31. SfeuiM
o Uaftiiani, o petek 9. (etanola 19Z3.
Leto tU!.
Irhaja vsak dan popoldne, Immatil aedeij« la praaalaa.
tfiserati s do 9 petit vrst a l D, od 10—15 petit vrst a 1 D 50 p, večji inseratl pctit vrsta 2 D; notice, poslano, Izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 O; ženitne ponidbe beseda 75 o. Popust le pri naročilih od U objav naprej. — Inseratni davek posebej.
Vprašanjem glede inseratov naj se prilogi znamka za odgovor.
Untavmlitro „f lov. ffaroda1 la «11 iraftna Uikaraa" Eaanova olica it S, pritlično. — Tolofoa it. 304.
OraaaUtva
adatropl«
Slor. RirolV *t**Hovt oltei it I, L Tala?oa »ta?. 34. Dopisa aprafaaa is soiitsais la žalostio franko vas* -tjgr  Rokopisov sa no vročo. fN
v Jug osi a vili vse dni po Oln %•— v inozemstva navaina d<ii Oln 1, nadalje Oln 1*25
PoStnina platana v gotovini.
»Slovenski	Narod-	velja:	V Ja.oilaTT-i			V iaozeasu«
			v Ljubbanl	po	po*ti	
12 mesecev 6 . 3 . 1	m    m m ■     • • •     • .	• • a • . ■ • ■ •	Din 120*— 60 — 30 — . lo--	Din • •	144' — 72 — 36 — 12 —	Din 216 — . 108-• 5i'~ . 18—
Pri morebitnem povlSanju se ima daljSa naročnina doplačati. Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno   SKa^" P° na!cazn'd. Na «amo pismena naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozirati.
NAŠE DENARNE RAZMERE.
V zagrebških listih čitamo presenetljive vesti o katastrofalnem pomanjkanju denarja in se naglasa, da celo največje banke odklanjajo izplačevanje gotovine, češ da so blagajne prazne.
Deloma so zakrivile to stanje specijalno zagrebške razmere same, ker tamošnji časopisi naznanjajo dnevno odpiranje novih bank in trgovin, dasi ne obstoji za to nobena stvarna potreba. Drugi vzrok tiči v špekulaciji, s katero se peča v Zagrebu precejšnji del prebivalstva in ki sega celo v take sloje, za katere bi morala biti Špekulacija prepovedana dežela. Spominjamo na slučaj Hacker!
Ko je krožila pred par dnevi po Časopisih vest, da je finančno ministrstvo dovolilo ustanovitev borze v Ljubljani, je nastal takoj krik v teh krogih, ki so čutiti, da je s tem deloma ogrožena njihova špekulacija in neki list se je spozabil tako daleč, da je imenoval naše stremljenje za samostojno borzo za navadno slovensko »hochsiapplerijo«. V tem oziru nočemo z dotičnim piscem polemizirati, ker gori omenjeni slučaj Hacker osvetljuje dovolj postopanje krogov, ki nri stojijo baje prav blizu, temveč hočemo ostati pri vprašanju pomanjkanja gotovine. Pri pomanjkanju gotovine sodelujejo povečini isti faktorji, ki uničujejo našo valuto. Je to tesavriranje gotovine po hišah, neurejenost prometnh razmer in predvsem brezglava finančna politika naših vladL Mi menjamo smeri naše devizne in valutne politike čez noč, hočemo brez daljnega slediti tujim vzorom, ne da bi ustvarili prej za to potrebno stvarno podlago. — V zadnjih tednih kroži n. pr. beseda »deflacija«, to je zmanjšanje obtoka denarja, kot naša glavna rešiteljica po vseh časopisih. Nam se wff, da je tudi v tem oziru naša politika pogrešna. Ni vseeno, ali prične z deflacijo država, ki ima v to svrho vse potrebne predpogoje že ustvarjene, ali pa na primer naša država, kjer se nahaja vse to šele v povojih. Predvsem se mora ugotoviti, ali se že nahaja v državi dovolj sredstev za normalne potrebe industrije, trgovine in ostalega konsuma in tu bomo morali konstatirati, da vsaj v naši državi te potrebe niso krite. Od denarja, ki ga je izdala Narodna banka v skupnem znesku tačas okroglo 5 milijard dinarjev, se oficielno naglasa, da se nahaja tričetrtine 1 milijarde zunaj države in na ta način razpolaga to-
rej naše gospodarstvo le s ca. 4 milijardami dinarjev. Ako sedaj udo-števamo dejstvo, da je od teh 4 milijard, zlasti v vzhodnih delih naše države, mogoče cela milijarda skrita v hišah, nogavicah in tako od-tegnjena prometu, dalje. Če upoštevamo pomanjkanje rednega prometa naših poštnin hranilnic, premajhen aparat Narodne banke, pomanjkanje čekovnega prometa ter dejstvo, da je vsled 20 — 51 %-nih kurznih skokov naše valute prebivalstvo prisiljeno, držati v žepih količino denarja, ki bi bila sicer nepotrebna. do?ere-mo k-rialu, da nam razpoložljivih 2— 3 rrvlH**rde Din tač>s v** zadostujeta in da le torei neodpustPiv crreh, se-d^i provr\iati k?ko deflacllo. Najslabše deflacijsko sredstvo pa je neupravičeno omejevanje kreditov Narodne banke. S tem vprašanjem smo se že večkrat bavili in naglašali, da ima biti Narodna banka regulator valute in da ima v to svrho pametno uporaMjati svoje privilegije. Toda Narodna banka hoče posnemati druge slične ustanove, ali pa tudi pri njej velja isto kot gori povedano glede valutne politike.
Najprej moramo prti vsaj deloma do normalnih gospodarskih razmer v industriji in trgovini in takrat se lahko uveljavijo ista načela, ki jih uporabljajo notne banke v drugih državah. Naše denarstvo je prema1o razvito, da bi moglo iz lastne moči vzdrževati prepotrebno industrijo, obrt in trgov:no in zaradi tega potrebuje v sedanjem času oporo Narodne banke.
Tudi mi smo proti temu. da se z dovoljevanjem kredita podoira ustanavljanje nepotrebnih podjetij, ali dejstvo, da je na razpolago podjetjem .ki poseduiejo po ino, miliionov Din premoženja, zaposlujejo ticr*če delavcev in obstojajo že dolga leta, ori Narodni banki kredit v znesku le 1 — 2,000.000.— Din. d~kaznje, da je to postooanje naoačno. V tem oziru mora priti remedura čimpre-je, drugače se posledice nedogledne in zlasti naši valiti bo vzeta zadnja možnost, da se dvigne.
Mi smatramo za manv'e zlo, ako pomnoži Narodna banka z Izdalo par sto miliionov dinarjev, pokritih z menicami n?»*ih p*-vovrst*»5h gospodarskih podleti], obtok denarja za 10 do 20%, ne<ro ako bi ostalo pri dose^nii oolitiVl in «e pospeševala draginja in uničevala valuta.
Danes slišimo, da se ponuja za vloge tudi 10 •/• in več. Dasi store to
le manjši zavodi, zlasti oni, ki po- . trebujejo denar za svoje špekulacije, vseeno moramo računati s tem, da se obrestna mera vlog stalno dviguje in s tem na drugi strani povzroča tudi še hitrejše dviganje obrestne mere v debetu. Kot v vsakem oziru. tako trdi glede obresti vladajo v Slovenji od nekdaj najbolj zdrave razrrere v naši državi in se je zahvaliti le previdni politrki na~ih starih dorrač'h zavodov ,da se vzdr-žrie obrestna mera za vloge na eni stram. za dolgov^ p? nn drugi strani v precej zmernih mejah. Dočim zabavajo zagrebški zavodi danes 20— 30 % obresti, v Beogradu pa celo do 40 e/o, smo ostali po veliki večini pr? 15 — 16 %ih, kar gotovo blagolemo vpliva na ceno dnevnih potreb-šč*n. Smo visoko in morda previsoko ,ali vedno še najnižji.
Česar pa nam primanjkuje, je, da nimamo sedaj v Sloveniji večjih denarnih zavodov, ki bi dovolievah cene hipoteke in s tem podporah stavbeno podjetnost. Hranilnice in celo tudi zadruge se pečajo sedaj povečini s čisto bančnimi kroč'jami na ?k^do hipotekarnega posla in se s tem nerpravčeno odtegviejo svojemu pravemu namerni. Upamo, da m n oroče vsaj v bodočem letu nastopi v tem oziru izboljšanje.
Iz zgornjega razmotrivama je ra.zvTdno, da se ne sme pregreti po-eier*?~ v* ffn opnama s se^oj po^an}-k°"*e rTerntrja in da ie ravno f^ve-mia v^Ted svoie ra7>ri+e industrije v nar-e^n nevarnosti. Če bi ostalo pri sp^on-Vm polo-pin v TagTpbii in Dri p^l;+:M ta*r»o?nrn r~nk, ki notom svofih n^drn^rve išo>io za vsnko ceno vloge pri nas, nastopi pri nas popolna suša in takrat bomo prmoranf. ustavljati obrat v naših tovarnah vs'ed pomanjkanja gotovine za plače in mezde.
Opozarjamo merodajne kroge na to nevarnost in apeliramo zlast! na Narodno banko, n*i odstopi v sedanjih časih od svojih, v normalnih čas:h sicer mogoče upravičenih zahtev in naj bo to, kar mora biti. to je resna podpora našemu narodnemu gosoodarstvu._
RADIKALNA STRANKA IN PAKT Z NEMCI. — Beograd, 8. februarja. (Izv.) Z O7rom na vesti sTovenskega časopisja, da namerava radikalna stranka pod p;o*ovimi pogoji paktirati pri volitvah v Sloveniji z neir^im elementom, pri* občuie današnji »Balkan* izjavo, da so vse te vesti tendencijozno izmišljene, da se radika'na stranka ne more raz* govarjati s pan^ermanu amnak le z onimi elementi, ki hočejo lojalno sode« ovati v prid države.
Rapallska pogodba pred italijanskim parlamentom.
Beograd, 8. februarja. (Tzv.) Celokupni beogradski tisk in vsi politični krogi so včerai z nestrpnostjo pričakovali poročil iz Rima, kakšno stališče zavzame italijanski parlament glede upostavitve medsebomih priatebskih oziroma dobrih odnošaiev med Italijo in Jugoslavijo. Na v«o javnost je napravilo ra;rWŠi vtis oficijelno poročilo, ki ife bilo izdano od zunanjega ministrstva. To poročilo se glasi:
»Včeraj dopoldne je minister zuna-niih zadev dr. Ninčic" sprejel italijanskega poslanika na našem dvoru g. markiza Neg^ottiia, ki mu je sporočil brzoavko ministrskega predsednika g. Mussolinra, da je vlada italijanskemu parlamentu slavila na dnevni red seje dne 6. t. m. tudi rat?**Vac?.io konvencij« zaključenih ▼ Santi Margheritl In da je parlament izg'asoval nujnost tega vladfnega predloga.«
Zunann minister dr. Ninčič je iz?avil podaniku g. Negrottiiu svoje najiskre-nejše zadovoljstvo, izjavljajoč, da bo ta vest napravila na javnost najglobokejši vtisk.
PPIPPAVE K I7PPA7NTTVI SUŠAKA IN TRETJE DALMATINSKE CONE.
— Beograd, 8. februarja, (Tzv.) Z ozirom na gorenie oficiiclne poročilo so politično - administrativne in druge priprave, ki so potrebne povodom izpraznitve Sušama in tretje dalmatinske cone od strani Ttalranov. sedaj v polnem teku. Dalmatinski pokraiinski na-mesnik dr. Metlic i E in general M i-lič. ki fe imenovan za predsednika ju-gosfovenske delegacije v paritetni ko-mi^iii gl^de razmejitve in ureditve Reke, sta snoči odpotovala na svoje mesto. Po skl~nienem dogovoru *e pričakovati, da se izvrši evakuacija še zasedenega ozemlja tekom netHi dni po ratifikacij san*maner*er!tsk?*i konvencij od stran! Haffla^skega parlamenta.
Seja finančnega odbora.
IteIHanski narlamenf.
GOVOR POSLANCA OlUNTE. — MITSSOLINIJEVA IZJAVA.
— Rim, 7. februaria. (Tzv.) Včeraj je im^I v parlamentu fašistovski poslanec Ginnta govor, ki je v marsičem značilen. Re^el ie: Vi, gospod predsednik, ste otvorili parlamentarno zasedanje v svrho raznravljanja izključno zuname politike. (Nato se obrača proti socialistični izjavi, da socijalisti ostanejo na svojem mestu, iz^avPajoč se proti diktaturi, da ;e samovlada naroda neizpodbitna pravica demokracije.) Ali o zunanji polivki dosedanii govorniki niso govorili. Vi pa, gospod predsednik In zunanji
minister, ste hoteli izvršiti nekaj simpatičnega v zadevi zunanje politike. Ako je res, kakor je trdil Napoleon, da se dela zunanja politika z bajoneti, ste dokazati d?plomatičnemu zboru, ki biva ▼ naši prekrasni prestolTci. da stoje ob Vaši strani možje, pripravljeni za vse! Giunta označa nato ameriško vabilo za raz orožen je zgolj za afirmacijo čistega egoizma v njegove posebne svrhe in za protipozicijo an?rl:ški politiki, ki stremi po hcKemonil. Tako se nadaljuje vara-me evropskih narodov in izkorišča se nnliova slabost v svrho nadvlade. V VVashingtonu so se dogovorili za enakost pomorskih sil med Francijo in Italijo, toda Francija zahteva večjo tonažo, češ da jo zadevata dve morji in da ima kolonije. Italiji se pravi tudi, da ni več Avstrije. Ali na mcs*o Avstrije je sto-p*la Jugoslavija in Italija ne more opustiti svoje lastne obran-he na morju. Zato tudi ne more odnehati od svoje zahteve po enakosti tonaže s FrancPo. Predsednik kot avlatičn! komisar ima poskrbeti za Italijo mreno zračno floti-Ijo, kajti prepričan »e. da najboljše sredstvo za nas za ohranitev miru je to. da ga varujemo na romanski mčin. z zaKO-tovitvijo lastne obrambe. (Živahno odobravanje.)
Po kratkem govoru ministra Theon de Revela je podal Mussolini izjavo, da ne smatra za umestno, da bi se razprav-Ifalb o dobrohotnosti Lili zlobnosti liudi glede vprašanja, ali je bila vojna iz leta 1914. zadnja ali predzadnja. Ostajajoč pri zakonskem načrti;, izvaja, da je vashingtonska konferenca vzbujala velike nade, imela pa je le omejene rezultate. Pesnica je ta, da ie večen mir med narod? nemogoč« ker jHi različni č:ui-teMf privedeio do sporov, ki se potem rešijo z orožjem. Zato pa te konvencije ne pre^stavFajo n?č drt^ega nego navaden trenoten oddih v življenju narodov. Na vsak načm p^ je Italija storila prav. da se je pridružila tej konvenciji, da bi se ne mislilo, da ona zasleduje kako pustolovsko in po vojni hrepenečo politiko, ki ni v našem temperamenta in ne more b:ti med našim? nameni. In dejstvo, da faš'stovska vlada vabi zbornico, da nnf ratificira to konvene;?e, označa ▼ svoi*fi generafnU| č*"tr»ti znnanio politiko faŠtsfovsfce vlade. (Pritrjevanje, komentiranje.)
Sestanek fašistekep vellkena sv?ta.
Dunajski listi por a tisku je jo senza-cijonalno poročilo »Abenda« iz Rima, ki se glasi:
»Dne 30. januarja t. L je bil v Mus-soKnijevem stanovanju zaupni sestanek voditeljev fašistovske stranke. Se-5l#?nek je razmotrival vprašanje ratifikacije santmarsheritskih konvenclj-Nekateri   vedifelji so povdarjali, da
A. E. W. Mason:
KLIC NA POMOČ.
Romaru
»Kar misli gospod Hanaoid,« je razložil, kakor bi hotel kot možak dobrovoljno pojasniti stvar nevednemu otroku, »je, da je Adela bil le psevdonim.«
Hanaud ga je ozlovoljen pogleda.
»Sedaj bo pa seveda razumela! Psevdonim J Samo ob sebi umevno, da razume Helena Vauquier to navadno in enostavno besedo. Kako je pameten ta gospod Ricardolc
Ricardo je zardel, a ni odgovoril besede. Bil je ponižan kot učenec v šoli.
»Kar misli reči s psevdonimom,« je rekel komisar Heleni Vauquier in razlagal Ricardove besede, kakor je prej hotel Ricardo razložiti Hanaudove, »je nepravo ime. Adela je bilo napačno ime, ki si ga je nadejala tuja ženska.«
»Mislim, da je Adela bilo ime, ki sem ga cula,« je odvrnila Helena in dvom v njeni govorici je bil izginil pri premišljevanju. »Prav gotovo.«
»Dobro, Imenovali jo bomo Adelo,« je rekel Hanaud nepotrpežljivo- »Kaj je pri tem? Govorite dalje* gospodična VauQ*iier.«
»Dama se je široko vsedla na stol z nekakim zaničevanjem, kakor bi hotela pokazati, da je ne bodo prepričali, in smejala se je neverno.«
Vsi. ki so to poslušali, so si živo predstavljali prizor, skeptično žensko, ki n'"česar ne verjame, sedi prešerno na stolu in sleče rokavice z miš?častih rok; razburjeno eospo Dau-vrav, ki je bila vsa navdršena. da prepriča tujko in gospodično Čelno, ki je hitel* iz soue ven, da obleče črno obleko, ki je v poltemi nevidna.
»Ko sem oblačila gospodično Celijo,« je nadaljevala Vauquier, »je rekla: Ko bom doli v salonu, greste lahko spit Helena. Gospodično Adelo — da, Adelo — bo prišel iskat prijatelj z avtomobilom; khko jo sama spustim ven in spet zaklenem vrata. Ce slišite avto, vedite, da pride po njo.«
»O, to je rekla?« je laglo dejal Hanaud.
»Da. monsieur.«
Hanaud je temno gledal proti VVethermillu. Nato je izmenjal oster pogled s komisarjem in je na nerazumljiv način rniigal z ramami. Toda Ricardo je to videl in sestavil iz tega eno besedo. Mislil si je sodri dvor, ki izgovori besedo: »Kriva!« /
Tudi Helena Vauquier je videla ta gib.
»Ne obsodite je prenaelo, monsieur,« je rekla, kakor da bi ji Mo žal. »In ne na podlagi mojih besed, kajti, kakor sem že rekla, jaz sem jo sovražila.«
Hanaud je mirno prikimal, ona je pa nadaljevala:
»Čudila sem se in vprašala gospodično, kaj hoče brez svoje zaveznice. Ona se je pa smejala in rekla, da ne bo nobenih težkoč. In to je vzrok, da mislim, da prošlo noč ni bilo se?nse. Monsieur, njen glas je bil zvečer tako čuden, da ga šele sedaj razumem- Gospodična se je šla kopat jaz pa sem vzela iz omare njeno črno obleko in čevlje z mehkimi, tihJmi podplati. In sedaj vam bom povedala, zakaj sem prepričana, da včeraj zvečer ni bilo seanse, saj gospodična Celija nikdar ni imela namena, napraviti seanso.«
»Da, povejte nam to,« je rekel Hanaud radovedno in se je naslonil z laktjo na koleno.
»Tu imate, monsieur, kako je bila ^ospo-rf?čna Celija oblečena, ko je odšla.« Heiena Vauauier je vzela list papirja z mize .»Nnpisala sem to na zahtevo gospoda komisarja.« Dala je ?ap?r Hanaudn, ki ga je pregledal, med tem Ko je ona nadaljevala. »Da, izvzemši beli ovratnik
iz čipk sem oblekla gospodično Čelno čisto na ta nač'"n. Ni hoteTa imeti nobene svojih navadnih črnih oblek. Ne, gospodična Cclna ie hotela imeti ta večer fino, novo večerno obleko iz re-zedasto zelenega muslina in mehkega satena, ki je tako dobro kazala njeno lepoto. Njene bele roke in rame so ostale gole, obleka je imela dolgo vlečko in je šumela, če se je pre-nrkala. In k temu je morala obleči svoje svetlo-^elene svilene nogavice in nove malo satenaste čeveljčke s širokimi zaponkami, ki spadajo zraven — razven tega zelen satenast šal, ki ie Wl pritrjen ob boki s svetlo Miščečo se za-nonko in bil nri kolenu zavozlfan z eoak'm šalom, ki je prihajal od druge strani. Morala sern zavezati niene lepe fase s srebrnim trakom in na svoje kodre je dala širok kTobnk rezedasto-zelene barve z zlatorjavim nojevim peresom, ki je viselo zadaj navzdol. Opomnila sem gospodično, da gori močan ogenj v salonu. Tudi če postavi zastor pred kamin, bo še svetlo na tleh in bleščeče se zaponke na nfenih čevljih jo bodo izdale, če ne šnmenie obleke. Toda rekla je, da hoče sezuti čevlje. Da. gospodje, to ni bila obleka za seanso,« je rekla in pri-k^m-Ma z glavo, »temveč obleka, s katero se gre ljubimcu nasproti.«
Stran 2.
»SLOV EN S KI     NAROD«    dne 9 februarja 1923
štev. 31
itnora biti faŠistovska stranka proti izvedbi rapallske pogodbe, in da se mora pripraviti na to, da prisili Jugoslavijo na vojno in ž njo končno obračuna. Mussolini je deloma odobraval to stališče, toda izjavil je, da Je prisiljen k ratifikaciji, ker mu je amerikanski poslanik odločno izjavil, da bi ameriška vlada storila Italijo odgovorno za vsako kršitev dogovora napram Jugoslaviji. Ameriška vlada bi izvršila svoje protiodredbe. Angleški in francoski poslanik sta Mussoliniju izjavila stališče svojih vlad v enakem smislu.
Na tem sestanku je bil predložen tudi načrt o faSistovski organizaciji n a Madžarskem. Na sestanku so se določili organizatorji, ki naj bi odšli v Budimpešto in na Dunaj ter organizirali tam mladino po fašistovskem vzorcu. »Abendovo« poročilo imenuje tudi nekatera imena, med njimi tudi Karla Romaniolija. List očividno zamenjuje ime z Romanellijem, ki je bil svoje-casno član zavezniške misije v Budimpešti. Vsekakor gre po naših informacijah za gotovo akcijo, ki jo organizirajo madžarski fašisti.
•   • •
Sestanek fašistovskih voditeljev frred otvoritvijo parlamenta je bil napovedan že mesec dni poprej. Da so se nekateri zaklinjali proti Jugoslaviji, je povsem naravno, saj jih vendar poznamo in vemo za njihove namene, Mussolini pa mora hoditi po potih obveznosti, ki jih nalagajo dogovori. Da je bilo približno tako na sestanku, kakor poroča »Abend«, sledi iz govora poslanca Giunte in iz Mussolinijeve izjave, ki stojita očividno pod utiskom zborovanja faš-stovskega sveta, na katerem je silno grmelo radi zunanje poetike, tako da je Gfunta porabil v svojem govoru Napoleonovo bajonete, ki na! bi delali tudi za Italijo zunanjo politiko.
Za Jugoslavijo so govori in Izjave iz Italijanskega parlamenta ter dunajsko poročilo o sestanku fašistovskega sveta nad vse dragoceni in Imajo naši vladi sfttfrH v nadaljnjem nastopanju pri pogajanjih in Izvedbah dodov0rov z Italijo. Le odkritosrčno! Prav je, da se docela poznamo in si po tem spoznavanju urejamo svoje bodoče korake 'drugI napram drugim.
Seja finančnega odbora.
PRVI POSKUS K IZENAČENJU URADNIŠKIH DRAGINJSKIH DOKLAD. — DEBATA V FINANČNEM ODBORU. — PREDLOG FINANČNEGA MINISTRA SPREJET s 17 : 4 GLASOVOM.
«— Beograd, S. februarja. (Tzv.) Ta ▼Ceraj popoldne sklicana od 16. do 20. trajajoča plenarna seja finančnega odbora je razpravljala o predlogu finančnega ministra, ki stremi za tem, da se izenačijo uradniške đraginjske doklade. Predlog je bil poprej na seji ministrskega sveta sprejet. Generalna in Specijalna debata o tem predlogu je bila zelo živahna.
Predlog finančnega ministra glede nradniŠkih dravinjskih doklad vsebuje te le dodatke k draginiskemu, od narodne skupščine svoječasno sprejetemu zakonu:
DragTnjsk? razredi so tr'ie:
1. D eograd, Zemun, Sušak:
2. vsa ostala mesta;
3. vsi trgi in vse vasi. Draglniske doklade uradnikov, pod-
tfradnlkov in slug so ?s*e, kakor v prejšnjih prvih treh razredih.
Stanarinsko doklado dobe samo nrad"*ki, in sicer po členu 21. zakona.
člen 17. glede vpokojencev določa brez oz'ra na to, ali je penzija v dinarjih al? kronah, pri uradnikih do letnih 2993 dinarjev v I. razredu 13, v II. 12 in v ITI. II d!n?«riev: od 3000 dinarjev dal?e pa v I. razredu 14, v II. 13 In v m. 12 đinarlev; vpokojencl In kategorije pod-nradn?kov In slug brez ozira na višino pokojnine v L razredu 11, v II. 10 in v JOT. pa 9 dinarjev. Vsi vpokojencl dobe stannrlno po člena 22.
Maks?rmini dohodkov za vpokojen-ce v členu 26. se dvigne na 2000 D.
Za vpokojenke, ki prejemajo vdov-nino ffl so stare nad 60 let, je odpravljena določba člena 28., točke L
Novi zakon stopi v veljavo s 1. marcem.
Plenarne seje se ie udeležilo 21 poslancev. Od slovenskih so bili navzoči: Rajer (SKS), Ivan Deržič (NSS). dr. K u k o v e c (JDS), prof. Reisner ;(JDS) in Vladimir P u sen jak (SLS). K tej plenarni seji niso bili pripuščeni zastopniki tiska. Razni govorniki so več ali manj imeli politične govore. Po končani debati je bilo glasovanje z gornjim rezultatom. Proti predlogu so glasovali socijalist D i v a c in triie demokrat je, edino zastopnika slovenskih demokratov sta glasovala za predlog.
Dabe je finančni odbor kot parlamentarni kontrolni organ razpravljal o državnih dohodkih in izdatkih v mesecu novembru 1922. Po statistiki finančnega ministrstva znašajo izdatki v novembru 2.119-322.741 dinariev 11 par in dohodki 2.146,774.996 dinarjev 87 par. tako da znala prebitek 27,4£Z2S8   d carjev 7*
Volilna borba.
PROTI«
POPOLNI   RAZKOL MED ČEM IN PASIĆEM.
— Beograd, 8. februarja (Izv.) Te* kom včerajšnjega dneva je bilo ožja konferenca Protičevih somišljenikov v Beogradu. Današnji »Radikal« priob* čuje kratko poročilo, ki veli, da je bila ze!o živahna in resna debata o razmer* ju Protičeve neodvisne radikalne stran* ke napram oficijelni radikalni stranki. Protič je jasno in odkrito izjavil, da vlada med njim in oficijelno državno stranko g. Nikole Pašića globok in ne* premostljiv prepad. Na konferenci so se tudi r?zmotriva!e kandidatne liste. Protić namerava povsod postaviti sa* mostojne kandidate. Protić upa, da bo v Vojvodini dobil precej glasov od strani Madžarov, Nemcev in Slovakov. Tekom današnjega dneva izide pose« ben manifest Protičeve neodvisne radi* kalne stranke. Kot nosilec liste name* rava Protić nastopiti v Beogradu, Kru» ševcu in Velikem Bečkereku.
DNEVNICE PREDSEDNIKOM VOLILNIH ODBOROV.
— Beograd, 8. januarja. (Izv.) Po odredbi ministra notranjih zadev so do'očene dnevnice predsednikom volil* nih odborov za čas volitev na dnevno 120 dinarjev, potnina je določena 5 di* narjev za kilometer.
para. Finančni odbor je vzel poročilo finančnega ministra na znanje.
Prihodnja seja bo zopet po potrebi potom predsedstva  narodne skupščine
sklicana.
Beogradske konference o Južni železnici končane.
— Beograd, 8. februarja. (Izv.) Včeraj so bile končane konference zastopnikov naše vlade in zastopnikov Južne železnice. Konference so bile oficijelne, na katerih se je v informativnem smislu razpravljalo o gospodarskem, finančnem in mednarodnopravnem položaju jugoslovenskega omrežja Južne železnice. Na konferencah so prisostvovali strokovnjaki ministrstva saobračaja, trgovine in zastopniki zunanjega ministr-stva, poleg teh pa zastopniki Južne železnice, med drugimi   glavni ravnatelj dr. P a 11, obratni ravnatelj B r a č i č iz Ljubljane. Tekom včerajšnjega dneva je bil najavljen prihod italijanskih strokovnjakov, a je izostal, zaradi česar so bile z ozirom na kratki rok konference zaključene.   Zastopnika   Južne železnice generalni ravnatelj dr. Fall z Dunaja in obratni ravnatelj Bračič iz Ljubljane sta snoči odpotovala iz Beograda. Zastopniki Južne železnice so   v   razgovoru z Vašim dopisnikom izrazili popolno prepričanje, da se vprašanje Južne železnice da lahko rešiti, toda obstojajo gotove tehnične težkoče. Težkoče pa obstojajo več v stališču drugih držav,  kakor pa pri nas.
Mala anfanfa in madžarske reparacije.
— Beograd, 8. februarja. (Izv.) Od* ločno dementirajo v zunanjem ministr* stvu poročilo pariškega »Tempsa«, da bi nameravala mala antanta v zadevi madžarskih reparacij storiti slične ko* rake, kakor Francija napram Nemčiji. Pariški »Temps« je namreč javil, da so države male antante storile vse potreb* ne korake v zadevi reparacij, da oku* pira jo gotovo ozemlje Madžarske ka* kor tudi Bolgarske. V tem oziru je to poročilo popolnoma brez vsake pod* lage in netočno. Resnica je, kakor je že včeraj vaš dopisnik popolnoma iz verodostojnega vira javil, da namerava mala antanta storiti kolektivni korak pri veliki antanti, da ta napravi v Bu* dimpešti diplomatični pritisk, s katerim se naj dosežejo zaželjeni cilji.
Glede Bolgarske pa moramo še enkrat popolnoma odkrito in jasno na* glasiti, da naša država napram Bolgar« ski ne stori nikakega Bolgarski neza* željenega koraka in da stoji naša vlada absolutno na stališču, da je Jugoslavija z ozirom na vojno odškod* nino napram Bolgarski zelo me*o iru teresirana.
— Budimpešta, 7. svečana. Listi pri-obču:e?o od vlade Inspirirane vesti o poostrenih vo'nfh pripravah Jugoslavl'e In ostalih držav male antante, kt vzbujajo med prebivalstvom veliko vznemirjenj. Madžarski tisk javlja, da hočejo države male antante sednrre prilike v mednarodnem po-ložaiu izkoristiti in zasesti gotove dele Madžarske; kot motiv nava'a'o, da Madžarska ne izpolnjue obvez iz trianonske pogodbe in da zavlačVe reparacije. V madžarskih parlamentarnih krogih zovore, da je madžarska vlada odločena proti temu nepriateljskemu nastopa male antante protestirati pri vel"ki antanti. Madžarska vlada je mnenja, da JI mala antanta dela krivico.
Politične vesti.
:  Veliki pustni korzo :•
SLAVCEVA MASKERADA Pustna nedelja 11. febr. t. L,
V VSEH PROSTORIH HOTELA aUNTO?:* V LJUBLJANI.
= Kronski »vet. Po poročilu današnjega »Balkana«, ki pa ni povsem točno, bo prihodnje dni skPcan kronski svet, ki ima razpravljati o likvidacil Južne železnice in o važnih dogodkih zunanje politike.
= Pokrajnski namestnik Ivan Hribar v Beogradu. Kakor nam poroča naš dopisnik, je včeraj prispel v Beograd pokrajinski namestnik za Slovenijo, minister Ivan Hribar. Sprejet je bil dlje časa v avdijenci pri ministrskem predsedniku Nikoli Pašiču. Kakor zatrjujejo, namerava ministrski predsednik g. Nikola Pa-Šič v spremstvu ministra g. Niko Zupa-niča v resn'ci odpotovati v Slovenijo in prirediti v Liub'iani škod* Tako vsaj poroča današnji »Balkan«.
=s Razkritje g'ede »Slovenca«. Pred voino smo z ozirom na to, da so klerikalni listi z vso vnemo zagovarjali in branili politiko avstrijske vlade napram Jugoslovenom, opetovano očitali »Slovencu«, da stoji v službi dunajske vlade In da dobiva Iz dispozicifskega fonda te vlade milijonsko materiielno podporo. »Slovenec« je takrat naše očitanje dosledno z ogorčenjem zavračal, zavi'al svetohlinsko oči, se rotil in pridušal, da ni nikdar dobil niti beliča podpore od dunajske vlade. VČeraisnu »Ljudski Dnevnik« pa, očividno izpod peresa dr. StisteršiČa samega, konstatira, da ie klerikalni »Slovenec« dobival subs?d;|e od dunajske vlade, da je bi torej plačan v svrho, da Je delal pro«s!ovansko In nro-tMit^slovensko nolltlko. Prav hvaležni bi bili dr. Susteršiču, ako bi javnosti povedal, za kakšne svote Je bfl »Slovenec« v »žfahtl« z dunafsko vlado In za kakšne zneske fe b*!a na prodaj klerikalna »narodna politika«.
= Izredni zbor demokratski zaupnikov. V nedeljo 18. t. m. se vrši v Narodnem domu v Ljubljani izredni zbor demokratskih zaupnikov iz ljubi'"anske in mariborske oblasti. Na dnevnem redu tega zbora je med drugim tudi točka: »NaŠ boj za narodno mejo«. Padovedni smo, ako bo dr. Kukovec, ki bo gotovo o tej točki referiral. povedal, kako se Je poga'al z Nemci, da jih pridobi za svojo stranko, katerih posredovalcev se je posluževal pri teh pogađan lih in kakšne ponudbe je Nemcem stavil za slučaj, da podpro njega?
= Zanimiva tiskovna pravda. V soboto dne 10. t. m. se vrši pred ljubljanskim sodiščem zanimiva tiskovna pravda. Tožen je odgovorni urednik »Slovenca« Mihael Mojškerc radi neke ?ab"ive notice, ki jo je lani priobčil proti bivšemu našemu poslaniku v Pragi dr. Vošniaku. Kot priče nastopiio bivši ministri gg. Ivan Pucelj. dr. Grecror Žer-jev, dr. Albert Kramer in dr. Kukovec. Razprava se prične ob pol 13.
= Plenarna seja hrvatske zajednice.
Za 13. t. m. je sklicana plenarna seja hrvatske zajednice v Zagreb. Plenarna seja ima na dnevnem redu debato o volilni situaciji, o postavitvi kandidatov in o kooperaciji z Radićevo seljačko stranko.
= Akreditacija albanskega posla* nika. Po telefonskem poročilu iz Beo* grada je bil včeraj po svečanem diplo* matičnem ceremonijelu sprejet alban« ski poslanik na našem dvoru Ali Riza Kolonja v avdijenci od Nj. Vel. kralja Aleksandra, kateremu je izročil pove* rilne listine. Oficijelno naglašajo, da so med našo državo in Albanijo vzpo* stavljeni naj prisrčne j ši odnosa j i.
=  hI ova »mer poljske politike napram
Češkoslovaški. Lvovsko »Slovo Polskie« kri* tizira v uvodnem Članku poljsko zunanjo politiko, rekoč: »Napad Litvanske in mad» žarske mobilizacije ste odkrili perspektivo n"!va-nosti, kakršna nam preti iz zveze Nemčije z Rusijo ter iz niiiu kovenskega in madžarskega zapletljaja. Zato bi bilo treba vprašati našega ministra za zunanja dela, kaj je učinil od časa, kar je bila sklenjena rapallska pogodba za dobre odnošaje z Ru» si jo ter os^bljenje ncmško*ruske zveze, ki je naperjena proti Poljski? Naša politika na Rumunskem in v baltskih državah ni Šla za tem ciljem, ampak se je gibala v vodah ber* linske politike, da bi bili naši stiki z Rusijo kar najslabši. Pa še to bi bilo treba vpra* Sati. kaj je ukrenila vlada, da bi ojačila vezi, ki nas vežejo z malo antanto? Z ozirom na rapallsko pogodbo se jc zdela okrepitev vezi, ki spaja vse na novo nastale narodne države v srednji Evropi čisto naravna po« sledica rečene pogodbe. A potem je. kako* vemo, naše ministrstvo za zunanja dela de« lovalo ravno v nasprotni smeri, da bi se
namreč zrahljale vezi, ki vežejo države tnale antante, hoteč nadomestiti to tvorbo z dvema dvozvezama: s noljsko■romunsko in reško*r'jjoslovensko. Mar nismo nozneje v Bukarešti in Beo"~adu zasledovali proti* češko politiko — politiko os*abljenja in raz* bitja male antante? Potem pa strastna akcija Askenazvja v Ženevi proti ministru Bencsu?« — S*h>znavanic »S. P.« svedoči, da so tudi Poljaki začeli nrcmišljevati o smereh svoje zrmanje pn?*'-Hke ♦r*r vMiio potrebo njene nujne reviziie. Priklonitcv Poliske k državam m*T~ anTmte ustreza vs-^-^'-or Interesom pclis^c d-"a ve, za1_ai Po!;a*-i nfma'o ra^n s^ednie Ev-^^e med svoi'mf s^srdi n?ti er^ga d" Thrtel"*. V#»* savsV-a d?nTo^«'%?;a bi mo"«'« ^a oni težki dnrvi, ki so jpi ra->ravili dogodki t PorurH in sovj~sk*» d?m<"»nsT~aciie, m o* rHo nn'H t—di č~r P^1»sko đostP'rt in občutneje. Za ustvaritev pogojev prijatelj* stva ni nikdar prezgodaj, a Poljakom bije zadnja ura, da ^onravijo, kar so v pretek* losti pokvaHli. Bodočnost slovanskih d~5av Jo iskati edinol« v tesni medsebojni zvezi.
Gospodarstvo.
Kultura.
! —g Novosadska blagovna borza 7. fe.
bruarja.. Cene v dinarjih. Pšenica bačka 437.50, bački ječmen 312.50, bačka koruza 220, za april 232.50. banatska 210, srijemska     pšenična     meka     štev. »0«
, 662.50, bačka 662.50, »2< 637.50, »7« 45u,
j otrebi 160.
I —g Zagrebški trg. Zasreb, 7. februai-ja. Cene v dinarjih za 100 kg, postavno bačka, ednesno vojvodinska postaia, notiralo: Pšenica (76 do 77 kg) 452.50 do 450, nova rumena koruza 235 do 250, rumena umetno sušena 295 do 305, za marec-aprll 270 do 305, rž (71 do 74 kg) 350 do 3S7.50, Ječmen za pivovarne 325 do 345, za krmo 300 do 325, oves 287.50 do 305, pisani flžor 425, bel! 400. pšenična meka *0c 725 do 750. »2« 700 do 725. »4« 675 do 700. za krmo 250 do 260, drobni otrebi ISO do 200, debeli 235 do 250. Mirna, nekoliko čvrsteja tendenca.
—g Zagrebški tedenski semenj. Zagreb. 7. februarja. ObMen prlgcn živine, vsega dovolj. Semenj je dobro uspel. Kupujejo ponajveč domaČ! kupci, ker se Italijanski zanmajo samo za konje, ki so se plačevali po 20 do 32 in pol tisoč dinarjev, lahki konji od 15 do 20 tisoč. Cene rastejo. Notirajo za kg žive vage: voli II, 10 do 11.50, voli III. 8.25 do 10, bosanski voli S.25 do 8.75. krave II. 7 do 8, krave III. 5.50 do 6. besanske krave 5.50, teleta L 13 50 do 14.50. II. 11.50 do 12, krma: seno 175 do 212.50, detelja 225, slama 137.50 do 150 z« meterskl stot, cepljena drva za voz približno 2 debra m' 350 do 400, žagana, man voz 150.
—g Beogradska blagovna borza 7. februarja. Cene notirajo: Pšenica 77 kg 3 do 4%, franko vagon Beograd prompt iskanje 430, nova začasno suha koruza, franko vagon Beograd, pol kase iskanje 240, ponudba 250, ista franko vagon .Topola 230 do 235, ista za marec, franko Beograd, pol kase 255, 270, reŠetani oves, franko vagon magacin Beograd ponudba 310. moka »S« banatski tip. franko Beograd ponudba 5S0, beli fižol, rešetan. franko Beograd ponudba 410, otrebi franko Beograd ponudba 410, otrebi franko Beograd brez vreče ponudba 200.
— g Cel*«lrl trg. (1. t. m.) Cene vseh živlenskih potrebščin so poskočile tekom 14 dni za okoli 10—20 odst. Cene v dinarjih: Govedina: v mesnicah kg 14—15, na trgu 12—13, teletina: 15—16, jetra 15. svinjina: 22.50—25, slanina: 36—38, mast 40, šunka 35, prekajeno meso 30—32.50, Jezik 27.50, klobase: kg hrenovke 27, sveže kranfske 35, suhe kranske 1 kom 4.50, kg fine slanine 90. Pri perutnini so ostale cene stare. Liter mleka 3—3.50, kg surovega masla 45, ča'nega 65, eno jace 2—2.25. Pi'ače liter starega vina 10—12, novega 10—12, piva 6 fn žgan'a 28. Kruh: kg belega 7, črnega 6.50. Sad a je zelo malo: cene stabilne. Špecerijsko blago: kg kave Por-toriko 65, Santos 50, Rio 42, kristalnega belega sladkorja 22, v kockah 24, riža 9—
14, liter namiznega ola 30—32. bučnega 32—33. Mlevskt izdelki: kg moke »00c 7.50 »0« 7.40, »2« 7. »4« 6.60, koruzne moke 4.25, a!dove 7.25. Kurivo: q premoga črnega 41. ru.avega 22, m2 trdih drv 125, mehkih 100.
—g Kmet'jskl pouk po deželi: Oddelek za kmetistvo priredi v drugem tednu meseca februarja t. 1. sledeče poučne tečaje in predavanja: V nedeljo, dna 11. februarji: I. V Tržišča v Soli po maš?, o Živino-re:i In o Izbolšanju hlevov, žlvlnoreski instruktor Gregorc. 2. V Žalni pri V!šn> gorl, po prvi maš! v Soli, o sad'erejl !n o živinoreji. pomočnHc okr. ekonoma Tereb. 3. V Pođbrez'a. o dob*čkanosnosti čebelarstva, potovalni čeb. učitelj Okorn. 4. V Vo-gPah v Soli ob 10. uri, o umn? živinoreji, o izbolšinui hlevov in gnoišč. pomočnik okr. ekonoma Hladn;k.   5. V Šenč'«riu. ob
15. uri v šoli: o prašičjere"!, o molži In o ravnan'u z mlekom za gospodin'e. pomočnik okr. ekonoma Hlidnfk. 6. V Starlcerkvl okraj Kočev'e. v Šoli ob 14. ur!, o sadar-stvu in fravništvu. pomočnik okr. ekonoma Zdnlšek. 7. Na BreznTc! ob 15. uri, o govedoreji z ozirom na planšarstvo fn sirarstvo, okr. ekonom 9ustič. 8. V Dragatu-šn po prvi m?š? v šoli. o kmet. fzobrn2bl. o gnoenjtt, pomočnik okr. ekonoma Konda. 9. V St liju pod Turiakom, go'en'e krmnih rastlin, uporaba umetnih gnoil, oskrbovani živine, okr. ekonom VVerniz. 10. V Rogatcu po prvi sv. maši pri Spornu, o kletarstvu, pomočnik okr. ekonoma Stamber-ger. 11. V Jaren'nl na Sta'erskem, po maši v šoli, o pogrpških v domačem kmeti;stvu, okr. ekonom StrekelJ. 12. V BakovcTi v Prekmuru v šoli cb 13. url, o splošnem kmeti.stvu, pomočnik okr. ekonoma Pavlica.
— g Veleselm za dragulje v Siutgartu.
Nemški konzulat v Zagrebu naznan'a tukajšnji trgovski fn obrtniški zbornici, da se vrši osmi velesem za dragulje, ure, zlate in srebrne izdelke v Stutgartu od 22. do 28. februarja 1923.
—g Kako se najugodnejše  r^njo na
Češkoslovaško? Trgovcem, ki imajo spomladi v Češkoslovaški republ ki kaj opraviti, se ponija najlepša prilika rbiskati velese-iem v Pragi, ki se vrši od 11. do 18. marca L L in pred njim v dneh od 7. do 9. marca 1. hotelski sejem, Velesejmska izkaznica, tetero lahko kupite pri vseh češkoslovaških konzulatih in velesejmskih zastopnikih, v»Ija za potovanje v Prago od 6. marca t I. in za povratek v Jugrslavljo do 19. marca. N: to izkaznico Imajo potovale! 75% po-pu;t pri viziranju potnih listov, dalje na državnih železnicah Kraljevine SHS v osobnih vlakih 50 % popust pri voznih listih fn na Ješkrslovaških železnicah na osebnih In brzcvlakih 33 % popusta, kar vse skupaj Ima znatni vpliv na potne stroške. Potoval-ci i; Beograda potujejo cenrje po madžarski železnici čez Subotiso, Budimpešto in Bratslavo, potovalci iz Zagreba pa čez Gečlcnyčs. Petržalko fn Bratislavo. V Pragi peskrbi velesejmski stanovanjski urad lig od'a in cena stanovanja«
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANL
DRAMA.
Četrtek. 8. februarja: Madame Sans Gene. Začetek cb 20. Red D.
Petek, 9. februarja:   Ugrabljene Sabinke, Začetek cb 20. Red E.
Sobota,  10. februarja: Idijot.     Začetek ob pol 20. Izven.
Nedelja,  11. februarja:  Ugrabljene Sabinke. Začetek ob 20. Izven.
m  m m
— Sprememba opernega reportoarja.
Zaradi nenadne obolelosti gespe Pavle Lov-šetove, ki po zdravniški iz .'uvi danes 8. t. m. in v nedeljo 11. t. m. ne bo mogla pet!, se spremeni operni reportoar takole: danes
8. t m. se poje opera >Mefistofeles« za red C, v nedelo, dne 11. t. m. ob treh popoldne pa opera «Nižava» izven abonmanov. — Vstopnice, naročene z dežele za nedel sko popoldansko predstavo, o>tane o v veljavi, če jih naročniki do sobote, dne 10. t m. pismeno ali ustmeno ne oupov^uo.
— V mestnem gledališču v Celju se v soboto 10. t. m. ob 20. url ponovi drama »SedemnaTstIetn!« izven nbonementa.
— Ivan Matičič: Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z b >jnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka. — Strani 270 in 23 izvirnih slik. Cena vezani knjig! 32 D. Založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. — V knjigi so popisani skoro vsi bol! in vse trpljenje bivšega slovenskega planinskega polka (Lir 27) od prvesa do zadnjega dne svetovne vojne. Iz Galicije, z Doberdcbske planote, z gorovja, s Tirul, od Hudega loga, fajtjega hriba, v Sv. Gra-brijcla, od Pjave in o nolkovncm uporu m njega zakletvi.
— Alojzij Gradnik: Srbske narodne pesmi v slovenskem prevoda. V založbi »Jug« v Ljubljani je Izšla te dni zbirka Srbskih narodnih pesmi, katere je prevedel na slovenski jezik pesnik Alojzij Gradnik. Zbirka obsega 20 obširnih narodnih pesni!, katerim je pride anu zgodovinsko ozadc in pa razna pojasnila, ki so potrebna za bol še razumevana narodnih pesmi. Zbirka, k! je na prodaj v Matični knHgarni na Kongresnem trgu in v vseh drugih slovenskih knjigarnah, se odliku e po lepem tisku, finem papirju in sploh jako 1'Čni zunani opremi. Cena nevezanemu izvod-i 16 Pin. vezanemu 22 Din. Zbirko top-o priporočamo.
— »L?ublrinskl Zron« prinaša v Januarski številki tole vsebino: Dr. Joža Glo-nar: Lepa knjiga, Maria Kmetova: V metežu; Igo Gruden: Kdo izmed vas; dr. Tvan Priatelj: Poezija »Mlade Poljske«; Alo;z Gradnik: Vprašanje; Janko Kralj: Inter-view; Ferdo Kozak: Bela povest: Rad. Petertin-PetruŠka: Ves dan sneži; Fr. A1-breeht: Iz groba: Miran Jarc: Črni čarodeji. KnilZevna poročila. Kronika.
— Mladinski list: »Novi rod«. Kakor znano !zhaJa v Trstu v založbi Zveze slovanskih učiteljskih društev mladinski list pod naslovom »Novi rod«, k! se ne odlikuje samo po izbranem mladinskem slovstvu, ampak tudi po lepi opremi. Upravo Novega roda za Jugoslavijo prevzela je Matična kn Igarna v L'ubljanl, Kongresni trg Stev.
9. Naročnina Novega roda za inozemstvo znaša 12 lir. Vsled nestalnosti valute ne moremo določit! stalne letne naročnine, ampak se bodo odda'ale posamne številke, tako naročnikom kakor posameznim kupo-valcem trenutno a 5 Din. Ako bo valuta ugodnega bo list cene š*!. Vse reflektante prosimo, da naroče list z dopisnico, oziroma, đa ga kupujeo v knjigarni, kjer J!m Je list tudi na vpogled. List toplo priporočamo v prvi vrsti Šolskim vodstvom in pa stari-šem. ki hočeo napraviti svo im otrokom veliko vesele.
— »Jugoslovenska Njiva« prinaša t februarski številk! tole vsebino: Dr. Fr. Sišič: Sel:ačka buna g. 1573. — Dr. VI. Dvorn?kovič: Shakespereov Hamlet ! ham-letizam u Kran'Čevića. — Stanko Tomašic: Hrvatski Vidovdan. — St'epan Parmače-vič: Ruski utjecali. — Dr. B. Širola: Cesar August Franck. — Dr. fierislav Borčič: Louis Pasteur. — Zofka Kvedcr. — Dcm-trovič: Optužujem.
— »Srpski knrževnl glasn-k« z dne L februarja prinaša tole vsebino: Ante Dukič Iz dnevnika 'ednog magarca. — Cdmond Rostan: Orlic. — Aleksa S-ntič: Seljanka. — J. Spiridonov'č-Savić: Pesnik. — A. V. E. O. Soknesi: Iz engleske J:ri!«e. — Bra-nislav Nuš!ć: Pedesetogodifn"' r. Narodnog pozorišta v Beogradu. — Ksoni'a Ata-naslevlč: Sokrat. — Bogdan Popovlć: Koja ;e umetnička vrednost crnačke plastike? — Pozorišnl pregled. — Polftičk! pregled. — Ocene i prikazi. — Beležke.
— Prihodnji s'nfonlćni koncert Muzike Dravske Div. Oblasti, pod vodstvom ka-pelnil.a dr. Josipa Cerina, se vrši v ponedeljek, dne 12. marca V veliki dvorani hotela Union. Na tem XII. koncertu fzvaa kapelnik dr. Cerin s svo:im orkestrom eno najzanimiveših sinfoničnih del, to le Beethovnovo V. slnfonPo, k! 'e poleg IX. sin-fon*e naivečje delo velikega glasbenega misleca. Natančne e o sporedu, se spregovorimo, danes opozarjamo le občinstvo na ta koncert.
— Izredni občni z*or Flfharmon'čne družbe v L?ubl?anl. Odbor FHharmonične družbe v L'ubl'pn! skl!cu;e za poncdeUek, dne 12. t. m. Izredni občni zbor z dnevnim redom: 1. Otvoritev cbčnega zbora po predsedniku. 2. St?nre In delovrn e FilhT-monične družbe in sklepan'e o n'ertem na-dil'nem p^st^p-nu. 3. SlučamosM. Ob!ni zbor se vrŠ! rb 8. urf zvečer v pevski dvo-r?»T»! Glasben- Mat!~e, Verova «!!?a šf. 7. Odbor vab1 čl^ne, da se Izrednega, a iako važnega rbčnega zbora, v največ cm številu vdeieže.
— P "n*st C-rl L?čar. Kakor 2e ;avHc-no, priredi pianist g. Ciril L'črr v ponedeljek, dne 19. t. m. koncert v dvorani FI1-harmontčne drulbe % zanimivim |a prvo-vicinuii sr v^dom,
štev.'SI
»SLOVENSKI   NAROD«  dne 9. februarja
Stran 3
Mat volile? r JttiNuU zavod za Damoiteate".
Uspeh volitev je bil naslednji:
I. edinica »Denarni zavodi« (slufboda-
iaJci).
a) za listo »Združeni službodajalcU le bilo oddanih 1314 glasov In so Izvoljeni za delegate: 1. Dr. Roman Ravnihar. 2. Dr. fran Pavlin, 3. Dr. Mirko Božič, 4. Dr. Fran Kosina, 5. Ivan Elsner — za namestnike: 1. Dr. Josip Bero i, 2. Riko Jug, 3. Milan Kenda, 4. Dr. Fran Kržan, 5. Drago KralL
b) Za listo »Zveza denarnih zavod ?v« je bilo oddanih 327 glasov in je izvoljen za delegata Artur Jaki« za namestnika lanko Lesničar.
V. edinica »Val ostali poklici« (službo-dajalci).
a) Za listo »Združeni s1užboda:alcl« Je bilo oddanih 691 glasov in so Izvoljen? za delegate: I. Rihard Sušnik, 2. Inž. Matej Kosmač, 3. Dr. Josip Jerič, 4. Dr. Adolf Golia — za namestnike: 1. Franc ČuČek, 2. Aleksander Hudovernlk, 3. Ernst Kru-fe.f, 4 Franc Oologranc.
b) Za listo »Združeni poslodavci« ja bilo oddanih 203 glasov In je Izvolen za delegata Dr. Andrej Kuhar in za namestnika Dr Fran Roš.
I. edinica (nameščenci).
a) za listo »Združeni zasebni nameščenci« je bilo oddanih 1254 glasov In so Izvoleni za delegate: 1. Leo Rogel. 2. Dr. Milan Podgornik, 3. Vekoslav Vrtovec, 4. Franc Donadinf, 5. Janko Zorko — za namestnike-' I. Peter r3ergant, 2. Stanko Tu-škan, 3. Joža Barle, 4. Mihael Ko.tanJJek, 5. Ivo Bezjak.
b) za listo »Strokovna In nadstrankaf-ska lista« fe bilo oddanih 311 glasov m Je Izvolen za delegata Evgen Lovšin in za namestnika Dominik Lušin.
II. edinica (nameščenci).
a) Za listo »Združeni zasebni nameščenci« Je bPo oddanih 889 glasov in so Izvoljen! za delegate: I. Stanko Palouc, 2. Ivan Kralj. 3. Julij Zellner, 4. Albert Seltz tn za namestnike: 1. Avgust Bercferi, 2. VTadfmfr Pelan, 3. Dragotin Gobec, 4. Tone Javornik.
b) Za listo »Strokovna in nadstrankar-ska lista« Je Mlo oddanih 191 glasov in je Izvoljen za dele*a+a Valentin Urbančič in za namestnica Ciril Likar.
III. edinica (nameščenci).
a) Za listo »Strokovna In nadstrankar* ska lista« *e bilo oddanih 681 glasov in so Izvoren? za d doza te: 1. Franjo Stepišnlk, 2. Dr. Makso Obersnel, 2. 3. Pran'o Lav-rinl. — za namestnike: 1. Ivan Velepič. 2. Jože Letnik. 3. Anton Kersteln.
b) Za 1'sto »Združen? zasebni name* Sčenc?« je bilo oddanih 265 glasov hi je Izvolen za delegata: Lovro Kuhar in za namestnika Fran Franc.
IV. edinica (nameščenci).
a) Za listo »Združeni zasebni nameščenci« je bilo oddanih 1198 glasov In so izvol'enl za delegate: t. Valentin Kopitar, 2. Alfonz De Berković Celic, 3. Hubert Pelikan. 4. Ante Beg. 5. Bogomir Chrlstof. 6. Gustav Pitterle. -— za namestn'ke: 1. Fric Baracklnf, 2. Josip Šiška. 3. Konrad Pod-lipnik, 4. Ferdinand Palme, 5. Ervin Da-miseh. fi. Leo Pavlin.
b) Za 1'Sto »Strokovna In nadstrankar-ska lista« je bilo oddanih 374 glasov In sta izvožena *a delegata: 1. Valter LavrenČič. 2. Anton šrornar in za namestnika: l. Edbin Bežek. 2. Joško Zemnč.
V. edinica (nameščenci).
a) Za listo »Združeni zasebni nameščene?« fe bflo oddanm *51 gT"»sov in so Iz-voleni za de!egafe-' 1. Fran Skobl, 2. Janko Bukovec, 3. Rado CeleŠnTc — za na-mes*n"ke-* 1. Oo;ko StolkoviČ, 2. Josip Su-šteršič, 3. Josip Pete;an.
h") Za listo ^Strokovna in radstrankar-ska 1'Sta« :e b;lo r-ddanih 374 glasov In sta ?7vo1;ena za deiegata: 1. Dragot?n Gilčvert 2. AToizi' Drcnovec ?n za namestnike: 1. Mg. Ciril Maver. 2. Fran Jarh.
Volitev se lahko IzpodbPa v 14 dneh po volilnem dnevu pri polit'čnem oblastvu druge stopin.e ra sedežu zavoda.
Predsednik volilne komisije: Vedern;ak m. p.
Malsfvo.
— Stavbni odsek Sokola   v Mostah
priredi v nedelo 11. t. m. v lastn;h društvenih prostorih na Selu veliko predpustno maškerado. Za vsestransko zabavo je zadostno preskrbTieno. Dostone maske dobrodošle! Začetek cb 6. pop. — Odsek.
~ »Sokol« v ŠkofU Loki priredi na pnstnl torek v svojem domu maskerado. Maskam Je vstop dovol'en le proti izknzr:!-cl, k? se dobi v predprodalf v trgovini br. Potočnika, na večer pa pri blaga?nl.
Dnevne vesti.
Šolstvo.
— Srednja tehnška šol* fe Imela ob
zakl'učku prvega p^Ueta 493 rednih In 97 izrednih učencev. Sola ima več oddelkov in obstoja: viša stavbna šola s 4 letn'ki, stavbna rokodelska z 2 teča;ema In pri-pravlalnhn tečajem. vhVa stro'na šola s 4 letniki, stro;na delovodska Šola z 2 let-nfkoma. elektrotehnična delovodska Šola z 2 letnikoma, mizarska mojstrska šola. kiparska šola z 2 letnikoma In ženska obrtna iola za vezan'e In šivan'e z 2 letnikoma fn 6 oddelki. Učni semestralni uspeh je b7? približno dober In je padlo z enim nezadostnem redom 39 učencev, z dvema a?! več nezadostnim redom pa :e p-»d!o 35 no>ncev. Doseda; ie bilo kvaltflrtr-nlh Sele 365 učencev, ker se vrši klasiFkacfja v stavbni rokodeTskl š^Ti, ker le 114 učencev in na vRVI stavbni šol? v fret*em letnffni, ki Ima 14 učencev. šefe 28. februarja. Neiz-prašanl so bili 4 učenci.
Spcminiajfe se Oružbe s*.p!,,i!n I" §*o&!
— Pikantno razkritje. »Cillier Ztg.«
pisoC o gadnjih dogodkih v Celju, prlob-čuje tudi to za naše mladine kompromi-tujoče razkritje: »fe zanes'jiveca rim vemo, lahko bi navedli tudi imena — znana Imena — posredovalcev, ki bi ne Imeli ničesar proti temu, ako bi Nemci kot zaključena skupina, tudi kot organizacija, svoje glasove oddali za demokrate.« Kaj se to pravti? Da so se nall mladini obrnili po posredovalcih In me-šetarjih na Nemce, da bi pri volitvah v narodno skupščino s svojim! glasovi podprli mladinsko stranko. Ker pa so Nemci mladinskim snubačem dali prav tako košarico, kakor samostojni kmetje in narodni socijalisti, so iz maščevanja vprizorili zadnje celjske dogodke ter jih po svojih glasilih razbob-nali v največjo, naše narodne interese ogrožajočo državno afero! Tuđi ml smo dobro vedeli, da so se dr. Kukovčevi mešetarii pogajali g Nemci in da so se ta poga'anja razbila. Zato smo bili vspričo vesti, ki so prihajale iz CeFa, oprezni In nismo hoteli sodelovati pri komediji narejenega ogorčenja, ki so jo inscenirali mladinski listi, ker smo dobro vedeli, zakaj gre. Ne užalleno narodno čustvo, ne strah pred nemško nevamostK le izzval celiske dogodke In điktlrd plamte-če Članke v »Jutru« in »Taboru«, marveč zgolj strast osvetoželjnostl in maščevalnosti nad onimi, ki se niso dali vpreči pred mladinsko teligo! Hinc illae lacrimae! Po teh ugotovitvah bo paC marsikdo, ki je doslej morda delil ogorčenje z mladinsko gospodo, temeliito revidiral svoje misTenje o mladinih In mladinski politiki, ki tako brezvestno in brez vsakih skrupolov izrablja nacionalno mišljenje in čustvovanje Širokih narodnih mas v svoie nizkotne strankarske namene. Ta afera je močno podobna Peskovi, ki jo je tudi vprlzorilo »Jutro« s prozornim namenom, da razbije narodno - socialistično stranko, pa je ž njo upropastilo lastno stranko. Močno se nam zdi, da bo ta nova afera končala na sličen način: da bo pokopala pod seboj še tiste ostanke mladinske Stranke, ki so se dosledaj Še ohranili.
— Na nas'ov Inšpektorata ministrstva fhianc v Beograda. Mnogi naši akademik! so nrlsiffenf, da Študirajo v inozemstvu. Ker ?e Izvoz naše valute zabranjen, so njih roditelj Se v oktobru vložil? proSnjo na inspektorat ministrstva financ v Beogradu, da se jim dovoli sinovom mesečno nakazovati primerne svote za stanovanje, hrano in učila. Večina teh prošenj je ostala do danes nerešena, zbog česar se naha'a mnogo naših akademikov v inozemstvu v naiskraineši bedi in stiski, ker ne dobivajo od doma nobene podpore in so navezani zgoli na tujo pomoč in miloščino. Ako za inšoektorat ministrstva financ niso merodaini nobeni drugi oziri, apelujemo nani v imenu človekoljubja, da takn? reši te prošnje In naj ne pusti Š3 nadalje stradati naše mladine v inozemstvu.
— BIvŠl naš poslanik v Prag' dr. Bo-gomn VoŠnlak je prispel iz Trsta v Ljubljano. Danes se odpelje v Zagreb.
— Tajništvo Narodno-napredne stranke se nahnja začasno Krtafffeva ulica št. 5.//. , kamor na} se pošiljajo vse pismene in vstmene prijave. — Uradne are so od 9. — /2. dop. in od 3. — 5. ure popoldne.
— Izravnana afera. Meseca novembra lanskega leta se je g. podpolkovnik Žerjav v javnem lokalu pred svedoki tako žaljivo izrazil o gg. dr. Ivanu Tavčarju in dr. Vladimiru Pavniharju, da Sta le-ta bila prisiliena vložiti proti njemu tožbo pri vojaškem sodišču. Ker je toženec obžaloval svo:e dejanje in prosil za odpuščanie. sta to??teI*a dr. Ivan Tavčar in dr. Vladimir Ravnihar odstopila od tožbe, sčemer je afera izravnana.
— Srebrm poroka. Danes prazmfeta v Sredšču v krogu ožjih prf'atel'ev 25 letnico poroke splošno znani in povsod pri-Ijubleni paromlinar g. Jakob Zadravec In njegova Tubezn iva gospa soproga, zavedna rodobubka Iz Vara*dJna. Za g. Za-dravca pomeni ta drba obenem Hsfolete javnega delovan a. Njegovo Ime na?demo povsod, k:er ?e treba delati in žrtvovati za sp'ošno blagino. N'egovih strokovnih Člankov In razprav je po raznih Časop«slh in revVah toliko, da b? obsegali več kn'ig. Simpatičnemu paru Iskreno Čestitamo ter jima želimo vsaj Se zlato poroka
— Snovanje nove »Kreditne ban*e«. Prejeli smo fn orlobčujemo to-le pismo: Nekateri ljubljanski dnevniki so prlnesl* vest, da je vlada dala koncesijo za novo banko s firmo »Kreditna banka«, ki na) bi prevzela posle »Jugcslovenskega kreditnega zavoda* v LJrbliani. Ker se spravila s to koncesijo v zvezo Jugoslovenskl kred'tm zavod. Izjavila predsedstvo tega zavoda, da mn nI ponolnoma nič znano o astanovft-bi nova banka prevzela posle »Jngosloven-skega kreditnega zaveda«, ki se prav debro razvija in nima najmanjšega povoda, da bi prenehal s svoj'm poslovanjem. »Jugcsto-venski kreditni zavod« temelji na strogo zadružni podlagi in niti najmanje ne stremi po fuziji s kakšnim drugim denarnim zavo. dom. Za temi vestmi tiči prav gotovo zloo-na Intriga, ki le naperjena ali proti »LJi-b-r .: ki : editni banki« ta »JugoslovciBke-
V Lmbijani. dne S. februarja 1923.
mu kreditnemu zavodu« ali pa proti ministru dr. Rvbafu, ki ga tudi spravlja v zv<r-zo. Potrudili se bomo, da doženemo izvor in namen teb vesti, da razkrinkamo intrj-gante, Karel Urbančič, predsednik Ju-goslovenskega kreditnega zavoda. — Prijavljamo to pojasnilo, ker nikomur nočemo delati krivice. Bistvo vprašanja, ta nas m za vsakogar, k' Ima pred očmi samo gospodarske obzire, cbstoji pri tem vprašanju v tem, da se ne sme izdati v Ljubljani nove koncesije la »Kreditno banko«, ker Je to ime Že obstoječega starega in velike, ga bančnega podjetja »Ljubljanske kreditne banke«.
— Smrt češkega pesn'ka Hevduka. V torek ob 3. zjutraj je nenadoma umrl v FTsku znani češki pesnik Adolf Heyduk. Bil Je do zadnega trenutka pri poln? zavesti, tudi bolan ni bil, samo tik pred smrtjo je dobil lahen pljučni katar. 88 letna Starost pesnika je prizadela češkemu narodu težko izgubo. Hevduk je bi tipični zastopnik češke narodne poezi:e. ki e nastala na Češkem v preteklem stoletju. Karakteristična poteza negovega Vterarnega delovanja s psihološkega stališča bi se dalo označiti z eno besedo: otroštvo, »Otrok si«, mu Je de'al nekoč Jan Neruda In to velja za vsa njegova dela. N egova dela so izhaala dosedaj v Spisih In obsega:o 60 zvezkov. V teh zvezkih so n egove večje In man'še lirične pesmi, »Literarni spo-m"ni« pa so pisani v prozi. Znana njegova lirična dela so n. pr. »Cimbal In gosle« »Ciganske melodi'e« »Ptičji motivi« »Dedova oporoka« In dr.
— Pokojnnskl zaklad za zdravnške vdove In s'rote v L'ubllanl e Imel dne 31. jan. 1922 svoj letni redni občni zbor, ki Je soglasno sklenil, da se zviša lc'n| prispevek članov od 150 na 250 dinar ev. a vdovščina od 500 na 1000 dinarev. Članom je že poslal blagajnik dr. C. Dere-anj položnice, ki se na; čimprei vporabi'o. Društvo vabi kolege k pristopu, sai stem pomagalo sam sebi in svojcem. Ne bo dolgo, ko bo možno zv'Šat! vdovšćino na 3000 di-nnrev ne da bi se zvišal letni prispevek, člani nai se vdeležu'e1© občn*h zborov, da sami čuielo. kako prevldnv in velikopotezno gospodari upravni odbor. Načelnik opo-zara zdravniške žene in hčere na njih lastni interes, da 'e mož član društva In povdara. da poko?n?na nI nikaka mMoš^Ina, ki Jo ?e treba Izprosit?, ampak vsled članstva prldobl'ena pravica. Lanskemu pozivu se fe odzvalo deset kolegov, k;e ?e ostal'h — sto? Tovariš'- osobl*o m'a;ŠT, kako skrbite za svojo rodbino? r>r. P. Oefrancesch1.
Dr. P. Defrancesch?.
— Imenovanja pri Železniški polici j L Za pomočnika železniškega komsarja na Rakeku Je bil imenovan Slavko Bravničar, za pomočnika komisarja železniške policije v Dravogradu Danilo Vinko, za pomočnika komisarja železniške policije na Rakeku Tihomir SavčiČ, za pomočnika komisarja železniške cbmejne policije v Mariboru 111-ja Dragičević in Dragoslav MilošeVč,
— Premestitev v službi. V Kotor le premeščen upravnik vojaške bolnice v Mariboru, saniteten pclkovnik dr. Andrej Ko-renčan. Imenovan je za referenta sanitetne komande v Boki Kotorski.
— Smrtna kosa. Včeraj popoldne je v Kolodvorski ulici It. 6 umrla v starosti 64 let blaga dcbrotnlca dijakov vrla slovenska Žena gospa Ana Košen'na, mesar eva soproga. Pokonlca je bila rodom Iz znane Hafnereve redbine v Kranju. Gospa Ana je posebno pozornost v svoem humanitarnem in rodolubnem delovan'u posvečala ubogim di:akom. Marsikateri dijak ;e n-'šel pri n;e; navečje gostoljubje, za svoe dijake e skrbela kot prava mati — gospodinja, splešno so jo diaki nazivali — mater dijakov. Pokojnica pa je bila zavedna Slovenka in je marljivo podpirala CM družbo. Ob izbruhu svetovne vone ni obupnla in je na skrivaj podpirala nekatere in^erni-rance na Gradu v času od 1914—1915. Bila je tudi leta 1917 — 1918 zavedna in odločna deklarantka. — Splošno skrb pa re pokonica posvečala tudi ostalim revežem. Pokona mati Ana pa je bila tudi pravi vzor delavne, mar! ive in neumorne gospodinie. Do zadnjega, še bolehua na vnet'u prsne mrene *• vodila gospodinjstvo in mesari'o. Blag II spomin, spcŠtovani njeni rodbin? naše Iskreni sožale.
— Umrl Je na Vogerskem na Goriškem upokojeni nadučitelj g. Blaž Sede v č i č, mož neupoglivega značaja. Bodi mu lahna zemb'a domača!
— Dostavlianje brzojavk v zunanji dostavni okoFš. Pošil?ateIj brzojavk mora plačati poštnino naprej, ako želi, da se brzojavka takoj po svojem prihodu na izdajni urad nemudoma vroči po posebnem slu. sicer se brzojavka dostavi knknr navadno pismo.
— Potldlska tira ▼ štajerskih mestih. Letošnja policijska ura je določena v Mariboru za kavarne ob 1. ponoči, za gostlne pa cb 23. uri. V Celju in Ptuju Je določena policijska ura za kavarne 24. ura, za gostilne pa 23. ura.
— DMiriicka ura za mesto Celje Je 7* \nc določena do 23. ure,   za kavarne
v    ?4. ure In sicer velja to za vse leto.
— Nore cene kruha v Celju. V seji aprovizacijskega odbora se Je sklenilo, da smejo peki prcd-Jati žemlje v teži 5 dkg po 2 K, žemlje 9% do 10 dkg težke po 4 K. Bell kruh pečen iz m ke št 0 In Št. 2 po 30 K kg, črni kruh, pečen iz 2 tretjin: meke št 4 in enotretjine št. 6 po 25 K kg,
— Poga'an'a rađJ rdravn'šklh spr'čeval. Radi honorara za zdravnika spričevala pri živrensk'h zrvarcvan'ih so se vršJla med zastopniki zdravn'kov In zavarovalnic poga'an'a, ki so ostala brezuspešna, ker so zavarovalnice ponujale honorar 60 Din-dočlm so zastopniki zdravnikov zahtevali 120 Din.
— Obratovalnico za prepariranje In shranjevanje surovih kož b j postavil na
prostora Teppevevih dcd.čcv v SavodnI pri Celju usnjar Iv. Jellcnz. Pczneje se namerava zgraditi cela tovarna. Mnenja sms, da spadajo take cbratovalni^e In tovarne v daljšo okolico mesta, ne pa komaj kakih 200 korakev oddaljeno cd mesta.
— Zagonetna smrt? Včeraj z utraj se
Je našlo v bližini železniškega prsdora n..d Lajteršbergom popolnoma razmesnr eno truplo neke fensVe. Ugotovili so, da je to neka Maria Rumpf, žena železničar a južne železnice. Vzrok smrti dosedaj Š2 ni pojasa, en.
— Oprostitev od carne. Na predlog finančnega ministra je gospodarsko-finanČ-ru komite sklenil, da se na* smatrajo bolnice usmiljenih sester in bratov za člove-kolubne ustanove ln da jim e z ozirom na to treba priznati carine prost uvoz sanitetnega materiala, inštrumentov, aparatov, zdravil in bolnškega perila.
— Car njene v žel^zn'škh vagonjh. Z ozirom na to, da Je bil dosedan I nač'n ca-r'n'en'a potniŠVe prtljage nepri eten in neroden za potnike ln za urndn;,e ter poleg tega t»idi zaviral pravilen in Ktcr promet, se Je Železniško ministrstvo cbrnpo na finančnega ministra s prošn o. naj sklTče posebno konferenco, na kateri b» se na; končno vel'avno rešTlo to vprašan e. Železniško ministrstvo predlaga, naj b? se v bodoče vlaki ne zadrževali na obmenih postajah, marveč bi se naj pregled in cari-njen'e prtl'age in blaga vršlo v železniških vagonih med potoma. Uvedli bj se na; p~»-sebni vagoni, v katerih bi se naj izvršil pregled in carinjenje prtlage.
— Dva drzna vloma v Ljubljani. VČe-ral dopo'dne ?e doslel neznan storilec vlomil v prostore »Akademskega kolegla« v Kolodvorski ulici in odnesel dijakoma Antonu Umeku In Oktavi u Čaku obleke In raznih predmetov v vrednosti 13.000 K. Med časom od 1. <*o 7. 'anuarja so pa obJs-kall vlomile? Ljudski dom. k?er so odnesli 100 kg riža, 70 fajc. 15 ovitkov cikorie in 200 zavitkov vžigalic v vrednosti 7000 K. O drznih storilcih n? sTedu.
— Samoumor. V Sent Jurju se ;e o-bes'la Frana Godec, zaposlena v reg:stra-turi veJeindustri'alca. P. Ma'dlča. V pismu, ki ga je zapustila ?e navedla, da vzroka njene smril n* bo nib'e zvedel.
— Kino Tivoli. Pozor! Nanosi film Lija Mare, priljubljene krasotlce |c brez-dvomno »Napoleonova hčerka«. Film je historično monumentalno delo, izvršen v bogat? regiji. — Najnovejša prednostna senzacija bo pa vsekakor v ponedeljek zop*t priljubljeni Maks Linder. ki nost postrani cilinder. Kdor se hoče do smrti nasmejati, naj si ogleda največiega konrka v njegovi vlogi »Bod? nr-ia Žen'ca«. Za tem sledi najmodernejši flm. ki Je žel v Zagrebu tri-umfe uspeha «Dr. Mabuse, Igralec«.
nRHŠTVFMfj VRT!
— SentiakobsM oder v LJotljanl. V nedeljo 11. febr.: Stari grehi.
— Ceskoslovenska O^ec v L'i'b? nni oznamuje svemu členstvu. že Odbor J:u:V1-kifsky zfskal nove »keglišče« že ZvezdS na Kongresnim trgu. — Poč:n*'e 11. uno-rem kouli se každou nedeli od 8. hod. večerni. Z^ odbor Paran.
— Okrožni klub Ju^o^lovcr?«1:??! đnbro-vollcev v Celin Je na svojem <"bčncm zboru Izvolili za predsednika kluba profesorja Ludovika V a g a I o.
— Pevsko društvo »Sfivl'a«, Ve-OTn-ce priredi v nedel o, 11. t m. v restavraciji »Ameriki« na Glincah predpnstno vesel co s plesom. Začetek cb 18. uri. Vstopnina 4 Din. Odbor.
— Tambtiraško društvo »Vlados*« priredi svoo predp'stno zrbavo v nerieVo dre 11. t. m. v restavracTI Fran:e 5oklič, Konusna ul. 12 (Trnovo). Spored: G^dba tambur, zbora, komični nrstopi, knp'et', šaljiva prš^a, korandnli ter konkurenca m^sk. Po sporedu prosJa zabava in p!es. Začetek točno cb 7. uri. — Odbor.
— Primorsk* vlsokošolcl priredijo s sodelovcn'em primorskih gospa v prid revnim tovarišem v soboto dne 10. februara t. 1. v Narodnem domu »I. primorski ples«. Vstop proti vabilu. Kogar se je pri razpošll an*u vab:l pomotoma predrlo, na| se blagovoli javiti z dopisnico na stud. med. Ante D- nen, nnlverra.
— Maskerada »Družabnega kluba bančnega nradnišrva za Slovenijo v Ljubljani« v seboto, dne 10. februarja 1923 ob 20. uri v hotelu *UnIon«. Moto: »Cherchez vo-tre eoea':r-dame«. Vstop proti vab'lu. Cenjene gosfe, ki bi vabila ne bili sprejeli, prosfmo. da se blagovolijo priglasiti tajništvu klrba (Jadranska banka).
— Prostovolno gas ino društvo v Mostah vabi vse prratelje gasilstva na pred-pustno veselico, ki se vrši v nedel o dne 11. t. m. v gostilni g. Novaka »Pod LTpo« v Mostah. Začetek cb 4. popoldne. Odbor.
— Občni zbor Muze*skega društva se vrši dne 2s. februarja zvečer cb 17. uri v muzeu z običajnim dnevnim redom.
Borzna poročila.
— Zagreb, 8. februarja (Izv.) ZakPu-
ček. Devize: Curih 20.30, 20.50, Pariz 6.6"), 6.70, London 5C2.50, 505.—, Berlin 0.305, 0.325. Duna? 0.151. 0.1515. Praga 315.—, 318.50, Trst 5.12. 515.—, Ne\vyork 106.50, 107.75, Budimpešta 4.10. 4.20, Amsterdam 41.—, 41.50, Brflssel B.9X 6.—. Valute: dolar 104.—. K5.—, Pra 503.— 506.^.
— Curih, 8. februaria. Ozv.) Daraš-nia predborza: Zagreb 4.90. Berlin 0.015, Amsterdam 211.15, Ne\vyoric 5.2325, London 21 "2. Pa-iz 3^.—. M^n 25 70, Praga 15^0. B-idimo-š^a 0.2025, Bukarešta 2 55, Varšava 0 015. Dura' 0 007^5, avstrijske žigosane krone 0.0075, Sofi a 3.10.
— Trs*, 7. f-brvarja. 7agreb 1^.—, Herlm 0.^6 p4a?ra 61.—, Parig ro.75. London 96.75.   Newyork 20.60, Curih
1 390.—*
NAJNOVEJŠA FORCČiLA.
ARHIV NAŠIH KOMUNISTOV ODKRIT NA DUNAJU.
Iz Beograda poročalo; Na Dunaju so odkrili tajni arhiv Jugoslovanskih komunistov. Arhiv vsebuje številne zelo važne dokumente o tajnem delovanju komun stičnih voditeljev v JugoslavijL Iz teh dokumentov so razvidne vse tajne zveze, ti jih imajo jugoslovenski komunisti z inozemstvom. Dunaiska vlada le dala ta arhiv zapleniti in je sporočila beogradski vladi, da ji stavi/a na razpolago vse dokumente najdene v arhiva. Kakor se govori, bo naša vlada na temelju teh novih nepobitnih dokumentov prisiljena znova nastopiti proti komunističnim prvakom. Ta proces bo spravil na dan scnzacijona'na razkritja o nevarni, prevratni .boljševički akciji v naši kraljevim. POTOVANJE AVSTRIJSKEGA KANCELAR J A V BEOGRAD.
— Dunaj, 8. svečana. (TzvTr.) Kakor poročao 1'stl odpotuje avstri skl zvezni kancelar dr. Sefpel IS. t. m. v Beograd, ker ostane dva dni. Razgovara! bo po doseda-n fh disooziciah na pre:e z zunanjim ministrom dr. NlnČIČem in potem z m'n:s*rskirn predsednikom Nlkolo Pa?vcm o vseh vprašan ih, zadeva.iočih zakl'uček nove trgovinske pogodbe med Jugoslavlo In Avstrijo. Z zvezn:m kancelar em odpotu:e tudi več strokovn akov. Program o pogajanjih Je defirrtivno ugotovljen.
Po otWitvi Iszanske konfererne.
MIR ALI VOJNA?
— Par'z, 7. svečara. (T?vir.) »rTava*« prlobču'c: Angleška vlada ie naznanila francoski, da fe pripravljena razmotrfvatl predloge Izmet pusc resno in v zeln vi udni obliki. Poincare je spre'el st.tJišje angleške vlade in brzo:av!l Izmet paš;. da naj naznani končne pocroje. Po poročilu iz Lausan-ne je Izmet paša zaprosil v Angori za nova navodila oziroma da namerava sam odpotovati v Angoro.
— London. 7. febr. (Rcuter). Po poro-čil7h fz Carigrada e turški pove! nik Snrrne obvestil povclnika zavern'šk'h bojnih ladij, da le dobil povele rrisMiti Jih k odhodu, če bi se ne uklonili zahtevi zapustiti Smlrno.
»SMIRNSKI DOGOP^K?« v
— Pariz, 7. februarja (Tzv.) Na Ouav d Orsayu smatrajo, da se rdgodena orf-:entska konferenca sestane tekom 14 dni *n da In*ercs?rane države pot'p!*e?o mirovno pogodbo. (?) Trnncfa ni vsak načfn ne smatra ra mogoče, da pride do ponovne vo*ne. Dogodek, ki se ?e včrral pTlpetfl v Smfrn'. smatrajo za lokalni. VellKo raz-btrr^enle pa povzroča u?*'ma*um an«ror«kc vlade, da moralo tekom ?•! ur zapustiti vse več*e la^«^ sm*msko f"ko.
— C.av'grad. 7. februarja iTrv.) VBJf zave^nlšT'l kom-s^rii so protestirali prf an-gorski vl-dl gled« sm^n-rke^a dogodka.
— Par>. 7. februar a (Tzv.) Vsa dose-dftnfa  por«~črTa  o  iro^rec^h  v Srrirni so zelo neiasm. Ofjei*eln?h p^rrčtl še ni.
Turčija MOpnirrRA.
— London, ft. febrrarja. CRcuter.) Po> oPc'e'n^h pOTfn5?flh Iz Car'^rada so pozvan! vf? aftttTfll fn vr>okole*l oliclrli. da se čim T*T*°<s !avrIo pri svoi'h komandah.
ODHOD IZMET PASE.
— Lausanne. 7. februarja (Havas) I«-met paša fe s svo^ml glavnimi sotrudn'kt danes odnctoval. Turško dr»egac-lo bo zastopal v Lausann* r*"n ir'n'k.
FRANCIJA ZA MIR.
— London. 6. f;br. (Havas.) Min?strsKf svet je razpravljal danes o francoski Inicijativi, nai se sprejmejo predlogi Izmet paše. Angleška vlada sma'ra, da pr^dlog I»-mci paše ni dovolj resen. A;rrlrrka vlada prizna samo eno rešitev in si"er ratifikacijo pogodbe, kadar bo da'a /^n^-ra neposredne garancije. Angleška bi začela z tz-met pa?o pogajanja samo n^d rmcnlenlraf pogoji, ki jih smatra za n?iznrem-nljlve.
— London. 7. februarja (J v ) Iz Ca-rfgrrda prihaja o r^rrt;'^, ki si - »le položaj za re^o kritičen. Vendar pa še vedno Izklučuieo, da b: prlšJo do vojne. Kemal p-^n v sorodstvu svr;e zrno *nsp*clral vone čete pri Čanaku ter Izje i da še nima razloga opustiti vsaku nf.do.
— Pariz, 7. februcr'a (izv.) Nekateri Hsti javljao, da Je uspeh lausann skl konference pcpolnoma negativen in da pride do vc ne v bližnjem orremu.
STROŠKI RUHRSKE ZASEDBE.
— B:rlin, 6. febr. (VVolfi.) Kakor poročalo iz Essena. je breme rkupa~ijc čl m dalje bclj občutljivo, Čeprav se je število cktt-pacijskh čet znižalo. Skupni strefki znašajo ekrog 374 milijonov mark. Danes popoldne je delavstvo državnih rudnikov v Reck-lingsnausenu začelo 24 urno protestno Stavko. Kot povod za ta korak ie bila aretacija dveh zastopnikov rudniškega ravnateljstva. Na državnih železnicah okraja Trier so ustavili promet na vseh progah. Trgovski krogi Rcckl'ngshauscna s:> sklenili, da ne bndo predajali Francozom nobenega blaga. Železniškemu inženerju. ki nI hotel dati orodja, je francoski častnik grozil s revolverjem. Pri nadaljnjem cbotavljanln je časfn'k nastavil inženlrln revolver na čelo. štel do treh in spr v zrak. V Offen-burgu in Apocn*.vcicr'i je železniški pro. met popolnima os^avllen,
— Pariz, 6. f:b-. (Wr1 ff.) »T-rnee In-d-s*rlelle« p**rcCa. da so pr:haTali od pre-t"kle?ra čc'r'ka dalje t"ans^v"rti pr-m-ga iz Moravrke Osfrav** v Francijo redno in sicer 60 vagonov dnevno.
Cilavm n'eđnik: RASTO PUSTOStPMŠEK Oihovornt rtrrđnik:
VALENTIN KOPITAR,
6617
Stran 4
»SLOVENSKI   NAROOc dne 9  februarja 1923
Stev. 31
m
GUNENE PETE in
<3UKEN£ POTPLATE
cenej« ta trajnije so kakor uartenol Najbolje varstvo preti vlagi I mraza I
II llful vrtno delo, za cepljenje sadnega drevja in trt IŠČE SLUŽ* BO. — Naslov pove uprava »Sloven* skega Naroda«. 1357
Za hišnica
bi rada nastopila. Sem zelo snažna in delavna; za vsako delo pri« pravna. — Ponudbe na upravo »Slo* venskega  Naroda* pod Snažna/1344.
Kupim pletilne stroje
4/36, 10/36, 8/80. Ponudbe pod »Stroj/1347* na upravo »Slovenskega Naroda«.
Dva aparata
za acetilensko razsvetljavo — večji in manjši —, v dobrem sta* nju, PRODA TAKOJ hotel »Kra* mar« v Logatcu. 1351
Kdo bi posodil 3000 kron
boljši gospodični na mesečno plačo. — Ponudbe pod K 3000/1356« na upravo »Slovenskega Naroda«.
7amon\om   manJše stanovanje {.ainuHjalll   na periferiji za več jerta v mestu. — Ponudbe pod »Pe* rifcrija*Mcsto/1338« na upravo »Slo* venskega Naroda«.
Proda se 3 tonski avto
»Saurer* v najboljšem stanu. «— Naslov pove uprava »Slovenske* ga Naroda«. 1343
Dvonadstropna hiša
s petimi stanovanji, v blizini Sv. Pe* tra, se z zadaj ležečim gospodarskim ro.lopjem UGODNO PRODA. — Naslov pove uprava »SL Nar.«. 1346
mlallClIlb, MESTA za kakega slugo ali kaj podobnega. — Po* nudbe na upravo »Slovenskega Naroda« pod »Sluga/1348«.
Šofer in mehanik
z dolgoletno prakso IŠČE SLUZ* BE. Zmožen vseh popravil in vulkanizacije. — Naslov pove upra* v« »Slovenskega Naroda«. 1358
iluUlill dobro ohranienih navad* nih TRAČNIC fFeldbahnschienen) in 5 do 8 VOZOV (Rolhvagen), ali pa sama kolesa in osi. — Po* nudbe na Alojzij MILAVEC, Planina pri Rakeku. 1359
Velesejm v Leipzigu
od 4. — 10- marca 1923.
Selm za vse tehnične In gradbene potrebščine.
Informacije radi stanovanj, razstavniških prostorov, najhitrejša nabava vizuma itd. kakor predproefaja permanentnih vstop«
nic za velesejm dobijo se pri častnih zastopnikih
SH5 Transportno d. d., Jacob & Valentin, Ljubljana, Sodna ul. 41
RANIT
ie vendar najboljša streha in najcenejša« Je pravi zajamčeno pristni asbest-Skrili in ne rabi nikdar popravila-
Ponudbe in preračune poSlie:
Fran Hočevar, Žirovnica (Moste) Gorenitko.
Stalna
Prodam enodružinsko hišo,
dobro njivo in vrt z mladim sad* nim drevjem, 6 minut od postaje ob glavni cesti v Savinski dolini na Štajerskem. — Ceno in naslov se izve: Gajeva uL 2, I. nadstrop« je, Ljubljana* 1361
fflpLIjpM    doma z dežele, ki je
UulUluU} dovršila osemrazredno ljudsko šolo z dobrim uspehom, 2ELI VSTOPITI v kako trgovino KOT UČENKA z vso oskrbo. — Pripravljena je na mesto tri do štiri leta brezplačno. — Ponudbe se prosi pod »Zapuščena/1360« na upravo lista.
Prnrfa OP* garnitura (postelja, II Ullu Ob. nočna omarica, dvodelna omara; vse v najbolj* šem stanju; les (Goldesche) iz orehovega lesa damska pisalna miza. ogledalo brušeno in stol (Fouteuil) kot postelja zložljiv. Naslov pove uprava lista. 1337
Plačam dve lefi stanarine
V NAPREJ onemu, kateri mi da dobro stanovanje, obstoječe Iz naj* manj treh sob z vsemi pritiklinami v novi ali stari hiši, v sredini mesta.
Ponudbe z navedbo kje se stanovanje nahaja na upravo »Slov. Naroda« pod »Dobro stanovanje/1341«.
Več novega pohištva
(hrastov les), se vsled odhoda v tujino UGODNO PRODA. — Naslov pove uprava lista. 1365
flmffn «p tridelna bukova oma= I i Ulla O C ra z zrcalom in bukova salonska garnitura. Primer* to za pisarne. — Ogleda se: Miklo* šičeva cesta 4, pritličje, desno. 1366
Išče se knjigovodja
za večjo delniško družbo. Nastop takoj! — Ponudbe na poštni nre* dal št. 4. 1363
Mesto hišnika
IŠČE oženjen uradni sluga brez otrok. Nastop takoj ali pozneje. Naslov pove uprava lista. 1300
Gospodična
daje pouk v ljud* skošolskih pred* metih in v nemščini. — Prevzame tudi lahka pisarniška dela na dom. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 1271
Trgovski pomečnik
z dobrimi spričevali in znanjem treh jezikov, TSČE SLU2RE ko' SKLADIŠČNIK. — Ponudbe pod »5 TJ 1205« na upravo »Slov. Nar.«
Pm:rio CD dvovprežna rumena li hlla dE KONJSKA OPRE* MA, še nerabljena in dva šest tednov stara PSIČKA volčje pas* me. Poizve se: konjusna ul. 13. 1362
ODDAM TAKOJ
meblovano solnčno sobo
s posebnim vhodom z eno ali dvema posteljama. — Naslov po* ve uprava »Slov. Naroda«. 1367
Strojepiska IŠČE MESTA v
kaki odvetniški ali zasebni pisarni v Ljubljani. Ima že eno leto pra* kse. — Ponudbe na upravo »Sloven* skega Naroda« pod Strojepiska/1352.
Praktikant
za manufakturno veletrgovino s primerno srednješolsko izobrazbo ne čez 18 let star, SE SPREJME. Ponudbe pod »Veletrgovina«, poštni predal 27. 1339
Trstje
za strope izde-iu.tm z najmoder nimi stroji in iz najboljšega   materijala  ter   dobavljam v vsaki množini po najnižji ceni.
I. jugoslovanska tvornica BakuJa
Jos. R. Puh, Ljubljana.
Grao'aška ulica 22.   Telef. 531.
S premeri po 4, 6, 10, 16 in 25 mm* po čvrsti ceni Din. 49, ako kupite najmanj 1000 kg, sicer pa z 10% doplačilom. Pogof: da notira dinar v Curihu najmanj 5*20 Veliko skladišče izolatoriev za visoko in nizko napetost ter drugega elektrotehničnega porcelana. — Samo na debalo.
Karol BastianiiZ.
tohnlčno In •Uktrotehnlčne potrebščina Miklošičeva cesta 18.
Iščem majhno stanovanje
v mestu ali izven mesta, obstoječe iz kuhinje in ene sobe. Stanovanje mora biti v novi hisi ali vili. — Najemnina postranska stvar. Na razpolago mora biti takoj ali pa s 1. marcem. — Po* nudbe je vlagati na upravo »Slovcn* skega Naroda« pod šifro »Majhno stan ovan je11353«.
Oo 50.000 kron odškodnine
ali nagrade plačam onemu, kateri ZAMENJA primerno stanovanje, ob» stoječe iz najmanj treh sob z vsemi pritiklinami, v sredini mesta z mojim, obstoječim iz dve sob, predsobe, ku» hinje, električna razsvetljava in vodo* vod v stanovanju, ležeče tudi v sre* dini mesta. To svoto plačam tudi one* mu, kateri mi PRESKRBI tako stano* vanje v stari ali novi hiši. — Ponud* be z navedbo ulice, številke hiše in nadstropja na upravo »Slov. Naroda« pod »Odškodnina  ali Nagrada/1340«.
Trocvski lokal,
srednjevelik, v Luibljani ali Spod* nji Šiški. SE IŠČE. Pismene po* nudbe pod »Trgovski lokal/12*2« na upravništvo »Slov. Naroda*.
Velika graščina
z 2000 orali njiv in gozdov, krasnim parkom, gospodarskimi poslopji, lo* votj itd., za 4,000 000 dinarjev iz proste roT<e NA PRODAJ. — Posrc* dovalcl izključeni. — Ponudbe pod »Graščina'1140« na upravo lista.
Trgovski pomočnik
mešane stroke, dobra moč. TSČE SLUŽBE. Najraje kie na deželi. Nastop takoi. — Ponudbe pod »Dobra moč/1272« na upravo lista.
Mesečno sobo
s posebnim vbodom, s brano ali brez, IŠČE GOSPODIČNA. — Gre tudi k pošteni sostanovalki. Pismene ponudbe pod »Mesečna so* bica/1231« na upravništvo »SI. Nar.«.
Nove spalne nnrave
iz MEHKEGA In TRDEGA LE* SA. solidno izdelane, PRODA
FERDO PRIMOŽIČ, mizar in parketar, TRNOVSKT PRISTAN 4. 1252
Naobražena gospodična
z nemškim matemim jezikom TSČE MESTA K OTROKOM V BOLJŠI RODBINI. Gre tudi za popoldne. — Ponudbe pod »Vestna 12S1« na upravo »Slov. Naroda«.
Brez posebnega obvestila.
Mestni pograbili savod v Ljubljani.
V najfflobji žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest« da je naša srčnoljubljena soproga, dobra mamica« sestra« teta in svakinja« gospa
Ana Košenina roj. Hafner
žena posestnika in mesarja
včeraj, dne 7. t. m. po kratki in miikepo'.ni bolezni, previđena s tolažili sv. vere, boguvdano preminula.
Pogreb nepozabne pokojnice se bode vršil v pciok, dSO
9. februarja t L ob t url pop. Iz blso žalosti, Kolodvorska Ul. 6, na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah.
Bodi ji ohranjen blag spomin!
V LlUDllanl, dne 8. februarja 1923.
Ivan Koienlna, soprog. — Pavel in Janko, sinova. — In vse
ostalo sorodstvo.
Dva zastopnika
SE SPREJMETA. Eden ra bivšo Štajersko, dragi za bivšo Kranj* sko proti stalni plači in proviziji. Pogoj: agilnost in lep nastop. — Ponudbe pod Pošten in zanesljiv/1280 na upravo »Slovenskega Naroda«.
Instrukcije!
Da se predvsem revnejšim dijakom prvega in drugega razreda srednjih šol omogoči nadaljnji študij, se jim dajejo instrukcije iz vseh predmetov proti jako nizkemu honorarju. — Pi* smene ponudbe s priloženo znamko
Prodajo se
trije dobro obra« njeni photo * apa* ratL  Ogleda  se  od 1. do 2. ure na Aleksandrovi cesti 9/11. 1345
Družba „Ilirija" Ljubljana, Kralja Petra trg 8        Tel t 220
Prodaja trabovlii dru
na debelo in drobno, žaganje drv. dostava na dom. 10144
Stavbišče za vilo
v leni legi SE PRODA PO NIZKI CENI. — Ponudbe pod »Cena/1270« na upravo »Slovenskega Naroda«.
Registrirna blagajna
SE PRODA. Nns!ov pove uprava »Slov. Na* roda«. 1317
Kdor želi imeti ori«, amerikansko
amerikansko god!?Q za ples,
t aj    piše    na upravništvo s'cgs   Naroda«   pod šifro BANDA'1330«.
»Sl<^v*n* »JAZZ*
Skladišče s pisarno
se s 1. majnikom t. L ODDA. Tele* fon r.a razpolago. — Ponudbe p d »Li'iblianasncriferiin '1296 na upravo »Slovenskega Narodu«.
Moifislinja, do^^S^Ll
SLUŽBO. — Ponudbe pod »Mo« distinja'1293« na upravo »Slov. Naroda«.
Prodam
radi pomanjkanja pro* štora iako dobro obra* njen GLASOVIR. Istotam SE PRODA STAVBNA PARCELA
320 ma. — Vprašati: Adam Crešnar. Jenkova uL 13. 1325
Tihi družabnik
z najmanj 50.000.— dinarji SE SPREJME proti caranciji na prvo mesto. —- Ponudbe pod »Garancija 1269« na upravo »Slov. Naroda«.
Rabljene hritviGe
fcfflete. Mem. t. d> SE SPREJEMAJO V ELEKTRIČNO BRUŠENJE v drogeriji I. C. KOTAR. \VoIfova ulica 3 in v drogeriji Anton KANC Židov* ska ulica 1. — Zunanja naročila hitro in točno. 1108
Namočena pnlanovka
SE DOBI VSAK PETEK PRT
FR. KHAM. Ljubljana nasproti hctsla »Union«.
034
se
na
na prometnem kraju, primerna za trgovino v Liubljani ali bližnji okoli* ci. — Ponudbe z navedbo cene pod »Hiša« na Anončno družbo Aloma Companv. Ljubljana, Kongresni trt* štev. 3. 1222
Star izktišen ogljar
r. več delavci prevzame samo večjo količino oglfa  za žpati. — Ponudbe poslati na: Collantti, hotel »Nova po* za odgovor sprejema An. zav. Aloma j;ta«. Rimske toplice. — Istotam kra^
Companv, Ljubljana, Kongresni trt! 3 pod »Pedagogium«. 1350
DoBro upeimno polletje
išče v svrho povečanja tibe družabnike z vložki od Din. 25.000 naprej. Obrestuje vloge, za katere se daie popolno garancijo, z 10 od sto In več — ro dogovoru. Diskrec! a se vlagateljem izrecno zasigura — Natančne ponudbe roši ite takoj pod .Raciionalno iz kor i ščanje kapitala 1364* na upravo Slov Naroda. 1364
s-n KOSTUM »Napoleon« NA PRO, DAJ. 12S6
20.000 kron nagrade
dam onemu, ki mi preskrbi priprosto prazno sobo en. 26 m*, ako le mogoče s kabinetom. Tudi na neriferiji mesta. Samo pismene pon"dhc pod »Takoi« na AnonČni zavod Dra^o Bescliak, Ljubljana, Sodna ulica 5. 1306
Kdo zamenja hišo z vrtem
v Ljubljani z majhnim posestvom v Poljčanah, 15 minut od postaje tik glavne ceste. Obstoji iz zida* ne hiše, kravjih in svinjskih hlc* vov, njiv, travnikov, velikega sa* donosnika z 200 rodilnimi drevesi. Stanovanje takoj na razpolago. Naslov pove uprava lista. 1276
Proda se
enodružinska hiša z lepim o tir a jen im vrtom v Rožni dolini 5t. 106 pri »Marjaku« za ceno 120.000 Din. Stanovanje po dogovoru, lahko pa tudi takoj. Istotam se poizve za stavbne parcele poljubne po* vršine, ležeče v Stezicah skoraj ob glavni cest L — Naprodaj pa le do 15 t. m. 1260
VABILO.
Društvo stavbinskib poliriev In risarjev za Slovenijo vabi vse polirje in risarje na svoj
ustanovni občni zbor
t# soboto« dno IO. t. m. ob 6« In pol, ki se vrši v reotavraofjl pri
..Zlatorogu" v Gosposki ulici s sledečim sooredom:
1 Prevltanj? pravil. — 2. Volitve predsednika in odbora. — 3. Slučajnosti.
Ker ie v interesu vsakeea polirja in risarja, da se udeleži te^a občnega zbora, se prosi gotove udeležbe.
Pripravljalni odbor društva pollrjev in risarjev-
Knjipovodjo (ozir. -kinjo)
SPREJME za takojšen nastop trgovsko velepodjetje. Reflektira se le na boljšo moč z večletno prtikso. — Naslov pove uprava »Slovenskega Naroda«. 1306
Bl*oo ni prevlelto di?aiev in finirga
"CBiltn i teli i;tcri. dalje razlir.no
listno In lote n Mit, jeiiisrif i. t. d. priporola trrdka
LjabTfain M-stni trg 10
9.EE. Srioberns
Izjava.
lJudp!«t\ni britl-n obžalujem, kar sem krivično navedel v včerajšnji iz« javi o svoji ženi Lcopoldini, roj. No* votny. Dunajska cesta 25. Povod k temu mi je dala nagla jeza. Pripomi« njam k temu, da jc moja žena vse časti vredna in mi do sedaj Je ni napravila nikakih dolgov. 1368 IVAN LACKNER.
Pletenine
kakor {opice, zimsko perilo, nogavice, rokavice v veliki Izbiri pri
A«'Sin!fOv!c C3S?. K. Soss
LJUBLJANA, Mestni trg lt.
lastnina In   tisk   »Narodne tiskarne««