fT) dinarjev, je plačati v celotnem iznosu do dne 31. janucrja 1925., ako pa taksa preseza 500 Din, je plačati v istem toka prvi četrtletni obrok za I. 1925. Kdor ne plača te takse v določenem roku, plača poleg redne takse 8%ne zamudne obresti in kot kazen še dvakratni znesek nepoložene takse. č) Do dne 15. januarja 1925 moralo delniške družbe predložiti davčnemu uradu seznamek otvorien'h ali tekočih računov v minulem polletju in takso po 20 Din (na leto) prilepiti na seznamek. Prepozno plačilo se kaznuje s trikratno redno takso. d) Točarinsko takso (za pravico, da se točijo pijače) za prvo polletje 1925. je plačati do 31. januarja 1925. Zakasnitev plačila se kaznuje s trikratno redno takso. , Pravico za točenje pijač morajo oni, ki vsled občutnosti te takse od leta 1925. dalje ne nameravajo več točiti pijač, odjaviti še tekom leta 1924. pri finančni kontroli ali pri finančnem okrajnem ravnateljstvu. e) Letna taksa po 200 Din za biljarde za leto 1925. zapade v plačilo do dne 15. januarja 1925., sicer se pobere kazen v izmeri trikratne redne takse. i) Takso za vozila (avtomobile, fi-jakerske hi polfijakerske vozove) Je plačati v Ljubljani in v Mariboru do konca meseca februarja, v dragih krajih pa do meseca januarja 1925, sicer se zamudniku naloži kazen v izmeri trikratne redne takse. ★ * ★ Splošne dolžnosti davkoplačevalcev v I. četrtletju 1925 (Opozoritev Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.) L Vložitev napovedi. a) Za dohodnino. Rok za vložitev, napovedi za leto 1025 poteče koncem meseca januarja )9Z5. Do tega roka mora vsakdo vložiti napoved iz lastnega nagiba brez posebnega poziva, da se ogne zamudnim posledicam § 2C5 zakona o osebnih davkih. b) Za rentrrno. Hkratu z napovedjo za dohodnino je vložiti tudi napoved za rentnino. Za vložitev napovedi za rentnino ne dobi nihče posebnega poziva. Napovedi za rentnino ni treba vlagati davkoplačevalcem, ki že plačujejo rentnino in svojega bivališča tekom leta 1924 niso izprenenili, akc se njihovi rentnini zavezani dohodki niso pomnožili. Tiskovine za te napovedi se dobe pri davčnih oblastvih in davčnih uradih. Napovedi so po tarifni postavki 231. zakona o taksah in pristojbinah zavezane taksi po 5 Din, ki se prilepi na napoved. Komur je nemogoče vložiti napoved v določenem roku. naj se s primerno ute-ne-Ijitvijo pravočasno prosi za podaljšanje roka. H. Naznanilo o lzoiač>n!h službenih prejemkih. Vsakdo, kdor izplačuje službene prejemke na leto za eno osebo več, nego 5000 Din, je dolžan vlož:ti naznanilo o izplačanih prejemk;h vletu 1924. do konca meseca ja-nuarin 1925. Zato naznanilo ni plačati nobene takse. IIL Razgrnitev prednlsn^ Izkazov in prizivni roki. O davkih, ki so jih davčna oblastva odmerila v četrtem četrtletju 1921 bodo predpisani izkazi rrzvrnjeni prvih 15. dni meseca januarja 1925, kolikor niso bili davčni zavezanci na razgrnitev izven tega roka posebej opozorjeni. Prizivni rok se pričenja s 16. dnem po razgrnitvi in traja- 15 dni. IV. Industrijski obrati, ki so na podlagi jamstva za dohodnino, uveljavljenja s členom 155. Št. 4. finančnega zakona zn leto 1924-25 pobrali dohodnino od izpremenljivfh služ-1'enih prejemkov svojih nameščencev, so dolžni v IV. četrtletju 1924 pobrane zneske odpremiti davčnemu uradu do 14. januarja 1925. s posebnim izkazom v dveh izvodih. V. Davek na poštovat promet. a) Davkoplačevalci, katerih promet v letu 1921 ni presegal zakonito določene meje 360.009 Din in ni bil manjši od 15.000 Din; potem vse svobodne protesiie ne glede na velikost opravljenega prometa, so dolžni do dne 31 januarja 1925 vložiti predpisano prijavo, ne da bi čakali na posebni poziv davčnega oblastva. Napovedati je promet 1. 1924. b) Vsa podjetja, zavezana javnemu polaganju računov, družbe z omejeno zavezo in vsi oni obrati in ona podjetja, katerih promet je presegal v trhit^-m fetn 360.030 Din, morajo voditi knMgo opra\lfene«:a prometa in predložit* na.ioozneje v 30 dneh po preteka vsakega četrtletij prijave ter hkratu p?*Čat' odpadajoči l^ni davek na poslovni promet. c) Davkoplačevalcu ki so bil? že v letu 1924 zavezani voditi km'igo opravljenega prometa, so dolžni predložiti prijavo in plačati davek na poslovni promet četrto četi tlet je 1924 do 30. januarja 1925. Prijave za dav«k na poslovni promet so zavedne taksi 5 Din. Davčni zavezanci, ki pr''av soioh ne bi v,r>£*M. i»h ne M v^^'M v ^^foCene** rov'T. odnosno bi napovedali manjši nego dejanski oprav1'eni promet, zaoadejo kazni ter izgube tud! pravico pritožbe zoper odmero davka. VI. Dosne'ost 0>'*v*fl,h davkov. Dne 1. februarja 1925 dospejo v plačilo direktni davki za F. Četrtletie 1925. Davčni uradi so upravičeni jih prisilno izterjavati, če se ne plačajo v 14 dneh po dospelosti ir. zaračunat' po'eg 8% zamudnih obresti še za opomin 4% terjanega zaostanka. —g Tajno prisenevan'e. Iz Newyorka poročajo, da cen* delavni departement število onih oseb, ki so prišle v Zedmjene države v zadnjem fiskalnem letu brez priseljeniškega dovoljenja na 850.000. Največ jih je prišlo preko Kanade m Mehike. —g Električna razsvetljava v Bl'oVu. Neki privatni podjetnik je napravil na Dragom pri Bitoiju moderno električno centralo. V mestu se že pojavljajo žarnice in obločnlce. —g Mednarodna razstava psov. Prihodnjo spomlad 16. in 17. maja se bo vrnila v Baslu pod protektoratom švicarske kinolo-gične družbe pasja razstava, za katero vlada že sedaj veliko zanimanje. To in ono. Fteltmr t svojem izumu. Poročali smo, da je nemški mienjer Flettner izumil ladjo brez jader odnosno vijaka. Na kongresu inženjerjev-ladjedelcev na cbarlottenburškl politehniki je imel Flettner zanimivo predavanje o svojem izumu. Iz tega predavanja posnemamo glavne misli Spočetka je namerava! Flettner znanstveno proučiti navadna jadra. Njegovi poizkusi so pokazali, da je aerodinamični koeficijent pozitivnih funkcij sedanjih jader prav tak kakor je bil v kolumbovih časih, in da v tem ozira ni mogoče ničesar izboljšati. Ali poleg tega je prišel Še do naslednjih rezultatov. Dogna' je, da pri jadru (prav tako, kakor pri krmilu, pri krilu aeroplana ali mlin na veter) nima glavneza pomena za delovno silo stran pritiska, temveč za de!ovno ploskvo jadra ležeča stran sesajo-čega zračnega vpliva. Nasprotni zračni tok ne deluje samo na jadro, temveč nasprotno, se takoj Izogne jadru, tako da večjeta zračnega pritiska ni mogoče doseči. Zato potegne povečana brzina za jadrom rračni tok s seboj, povečana brzina pa ni nič drugega, nego negativni pritisk ali sesajoči vpliv. Teoretično se razlaga ta pojav tako, da je z obeh strani jadra spočetka enaka hitrost zračnega toka, ki se z ene strani (kjer je sesajoči vpliv) sumira s prejšnjim tokom, z druge (kjer je pritisk) pa gre proti njemu, Flettner je skuhal na umeten način napraviti ta cirkulac:jskl tok. V svojem referatu je naglašal, da je bil v znanosti Že davno znan fenomen, da povzroči vrteči se cilinder, slično kakor jadro, gibanje v stran, ali praktično niso pričakovali od te ugotovitve nobenih važneiših rezultatov. Flettner je prišel prvi na misel, da je mogoče na ta način doseči znatno premikanie naprej, ki je neprimerno veče nego pogon ladje z jadri. Magnus je prvi priobčil znanstveno razpravo o tem, da se krogla iz puške ali topa med poletom pomika tud? v stran. Prve praktične poizkuse je delal Flettner z majhnim čolnom, na katerem jc bil papirnati cilinder. Ta cilinder se te vrtel In Flettner ie hotel dognati, da-U vpliva to na smer plovbe. Poizkusi so tratili pol leta. Rezultat ie bn ta, da je plul čoln s papirnatim cilindrom po jezeru desetkrat hitreje, nego če bi ga gonila jadra enake površine kot cilinder. Po zakonih zračnega toka znaša odpor Flettnerjevih cilindrov-stolpov samo eno tretjino jamborovega odpora. Poleg tega so poizkusi pokazali, da se mora cilinder vrteti 3—5 krat hitreje nego dani veter. Če hočemo dobiti največii koeficijent pozitivnega delovanja In največje premikanje naprej. To ni odvisno samo od hitrosti vetra, temveč tudi od razmerja med to hi- trostjo In brzino cilindra (na rrjegovi površini) in narašča do omenjenega «3—5 kratne-ga razmerja. Iz tega sledi, da vihar na morju ni nevaren Flettnerjevim ladjam, d Kim so mu jadrnice navadno izročene na milost in nemilost. Flettnerjevi cilindri imajo zgoraj široke zaščitne plošče, da zunanji zrak ne pride v siero visokega sesa}nčega delovanja. Tem ploščam gre največja zasluga, da se je poizkus s konstrukcijo nove ladie obnesel. Prigodbe in šaljivke. Napačno jc zbudil. Potnik je prišel v hotel iskat prenočišča. Ker so bile vse sobe oddane, ga je j vprašal vratar, ako si upa spati v sobi, kjer i že spi neki zamorec ker le tam sta dve I postelji. Potnik je bil s tem zadovoljen ter j je Še naročil, naj ga zgodaj zbudi, ker se. . mora z vlakom odpeljati. Imel pa je potnik" tako trdno spanje, da ga je zjutraj vratar dolgo časa zaman klical in cukal. Pač pa se je prebudil zamorec ter se režal zaspa-netu. Vratar si ie dovolil šalo, češ pa bodita oba zamorca ter potnika namazal s črnim voŠČilom po obrazu. Na ponovno mikastenje se je potnik vendar prebudil, se z naglico oblekel, ne da bi se bil umil ter tekel po stopnican. Na stopnicah pa se je mimohlte zagledal v ogledalu ter jezno zarentaČU: »Saj je vratar napačnega zbudil!« Nato je Šel nazaj v sobo ter se znova vlegel spat. Kje se da kmet nafarbati. Neki župnik bi bil rad svojega malo-vrednega konja prodal vernemu kmetu, ki je hodil redno k njemu s spovedi. Na vse pre-tege je župnik hvalil svoje kljuse ter končno zajahal in pognal konja mimo kmeta. Toda kako je bil župnik osupel, ko mu sicer tako verni kmet odgovori: ^Prcčastftf, ako me Že hočete nafarbati, morate to storiti na prižnicic. Kaj ne sme jesti. Sloveči londonski ranocelnfk je prav na kratko odpravil domišljave bolnika. Nekoč ga je neka dama, ki si je domišljevala vsemogoče želodčne bolezni, nadlegovala r nebrojnimi vprašanji, kaj sme In kaj ne sme jesti. Nekaj časa jo je zdravnik poskušal, potem pa rekel. »Milostiva, brez skrbi lahko jeste celo za večerjo prav vse. Ie kuhinjskih klešč in pihalnika ne. ker prvi predmet je težko prebavljiv, drugi pa povzroča vetrove.« Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMSEK. Oddovorni urednik: JOSIP ZUPANČIČ. Za božič! Ztt božič! || KLA IIR-PIANINO I Ljubljana. Mestni trg 3 poleg magistrata. tffajspcco6nejša ivrdka v Jugoslaviji. 7703 7 vagona rt... m rab'ienih tračnica, 65 mm lia tlbroke kupile pri \\ visoke, 7 ke profila sa sitnim priborom, i rabljene fcot«»e i*oi9re u besprizornom stanju, može odmah da 'spuruči, uz najnižu cijenu Javna usmena licitacija automobila Odobreniem Gosn, Ministra Vojske i Mornarice A. A. Br. 12898 od 11. IX. tek. podine vriće se na dan 20. janrara 1925 u 11 časova, H. javna usmena lic taci a za nrodaiu strmh a tomi»bi a HL kategorije kod Dravske Artilerfci-e Radionice u Ljubi *ni i to: 16 tova'nih automobila (Marta, Bu^s ng). 9 traktera (Crif i SttifO. 3 običnih traktera Fiat, 99 automobila (Mercedes. B& sig M rta. Graf i Stift, Daimler, Praga, Sau »r. Sprt, L*urin - Klement, Nessel-doifer. VVaf. Raba, Isotti. Pi ch, Mineiva i Benz). 80 nrikoMra (.Jaha, Pavesi-Tololti, Nesseldorter, Fiat. Graf i Stif\ Daimler. Bilssing, i Perl). Ako licitacija ovoj? d*na ne bude završena, produžiće se ista 21. 22. i 23. januara 1925. Prop:sna kalcija od prodajne cene 5°/ za inostrance 10 %>. Uslovi mogu se videli svaki radni dan u Dr v skoj Artiieriskoj Radionici u L ubijam. 7615 HIERHKL bole mastila, lakom, Stok, cmatte, klstooc i garanlooano Cisti tlrnls najbolje kakvoće mili medic - Zanki dražba z omejeno zsoezo fflHRIBOR LJUBLJHIM HOlfl SHD podružnica centrala skladlžtc TVORNICE: LJUBLJHnH-mEDUODE 2038 ALAT, d. d. Zagreb Gajeva ulica 59. 7647 Specijalno i5i T emajliranje kakor tudi rame kovinase predmete, napisne table, postelj, mize. stole i'd. Izvršujem vsa pleskarska, 'ičnr sk, sobo- in črkoslikarska dela po zelo ugodnih cenah. Franc Bokal, C al ? v W m cet'a SS Zg Siska (poleg mitnice) Za lit in Hm Hi = dobite vse knjige =» mladnske pravljice In legende, za malčke vel ko izb ro stiicanlc z domačim' in divjimi ži • a mi ter razne romane in povesti za odrasle v veliki izberi v i oc goverai uerave mmt mm orltoii cTin*fr. Platttij« mapro*. [HRLI 0GLHSI Cona matih oglasov vsaka beseda SO para. — Najmanja asa Din S - I JCmm I Mrfhna preproga, lepa, se kupi. — Ponudbe pod »Preoro':a/T724« na opravo »SL Naroda«. I Stanovrira I Stanovanje treh seb in kuhinje se odda. Dopise pod »L**r> dom /7725« na upravo »SI. Naroda«. I Frofem f Dve clsaL * mizi ameriški sistem, kočija, dira, tehtnica — vse v najboljšem stanj'*, se nro« da. — Pot v Rožno d***« no 26. 7726 Dsmski klobučki iz klrbučevme (filca), na» kiteni po Din 125, preob« likovanje Din 40; bar?u* rasti po D»n 170, prede* lovanjc 75 Din — v lopi št 10. Vodnikov trg (oh zidu iMahrove hiše) 7654 Radi opustitve trgovine se od sobote 20 t. m. na« prej do Novega leta — no c eni razproda ia jo dvo* kolesa, motorji, razni otroški in ig-ačni voricT-i. vozički s košaro, trici V jI, šivalni stroji, rmeumfltpra itd — Ljubljana, S*a*i trg št 28. 7697 I £okali J Trgovina, oziroma lo'al z inventar* jem v ljubljanski okolici se odda. — N*clov p~v» uprava »Slov. Nar.«. 7659 I Službe I Za urejevanje knjigovod« stva in sestavljanje bi* lanc — se priporoča prvovrstna knjigovodska moč« Cen j. ponudbe pod »Pri« mi reference/6364« na upravo »Slov. Naroda«. Učenko sprejmem za mehanično vezenje. Javijo naj se sa* mo dobre risarke, ki ima* jo veselje do dela — pri MatHc. Ljrbliana. poleg hotela štrukelj. Natančnejši pogoji osebno. 7660 Išče se dobra kuharica in pridna sobarica. — Nnstop s 1. januarjem 1975. — Več pove Ing. Viktor Accetto, meseni stavbnik, Ljubljana, Ta* bor 2. 7699 I KcTemičnin? | Hotel velika jednokatna zgrada sa krasnim parketiranim sobama u prizemlju, re* staMracija i kavana, veliki vrt, odjel za karažu, sve n novom stanj?\ bez ili s dogovorom sa inven* arom, u d~bro posjede* nem kopalištu Krapin* snim Toplicama — pro* daie se vz povolinc pla* W-ne uvjete za 1.250.000 dina-a na' in ino7emstv. «afe»deposits itd, itd. Bnajartc: Kredit IJiaram - THeToa <0. W hi MS. Lastnina ia tisk »Naroda* tiskarne«. aaTasaaal 333^7734 0934 91