Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111 Čok. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10."549 za inserate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Telefoni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 2996, 2994 in 2050 U p r n v n : Kopitarjeva 6, telefon 2992 Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Finančna hriza -tudi Herriotu nevarna »Apostola miruc Aristida Brianda so v nedeljo položili v Cocherelu v končni grob. Cocherel leži na ravnini ob Euri, ki po svoji prostranosti spominja na veličino Briandovih idej o organizaciji svetovnega miru, v okviru Panevrope in prijateljskih mednarodnih sporazumov, ki naj bi izravnale gore sovraštva in zavisti med evropskimi narodi. Edvard Herriot se je od svojega prijatelja poslovil v ganljivem nagrobnem govoru, ki ga je zaključil z ognjevitim pozivom na vse narode, naj z gnjusom obrnejo hrbet tistim, ki jim potiskajo v roke orožje in naj svoje sile, ki so jih pogosto rabili za ubijanje, posvetijo delu življenja in ne smrti. Ko je ministrski predsednik Herriot, v svojih prvih letih polit, udejstvovanja neizprosen nasprotnik Cerkve, nedavno prevzel vlado, je obljubil, da bo vladal »previdno, po svojem razumu in modrosti, ki si jo je nabral v 60 letih svojega življenja.« Prosvetni minister Anatole de Monzie, ki pripravlja »enotno« srednjo šolo, je dal katoličanom, pristašem konfesionalne šole, tolažljiva zagotovila; prav ta minister je v Herriotovem kabinetu v letu 1924 odločno nastopil za ohranitev diplomatskih odnosov z Vatikanom, kakor tudi za priznanje misijonskih redov. Ako bo Herriotova vlada izpolnila svoje obljube, ako bo njena zunanja politika stremela za organiziranje resničnega miru, ki so ga vsi narodi tako potrebni, ako bo Herriot doma upošteval interese probujajočega se katoličanstva, potem bi bilo le želeti, da njegova vlada srečno prestane krizo, v kjtero je zašla radi težkega položaja državnih financ. Poleg tega je sedanja poslanska zbornica s 160 radikali, 131 socialistom in 38 socialnimi republikanci tako levičarsko usmerjena, da obstoji nevarnost, da bi prišla na mesto sedanje, prava revolucionarna vlada. Herriotov kabinet je manjšinski in lahko po svoji sestavi zanesljivo računa samo na okoli 260 glasov v zbornici, med tem ko bi bilo za večino potrebnih 307 glasov. Kakor njegovo prvo vlado 1. 1024 podpirajo tudi sedanjo socialisti zgolj iz strahu, da ne bi prišla na površje desnica. Socialisti niso vezani na podporo Herriotovega kabineta z nikakim posebnim dogovorom. Prav v tem tiči vsa šibkost sedanje vlade. Herriot mora neprestano s tem računati in je moral program svoje stranke odkrhniti na vseh koncih in krajih ter usmeriti svojo zunanjo in notranjo politiko tako, da bo za njegovo vlado glasovala lahko tako-zvana sredina poslanske zbornice. V Herriotovo srečo se je ta pod vodstvom Flandina in Pietrija precej oddaljila od Tardieuja, ki je napovedal Herriotu boj do skrajnosti. Za sedanje razmere v Franciji je značilno, da so se celo desničarski listi kakor bojeviti »Ami du Peuple« zavzeli za Her-riota proti nacionalistom in strogim konservativcem, češ, da bi Herriot lahko postal francoski Mac-Donald, okoli katerega bi se ustvarila krepka narodna fronta v okviru koncentracijske vlade. Da si ohrani zaslombo sredine, je moral Herriot zelo odločno nastopiti v Lausanni in braniti francoske interese pred Nemci. Delal je to tako mojstrsko in elastično, da mu v tem pogledu ne morejo do živega ne desničarji ne socialisti; Blu-mova gonja v »Populaire-u« proti Herriotu radi njegove »reakcionarnosti« v Lausanni ne bo imela mnogo uspeha niti med socialisti. Naj se zaključi lausannska konferenca kakorkoli — p onajnovejših poročilih je optimizem na mestu — ostane vendar velika Herriotova zasluga, da se mu je posrečilo v reparacijskem vprašanju pridobiti za svojo tezo tudi Anglijo in s tem razbiti obroč, ki bi ga bili radi skovali okoli Francije Nemci in Italijani s pomočjo Anglije. Ako bo MacDonald pokazal še pri drugih zunanjepolitičnih vprašanjih, tako n. pr. na razorožitveni konferenci v Ženevi, toliko razumevanja za Herriotove težnje potem se bo jonskemu županu posrečil eden njegovih največjih zunanje-političnih načrtov, da namreč prepreči mednarodno izolacijo Francije. Herriot se je z vsemi silami vrgel na reševanje zunanje političnih vprašanj, dobro se zavedajoč, da je edino na tem področju mogoč kak uspeh, ki lahko zagotovi življenje njegovi vladi. Notranje-politično poprišče je prevroče radi gospodarske in finančne stiske, ki se je pričela pojavljati tudi v Franciji. Res je tudi, da je mogoče omiliti gospodarsko krizo edino s poživljenjem mednarodne trgovine; predpogoj tega pa je mednarodno pomirjenje, ki ga je mogoče doseči z mednarodnimi sporazumi. Zato ima vsak uspeh v zunanji politiki tudi blagodejne posledice na notranji položaj v posameznih državah. V lem pogledu je položaj sedanje vlade težak, ker se nahaja Francija med tistimi državami, ki morajo na mednarodnih zborovanjih samo dajati in ne sprejemati. Herriot se je moral malodane odpovedati reparacijam. Tako je iui3l.ua v državnem proračunu še večja praznota. Proračun, kakor ga je sestavil minister Palmade, bi izkazoval še 6,900 milijonov frankov primanjkljaja; vsaj za delno kritje predlaga vlada 2.590 milijonov prihrankov in 1.644 milijonov novih dohodkov iz davkov. Znižanje izdatkov bi se moralo izvesti s pomočjo 10% znižanja proračuna za vojaška ministrstva (1.440 milijonov) in 1060 milijonov bi morala vlada prihraniti na škodo državnih uradnikov (500 milijonov), pokojnin (200 milijonov) in vojnih pokojnin (360 milijonov). Proti znižanju proračuna za vojaška ministrstva je ostro nastopila desnica, proti znižanju do- Evropa se st prepira — Japonska osvaja Azijo Šanghaj, 5. julija. Medtem, ko so evropski državniki zaposleni s skoro brezupno nalogo, da likvidirajo tragične posledice gospodarskega poloma, ki ima svoj začetek v minuli vojni, si je Japonska skoro neopaženo osvojila točko za točko v Mandžuriji, kjer stojijo njene zasedbene čete vzdolž rusko-mandžurske meje ob reki Amurju od njegovih izvirov do Habarovska. Za ves svet je velika uganka, kako da ruska diplomacija k temu molči, ko se je vendar do sedaj severna Mandžurija splošno smatrala za nedotakljivo interesno sfero Rusije. Vrhovni poveljnik japonske okupacijske armade v Harbinu, general Honjo, se striktno drži navodil, da se ne vtika v mešano rusko-kitajsko upravo vzhodno-kitajske železnice, toda zdi se, da Sovjeti sami likvidirajo svoje sodružništvo pri tej, zanje gospodarsko tako važni progi. Dejstvo je, da Rusi onih vlakov, ki se vračajo iz Vladivostoka v Sibirijo, ne vračajo več, tako da se sedaj skoro že tri četrtine železniškega materijah nahaja na ruskem teritoriju. Na drugi strani pa jc mandžurska vlada, ki je, kakor znano, goli izvršilni organ Japonske, nadomestila kitajske stražne čete, ki so do sedaj opravljale policijsko službo ob vzhodnokitajski železniški progi, z mandžurskimi vojaki. Japonska izvaja tudi širokopotezen gospodarski načrt, ki naj, formalno varujoč princip trgovinske svobode za vse velesile, Mandžurijo spremeni v gospodarsko kolonijo Japonske. Japonci računajo, da bo v Mandžuriji kakor tudi v takozvani notranji Mongoliji imelo najmanj 100 milijonov japonskih kolonistov prostora. V japonskem načrtu je tudi velika transmandžurska železniška proga, ki bi tekla vzporedno z vzhodnokitajsko železnico in hi se končala v pristanišču na korejski obali. V južni Mandžuriji so sedaj na dnevnem redu konflikti m d predstavitelji mandžurske oblasti na eni ter lil 1 skimi carinskimi uradniki, ki so nastavljeni n! nankinške vlade in kateri na podlagi starih pogodb med Japonsko in Kitajsko pobirajo carine. Zastopniki velesil, ki so na teh carinah, iz katerih Kitaj plačuje Evropi in Ameriki svoje dolgove, zelo inte-resirani, sicer protestirajo, toda Japonska spretno zavlačuje definitivne rešitve, izrabljajoč mizerni gospodarski in politični položaj v Evropi in Ameriki. Opaža se sicer, da je sovjetsko časopisje zopet začelo kampanjo proti japonski okupaciji v Mandžuriji. Tako n. pr. »Izvestja« zopet napadajo japonske militaristične kroge, češ da slejkoprej propagirajo načrt, da naj bi se Rusiji iztrgal iz rok Vladivostok in Poamurje do Bajkalskega jezera, ter se pri tem sklicujejo zopet na nekake tajne japonske dokumente, toda dejstvo, da sovjetska diplomacija kot taka molči, daje veliko misliti. Večina je mnenja, da sta se Japonska in Rusija sporazumeli, na vsak način pa nihče ne dvomi o tem, da se Sovjeti zelo boje konflikta z Japonsko. Tudi Amerika ne kaže resne volje, da bi se z Japonsko zapletla v resen spor, čeprav je na Pacifiku še vedno zbrana vsa ameriška eskadra. Eventualna vojska bi namreč ogrožala ogromne gospodarske interese, ki jih imajo USA tako na Japonskem kakor na Kitajskem. Japonski načrti pa gredo tudi zato v klasje, ker jo kitajska država v sedanjem momentu popolnoma razbita. Kanton se je združil s provinco Kvan Si in ie od Nankinga popolnoma neodvisen. Nanking je izoliran, severni Kitaj jo pa popolnoma v rokah Cansuljana, ki si je podredil veliko obmorsko provinco Šantung. Med posameznimi guvernerji vlada državljanska vojska in vsi dohodki tako carin in posameznih provinc gredo za podkupnino, plače guvernerjem in mezde brezštevilnih vojaških oddelkov, ki deželo plenijo. Harbin, j. julija, ž. V Umbayu je eksplodiralo municijsko skladišče, ki je razneslo pol mesta. Število mrtvih je veliko, vendar podrobnosti še niso znane. London, 5. jul. AA. NVickham Steed, nekdanji glavni urednik »Timesa , je n;> kosilu, ki ga je priredila francoska trgovska zbornica, podal svojo sodbo o mednarodnem položaju. Steed stoji na stališču, da je neločljiva zveza med vojnimi dolgovi, reparacijami, varnostjo in razorožitvijo, in je poudaril, kako velik udarec je zadala ideji o varnosti japonska akcija proti Kitajcem. Po njegovem mnenju avtoriteta Društva narodov ne bo prej vzpostavljena, dokler se Japonska ne podvrže arbitraži v inand-žurskem vprašanju. Boj za številke v Lausanni Se vedno brez odločitve Lausanne, 5. jul. tg. Današnji 20. dan lausann-ske konference še vedno ni prinesel pričakovane končne odločitve. Herriot je ob 7 zjutraj dospel iz Pariza in je imel najprej dolgo sejo v francoski delegaciji, potem pa je ob 9 šel s finančnim ministrom Gerinainom Martinom k MacDonaldu, kjer sta ostala skoraj dve uri obenem z angleškim finančnim ministrom Chamberlainom. Nekoliko pred 11. uro so zapustili hotel, nakar je prišla tjn nemška delegacija. Njen razgovor z MacDonaldom in Chamberlainom je trajal samo tričetrt ure. Dopoldanski razgovori do sedaj niso prinesli končnega rezultata. Kakor doznava Vaš dopisnik, je ostal Herriot pri vsoti 4 miljard. Izjavil je, da od ! tega zneska ni mogoč noben odbitek več. Nemci pa so ostali pri že objavljenem protipredlogu in jc samo nejasno, ali obstojajo ti nemški protiprcdlogi res iz 10 anuitet po 250 milijonov, ali pa če računajo tudi s skupnim plačilom 2 miljard bonov, ki bi se založili v Baslu in po preteku 3, 4 ali 5 letnega moratorija dali v promet. Čujc se, da je MacDonald kot izid skoraj dveurnega razgovora z nemškimi ministri stavil protipredlog. V inozemskih krogih pravijo: Ce bi nemška delegacija še nekoliko popustila, bi se obe stranki približali številki 3 miljard, ki leži med obema zahtevama. To bo tudi najbrže končni rezultat številčnega ! boja, za katerega gre sedaj. Niti na angleški niti na • francoski strani ne smatrajo za mogoče, da bi so mogla konferenca, ki je prišla že tako daleč, razbiti zaradi denarnega vprašanja. Lausanne, 5. jul. tg. Kriza lausannske konference, ki smo jo prorokovali, je nastopila hitreje, kot se je moglo misliti. Nadaljnja pogajanja, ki so jih nameravali nadaljevati nocoj, se do 23.30 niso še začela in so sploh v zadnjem trenutku postala dvomljiva. Nemški državni kancler von Papen je bil na večerji pri MacDonaldu v družbi s finančnim ministrom Chamberlainom in se je ob 10 zvečer vrnil v svoj hotel. Kakor doznavamo z angleške strani, ga | je MacDonald informiral tako, da so francoski delegati odklonili angleško-nemški predlog, katerega očetovstvo še ni prav znano. Treba je sedaj počakati, ali bo nadaljnje posredovanje MacDonalda še nocoj ali jutri zjutraj imelo uspeli. Kot vzroki francoske odklonilve se navajajo tako politični pogoji nemškega predloga, ki se tičejo razorožitvenega vprašanja kakor tudi nezadostni finančni predlogi. Kar se liče političnih predlogov, se izjavlja na francoski strani slejkoprej, da bi se mogla ta vprašanja urediti samo v Ženevi na razorožitveni konferenci in da se na lausannski konferenci sploh ne smejo sprožiti, ker niso v nobeni zvezi z reparacijskim vprašanjem. RazorožiSvena konferenca ho odgodena? Ženeva, 5. jul. tg. Predsedstvo razorožitvene konference je sprejelo nastopni sklep: V četrtek in petek bodo na dveh sejah glavne komisije konference imeli zastopniki osmih manjših držav, ki so to zahtevali, priliko, da pojasnijo svoje stališče glede Hooverjevega razorožitvenega načrta in obenem povedati svoje mnenje o dosedanjih uspehih konference, katere je označil švicarski zvezni svetnik Motta kot ne baš majhne, četudi jih niso v javnosti ocenjevali prav. Angleški zunanji minister sir John Simon, ki je zastopal to željo malih držav in jo zelo podpiral z ameriškim delegatom Gibbsonom, je dobil naročilo, da sestavi ob sodelovanju vseh drugih članov konference, ki to želijo, resolucijo kot za- | ključek te debate. V tej resoluciji se bo vse ugotovilo, kar se more še ugotoviti kot uspeh konference do poletnih počitnic, ki se bodo začele koncem ju-[ lija. Dalje se bo v resoluciji izrekla splošna simpa-tijska izjava za Hooverjev načrt. Izjava pa ne bo precizirana iu bo zato tudi brez obveznosti, torej samo čin prijaznosti nasproti Američanom. Zdi se, da se že pripravljajo za odgoditev razorožitvene konference od konca julija do srede novembra, ker je bila razorožitvena konferenca, kakor je to nava-j jal danes popoldne španski delegat Madariaga, zelo | slabo pripravljena in je treba želeti, da se bo do ; novembra bolje pripravila. SSBSS j hodkov državnih uradnikov — ne gre za splošno | znižanje plač, temveč samo za uvedbo bolj počasnega napredovanja — in proti znižanju pokojnin so se oglasile vse stranke, med temi tudi del radikalne! Da je vlada zašla res v hudo zagato, je razvidno tudi iz tega, da je finančni parlamentarni odbor zavrnil vladne predloge glede znižanja vojnih pokojnin, in sicer z večino socialistov in Herriotovih radikalnih socialistov! Vlada se je rešila iz zagate s lem, da je minister Palmade izjavil na odborovi seji, da se bo posvetoval s Herriotom o vprašanju, ali naj vlada umakne svoje predloge. Vse kaže, da se bo vlada zadovoljila s tistimi prihranki, ki jih je že odobril finančni odbor, samo da se prepreči preostro razpravo v zbornici. V precejšnjo zadrego je spravilo Herriota pismo, ki ga je poslal letalski minister Painlevč finančnemu odboru in v katerem ta izjavlja, da ne prevzame odgovornosti za predloge, ki jih je vlada stavila glede prihrankov v njegovem ministrstvu, češ, da se radi bolezni ni mogel udeležiti zadevne razprave na ministrski seji. Painlevdjevo pismo je zbudilo slutnjo, da v kabinetu samem ni edinosti. V političnih krogih so se celo razširili glasovi, da bi Painlevč rad zrušil Herriota. da bi potem sam lahko sestavil koncentracijsko vlado, I kateri bi pritegnil tudi sredino; takšno vlado je J Herriot skušal sestaviti takoj po volitvah, a se mu to ni posrečilo. Resne nevarnosti za Herriotovo vlado v tem j trenutku ni, ker bo težave, ki so nastale radi pro-, računa lahko premagala. Gotovo pa je, da bo vlada ! radi ukrepov, ki jih je morala storiti, da vsaj zmanjša primanjkljaj v državnem proračunu, ker ga že ne more odpraviti, zelo trpela na popularnosti med volilci, posebno med državnim uredništvom, ki tvori hrbtenico radikalne stranke. V vrstah radikalne stranke same se pojavljajo čedalje bolj ostre razprtije, ker silijo vedno bolj v ospredje takozvani mladi radikali, kakor Bergery, Pierre Cot, Fran-cois-Albert in Daladier. Vsi ti računajo, da se bo radi finančne krize v pozni jeseni pojavila vladna kriza, ki jim bo dala priložnost, da s pomočjo socialistov sestavijo čisto levičarsko vlado. Vprašanje, ali se bodo ti njihovi računi uresničili, odvisi tudi od razpleta splošnega mednarodnega položaja, posebno pa od dogodkov v Nemčiji. Prav glede na naraščajočo moč Hitlerjevega gibanja v Nemčiji je verjetno, da bo Herriotovi vladi sledila koncentracijska vlada njegovih radikalov in sredine. Vprašanje je le, ali jo bo sestavil zopet Herriot ali kHn drugi,- Italija se tudi hoče znebiti dolgoi Rini, 5. jul. tg. V okolici italijanske delegacije v Lausanni se pripisuje za presojo nastalega položaja velik pomen onemu razgovoru, ki ga je Grandi dovolil zastopnikom inozemskih lislov. Tako piše »Tribuna«, da je položaj tak, da se je bati, da ne bi prišlo do preloma dosedanje edinosti med upniškimi državami. Pri tem je razočaralo posebno postopanje Anglije, glede katere se je mislilo, dn so strinja popolnoma z Italijo. Opozarja se na lo, da se je neločljivost reparacij in evropskih vojnih dolgov priznala kot načelo, tako da, čo prenehajo reparacije, morajo tudi evropske države med seboj končno zbrisati svoje vojne terjatve. Zdi se, da Italija ni pripravljena pristati na to, če se ne določi tudi garancijska klavzula glede Amerike. Evropske upniške države morajo, če priznajo Nemčiji gospodarsko potrebo, da se ji dolg odpusti, istočasno tudi v enaki meri zaključiti svoje lastno upniške knjige. Enake žrtve pa predpostavljajo, da se mora prevzeti enak riziko nasproti skupni upnici Ameriki. Vlade morajo torej najprej izvršiti svojo evropsko dolžnost, brez skrbi, kaj bi lahko iz tega nastalo. Dolžnost Evrope je črtati reparacije in črlati medzavezniške evropske vojne dolgove. Pellegrinetti -deset let nuncij v Jugoslaviji Zagreb, 5. jul. ž. Na praznik sv. Cirila in Metoda slavi desetletnico opravljanja svoje funkcije v -«aši državi papeški nuncij msgr. Hermenegild Pellegrinetti, ki je že deset let papežev delegat v naši državi in ki si je med tem časom priboril simpatije vseh katoliških Jugoslovanov. Za obletnico - 200 mrtvih Ne\vyork, 5. jul. ž. Amerika je proslavila dan neodvisnosti po vsej državi. Vršiie so se običajne svečanosti, ki so trajale polna dva dneva. To leto je umrlo pri svečanostih 200 ljudi, in sicer 100 vsled avtomobilskih nesreč, 100 pa pri kopanju. V mestu Bute je 6 rudarskih delavcev nosilo eksploziv za ognjemet v zaboju, ki jim je padel na zemljo. Nastala je eksplozija, ki je vseh šest delavcev dobesedno raztrgala. "Belo ko češnjevevot je -perilo!"-kakor hitro je oprano z Gazelo ! TERPENTIN0V0 - MILO GAZELA^ pore lepo Industrializacija Rusije Slovo kardinala Laurija Kardinal v Londonu Ogromni napori, ki jih dela danes Rusija, da si ustvari industrijo, s katero bi se osvobodila tujega vpliva in s katero bi morda celo pričela gospodarski boj proti inozemstvu, so vredni vse pozornosti. Ali je postopanje držav, ki sistem boljševizma odklanjajo, kakor vse nekomunistične države tudi to izvajajo, pametno, da to industrializacijo podpirajo s tem, da dobavljajo stroje In tovarniške opreme, je seveda drugo vprašanje, ki pa v svojem ozadju ni nič manj zanimivo kol gospodarska in tehnična stran tega problema. O današnji Rusiji podali objektivno sliko je jako težko. Gotovo je, da se načrti pjatiletke niso uresničili v celoti, dasi skušajo oficielni ruski krogi to tako prikazovati. Ne smemo prezreti, da je ruska statistika zelo pristranska, posebno odkar je bil 1930 ukinjen statistični urad. Od tedaj je prešlo objavljanje statističnih podatkov na posamezne druge urade, ki izdajajo deloma zelo pomanjkljive statistike, deloma pa jih sploh opuste. V kolikor pa prihajajo iz Rusije zanesljive vesti o sedanjem položaju, moramo ugotoviti, da so predvsem odpovedale železnice. Glavni vzrok je pomanjkanje vagonov ter pomanjkljiva razdelitev prevoznih sredstev. Vsled tega obstoječi vozni park ni bil zadostno izrabljen. Pomanjkanje zadostnega števila težkih lokomotiv je imelo za posledico prepočasno pomikanje vlakov na progah. Vsled tega je bilo potrebno večje število vagonov, kakor pa jih je bilo na razpolago. V decembru preteklega leta je narastlo število manjkajočih vagonov na 1700 dnevno! Dolžina proge, ki bi jo moral prevoziti dnevno vsak tovorni vagon, se je znižala od predpisanih 120 km na manj kot 100, pri lokomotivah pa od 1(30 na 140. Stalno je naraščalo število poškodovanih lokomotiv, ki niso bile zmožne za prevoz polno naloženih vlakov. Tako je bilo ob nekaterih dnevih sestavljenih celo okrog 170 vlakov manj, kot bi bilo potrebno. Razumljivo je zaradi tega, da je postalo prometno vprašanje eno izmed najvažnejših vprašanj v Rusiji in da so posledice postale skoraj katastrofalne za izvedbo vseh načrtov pjatiletke. Napaka je bila, da so hoteli izvršiti obnovo iu nadomeščanje vagonov in lokomotiv v ruskih tovarnah, ki niso bile kos svoji nalogi. Na zboljšanje prometnih razmer po sodbi poznavalcev Rusije v dogleduem času ni misliti. Kočljiva točka v uresničenju petletnega načrta industrializacije je tudi železna industrija in plav-žarstvo. Kljub nasprotnim vestem je in ostane dejstvo, da je produkcija železne industrije leta 1931. celo zaostala za 1930, pojav, ki ga ruska industrija novejšega časa do sedaj ni poznala. Nevarnejše pa " Se to še zaradi tega, ker je zadostna produkcija jekla in železa predpogoj za nadaljevanje in izpolnjevanje načrta industrijalizacije. Posebno nezadovoljiva je bila produkcija in kakovost kvalitetnega železa, ki se za strojno industrijo najbolj potrebuje. Tega pojava ni moglo omiliti niti povečano izdelo-lovanje surovega železa, ki se v ruskih statistikah posebno podčrtava. Neuspehi tovarn strojev govore dosti jasno, da surovine niso odgovarjale, še manj pa že prej omenjeno kvalitetno jeklo. Podobno tudi premogovna industrija ni izpolnila načrtov, deloma vsled tega, ker primanjkuje v oni industriji tudi delavstva. Vsakdo se namreč brani dela v nezdravih in nevarnih premogovnikih tn rudnikih. Poleg lu naštetih vzrokov pa je treba upoštevati še razne druge pojave, ki ovirajo razvoj industrije. Veliko je namreč pomanjkanje sinotrene in premišljene organizacije, ter strokovno izkušenega vodstva industrijskih podjetij. V domačih tovarnah izdelani poljedelski stroji nikakor niso odgovarjati zahtevam. Manjkali so razni nadomestni deli, pri nekaterih celo motorji. Pri neki dobavi traktorjev, ki igrajo vsled pomanjkanja živine vedno večjo vlogo, so zavrnili 20% že takoj pri komisijskem pregledu v tovarni, od ostalih pa je bilo tudi še 20% nerabnih, kar pa se je izkazalo šele pri početku obratovanja. Kljub temu pa ne smemo prezreti, da se je ravno strojna industrija razvila jako ugodno ter da je v nekaterih panogah in strokah celo prekoračila obseg pjatiletke. Avtomobilne tovarne so leta 1931. izdelale že 20.500 voz. Glavni nedostatki pa se pojavljajo v slabi kakovosti in neenakomernosti izdelkov. Skoraj v vsaki tovarni so bili predračunski stroški in določeni gradbeni čas prekoračeni. Pri ocenitvi kreditov za gradbo posameznih tovarn pa ne smemo pozabiti na to, da so v ruskih statistikah navedene cene za celokupne tovarniške naprave, vključno stanovanjske zgradbe za delavstvo in urad-nistvo, bolnišnice in kulturne zgradbe. Na tovarne same pa odpada primeroma le neznaten del, ki znaša 20 do 50%. O gospodarskem računovodstvu v našem smislu v ruski industriji skoraj ni govora. To pride od tega, ker hočejo obrati, večkrat tudi pod pritiskom, izkazati kolikor mogoče visoko produkcijo, ne glede na rentabilnost in kakovost. Sploh trdi vsak poznavalec ruskih razmer vedno znova, da silno primanjkuje zmožnih in strokovno izobraženih ljudi, ki bi šli preko političnih in osebnih ovir in bi vodili njim podrejene obrate po strokovnih in gospodarskih vidikih. Pogaševanje plavžev, martinovih peči in električnih peči za izdelovanje jekla je na dnevnem redu, dasi skoraj vsak tehnično malo izobražen človek ve, da se take naprave na ta način predčasno pokvarijo ali pa celo uničijo. Razen tega pa nastopajo še gospodarske posledice takega ravnanja. Dober pregled ruskega gospodarstva je dalo tozadevno poročilo instituta univerze v Birming-hamu. Industrijska produkcija se je na eni strani povečala za 31.7%, enako tudi obseg obdelane zemlje za 7.6%. Kljub temu pa niso niti zaloge semenskega žita zadostne. Na drugi strani pa moramo beležili izrazite neuspehe, ki so se do sedaj najbolj pokazali v sledečem: 1. izdelovanje surovega železa se je znižalo za 7.5%; 2. stroški izdelovanja v splošnem so se mesto predvidenega znižanja za 2% zvišali; 3. posevki žila so se za 2.5% zmanjšali, mesto da bi se zvišali; 4. množina železniških tovorov se je za 2.5% zmanjšala, mesto da bi narastla; 5. življenjski indeks se je zvišal za ogromno vrednost od 50%, dasi se je indeks zaslužka zvišal samo za 17%. Gotovo pa je, da se bo Rusija še nadalje razvijala. Seveda obstoja upravičen dvom, ali je tempo industrijalizacije pravilen in če se ne bodo kasneje pokazale pogreške prenaglenja, ki bi mogle potisniti ves razvoj za nekaj let zopet nazaj. Nezaslišan zločin v Hajdini pri Ptuju Ptuj, 5. julija. Zločin, ki v našem kraju nima primera, je jpravil vse prebivalstvo mesta Ptuja in okolice v velikansko razburjenje. Izvršen je bil včeraj v haj-dinskem gozdu pri Ptuju nad komaj 13 letno deklico, pastirico Marijo Kmetec. Deklica je pasla krave v gozdu, ki leži desno od hajdinske postaje. Kot ponavadi so jo zvečer pričakovali na domu, toda prišla je samo živina, pastiričice pa ni bilo. Čakali so do noči, nato pa so jo šli domači iskat, ker so slutili, da se je pripetila nesreča. Priključili so se tudi nekateri sosedje, ki so skupno z domačini vso noč mrzlično iskali po gozdu in klicanje je globoko odmevalo, vendar pa pastiričice ni9o našli nikjer. Iskanje se je nadaljevalo še danes vse dopoldne in udeležila se ga je velika množica, ki je vedno bolj naraščala, dokler ni neki iskalec naletel okrog 1 popoldne na strahotno najdbo. V grmičevju, katerega so čez noč često pregledali, je naletel pod vejevjem na pogrešano deklico. V travi je ležala deklica z raztrgano obleko, bila je vsa krvava in zlorabljena na nezaslišan način. Ob joku, ki je zgrabil vse navzoče, se je mala re-vica prebudila iz omedlevice in samo za hip odprla izmučene oči ter se takoj zopet onesvestila. Vest se je bliskovito raznesla, takoj so bili obveščeni ptujski orožniki in reševalci, ki so prihiteli v kratkem času. Toda komaj je pridrvel avto na mesto zločina, je mala mučenica izdihnila. Tudi 6odna komisija je bila takoj na licu mesta ter je slučaj preiskala. Ugotovila je, da je deklico napadla cela gruča moških. Ker so se zločinci bali, da bi jih izdali vzkliki deklice, so ji stisnili grlo s pasom ali pa vrvjo, tako da se ni mogla braniti, ter so jo skoraj zadušili. Izmučeno in okrvavljeno telo so potem pustili kot cunjo v gozdu ter pobegnili. Strahovite so morale biti muke, katere je preživljala onemoglp žrtev v samoti celo noč in dopoldne, predno jo je rešila smrt bolečin. Tragedija je tudi v dejstvu, da niso mogli iskalci najti dekletca še pravočasno. Morda bi se ji dalo še oteti življenje ali pa vsaj olajšati smrtne bolečine, da so jo našli pravočasno. Orožništvo se je takoj podalo na poizvedovanje in vsi ptujski orožniki 7. narednikom Potočnikom na čelu so odšli v hajdinske gozdove, da najdejo sledove za zločinsko tolpo, ki se je očividno že dalj časa kla-t!a po ptujski okolici. Že večkrat se je čulo, da ni varno hoditi po samotnih krajih okrog Hajdine. Pred nekaj dnevi se je neznani napadalec lotil neke omožene žene iz Gornje Pristave. Na poti, ko je šla v Ptui, se ji je pridružil v hajdinskem gozdu ter jo nadlegoval. Ko ga je zavrnila, je zagrabil kol ter jo je zločincev udarec kljub prošnji na kolenih podrl na tla. Na njene obupne klice so orihiteli k sreči nekateri ljudje, ki so šli po istem potu, nakar se je neznanec izgubil v temi. Očividno je zveza med obema napadoma. Vsega prebi- valstva se je polastila velika vznemirjenost in razburjenost. Zločinci bodo le težko odnesli svoje ničvredno življenje, ako jih dobijo v pest razjarjeni kmetje. Turneja jug. avtomibiiistov Praga, 5. julija. Na turneji, ki jo je priredil po Češkoslovaškem Avtomobilski klub kraljevine Jugoslavije pod vodstvom svojega podpredsednika Milana Bošnjaka, so našim avtomobilistom povsod priredili navdušen in prisrčen sprejem. Že na meji, potem pa v Budjejovicah, v Kra-lovih, v Plznu, v Marijanskih Lažnih, v Karlovih Varih in v vseh drugih mestih so bili jugoslovanski avlomobilisti predmet bratske pozornosti, V Pragi pa je češkoslovaški avtomobilski klub priredil v svojih klubskih prostorih svečano recepcijo na čast jugoslovanskih tovarišev. Danes je predsednik češkoslovaške republike Masaryk sprejel udeležence te turneje v svečani avdijenci. Kasneje je odposlanstvo jugoslovanskih avto-mobilistov položilo na grob Neznanega junaka prekrasen venec. Jugoslovanski avtomobilisti so nato obiskali predsednika ministrskega sveta, predsednika praške i čine in jugoslovanskega poslanika. Opoldne je bil v prostorih češkoslovaškega avtomobilskega kluba banket. Pri vseh teh sestankih in sprejemih so manifestirali udeleženci za češkoslovaško-jugoslovansko bralstvo. Jugoslovanski avtomobilisti bodo odpotovali iz Prage 7. julija. Iz Prage se bodo napotili v Brno, odtod pa v Bratislavo. Izpred sodišča o zaščiti države Belgrad, 5. julijo. AA. Danes dopoldne se je začela v državnem sodišču za zaščito države razprava proti Slavku Neumannu iz Maribora, šarloti Kriedfeld iz Maribora, Adeli Pride iz Kapbšvara in Mili Štefan o vlč iz ITžičke Požege, ki so obtoženi da so podpirali nelegalno komunistično organizacijo, odnosno da so vedeli, pa niso prijavili obla-stvom, da je poročnik Miroslav Milojkovič v Mariboru organiziral tako organizacijo. Schober gre k policiji Dunaj, 5. julija. AA. Bivši zvezni kancler tir Schober je sporočil svojim političnim prijete1] n' da bo odložil poslanski mandat in prevzel London, 5. jul. Kardinal Lauri, papežev legat na mednarodnem evharlstičnem kongresu v Dubli-nu se je 3. t. m. odpeljal iz trske, V pristanišč® Kingston ga je spremila častna eskorta irske ka"va-lerije. Na postaji se je poslovil od njega predsednik De Valera z vsemi člani kabineta. Kardinal je s krova ladje trikrat blagoslovil ljudstvo, ki se je v ogromni množici zbralo v pristanišču. Ko se je začela ladja pomikati naprej, so oddali topovi na kopnem 21 salv, med tem, ko je vojaška godba igrala Come back to Krike (»Vrni se na Irsko! ). Dne 4. t. m. je lndja pristala v Londonu. Kar- dinal se je nastanil v hotelu, na katerem prvič v zgodovini Anglije plapola papeška rumeno-bela zastava s tiaro v sredi. Kardinal ostane v Londonu več dni, toda strogo kol privatna oseba. Splošno mnenje pa je, da bo skušal kardinal prijateljsko, neoficijelno posredovati v konfliktu med Irsko iu Anglijo, ki se je zadnje dni poostril do prave gospodarske vojne. Minister dominijonov Thomas jo namreč 4. 1. m. v resnici predložil angleškemu parlamentu zakon, du naj se na blago iz Irske naloži do 100%-na carina, kakor je bil že davno zagrozil. Carinska vojna med Anglijo in Irsko vir. vodstvo >'nika g. komisarja Praha, poštnega direktorja g. dr. Gre-goriča, g. podpolkovnika Antona Sablačana, zastopnika SPD g. dr. Brilcja, zastopnika podružnice SPD Litija-Zagorje g. Mrnuha, predsednika okraj, planšarskega odbora g. Karla Prelesnika, predsednika lovskega društva v Kamniku g. Ant. Stergarja, zastopnika LZSP g. Vlad. Stcrgarja, zastopnika SK Kamnika g. Ivana Zika, zastopnike tiska ter številne zastopnike občin, planšar-skih in živinorejskih zadrug. V svojem nadaljnem govoru jc g. Novak omenil stremljenje za izboljšanjem planšarstva in poudarjal velikodušno naklonjenost banske uprave, da je bil postavljen ta dom, ki naj bo temelj razvoju umnega planšarstva na Menini. Za njim je zastopnik hana g. dr. Lukan z lepim govorom otvoril novi planinski dom. Govorili so še zastopnik podružnice SPD Litija-Zagorje g. Mrnuh, v imenu l-ZSP g. Lado Stergar, v imenu kamniškega lovskega društva in zakupnika lova g. dr. Trampuža pa g. Anton Stergar. Slavnost je zaključil neveljski pevski zbor, ki je pod vodstvom župana g. Novaka zapel par lepih planinskih pesmi. Popoldne se je razvila na lepem prostoru okrog doma živahna planinska zabava, ki je brez najmanjšega incidenta trajala v najboljšem razpoloženju do večera. Izletniki so pohiteli na Bibo in Savnice, kjer so uživali krasen razgled na štajersko stran, vsak pa si jc iz velike množine cvetočega rododendrona vzel šopek za spomin. — Pri astmi in boleznih srca, bolečinah v prsih, plučnih boleznih, škrofulozi in rahitisu, povečanju zaščitne žleze, tvorbi golše je velike važnosti ureditev delovanja črev z uporabo naravne »Franz-Josef« grenčice. Kliniki svetovnega slovesa so opazili pri jetičnih, da so s Franz-Josef« vodo izginila zaprtja, ki se pokažejo v začetku bolezni, ne da bi se bila pojavila pričakovana diareja. — »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah. „Slaiinshi vampir" obsojen na smrt Osjek, 4. julija. Danes se je pred tukajšnjim sodiščem vršila razprava proti Ivanu Vončuri, ki je bil obtožen, da je umoril 66 letnega železničarja Jakoba Ku-meka in njegovo ženo Marijo. Zaradi tega zločina so ljudje nazvali Vončuro '»slatinski vampir«. O tem zločinu smo svoj čas že poročali. Dne 2. februarja je prišel na progi med Slaiino in Slado-jevcem ivan Vončura k železničarju Jakobu Ku-meku in ga pozval, naj gre na železniški tir nekaj pregledal. Vončura je na tiru pripravil zanjko iz železne žice, v katero je ujel Kumeka in ga zadavil. Nato se je vrnil k čuvajnici in dejal Ku-mekovi ženi Mariji, da si je njen mož zlomil nogo. Žena je seveda takoj hitela k možu. Tudi njo je Vončura skušal zadaviti z žico, pa se mu ni posrečilo, ker se je žica vtrgala. Nato je potegnil revolver in s tremi streli ubil ženo. Nato se ;c zopet vrnil k čuvajnei, kjer jc bila še Kumekova hči Reza Drvodelac, ki se je zaklenila v čuvajnico in dala telefonski signal, da jc v nevarnosti. Vončura je bil po poklicu sam tudi železničar in je bil znan kot korekten uslužbenec ter je užival popolno zaupanje svojih predstojnikov. Vončura je ime! namen oropati Jakoba Kumeka, ker ie zvedel, da ima v čuvajnici okrog 6000 Din denarja. Na današnji razpravi je Von?ura priznal, d.i je namenoma ubil Kumeka in njegovo ženo, zanika pa, da bi to storil iz koristoljubja. Zago-vaijal se je, da je oba spravil s sveta z strahu, da ga ne bi ovadila, ker je nekaj Doncveril, z.i kar sta rajnka vedela. Izkazalo se pa Je, da to ni resnica. Po zaslišanju Vončure in p-if je drž. pravdnik predlagal za Vončuro smrtno kazen, primerjajoč ga s Hermanom I.andrujem itd. Zagovornik je prosil za milejšo kazen, češ. da ni dokazano, da je Vončura svoje dejanje izvršil iz koristoljubja Olajševalno je tudi njegovo po-poino priznanje in neoporečnost. Ob 5 popoldne je sodišče razglasilo sodbo. Vončura ie bil obsojen na smrt na vešalih. Vončura je soreiel smrtno obsodbo čisto mirno in hladnokrvno Naročajte .Slovenca1! fiM&namLftval^ daje zdravo, ceneno in redilno pijačo za mlado in staro. Naj se prireja Kathreiner z zrnato kavo ali brez nje, vsekakot je glavno, da mu se doda : Pravi „Franckov" dodatek: kot najbolj poznano začimbo za kavo. Otroci posebno radi pijo Kathreiner z mlekom in ga tudi prav lahko prebave. Državni honservatorij v Ljubljani Šesto šolsko leto na drž. konservatoriju v Ljubljani je bilo sklenjeno na Vidovdan letošnjega leta 188 gojenk in gojencev. Od tega jih je obi-letaleta 1S8 gojenk in gojencev. Od tega jih je obiskovalo 22 nižjo, 152 srednjo in 14 visoko šolo kon-servatorija. Na nižji šoli je obiskovalo 14 gojencev klavir 4 gojenci violino, 2 gojenca pa violončelo. Srednja šola je imela naslednje predmete: solopetje 7 letnikov 85 gojencev; klavir kot glavni predmet ti letnikov 38 gojencev, kot stranski predmet pa 53 gojencev, torej skupno klavir 91 gojencev. Violina glavni predmet 5 letnikov 22 gojencev, dalje flavta 7 gojencev, oboa 2, klarinet 4 ,fagot 1, rog 2, trobenta 8, pozavna 3, pavke 2, orgle 3 gojenci. Po predmetih imamo torej na srednji šoli konservato-rija 234 gojencev. Visoka šola ima pri solopetju 1 gojenca, v klavirju 2, v violini 4 iu v ostalih glavnih predmetih 7 gojencev. Nadaljnl oddelki konservatorija imajo sledeči obisk: oddelek za kompozicijo 10, dirigentska šola 4, operna šola 21, pedagoški oddelk 22 gojencev. Poleg tega obiskujejo gojenci ludi 18 teoretičnih predmetov in razne ansiimblske oddelke in vaje. Tekom šolskega leta je priredilo ravnateljstvo z gojenci 15 produkcij iu sicer: 4 interne vaje, 5 javnih produkcij, 4 javne nastope gojencev operne šole in dva komorna koncerta. Poleg tega so nastopali gojenci drž. konservatorija zelo pogostokrat v Radio-Ljubljana in prav posebno še na delavskih koncertih, ki jih prireja Izobraževalno društvo Svoboda v dvorani Delavske zbornice. Posamezniki pa so sodelovali kot spremljevalci na raznih solističnih koncertih. Na konservatoriju so od leta 1022 dalje diplomski odnosno absolutorijski izpiti. Tekom teh 10 let so položili izpit za strokovne učitelje petja na meščanskih šolah 4 kandidati, državni izpit iz glasbe ima 26 kandidatov, absolutorij srednje šole konservatorija ima 90 bivših konservatoristov, absolutorij visoke šole pa o gojencev. Diplomski izpit peda- 10°/o Zaradi preselitve trguvine iz Sv. Petra ceste št. 3 v lastno hišo na Sv. Petra cesto št. 11 se prodaja vse modno blago 10% cenejo. — Se priporoča tvrdka 1GIM. ŽARGI Izlet na Jadransko morje l>o zaključku vseslovenskega kongresa narodnih noš v Ljubljani se vrši v sledečem redu: V ponedeljek, dne 5. septrmbra odhod iz Ljubljane z ubr/anim vlakom 2. in 3. razreda ob 18 preko Karlovca na Sušak. V torek, dne B. septembra na rojstni dan prestolonaslednika Petra, ob 8 odhod s parnikom Aleksandrom ali Prestolonaslednikom po morju v Split. Xa parobrodu bo celodnevni godbenl koncert. razne zabavne igre ter ob 0 zvečer bajna razsvetljava na parobrodu in vžiganje raket. Na parobrodu zajutrek, kosilo in večerja. Prihod v Split ob 21.30, prevoz v hotel in prenočišče. V sredo, dne 7. septembra: zajutrek, dopoldan ogled mesta pod strokovnim vodstvom, izlet na Marjan in ogled zverinjaka, po kosilu izlet z avtobusi na Solin, v Splitu po povratku večerja in prenočišče. Isti večer ob 0 koncert na promenadi Splita. V četrtek, dne 8. septembra: zajutrek, ob 0 izlet s parnikom v Trogir," ogled starega mesta, ob 11 povratek v Split. Ob 12 kosilo, ob 7 večerja, popoldan prosto ter izlet na kopališče. Isti dan ob 19 povratek s parobrodom ali brzovlakom proti Ljubljani. Vožnja z vlakom ter parnikom in avtobusi na Sušak, Split, Trogir in Solin, celodnevna prehrana in prenočišče, velja skupno za vsakega udeleženca II. razreda 750 Din, III. razr. 550 Din. prijave sprejema pripravljalni odbor do 2. avgusta t932, lahko se pa plača v dveh obrokih. Izlet na morje prireja Pripravljalni odbor g pomočjo Zveze za tujski promet (Putnik). Prijave sprejema odbor vseslovan. kongresa nar. noš in Putnik v Ljubljani. 0 Ekskurzijski odsek JUU pripravlja svoj dru-izlet. EO Učiteljskega združenja je v prejšnjem mesecu priredil vsestransko lepo uspel izlet v domovino Tavčarja in Cankarja. Radi splošnega zanimanja priredi ta odsek v nedeljo dne 10. t. m. svoj drugi izlet in sicer z avtobusi. Izletnike bo Ne potrebujem reklame, delo govori! PRALNICA, LIKALNICA IN ČISTILNICA OBLEK Ljubljana, Mestni trg št. 8 (HAMAN) goškega oddelka je do danes napravilo 0 kandidatov, skupno je torej absolviralo eden ali drugi oddelek drž. konservatorija odnosno preje Konservatorija Glasbene Matice 74 gojenev, od tega jih je 52 v javnih poklicih kot učitelji glasbe ali nastopajoči umetniki. Srednjo šolo konservatorija so absolvirali koncem letošnjega šolskega leta Lipovšek Marijan (oddelek za klavir) z odličnim uspehom, Krmpotič lvau (oddelek za solopetje) s prav dobrim uspehom in Marčec-Olup Mara (oddelek za solopetje) s prav dobrim uspehom. Visoko šolo so absolvirali šušteršič Vinko (oddelek za violino) z odličnim uspehom in Verbič Milena (oddelek za solopetje) z odličnim uspehom. Diplomski izpit pedagoškega oddelka z oceno soglasno pa su prejeli: s. Aljančič Hilarina (petje kot glavni predmet), Roeger Rija (klavir kot glavni predmet) in Rozman J. (petje kot glavni predmet). Novo šolsko leto 1932-33 se začne počvtkom septembra iu sicer bo vpisovanje 1., 2. in 3. septembra od 9—12 dopoldne in od 15 do 17 v konser-vatorijski pisarni v Gosposki ulici. Sprejemni izpiti na novo vpisanih gojencev za konservatorij se bodo vršili v ponedeljek, 5. septembra in sicer od 9 do 10 dopoldne sprejemni izpiti za klavir, od 10 do 11 dopoldne za violino in od ."> do 0 popoldne za solopetje. Ostali sprejemni izpiti se javijo naknadno. Na novo se vpeljeta letos dva razreda nižje šole za na novo vstopivše gojence solopetja, ki nimajo zadostne muzikalne pred izobrazbe. Vse ostale podrobnosti glede vpisa bodo nabite od 15. avgusta dalje v veži poslopja. K sklepu pripominja ravnateljstvo, da je daroval tudi koncem letošnjega šolskega leta priznani naš strokovnjak in izdelovalec inštrumentov g. Miha Mušič enega svojih mojstrskih izdelkov gojencu Albertu Dermelju in sicer je letos dobil obdaro-vanee violo. Maribor vodila pol mimo Domžal — ogled radio-postaje —, Mengša, Cerkelj, Velesovega in Kranja mimo izle-tišča črngrobske cerkve v škofjo Loko. Po ogledu zanimivosti se bodo člani kopali v toplih valovih Sore. Vabljeni so vsi učitelji in jto njih vpeljani gosti. Stroški za celodnevno prehrano in vožnjo znašajo (i 51)1. Prijave sprejema tajništvo JUU v Ljubljani, Frančiškanska ul. t> do 8. t. m. Število ugeležencev je omejeno, zato je v interesu prigla-šencev, da se pravočasno prijavijo. O Salendrova ulica se je s stavbo novega gospodarskega poslopja Kmetijske družbe po dve tretjini dolžine precej razšrila, Ker se je morala stavba za 2 m pomakniti nazaj v določeno črto Pravkar polagajo robnike za novi pločnik, ki bo menda asfaltiran. Obenem je Kmetijska družba na dvorišču za ograjo ob Gosposki ulici zasadila vrsto mladih akacij, ki bodo s časom kolikor toliko omilile pogled na nezazidano dvorišče. Sosedne hiše v Salendrovi ulici so s stavbo gospodarskega poslopja, ki je le enonadstropno, precej pridobile, ker se jim za dogleden čas ni bati, da se jim zazida nasprotni prostor z visokimi stavbami in s tem jemlje zrak in svetloba. OBLIKE Jamske znižan* f ene. (.TOMŠIČ LJUBLJANA, SV. PETRA t'. 38 galanterijska in inannfaktnrnu trgovina 0 Za krpanje perila se priporoča ženska oseba brez vseh sredstev (bivša pianistka). Vpraša naj se pod naslovom: Pavla Fried, Prule št. 6 pri stranki Praunseis. O Nočno službo imajo lekarne; mr. Leuslek, Itesljeva c. 1; mr. Bohinec ded., Rimska c. 25 in dr. Stanko Kmet, Dunajska cesta 41. 0 Nesreča na nebotičniku. Včeraj je padel več metrov globoko na novi stavbi Pokojninskega zavoda 31-letni zidar Franc Pegan, stanujoč na Tržaški cesti 2 in doma iz Trsta. Obležal je na tleh nezavesten in s hudimi notranjimi poškodbami. Reševalni avto ga je prepeljal v bolnišnico. IDEAL pralnica, likalnica Ljubljana, Kongresni trg 3 in Miklošičeva cesta št. 6 0 Nenavaden naval bolnikov so doživeli v ponedeljek v bolnišnici. Nad 120 oseb se je oglasilo za sprejem. Za poletni čas je tak naval v enem dnevu za bolnišnico nenavaden pojav. Včeraj je biio sprejetih v bolnišnico nadalnjih 70 bolnikov. O Nagla smrt cigana sredi ceste. Včeraj okoli pol 4 popoldne je šla večja ciganska družba z dvema vozovoma po KarlovSki cesti. Zadaj je stopal mlad ciganski fant, ki je sredi ceste naenkrat omahnil, se zagrabil za srce in padel na tla. V naslednjih minutah je že umrl, kljub takojšnji po- Q Častno imenovanje ob 30 letnem jubileju. Gospod Martin Petelinšek, kalehet deške meščanske šole v Mariboru je imenovan za duhovnega svetnika lavantinske škofije. Častno imenovanje ga je dohitelo v dneh, ko slavi 30 letnico svojega mašilištvu. Slavljenec in odlikovanec je Sirom naše škofije znana osebnost; posebno znan in priljubljen je v našem mestu, kjer deluje že toliko let. Po kratkotrajnem kaplanovauju ua Vranskem in v Gornjem gradu je bil pozvan v Maribor, najprej kot magdalenski, nato pa kot stolniški kaplan. Leta 1911. je prevzel mesto kateheta na deški meščanski šoli. Polnih 21 lel deluje seduj na omenjenem zavodu, neumorno in čilo. Cenijo ga kot izvrstnega pedagoga, ki neprestano .sledi duhu časa lia polju moderne pedagogije. Visoko imenovanje je sedaj priznanje velikega vzgojnega dela, katero vrši jubilant že toliko let. Tudi v svojem zasebnem življenju vživa g. duhovni svetnik splošno priljubljenost med vsemi sloji mariborskega prebivalstva, ki mu sedaj ob tridesetletnem rmišni-škeni jubileju in častnem imenovanju iskreno častila. Tem častitkaui se pridružujemo tudi mi ter obenem želimo jubilantu, dn bi doživel ludi svoj zlali jubilej ob tej duševni in telesni čilosli, ki ga odlikuje sedaj ob tridesetletnici. □ Ciril-Mctodovi kresovi. V ponedeljek zvečer je obrobljala mariborske griče cela vrsta kresov. Nekateri so bili prav mogočni ter so sevali daleč v okolico. Tudi Slovenske gorice so se postavile s številnimi kresovi v čast slovanskih apostolov Cirila in Metoda. Najvišji kres v naši domovini pa je gotovo gorel na Peci, kjer so ga zažgali naši Maratonci na najvišjem vrhuncu. Za slučaj jasnega vremena bi bil kres viden prav do Maribora. Mnogi so pohiteli zvečer na Kalvarijo, odkoder se le|)o vidi vrh Pece, vendar je zastirala obzorje megla ter ni bilo ničesar videti. G konkur* kmetijske ekspertne zadruge zavrnjen. Po mestu so se razširile govorice, da je kmetijska ekspertna zadruga v konkurzu. Vest ne odgovarja povsem dejstvu. Komisar zadruge in likvidator posmrtniškega oddelka je vložil pri sodišču predlog 7.a otvoritev konkurza. Neprestano se namreč množijo slučaji tožb za izplačilo posinrt-uin; tudi odpuščeni nameščenci zadruge tožijo za odškodnino. Ker pa bi se s temi tožbami premoženje zadruge povsem razbilo ter bi bili ostali interesenti, ki niso vložili tožbe, preveč oškodovani, je predlagal pomisar otvoritev konkurza. Sodišče je predlog zavrnilo, ker še ni postala odredba ban-ske uprave radi pritožbe prejšnjih hinkcijonarjev zadruge pravomoena iu ker je dosedanji komisar zadruge imenovan samo za likvidatorja posmrtuin-hkega oddelka, ne pn celotne za Iruge. Vprašanje j konkurza kmetijske eksporlno zadruge je sedaj j odvisno od rešitve pristojnega ministrstvu. , □ Maribor—Varaždin. V nedeljo se odigra medmestna tekma med Mariborom in Varaždinom. Mariborsko moštvo bodo sestavljali igrači Maribo-, ra. Železničarja, Rapida in Svobode. Na seji MO je bila sklenjena sledeča postava za mariborsko reprezentanco: Almer (S), Barlovič (R), \Vagner (Ž), Konjak (Ž), Frangeš (Ž), Golinar (R), Zemljič (M), Paulin (Ž). Konič (M), Pišof (It), Bučnik (Z). Prvovrstna postava to ni, ker munjkajo najmočnejši igrači ISSK Mariboru, ki se pa mora čuvati za nastop z Gradjanskim. Igra se vrši v Vnraždinu. Za Maribor imamo jxi zopet izglede, da ostanemo v nedeljo brez vsakega športnega dogodka. □ tfmrt mlade žene. V mariborski bolnišnici je umrla gospa Vera Winlerhalterjeva, soproga odvetnika dr. \Vinterhalterja iz Mareuberga. Po-kojnica je dosegla šele slarost 35 let. ko jo je neizprosna bolezen priklenila na bolniško posteljo ter jo iztrgala iz življenja. Bila je rodom iz Maribora. Njena smrt je globoko prizadela vse, ki so jo poznali. Pogreb se vrši danes ob 4 iz mestne mrtvašnice na Pobrežju. Naj počiva v miru. Hudo prizadetemu soprogu in svojcem naše iskreno sožalje. □ V poročilo o letošnjih novih mašah se je nehote zrinila zmota. Na novi maši g. Stanka Tro-bina bo pridigal g. Josip Bezjak, župnik v Zrečah iu ne, kakor jo bilo pomoloma pisano, msgr. Ivan Rottner. □ Tudi v bankah redukcije. Podružnici Ljubljanske kreditne banko in Prve hrvatske štedioni-ce sla znatno reducirali kader svojega uradnišlva. Starejši uradniki so bili upokojeni, mlajši pa odpuščeni. □ Nakup in prodaja deviz. Prejeli smo: Narodna banka je izdala dovoljenje za nakup in prodajo deviz, klirinških nakazil za Avstrijo, Nemčijo, Čehoslovaško in Švico ter vsa dinarska nakazila za inozemce za mesto Maribor podružnicam Ljubljanske kreditne banke in Jugoslovanske Union-banke. moči ljudi. 3)osli policijski zdravnik dr. Avramo-vič je ugotovil srčno kap. Policija je dala truplo odpeljati v mrtvašnico. Naglo umrli cigan je 17-letni Anton Kajfež-Hudorovič, doma tnenda iz Be-lekrajine. Kulturni obzornik Ivan Pregelj: Ženske povesti (Zbirka domačih pisateljev) Ded književnimi novostmi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani sta pred nekaj tedni izšli dve knjigi, ki zaslužita našo pozornost. To sta d knjigi proze, obe izpod peresa domačih slovenskih pisateljev, kar je za vsakega ljubitelja slovenske knjige še posebno razveseljivo prav danes, ko naš književni trg preplavljajo zlasti prevodi, ki so res la tudi potrebni in dobri, vendarle pa nam — razumljivo — naša slovenska beseda zazveni in zapoje vse drugače vse bolj preprosto iu domače, vse globlje in lepše iz del naših domačih pisateljev, to pa zato, ker je vsako književno ustvarjanje lako tesno, kakor nobeno drugo umetniško udej-stvovanje, navezano na narodno mišljenje in čuv-slvovanje in pa na izraz teh duševih osnov — narodni jezik. Ti dve knjigi sta: Pregljeve ;Ženske povesti« in pa Mrzelove >Lučl ob cesti*:. Obe knjigi sta izšli v zbirki domačih pisateljev, v kateri so tako izšle za letošnje leto že kar tri knjige: Levstik, Pregel, Mrzel... Najprej si hočemo danes ogledati le Preglja. - Ženske povesti so že sedmi zvezek Pregljevih zbranih spisov, ki tako vidno naraščajo tudi na zunaj, nam pa obenem — zlasti tistim, ki njegovega dela niso spremljali po naših literarnih časopisih in revijah — širijo tudi obzorje o njem ter nam odgrinjajo njegovo podobo od vedno novih »Irani. Pregelj je pač zanimiva literarna osebnost: je nov svojstven, v motivih iznajdljiv, v tehniki spreten ler v stilu poln neizčrpno domišljije in tvornosti. Reči looremo, da je kar nenavadno in kakor malokateri novejši pisatelj vsestranski. On druži v sebi realizem iti idealizem, zgodovinsko in romantično povest s psihološko pa idejno in sociološko ter folklorno bogatimi motivi. Zanima ga v enaki meri človek — globlje ni pogledal v človekov duhovni problem še nobeden izmed naših pisateljev, nego je to storil Pregelj v »Plebanusu Joanesu«, najboljšem slovenskem književnem delu za »Podobami iz sanj« — prav tako pa ga zanima tudi pokrajina, ki v njegovih delih kar prostorno zaživi pred nami, tako da jo vidimo živo in plastično pred seboj. Opozorim naj na njegove opise naše Tolminske, naše Gorenjske, naše Ljubljane itd. Poleg tega je bogat z literarno-stilnimi oblikami: ne samo da piše novelo in povesi, jiesmi in dramo (pileg kritik, člankov iu esejev), marveč je še posebej v vsaki izmed teh književnih vrst vedno poln novih domislekov in oblikovno-stilnih poizkusov. Marsikaj ostane zaradi tega — razumljivo — saino poizkus, ki ne dosega njegovih pravih, resničnih mojstrovin in umetnin. V vsa ta nasprotja, ki so deloma tudi posledica njegovega razgibanega umetniškega temperamenta ter živahne in vedno budne tvornosti, pa spada končno tudi to, da je Pregelj prav tako, kakor je izrazit predstavnik naše visoke umetnosti, ki vzdrži celo pred najstrožjimi eslet-, skimi merili, obenem tudi eden najpomembnejših zastopnikov naše tako zvane ljudske povesti. Tako imenujemo namreč povesil, ki so pisane s širšega literarnega vidika, dela, ki jim umetniški nam:;n ni edini, marveč pouclr.rjajo v enaki meri tudi kakšno važno življenjsko misel, bodisi narodno, bodisi socialni, bodisi verske, bodisi moralno nli vobče vzgojno Tudi po obliki skušajo bili l< povesti dostopne čim širšemu krogu čitatelju, tako da se morajo i po svoji snovi in vsebini i po svojem izrazu približati načihu mišljenja in Cuvslvo-vanja tudi preprostejših, estetsko še manj vzgojenih bravcev, na katere se predvsem obračajo. Klasično, mojstrsko delo Pregljevo v tej smeri so n. pr. njegovi prelepi »Božji mejniki , povest o naši Istri. Tudi pričujoči sedmi zveze Preglevili zbranih spisov, ki vsebuje tri tako zvane »ženske- povesli > dodatno rapsodno pesmijo Od Kranja do Brczij , bi mogli prišteti semkaj, v krog pravkar ozintVue literature. Marsikdo, ki mu je Pregelj sicer manj dostopen, morebit preležak in preteman, bo tej knjigi lahko sledil ter jo bo rad iu z zanimanjem prečital. Pregelj je le svoje povesti v Opombah sam ozačil takole: »Epika ženskih povesti v Izbranih spisih je v toliko opravičljiva, ker je motivno in snovno nova in utegne bili, kakor je bila povesi i so namreč predelane po tisku iz let 1918— 1919) slej ko prej preprostim prijetno vzgojno berilo.« Tako pisatelj s temi besedami poudarja zlasti tri osnovne, značilne poleže teh svojih spisov: snovno in motivno novost, s strogo umetniškega vidika nekoliko pomanjkljivo oblikovanje in vzgoj-nost. Najboljši spis v knjigi je »Dom gospe matere Serafine , povest iz samostanskega življenja, ki je polna idilične preprostosti, samostanske domačnosti in duhovno-asketičnega zanosa. Toda realizem te samostanske povesti je ves prepleten z romantiko, deloma po snovi, deloma pa je ta romantika vobče nujen in tako jirav za prav realen prirastek samostanskega miljeja. To ni zgodovinska povesi, marveč je postavljena v kraj in razmere našega časa, prav tako kakor je povest vsebinsko občutena iz .sodobnega čuvslvovanju in mišljenja. Plastično in izrazito so predstavljene zlasti posamezne nune-uršulinke: prednica, matere, sestre in kandidatinje. Opis samostanskega življenja pa ni edina vrednota te povesli. Pisatelj skuša prikazati poleg vnanje tudi notranjo podobo samostanskega življenja, ki ga umeva zdaj literarno-romantično, zdaj zares pristno idilično in deloma sentimentalno pobož-njihovo idilično in deloma sentimentalno pobož-jiostjo odgrinja tudi globlje človeške osnove, tako da Hi in lam zadiha iz povesti občutje globoke življenjske tragike, tako n. pr. zlasti v usodi sestre Klekte ali Anaklete, izmed katerih je morala ena umreti lako mlada in je druga izgubila vid... Takole karakterizira pisatelj samostansko življenj.-: Sloji dom gospe matere. Serafine. od »ohica božjega oblll, od solnca januarskega, predpnstnega, stoji izven šuma in ljudi in greha in norosti, ki □ Požigalcu Dravskega polja na sledu? Ze meseca razburjajo Dravsko polje požari, ki imajo svoj vzrok očividno v požigih. Zlasti v naseljih v bližini Pluja žive v neprestanem strahu ter stra-žijo s posebnimi požarnimi stražami svoje vasi preko celih noči. Tudi orožnišlvo je mrzlično na delu, da bi požigalca izsledilo. Zdi se sedaj, da so našli dobro sled, ki bo morda vodila do zadovoljivega zaključka. V zadnjem času so se namreč požari zlasti osredotočili na Zupečjo vas v bližini Sv. Lovrenca na Dravskem polju. Vsem je še v spominu ogromen požar, ki je meseca maja uničil 7 posestnikom vse imetje ter napravil ogromno škodo. Tudi junija je večkrat gorelo v Župečji vasi in okolici. Sum se je jel zgoščevati okrog nekega slarega človeka, pol dninarja, pol berača; gorelo je namreč vedno pri istem posestniku, s katerim je bil omenjeni v sporu in sovraštvu. To dejstvo je sedaj dovedlo do aretacije berača, katerega so orožniki pripeljali na mariborsko okrožno sodišče. Vendar aretirani trdovratno taji vsako krivdo ter ni priznal dosedaj še nobenega slučaja požiga. □ Krvava drama v Podgorcih. V zapore mariborskega okrožnega sodišča so te dni pripeljali iz Podgorcev posestnika Ivana D., aretiranega pod sumnjo jKiskušanega umora. Vzrok aretacije je drama, ki se je odigrala v preteklih dneh v sobi neke gostilne v Podgorcih. Posestnik, ki je že oženjen ter oče, se je zagledal v svojo deklo Ivanko l'e-tričič, ki ga je zavračala ter se rajši preselila v drugo službo, katero je dobila v vaški gostilni. To je podžgalo ljubosumnost v posestniku do take mere, da je ponoči vdrl v gostilni v sobico, kjer je dekla spala ter oddal nanjo več slrclov iz samokresa, ki so dekleta hudo ranili. Ranjenko so sedaj prepeljali v bolnišnico, nesrečnega slrelca pa je zadel zapor. □ Tenis-tumir za prvenstvo mariborskih srednjih šol. SK Železničar priredi na svojem igrišču teniški turnir za prvenstvo mariborskih srednjih šol. Pravico sodelovanja imajo vsi dijaki, ki so posečali mariborske srednje šole v letu 1931'32. Turnir se vrši od 10,—12. julija. Prijave je poslati na naslov: G. Masi, Vetrinjska ulica 30. SSK Maraton. Danes ob pol 8 trening za dolgoprogaše. Točnost! Celje & Hrbtenico si je zlomila. V ponedeljek 4. I. m. je v Hotinji vasi pri Ponikvi tlačila 32-letna poljska delavka Ivanka Stajnko seno na kozolcu. Med delom ji je nepričakovano izpodrsnilo, da je padla na tla. Treščila je z vso silo, tako da si jo pri padcu zlomila hrbtenico. Težko poškodovano so pripeljali z vlakom v Celje, kjer so jo odpeljali s postaje z rešilnim avtomobilom v javno bolnišnico. Njeno stanje je skrajno resno. — Isti dan so pripeljali z rešilnim avtomobilom iz Loč v celjsko bolnišnico pocestnico Julijano Bernikovo. Nesrečnica si je dan poprej v lx)čah pri veselici požarne brambe zlomila desno nogo, ko se je hotela malo pozabavati na drči. & Izletniška cerkev na gori Oljki žrtev ognja. V ponedeljek 4. t. m. zvečer so Celjani okrog polnoči zagledali izredno močan svit ognja z gore Oljke v Savinjski dolini, ene najbolj znanih in najbolj priljubljenih izletniških točk, kamor,"!) i-tijo vsako leto cele trume izletnikov. CeljnniJm se je ta močni žar zdel sicer malo čuden, a vtiik si je pač mislil, ker je gorelo ta večer ua vsakem gričku v bližnji in dalnji okolici celjski kres, da so ljudje vžgali tudi na gori Oljki kres, ki je moral biti sicer izredno velik, a nikdo si pač ni mislil nič hudega. Včeraj zjutraj pa se je raznesla z bliskovito naglico po Celju govorica, cerkev na Oljki je zgorela sinoči«. Nikdo ni hotel verjeli te žalostno novice, a naposled se jc le moral vsakdo udati, da je vesi resnična. Zgorela je streha in vse, kar je bilo lesenega na strehi, v cerkvi, kamor so padali ogorki, in v stolpu, zvonovi pa so priropotali na tla. Gašenje je bilo skoro nemogoče, ker je bilo malo ljudi na gori, vode pa daleč na okrog nobene. Ostali so le še zidovi, ki žalostno štrlijo v zrak in čakajo, kedaj da jih bodo odstranili, da jjostavijo na mesto istare cerkve nov liram božji. & Smrtna kosa. Na Kralja Petra cesti je umrla v torek 5. t. m. zjutraj, v visoki starosti 75 let, zasebnica Gertruda Koprivnikova. — Bog ji daj večni mir in pokoj, žalujočim preostalim pa naše iskreno sožalje. Fotoamaterji! Prtfjprnoo Vaših negativov Vam * lepo in poceni napravi iotooddelek Jug oslov, knjigarne Ljubljana Zahtevajte cenik! jih počejajo mladi ljudje, in gnusob, ki jih grešijo odrasli. Stoji dom gospe matere Serafine, kakor na dlani božji, in Jezus, ženin bledih nun, ga varuje in pazi, kakor veren zaročnik svojo ljubezen.« (Sir. 76.) Povest je nekaj originalnega v našem slovstvu in zadovolji tudi umetniško dovzetnega bravca. Žal ne velja to tudi za naslednjo stvar »Zvodnik . ki je slabša. Dasi je novela sociološko verno ogledalo naše polpreteklosti, je umetniško pomanjkljiva. Očitna vzgojna ledenca je poudarjena zlasti proti koncu, ko se tudi dejanje krči vedno boij iu bolj ter ne raste več samo od sebe, kakor v začetku. Tam je pisatelj sveže in prijetno predstavil študenta Štefana in Valičevo Rožo. Sedaj pa je dejanje le še referativno, ne več epično priku-zano: to so le še slike, ki naj pokažejo na zle posledice življenjske lahkomiselnosti. Toda tendenca se je maščevala nad pisateljem: simpatično je prikazal pač Štefana, Rožo in njuno družbo, docim nas n. pr. »poštna Tončka odbija. Takšno nepotrebno moraliziranje je škodovalo še vsaki umetnosti in tudi Pregljevi ni v prid. Tudi tretja povest »Ograjnica« je naslonjena rahlo n a vzgojnost — pisatelj kaže na trmo iii iz nje izvirajoče zlo —, vedarle pa je tudi s pripovednega vidika zanimivo delo. V slogu je pisatelj skušal zajeti kmetiško robaslost. Delo vsebuje mesla, kakršna najdemo le še pri naših starejših realistih. Povest v celoti ni dodelana, je le bolj koncept, zato je moč pisateljeva zlasti v izrazitih delajlnih slikah in prizorih, ki so ludi stilno in jezikovno svojstveno oblikovani. Manj strnjena je vsebinska kompozicija povesti; fabula ali zgodba vobče ni razpredena na široko v eplčnem smislu. Pisatelju ne gre zn to, da bi pripovedoval na široko, živ. ljenje skuša utemeljiti bolj v posameznoslih in ga označiti v značilnih, pomebnih trenotkih. To ima za posledico nekakšno odsekanost in razkosan ost, a to ni le. Pregljeva individualna poteza, marveč je več ali manj splošna poteza vse sodobne literature. France Vodnik. Dnevna kronika Kaj pravile? Detli košček sladkorja v usta in okus ti takoj pove, da je to živilo res sladko, kakor pove to njegovo ime. Sedaj pa pomisli, kakšna je cena sladkorja, pa boš kljub vsej sladkosti imel takoj zelo grenek priokus. Že pred vojno je bil sladkor drag, dražji, kakor vsako drugo živilo z enako važnostjo in enakim pomenom za ljudsko prehrano. Že pred vojno so leartelirani tovarnarji'Zaslužili ogromne dobitke s sladkorjem, po vojni pa so svoje cene navili tako, da vidimo, (e primerjamo predvojne cene s sedanjimi in upoštevamo še zlatu pariteto, da je današnja cena sladkorju za 250% višja od predvojne! in vendar so dandanes produkcijski stroški sladkorja nižji od predvojnih, delavci v jugoslovanskih sladkornih tovarnah zaslužijo manj, kakor pred vojno, kmetje dobe za sladkorno repo mnogo manj, samo pohlep v karlelu izvrstno organiziranih sladkornih delničarjev se je povečal. Po večini pa niti denar, ki ga čezmerno zaslužijo sladkorne tovarne, niti doma ne ostane, ker so po večini — last budimpeštanskega in dunajskega kapitala. Res je, da ima tudi država dve tovarni, zato pa bi mogla prav pošteno pritisniti na sladkorne kapitane. Še eno mogočno sredstvo ima država v rokah: sploh opustiti monopolne takse na sladkor in prav tako tudi vse carine, potem bomo videli, ali bo kubanski trsni, ali celo češki pesni sladkor konkuriral našega in če se bodo jugoslovanske tvornice udale? Vse eno je namreč, ali izvažamo za sladkor naš denar v obliki kupnine za gotov sladkor ali pa v obliki dividend za sladkorne trn-gnate, ki žive v inozemstvu. — Cena sladkorju je previsoka, tovarne so iz žepov kotizumenlov že preveč izvlekle, skrajni čas je, da se cena zniža — v prid 00% prebivalstva države! Koledar Sobota, 6 julija: Izaija, prerok; Bogomila. Osebne vesli = Za dekana filozofske fakultete ljubljanske univerze je izvoljen per acclamationem zn bodoče Šolsko leto g. dr. Ivan Prijatelj, redni profesor slovenske in slovanske književnosti novejše dobe na tej fakulteti. = Nova sv. masa. 10. julija bo v solnograški stolnici posvečen admontski benediktinec p. Rupert (Leo) Pilz za duhovnika. Novo mašo bo pel 17. julija v samostanski cerkvi v Admontu. O. Pilz je sin dolgoletnega mater, upravitelja združenih papirnic v Vevčah, g. Antona Pilza. Maturirul je na III. državni realni gimnaziji v Ljubljani in nadaljeval svoje študije v Rimu in Solnogradu. — Iskreno Čestitamo! = Diplomske izpite na filozofski fakulteti v Ljubljani so naredili v junijskem terminu 1032 tile kandidatje in kandidatinje: Dobovšek Marijan (geografija in obča zgodovina), Ferjančič Sonja (nemščina in primerjalna književnost), Gabrovšek Ludovik (teoretična in uporabna matematika), Habe Franc (geografija in obča zgodovina), lliuič Dušan (kemija in fizika), Kapler Marija (nemščina in primerjalna književnost), Kump Marija (zoo-logija in botanika), Logar Jane« (južnoslovanska književnost in slovenski jezik), Opeka Anton (obča ;l in' narodna zgodovina), Perkovič Mirko (srbsko-hrvatska književnost in jezik), Podgoruik Ljudmila (teoretična in uporabna matematika), Potočnik Alojzij (filozofija), Šegula Alojzij (teoretična in uporabna matematika), Tejkal Ivica (francoščina in primerjalna književnost), Tratar Vlada (geografija in obča zgodovina), Vales Zora (zoologija, botanika, fiziologija in geologija s paleontologijo), Zupan Franc (geografija in geologija s petrogra-fijo), Zekar Franc (lilozofija), Zgur Adela (nemščina in primerjalna književnost). — Promocija. Dne 30. junija je promovirai na juridični fakulteti v Zagrebu za doktorja prava g. Karel Prah, doma iz Imenega pri Podčetrtku iz vrle, delavne in krščanske rodbine g. Praha, veleposestnika v Imenem. Vzglednemu in delavnemu mlademu doktorju iskreno čestitamo! Ostale vesti — P, n. županstva po Sloveniji vljudno prosimo, da naznanijo morebitne premembe pri letnih sejmih, da se lahko poskrbi za popravo v zaznamku sejmov. Tozadevna obvestila prosimo do 15, julija letos na Založništvo »Družinske pratike« v Ljubljani. — »Akademski poklici«, delo, ki ga je s sodelovanjem strokovnjakov sestavil prof. dr. L. Sušni k in ki smo o njem že poročali, je vzbudilo splošno pozornost: zanmajo se zanje tako dijaki kot starejši. Saj je to knjiga, ki je prišla kot nalašč za abituriente, ki se sedaj odpravljajo iz šole v realno življenje, pa tudi za višješolce, katerim odpira širok pogled v čisto nov svet, ki o njem doslej še niso mogli imeti pravega pojma. Prvi kot drugi bodo v počitnicah imeli lepo priliko, da se poglobe v študij raznih strani praktičnega življenja in se potem trezno in preudarno z upoštevanjem lastnih sposobnosti in tu opisanih možnosti lažje odločijo za ta ali oni poklic. Mnogi starši, sorodniki in vzgojitelji so že porabili to priložnost in podarili knjigo pridnim dijakom v nagrado za njihov dosedanji uspešni trud v šoli — saj si je lepšega in primernejšega darila za študenta težko misliti —, mnogi drugi bodo pa to gotovo še storili. Vse, ki se za knjigo zanimajo, zato opozarjamo, da se dobi do 15. julija t. 1. po znižani ceni 28 Din (po pošti 33 Din) pri založništvu »Slov. kat. akad. starešinstvu« v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7, priti., dnevno od 9 do 11 dopoldne in od 2 do 4 popoldne; pozneje v knjigarnah bo stala 40 ozir. 45 Din. — Skupni odhod jugoslovanskega fer. učitelj-stra na na« Jadran (Velaluka). Skupni odhod vseh priglašencev bo v četrtek 14. julija iz Zagreba z brzovlakom št. 1002, ki odhaja iz Zagreba ob 21.15, odkoder potujemo skupno z učitelji iz vseh banovin. Učitelji iz Dravske banovine potujejo 3 brzim vlakom, ki odhaja iz Ljubljane v četrtek 14. julija ob 17.46. Temu brzovlaku naj se pridružijo tov. iz bivše Štajerske v Zidanem mostu. Prihod v Split v petek 15. julija ob 8.551 Isti dan ob 13,15 odhod z ladjo v Velaluko, kamor prispemo ob 17.30! Vožnja je na podlagi članske karte UFS, ki jo dobe priglašenci v vlaku, polovična na vseh linijah »Jadranske plovitbeJ! S seboj vzemite: 2—3 rjuhe, blazino in podzglavje! Vso drugo toaleto uredite po principu: najpotrebnejše! S seboj vzemite po možnosti tudi fotografske aparate, posebno zaradi ekskurzije Dubrovnik—Boka Kotorska—Cetnje. Ker je še nekaj mest praznih, se vabijo vsi oni tovariši, ki se še niso priglasili in žele letovati, da to takoj store. Letovanje bo trajalo od 14. julija do 14. avgusta. Za vse podrobnejše informacije na razpolago. Do veselega svidenja. Za UFS: Slavko Mrovlje, glav, pov. in šef kol., Slovenjgradeo. — Usodna strela. Preteklo nedeljo popoldne je nad Bosansko Kostajnico in okolico divjala silna nevihta. V Strigovi pri Kostajnici je strela udarila v hišo kmeta Bjelajca in ubila njegovo 21 letno hčerko Jelo. Jela je med nevihto sedela s svojim bratom na postelji v čumnati, za mizo sta pa sedela oče in mati. Brata je strela onesvestila, mati je popolnoma oglušila. Samo očetu se ni ničesar zgodilo. DAJ slado DAM led. — Velik požar v Karlovcu. Pretekli ponedeljek ponoči je nastal v tovarni za impregniranje lesa v Karlovcu požar, ki je uničil dve skladišči. Škode je okrog 80.000 Din. Kako je nastal požar, ni znano, Zaradi tega požara bo ostalo okrog 100 delavcev brez dela. —'Pri pogrebu se onesvestile. V Sarajevu so preteklo nedeljo pokopavali Zorko Živkovič, ki jo je povozil višegradski vlak. Med pogrebnimi obredi šo se odigrali žalostni prizori. Tri dekleta so se tako hudo onesvestila, da so jih morali prepeljati v bolnišnico. — Bolečine in tiščanje v želodcu, zaprtje, gnilobo v črevesu, okus po žolču, slabo prebavo, glavobol, belino na jeziku, bledico odpravi, kdor češče pije naravno »Franz-Josef« grenčico, poln kozarec zvečer, preden gre spat. Zdravniki-specialisti za bolezni v prebavilih pravijo, da je treba »Franz-Josef« vodo toplo priporočati kot zelo smotreno, domače zdravilno sredstvo. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekar- — Žalostna smrt starega ubožca. V neki sarajevski ubožnici se je v nedeljo zvečer pripetila huda nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. 71-letni Avgust Nikolič je že delj časa bival v uboi-nici in je kazal znake starostne blaznosti Zaradi desinfekcije je bila ena soba ubožnice zaprta in ciklorizirana. Blaznemu starčku se je posrečilo odpreti vrata in priti tako v sobo, kjer so ga našli mrtvega. KAVA H/16! VARUJE Dva zločina v Slov. goricah Oče ubil lastnega sina — Krvav obračun med sosedoma Sv. Anton v Slov. goricah, 5. julija. Dva zločina, izvržena v dveh zaporednih dneh in eden hujši od drugega, sta spravila prebivalce Slovenskih goric v veliko razburjenje. Mirno in tiho živeči ljudje skoraj ne morejo verjeti, da se je vse to zgodilo tako nepričakovano in vse v istem kraju. Zopet je imel svoje prste vmes alkohol. Prvi zločin se je zgodil v nedeljo v nekem vinotoču. Dva soseda, dobra prijatelja, sta šla skupaj v vinotoč. Domov grede sta se sprla in v tem sporu je imel zopet glavno besedo nož. Enega so spravili nezavestnega in nevarno ranjenega v njegovo hišo, po drugega pa so prišli orožniki. Popivanje je vzrok nesreče dveh družin in sovraštva med najbližjima sosedoma. Ni se še poleglo prvo razburjenje, ko so ljudje zvečer že zvedeli za drug zločin, ki je vse straš-nejši od prvega. V Stanetincih je v ponedeljek ubil 73 letni Anton Ogrinec svojega 87 letnega lina Antona. Vaš dopisnik je imel priliko govoriti z morilcem, ko je bil na potu, da se sam javi oblastem. Starec je s tresočim glasom pripovedoval naslednjo nesrečno zgodbo: V Slanetin-cih je živela družina Ogrinec na malem posestvu. Pred par leti je umrla mati, ostal pa je Se na posestvu starec sam s sinom Antonom in dvema Ptoi VAŠESfaE — Nezgoda ▼ železniškem predoru. Višegradski vlak v Bosni je v nekem predoru naletel na vola, ki je zaradi nepazljivosti pastirja zašel v predor. Strojevodja v temi ni vedel, kaj je prav za prav in je tako hitro zavrl lokomotivo, da je skočil službeni voz s tira. Iz Sarajeva so takoj poslali pomoč in po večurnem naporu so spravili službeni voz zopet na tračnice, — Dve vlomilski tolpi aretirani. Novosadski policiji se je posrečilo prijeti dve vlomilski družbi, ki sta že več mesecev kradli vse, do česar sta prišli. Prva družba je štela šest članov. Štiri so aretirali, dva se pa še potikata okrog. Priznavajo 30 večjih in manjših vlomov. Zanimiva je bila aretacija člana tatinske tolpe Beka, ki je bila izvršena, ko se je Bek vrnil z ženitovanj-skega potovanja iz Bosanskega Broda v Novi Sad. Drugo družbo sta tvorila neki mesar tn godec. Ta dva sta poleg drugega pokradla na kuharski razstavi v Novem Sadu vso srebrno' jedilno orodje. Doslej ugotovljena škoda, ki sta jo povzročili ti dve tolpi, znaša nad 100.000 Din. — Čebelarjem t Uspeh čebelarstva ni odvisen samo od dobre letine, odvisen je v veliki meri tudi od znanja, katerega si je pridobil čebelar potom knjig ali izkušenj. Posebno vsem začetnikom priporočamo knjigo: Popolni nauk o čebelarstvu, III. izdaja, od našega čebelarskega mojstra Antona Janše. Knjiga ima veliko slik in obdelava v posebnem oddelku tudi Znideršičev (AZ) panj. Knjižica vsebuje vsa opravila, katera pridejo pri čebelah v poštev ob vsakem letnem času in vsaki priliki. Ima 134 strani in stane 24 Din. — Onim, ki čebelarijo v Zuideršičevih panjih pa priporočamo knjigo: Naš panj. Ta obsega opis in praktičen navod, kako naj čebelarimo v njem. Po lastnih izkušnjah za slovenske čebelarje priredil A. Znider-šič, pojasnjeno s 107 podobami med besedilom. Cena nevezani 35 Din, vezani 40 Din. — Obe knjigi je založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. —• Gospodinje! Zahtevajte priznano najboljši Majarončkov kis. — »Franz-Josel« grenčica odstranjuje pritisk na želodec, žolčast okus v ustih, bledost obraza. Brezje Tujsko-prometno društvo. Poročila odbornikov na občnem zboru Tujsko-prometnega društva na Brezjah so pokazala, kako potrebna je bila ustanovitev omenjenega društva. Ni zaenkrat toliko vidnih znakov društvenega delovanja razen ličnih stopnic, ki jih je društvo napravijo na poti proti Otočam, je pa odbor toliko bolj deloval na znotraj ter pripravljal teren za večje akcije, ki naj se uresničijo v doglednem času. Omenimo naj samo vprašanje telefona. Le na pobudo društva sporazumno s privatnimi interesenti je sedaj stvar toliko v teku, da se topot gotovo ne bo izjalovila. Veselilo bi nas, da bi se tudi občina vsaj nekoliko zanimala za tako polrebne naprave ter društvo gmotno podprla, saj plačajo Brezje no malo denarja v občinsko blagajno. Novi odbor Tujsko-prometnega društva sestavljajo gg. Vilko Bole, Mirko Finžgar, Anton Ga-brijelčič, Ignac Grašič ter Andrej Frelih. Občni ibor Trgovskega gremija. Preteklo soboto, dne 2. julija, se je vršil redni letni občni zbor ptujskega trgovskega gremija. O delovanju gremija je poročal načelnik Lenart. Glasom letnega poročila je bilo v letu 1981 64.ti28.Wi Din dohodkov in 28.204.50 Din izdatkov, tako, da je bilo koncem poslovnega leta 36.424 Din gotovine v blagajni. O preoanovanju gremija po novem obrtnem zakonu je poročal zvezni tajnik Kajzer. Naslov gremija se spremeni v ^Združenje trgovcev«. Tozadevno se preuredijo tudi druStvena pravila. V nadzorni odbor so bili izvoljeni trgovci Alojz Bren-čič, Henrik Sonneechein, Tomaž Breznik in Julij Tognio. — Razpravi o izvedbi obligatornega bolniškega in starostnega zavarovanja je sledila dolga debata. Zbor je sklenil končno b pretežno večino glasov priključiti se akciji na ustanovitev obligatoričnega zavarovanja trgovcev in njih rodbinskih Članov. Zopet poinri. Pretekle dni je gorelo v Maj-špergu pri kočarju Leopoldu Sobotiču. Zgorelo je stanovanjsko in gospodarsko poslopje. Žrtev ognja je postalo tudi pohiStvo, obleka in živila, Skoda znaša nad 30.000 Din. Kmalu nato je gorelo zopet v Slomi pri posestniku Rašlu. Tudi temu je zgorelo stanovanjsko In gospodarsko jioslopje. Dne 80. junija je pogorel posestnik Rumenjak Anton v Preradu, obč. Polonci. Pri reSevanju se jo gospodar ponesrečil ter so ga s težavo hudo opečenega izvlekli izpod gorečega tramovja. Vzrok požara ni v nobenem slučaju ugotovljen. Gašenje je povsod oviralo pomanjkauje vode. Umrl je Anton Treo, meatni stavbenik, obče znana in spoštovana osebnost v starosti 61 let. Pokojnik je bil nad 30 let tehnični referent na mestnem magistratu. Blag mu spomin! Preostalim naše sožalje. Žužemberk Pevski koncert. Lep dan je 29. t. m. doživel starodavni Žužemberk. Pevski zbori stiškega pevskega okrožja so prihiteli tja s svojo pesmijo. Vsi zbori so nas naravnost presenetili s svojim nastopom. Kdo bi bil mislil, da je pri nas kai takega mogoče. Eti zbor je žel večje odobravanje občinstva ko drugi. Ljudstvo zna ceniti pravo kulturno delo naših vrlih pevcev. Zato je v ogromnih množicah prihitelo v Žužemberk, da čuje glas domaČe pe«mi. Starodavna graščinska dvorana, ki je sedaj last g. Dereanija, je bila do zadnjega kotička polna, vstopnice do zadnje razprodane in mnogo gostov ni moglo najti prostora v dvorani, čeprav je del domačo ♦inteligence« ignoriral prireditev. To je pač lep dokaz, da danes »Suhokranjčanc viSje ceni pravo omiko ko inteligent. Omenimo tudi, da so so vsi koncerti stiškega pevskega okroija priredili po lastni inicijativi. V časih krize nam je lepa pesem edina tolažba, zato kličemo vrlim pevcem: Na svidenje kmalu z več zbori in več grlil — Zužemberčan. Alojzijeva nedelja, 26. junija je bil velik praznik za našo župnijo. Ta dan je prejelo 89 otrok žužemberike in dvorske iole prvo »v. obhajilo. Cerkveno »lovesnost je opravil na zelo prisrčen in svečan način g. kaplan Mali. Po službi božji pa so odšli otroci v dvorano prosvetnega društva, kjer jim je pripravilo učiteljstvo s pomočjo kate-heta in raznih drugih dobrotnikov nekoliko zajtrka. Oči in lica so žarela otrokom od sreče in veselja in marsikateri izmed odraslih gledalcev je vzdihnil: Blagor jim! 28. junija pa se je vršila vidovdanska proslava in sklep šolskega leta na naši osnovni šoli. Ko se je šola poklonila manom za domovino padlih junakov, je imel gosp. upravitelj Mervar poslovilni govor otrokom, ki so dokončali šolsko dobo in odšli v življenje. Govoril jim je tako prisrčno in lepo, da so imeli vsi prisotni: otroci, učiteljski zbor in povabljemi gostje solzne oči. Posebno bridko pa so plakali odhajajoči otroci, ko jim je gosp. upravitelj delil odpustnitfe in še vsakemu segel v roko. Tega slovesa gotovo ne bodo pozabili nikoli. Na praznik sv. Petra in Pavla je naša osnovna šola priredila razstavo ročnih del in risarskih izdelkov. Razstava je bila zelo lepa, pestra in bogata in je prekosila vse dosedanje šolske razstave. Obisk razstave je bil sijajen. Vidi se, da se naši ljudje zanimajo za šolo in njeno delo. Piše ce St. birma. Zopet je naša župnija zaživela, ker jo je obiskal naš nadpafitir o priliki sv. birme dne 30. p. m. Birmancev smo imeli 388. Listkov za sv. birmo je pa katehet izdal okrog 450. Toda nekateri so šli k sv. birmi v sosednje župnije. Dan sv. birme je pač vesel praznik za celo župnijo, saj je to dan duhovne preobnove malih in velikih žup-ljanov. Prvo sv. obhajilo. Veliko jo bilo preteklo nedeljo veselja med našimi malčki, ki so prvič pristopiti k mizi Gospodovi. Bilo jih je 120 iz obeh šol. Srečni pa niso bili le prvoobhajanci, ampak vsi navzoči, ker so obhajali ob tej priliki spomine na one trenutke, ko so tudi oni bili prvoobhajanci. Po sv. maši so bili pogoščeni v Soli. Vsem, ki so •k temu pripomogli, najprisrčnejša zahvala. Posebej še gre zahvala obema pekoma v Pišecah in gospodu Roškarju, upravitelju, ter njegovi g. soprogi. Bog povrnil hčerama. Že več let jo vladalo v družini nesoglasje, ker je sin Anton zahteval od očeta, da mu izroči posestvo. Oče se je temu upiral, ker je bil sin preveč udan alkoholu in v pijanem stanju vedno zelo nevaren. Tako je prišlo večkrat do prepirov in celo do telesnih spopadov. Pretekli leden je sin očetu s sekiro razsekal na drobne koščke še edino praznično obleko ter mu grozil, da ga ubije. Zdrobil je tudi stole in kuhinjsko posodo ter stri vse, kar mu jo prišlo pod roke. Tako je šlo naprej, dokler ni prišel strašen konec. V ponedeljek je prišel sin okoli poldneva zopet pijan z dela domov. Očetu in sestrama, ki so bili pri obedu, je prevrnil sklede in zopet grozil, da jih ubije. Oče in hčeri so nato pobegnili iz hiše, nakar so jo sin vlegel v posteljo in zaspal. Ko je oče videl, da sin spi, je vzel velik železen kramp ter trikrat udaril s topim krajem lastnega otroka po glavi. Nato je šel k županu, mu prijavil, kaj je storil, in zdaj čaka mirno usode. Na vprašanje, zakaj je to storil, je odgovoril: »Drugače bi pa on mene.« Na vprašanje pa, zakaj ga je napadel v spanju, je pa odgovoril: »Ker bi ga drugače ne mogel.« Ljudje, ki so prihiteli na njegovo prijavo na morilčev dom, so našli sina mrtvega, ležečega z razbito lobanjo zraven postelje v mlaki krvi. Spori PLAVALNA SO L A V kopališču Ilirije so v ponedeljek otvorili plavalno šolo za mladino, zn dečke in deklice stare od 10 do 15 let. Skromne so bile objave, kakor je tudi skromno delo kluba, iz katerega je izšla vsa inicijativa za razvoj športa v Sloveniji. Ko je bilo pred leti zgrajeno športno kopulišče, so nekateri takoj uvideli, kakšne koristi bomo imali ravno mi Ljubljančani od tega kopališča. Dosli pa je bilo takih, ki so nasprotovali temu kopališče, češ ni higijenično, saj ga že imamo na Ljubljanici itd. Veliko je bilo takih, ki so imeli take pomisleke in jih skušali vsilit tudi drugim. Toda prav so imeli le oni, ki se niso strašili truda in stroškov, ko so zgradili to kopališče. Le skromna je bila )>odpora, ki jo je dobilo kopališče od tedanjega oblastnega odbora. HiU je bolj priinanjr za idealno delo. Privatna inicijativa je dala Ljubljani kopališče, nad katerim se divijo inozemci, ki so marsikaj videli in imajo tudi sami doma. Toda kopališča, kot ga ima Ilirija, ni najti tako lahko, Še celo dunajski plavalni bazen v dunajskem Stadionu ni tak in tako velik, ko ga imamo mi Ljubljančani. Zal so najdejo še vedno ljudje, ki ne pojmijo vrednosti tega kopališča. Ni pa bil namen zgraditlejev postaviti samo kopališče za kopanje. Ilirija je zgradila športno kopališče. Tu naj bo šola, v kateri se bodo naši potomci učili plavati. Ne zna brati, ne plavati — je bil izrek Grkov, ki so s tem izrekom označili človeka, ki je tedaj spadal — ker ni znal brati in plavali _ med neizobražene ljudi. Za takega ni bilo prostora v družbi. No in danes? Brati menda znajo vsi, toda koliko sto-tisoč jih je med nami, ki ne znajo plavati. Raili bi šli v vodo, ki jo najboljše zdravilo in okrepčilo. Toda no upajo se, no znajo plavati I V Nemčiji so uvedli že pred leti v ljudskih šolali obvezen pouk v plavanju. Ogromno število je v Nemčiji utopljencev. Tamk.ij vodijo statistiko. Pri nas najbrže ne, vemo pa, da se tudi v naši državi letno vitopi več tisoč ljudi, ki ne znajo plavati. Z obveznim poukom v ljudskih šolah pri nas šo lep čas ne bo nič, saj ni p, ;prav za to. Pa tudi med učitelji je precej takih, ki ne znajo plavati. Propagirati plavalni spori je bil namen SK Ilirije, ko je »cradila svoje kopališče. Uspel ji je prvi del propagande. Vzgojila jo naraščaj, s katerim danes prav lahko nastopi povsod v Evropi, štiri leta dela in naši fantje in dekleta postavljajo državne rekorde. Še celo za državno prvenstvo «e boje tamkaj ob morju, kjer so imeli dosedaj absolutno premoč. Toda Ilirija stremi še višje. Ne samo svoje člane, tudi mladino, nečlane, jo pričela poučevati v plavanju. Ustanovila je plavalno šolo. S tem bo vzgojila lepo število plavalcev. Klubov trener Ulaga in nekateri fantje poučujejo mladino, katere jo vsak dan več v plavanju. Plavalno šolo lahko vsak obiskuje. Vstopnina v kopališče je en dinar. Že sedaj, ko traja šola komaj dva dni, je mizi v dober, kar je gotovo znak, kako prav je, da smo dobili plavalno šolo, ki je zopet en del programa, ki so si ga zastavili graditelji kopališča, čeprav Ilirija ne uživa nobene javne pomoči, kot jih imajo klubi v drugih mestih, ki ne vrše svoje naloge uspešno kot Ilirija, bo skušala svoj program izpeljati. Radio Programi Radlo-Lfablfana i Sreda, 6. julija: 10.80 Prenos reportaže Sokol skega sprevoda iz Prage — 12.15 PloSče — 12.45 Dnevno vesti — 13.00 Čas, plošče, borza — 18.00 Salonski kvintet — 19.00 Nasveti za domači vrt (g. Humek) — 19.30 Literarna ura — 20.00 Prenos opere iz Prage — 23.00 Čas, poročila. Četrtek, 7. julija: 12.15: Plošče _ 12.46 Dnevne vesti — 13.00 Čas, plošče, borza — 18.00 Salonski kvintet — 19.00 Slike iz narave (g. Herfort) 19.30 Miloš Stare: Akademski poklici — 20.00 A. Turk: Med Moravani II. — 20.30 Pevski koncert ge. Pavle Lovšetove — 21.10 Violinski koncert ge. Faniko Brandlove: 21.45 Prenoe plesne glasbe kapele Erich Herse s Park hotela na Bledu — 22.30 Čas, poročila. Drag I programi i Četrtek, 7. julija: Zagreb: 22.40 Prenos zvočnega filma. — Mi-lano: 20.00 Plošče — 20.80 Operni prenoe. — Barcelona: 21.05 Radio orkester — 22.15 Prenos koncerta iz kavarne. — Stnttgart: 20.00 Operetni prenos — 22.20 Koncert godalnega kvarteta. — Tou-louse: 21.30 Argentinski koncert — 21.45 Operetne pesmi — 23.00 Popevke _ 23.15 Orgle, — Berlin: 20.45 »Anabazis«, igra — Zabavni koncert. — Bel-grad: 20.00 Jugoslovanski koncert. — 21.00 Jugoslovanske pesmi — 22.50 Ciganska glasba. — Rim: 20.45 Koncert godbe na pihala — 21.30 Komedija. BeromUnstor: 20.00 Pester koncert — 21.45 Radio" orkester. — Langenberg: 22.30 Nočna glasba. — Praga: 21.30 Kvartet — 22.20 Lahka glasba. — Dunaj: 20.00 Večerni koncert — 22,1 o Ciganska glasba. Budapcst: 20.25 Odlomki iz oper. v Črnci v Ameriki 2,012,800.000 Po najnovejših izsledkih živi na vsem svetu 2 milijardi 12 miiljonov in 800.000 ljudi. Gotovo ni bilo še nikdar na svetu toliko ljudi. Prav gotovo pa tudi še nikdar ni bilo na svetu toliko revežev, invalidov in brezposelnih. Naš čas ima na žalost same nevesele rekorde. * prosveto vseh, ki niso belokožcd). Ta organizacija že z vso vnemo dela na tem, da krajevnim razmeram odgovarjajoče ustvarja razna konsumna društva, podpira lastne banke in zavarovalnice, odpira samostojne delavske borze za črnce, išče novih možnosti primerne zaposlitve zamorcev s tem, da ustanavlja lastne tovarne črncev, samostojne strokovne zveze in navaja črnoe k političnemu udej-stvovanju. Bodri jih zlasti, da se združujejo v samostojni tretji stranki socialno in plemensko zapostavljenih, jim odpira delavske šole, večerne šole za zanemarjene in neizobražene delavce, razpreda mrežo osnovnih in srednjih šol, ustanavlja univerze za črnce, skrbi za mladinsko vzgojo in nadaljevalno šolstvo ter podpira mladinske, moške in ženske organizacije družabnega značaja samo zato, da morejo vplivati tudi plemensko vzgojno. S tem se počasi izpopolnjuje ogromen program, ki je tako nujno potreben in katerega vsi z navdušenjem sprejemajo. Samo na ta način bo mogoče z idealnim sodelovanjem naprednejših črncev zbuditi iz letargije 12,000.000 črncev in jih spodbuditi, da izboljšajo žalostno razmerje med belimi in črnimi analfabeti, ki je sedaj 1 : 7. Da bo to uspelo in da bo črno pleme v Ameriki prav tako soodločevalo v vseh kulturnih in socialnih vprašanjih dokazujejo uspehi v preteklih 70 letih. V tem času je uspelo črnemu plemenu da je zbralo premoženje 2 milijard dolarjev iz niča. Danes imajo črnci že 700.000 hiš, 232.000 lastnih lepih farm, nad 1 milijon farm upravljajo črnci, ker jih imajo v zakupu. Črnci imajo ali pa vodijo že 70.000 trgovskih podjetij, 73 bank za zamorce z 6,250.000 dolarjev osnovnega kapitala, nadalje imajo 47.000 cerkva za zamorce in še ogromno množico privatnih ali od države podpiranih nižjih in srednjih šol in univerz; poleg tega pa še upoštevanja vredno časopisje za zamorce ter odlične znanstvenike, umetnike in pisatelje. Danes ta masa črncev, ki živi v Ameriki, še ni prebujena, vendar se razvija kulturno vedno hitreje, živi pa skromneje in bolj nravno kakor druga plemena. Američane skrbi že danes neverjetno hitro naraščanje črncev v Ameriki, kljub temu, da se nihče več ne priseli. Sedaj je opaziti le prve znake prvega spopada med belim in črnim plemenom, vendar je gotovo, da bo problem pravičnega sožitja in enakopravnosti v vseh ozirih med črnimi in belimi našel v prihodnjih 50 letih brezpogojno rešitev, pa naj se izvede že kakorkoli. Grob sv. Metoda najden Pri izkopavanju v bližini Velehrada na Češkoslovaškem so.naleteli delavci pod debelo plastjo zemlje in grušča na velik nagrobni kamen, na katerem so vklesane škofovske insignije, mitra in palica. Tudi čitljiv napis »Sanctus Methodius« je na nagrobnem kamnu. O tej najdbi so bile takoj obveščene državne arheološke komisije v Brnu in Pragi in kamen bodo dvignili iz zemlje šele ob navzočnosti teh komisij. 16.570 vojnih letal ima 14 evropskih držav. Vsako od teh letal more dvigniti v zrak 150—900 kg bomb. To dokazuje, da bo prihodnja vojna neprimerno strašnejša od svetovne vojne. Bog daj, da je še dolgo, dolgo ne bi bilo. Dvojne strojnice. Najlepši dokaz, kako bo uspela razorožitvena konferenca je gornja slika. V angleški mornarici so začeli uporabljati dvojne strojnice, ki imajo po dve cevi na istem stojalu in katere lahko postreljajo še enkrat toliko izstrelkov na minuto, kakor prejšnje z eno samo cevjo. Vremenska poročila za zračni promet. Vsaka država, v kateri je že zračni promet, razvit, ima posebne vremenske postaje, ki natančno preiskujejo, kako se bo spreminjalo vreme. Vsak dan izpuščajo vi" soko nad oblake majhne balone z avtomatičnimi registrirnimi aparati. Ko padejo ti baloni nazaj na zemljo, se da iz avtomatično registriranih podatkov precej ločno ugotoviti za gotovo pokrajino vremensko napoved. To je pa najbolj važno za letala ki so zlasti v megli v največji nevarnosti. Originalna reklama. V Nemčiji zadnje čase vedno bolj propagirajo uživanje surove hrane. Posebnega pomena za človekovo zdravje je zlasti sadje in sočivje. V surovem sadju in sočivju je namreč mnogo več za zdravje in življenje potrebnih vitaminov, kakor v prekuha-nem. Ugotovljeno je, da tisti, ki jedo večinoma samo prekuhane jedi in še teh navadno mnogo preveč, in takih ljudi ni malo, zbole mnogo preje, kakor ljudje na kmetih, ki jedo manj in često tudi surovo sadje in sočivje. Vse bolezni pridejo v človeka po ugotovitvah skoro izključno skozi želodec, zato je tembolj važno, da vemo, kako in kaj naj jemo. Gospodarska kriza pa je kmete in trgovce za zelenjavo tudi prisilila, da delajo čim večjo reklamo za '.elenjavo in sadje in zato vidimo v Nemčiji ponekod delavce, ki nosijo na glavah cele sklade pletenih košar, na katerih so razni reklamni napisi, ki propagirajo uživanje zelenjave in sadja. Mesto odlikovanja - ječo Ko se je francoski razkošni parnik >Georges Philippar« vnel v Rdečem morju in so vsi potniki v paničnem strahu skoro znoreli, se je odlikoval prav posebno nek mladi mož, po imenu 01ewski, ki je kljub temu, da ni pripadal moštvu parnika, po svojem drznem reševanju posekal celo najbolj požrtvovalne mornarje. Poročila o tej nesreči so bila edina le v tem: 01ewski, ki ga sicer nihče ni poznal, je rešil največ potnikov. Že je vse kazalo, da bo poleg vseh drugih časti dobil še primerno odlikovanje, ko so po točnem pregledovanju seznama vseh potnikov ugotovili, da se je 01ewski moral na ladjo vtihotapiti in da je hotel zastonj potovati na tem razkošnem parniku. V tem trenot-ku je bilo njegove slave konec in o kakih nagradah m odlikovanjih ni bilo niti govora več. Zgodilo se mu je celo to, da so ga kot zločinca odpeljali močno zastraženega v Marseille in ga tam izročili pomorskemu sodišču. To sodišče ga je pa sodilo po postavi: ne preveč trdosrčno, ne preveč ljudomilo. In 01ewski je čul razsodbo: 8 dni zapora, plačilo voznega listka in vseh pravdnih stroškov. Zaporna kazen, na katero je bil obsojen je sicer pogojna, toda, ker nima potrebnega »drobiža«, to je okrog 10.000 frankov in je še vrh tega poljski državljan, bo moral vse te nastale stroške hočeš, nočeš — moraš, odsedeti v zaporu. In to bo trajalo najbrž precej časa. Možen je samo en izhod, namreč, da se ga kdo od mnogih bogatašev, ki jih je rešil pred strašno smrtjo, spomni vsaj sedaj in plača mesto njega. To se pa doslej še ni zgodilo in revež ima po pravici malo upanja, da bi se to utegnilo zgoditi. B. Shaw in sovjeti Prav gotovo je še vsem v spominu, kako je priznani angleški dramatik in esejist, B. Shaw po svoji vrnitvi iz Sovjetske Rusije pel hvalo sovje-tom tako, da se mu vsa Evropa ni mogla načuditL Sedaj so pa Sovjeti v dnevniku »Poslednje novosti« objavili članek z naslovom »Kako smo vodili B. Shawa za nos«. Po tem članku je angleški inženjer Westgart objavil v »Daily Expres-u« daljši članek, v katerem se norčuje iz Bernharda Shawa, lady Astor in drugih znanih potnikov, ki so se malo časa mudili v Sovjetski Rusiji ter po svoji vrnitvi potem peli slavospeve ruskemu režimu. Ta inženjer dela Sedaj že dve leti in pol v Rusiji in pozna tamošnje razmere prav dobro, ter piše, da je sovjetska vlada za časa, ko so obiskali Rusijo ti odličniki iz zapada, gradila prave Potemkinove vasi. Komedija, ki so jo sovjeti zaigrali tem obiskovalcem, je bila izredno premišljena in izvedena do zadnjih potankosti. Tako so n. pr. izbrali lepo množico otrok, ka so jih najprej okopali, lepo oblekli in peljali v gotovi smeri po cestah, kjer jih je potem srečala lady Astor čisto slučajno, ko so šli iz šole. Razumljivo je, da so jo ti sovjetski šolarji s svojo snago in lepimi obrazki naravnost navdušili. Za Shawa so se pa Rusi še prav posebno pripravili; vsaka oseba, ki naj bi prišla v stike s Shawom, je dobila točno predpisano vlogo. Seveda so vsem tem prisiljenim igralcem preje povedali na uho, da jim bo GPU prav »očetovsko« ves čas za petami in da naj pazijo, da ne bo šlo kaj narobe. Izbrane so bile kar posebne skupine tolmačev, ki so dobili vsi natančno izdelana navodila, kako naj se obnašajo in kaj naj govore. Ta vzorna priprava ni prezrla niti najmanjše malenkosti, saj so posvečali celo avtomobilu, s katerim so prevažali goste, prav posebno pozornost. Inžener West-gart piše sam, da je v dveh letih svojega bivanja v sovjetski Rusiji spoznal to deželo do dobra in je prav v nobenem slučaju ne pohvali. Prizna pa, da so njega samega, ko se je pripeljal prvič v sovjetsko Rusijo kot priznan turist, prav tako sprejeli in mu zaigrali isto komedijo, kot jo zaigrajo vsakemu, čigar kritike se boje. Šele kasneje, ko se je kot inženjer preselil v Rusijo, je v teku mesecev spoznal, da je ta dežela domovina lakote, največjega pomanjkanja in nepojmljivega trpljenja. Bernhard Shaw odgovarja že v isti številki, v kateri je bil priobčen članek tega angleškega in-ženerja in priznava, da pač vse v Sovjetski Rusiji še ni povsem dobro. Hkrati pa trdi, da moremo tudi na Angleškem najti iste žalostne razmere kakor v Rusiji. Na vsak način: slab izgovor. Šopki za časa krize Neki trgovec s cvetlicami je na Montmartreu postavil v izložbeno okno velik šopek najrazličnejšega sočivja. V tem šopku so bile zastopane kolerabe, redkvice, šparglji, peteršiljček, korenje itd. Nad ta šopek pa je postavil velik napis »Šopek primeren za krizo«. Pogodil je čisto pravilno in marsikatera mati bi bila v današnjih časih bolj vesela, če bi ji prijateljica prinesla mesto cvetja za god tak šopek. Skok iz 8000 m višine. Francoski letalec Mache-naud, ki je zlasti znan po svojih skokih s padalom, je postavil te dni nov svetovni rekord v skoku s padalom. Skočil je iz višine 8000 m in je pristal po 25 minutah padanja par kilometrov proč od kraja, kamor bi moral pasti, če bi padal ves čas naravnost navzdol. V varstvo proti nizkemu zračnemu pritisku in silnemu mrazu, ki vlada v tako velikih višinah, je bil oblečen v neke vrste potapljaško obleko, ki ga je varovala pred mrazom, na obrazu pa je imel posebno masko, skozi katero je vdihaval kisik. Američani so pripravljajo na vojno v zraku. Slika nam kaže velikanske aparate, neke vrsto silno natančna ušesa, ki že na velikanske razdalje zaznajo brnenje motorjev, čeprav so letala še tako daleč, da jih na noben drug način ni mogoče niti slišati, niti videti. S temi napravami pa bo vojska lahko vedno pravočasno obveščena, če so bližajo sovražna letala in bo ostalo še zadosti časa, da se pripravijo lastna letala za protinapad. Brez dvoma so tudi te naprave znamenja razorožitvene konferenca. OBZIRNI VOZNIK Voznik: »Jaz sem videl samo to, da je ležal na sredi cesti ceste in spal.« Stražnik: »Zakaj pa niste potem zatrobili.« Voznik: »Zbuditi ga nisem hoteli« SKROMNOST »Če boste talo dinar zapili,« je strogo rekta gospa beraču, »potem vam ne dam ničesar več. Voda je najboljša pijača!« »Mjlostljiva,« je zajec!ja! že nekoliko negotovi berač, »saj sem vendar tako skromen. Saj ne zahtevam niti najboljšega.« Ko je v preteklem stoletju Amerika rabila redno več delovnih moči, so si Amerikanci pomagali na kaj enostaven način. Pošiljali so velike ladje v Afriko, nanje natrpali tisoče in tisoče črncev in jih odpeljali v Ameriko na velikanske bombažne plantaže, kjer so jim delali kakor prava živina. Tako je nastalo v Ameriki že v začetku 19. stoletja pravo črno suženjstvo, ki se ni v ničemer ločilo od suženjstva v starem veku, kvečjemu, da je bilo še strašnejše. Nekako v sredi 19. stoletja pa se je začelo zlasti v severnih državah Združenih držav močno gibanje proti črnemu suženjstvu. Zgodovinska resnica je, da se severno ležeče države niso postavile za črnce zato, ker bi se jim smilili ali pa zato, ker bi smatrale, da je tudi kupčija s črnimi ljudmi nemoralna. Vzrok za to gibanje je bil kaj enostaven. V severnih državah črnci zaradi podnebja niso mogli vzdržati, zato jih tam tudi niso mogli porabiti, za res težka dela. In za to se je zgodilo, da so južne države imele na razpolago neprimerno cenejše delovne moči, zato pa so lahko konkurirale s severnimi državami. Ker južne države na zahtevo severnih držav niso hotele odpraviti črnega suženjstva, se je začela državljanska vojna, ki je zahtevala 1,250.000 življenj. Zmagale so severne države in proglasile odpravo suženjstva. V resnici pa so se znebile s tem nevarne konkurence južnih držav. Že leta 1862 je predsednik Združenih držav Lincoln izdal proglas o emancipaciji zamorcev, katero so kasneje točno določili z dostavki k ameriški ustavi. S tem so postali doslej črni sužnji svobodni državljani Združenih držav. Papež Pij XI. govori po radiu. »Slovenec« je že poročal, da je papež Pij XI. dal na evharističnem kongresu v Dublinu zbranim vernikom svoj blagoslov po radiu. Slika kaže papeža Pija, kako govori ob tem slovesnem trenotku v mikrofon. Zamorci so dobili s tem praktično iste pravice, ft!akor vsi drugi belokožci. Razumljivo pa je, da sp jih povsod potiskali v ozadje in še danes vlada v Ameriki nerazumljivi nazor, da je črnec nekaj manj vrednega. Kljub vsemu temu pa so si znali črnci sami poiskati pot navzgor in če pomislimo, da je šele komaj 70 let, odkar so jim saj teoretično* priznali svobodo, so danes že na izredno visoki stopnji. Črnci so si morali graditi prav vse pod najtežjimi gospodarskimi, socialnimi in kulturnimi razmerami. Zakaj po ustavi so prvih par desetletij imeli črni otroci isto vzgojo kakor otroci belo-kožcev, nato pa je začela vedno bolj sovražna emancipacija belokožcev, ki so na vsak način hoteli potisniti zamorce ob stran. Razumljivo je, da so iz tega socialno manj vrednega položaja nastale za črnce tudi velike gospodarske težkoče. Še danes se čudi Evropejec, ki potuje po Ameriki, skromnemu življenju in bornim stanovanjem črncev, zlasti na jugu. Tu vzamejo navadno črnci nekaj sveta v zakup, tako da morejo obdelovati zemljo in gojiti bombaž, koruzo ali tobak. Opomorejo si le težko. Saj dobijo potrebne surovine kot predujme in te odplačujejo tako, da vrnejo lastniku sveta kar tretjino ali celo polovico svojega pridelka. — Še danes ne puste črncev k tehničnim delom v predilnicah in podobnih tovarnah. Kjer je hotel priti kdo naprej so mu metali polena pod noge. Edina pot, ki lahko privede črnce v boljši socialni in seveda tudi v gospodarski položaj, je pot izobrazbe. To so seveda črnci sami uvideli in dosegli prav na tem polju izredno lepe uspehe. Izredno mnogo je doslej storila za izobrazbo organizacija National Association for the Advan-cement of Colored People (narodno združenje za Kako so Nemci dobojevali kulturni boj Največji spor med Cerkvijo in državo v 19. stoletju je tako zvani kulturni boj na Nemškem. 'l'a naziv je dal temu gigantskemu boju prvi znani profesor Rudolf Virehovv, ki je v volivnem pro. glasu za pruske deželne volitve 1. 1873 rekel, da je napredna stranka ' spoznala za svojo prvo nujnost, da podpira v družbi z drugimi liberalnimi strankami vlado v boju, ki vsak dan dobiva jasneje značaj velikega kulturnega boja vsega človeštva. Virchovv je torej govoril o boju za kulturo, katoličani pa so te vrste boja sprejeli kot boj proti kulturi, ln od tedaj naprej se splošno označujejo veliki spori med Cerkvijo in državo z imenom kulturnega boja. Glavni boj se je vršil na področju pruske države. Pruski deželni zbor je sklenil 27 kulturnih boj. nih zakonov, ki so vsi drug za drugim v živo zadeli Cerkev, cerkveno življenje, cerkveno hierarhijo in predvsem šolstvo. Iz pruske države so pljuskali kulturnobojni valovi po zedinjenent nemškem cesarstvu in so objeli tudi vse južno nemške države, kjer biva katoliški živelj. Ta gigantski boj se je začel 1. 1871 in je trajal z veliko srditostjo do 1. 1980, končal se je pa šele 1. 1887 s peto novelo k majskim zakonom pruskega deželnega zbora iz 1. 1873. Cilj kulturnega boja. Kaj je bil cilj lega kulturnega boja? Dobro je označil cilj naeionalno-liberalni poslanec dr. Do-we, splošne znani učitelj cerkvenega prava na vseučilišču Gottingeu, v govoru 19. junija 1872 s sledečimi besedami: >Kakor je nemško ljudstvo zmagalo Francijo in spravilo Pariz na kolena, tako bo zmagalo tudi in premagalo Vatikan.« Šlo je torej za tem, da se uniči v Nemčiji katoliška Cerkev, da se v svojem notranjem življenju tako zelo oslabi, da ne bo napoti notranjemu ujedinjevanju nemškega naroda, ki so ga v svojem smislu hoteli iz. vesti ustanovitelji nemškega cesarstva. Kulturni boj je bil torej odločilni boj med cezaropapizmom kakor je bil proizvod duha prosvetljenosti 17. stoletja, in pa med načelom svobode Cerkve, ki se je javljalo v tedanji dobi že kot edina možna osnova za religiozno vzgojo narodov. Obenem je bil kulturni boj tudi odločilni boj v smislu samoohranitve katolicizma nasproti pro-testantizinu. Široke plasti protestantovskega ljudstva je zajela misel, da se mora katolicizem zena-čiti oziroma ujediniti s profestantizmom. To so imenovali poevangeličanje katoliške Cerkve na Nemškem. V teh idejah ni živelo samo ljudstvo, te ideje so propagirali protestantovski teologični profesorji in profesorji protestantovskega cerkvenega prava. To dejstvo je na koncu kulturnega boja ob priliki, ko so ustanavljali znano protestantov-sko bojno organizacijo »Der evangeliselie Bund« ]. 1887, prof. Beyschlag očitno priznal z besedami: =*|?rez dvoma je marsikateri izmed nas v teh časih onsil 'misel evangeiizacije nemškega katoliškega ljudstva v svoji duši.« Dalje je bil nemški kulturni boj v svojem izvoru brez dvoma tudi silen napad modernega kul. turnega liberalizma proti katolicizmu. Nemški liberalizem je živel v idejah Heglove absolutne in vsemogočne države, kateri se mora vse drugo podrediti. Liberalizem je hotel zmagati s svojim principom brezpogojne podreditve Cerkve pod državo. Psiholoških in ideoloških predpogojev je bilo torej dovolj. Pridružili so se jim še politični razlogi. Po zmagi nad Francozi se je nemški narod ujedinil v mogočno nemško državo. V leh bojih za ujedinjenje nemškega naroda v enotni državi, eo se borile južno-neniške države v vrstah nasprotnikov Bismarka, stvaritelja nemške države. Odkar so Avstrijo izrinili iz nemške zveze, t. j. 1. 1860, od tedaj so začeli protestantovski Nemci gledati na katoličane kot na manj zanesljive državljane. Zmerjali so jih z ultramontanci, ki dobivajo svoja povelja od avtoritete izven države. Karkoli so katoličani napravili, vse se je zlohotno razlagalo. Če so se branili ali če so zatrjevali svojo lojalnost, vedno so jih zmerjali z ultramontanci in so jih smatrali za tuj element v nemškem narodu. Znani nemški zgodovinar Treitschke je kar kratkomalo proglasil, da ni nasprotstvo med katolicizmom in protestantizmom nič drugega kakor nasprotstvo med hlapčevstvom in duhovno svobodo. Katoličani so veljali za manjvreden element in karkoli ro storili, vedno so bili izpostavljeni psovanju liberalnih in protestanlovskih elementov, pravi zgodovinar nemškega kulturnega boja. Bismark. Nositelj kulturnega boja proti katolicizmu in katoliški Cerkvi je bil stvaritelj nemške države knez Bismark. Ta veliki mož ni imel za katolicizem, Cerkev, papeštvo, nobenega razumevanja. Živel je v samih predsodkih, ki so izvirali iz nepoznanja katolicizma in Cerkve. V Cerkvi je videl samo močno zunanjo silo, katera se lahko ustavlja njemu in njegovi tvorbi. Ker je videl v Cerkvi le zunanjost in ni poznal duhovnih sil, ki oživljajo Cerkev in katolicizem, je mislil, da bo kos svoji nalogi, da nemški katolicizem poniža in napravi iz njega, če drugega ne, vsaj nemško katoliško nacionalno Cerkev .Še pred zedinjenjem nemškega naroda je Bismark izjavil sledeče: »Za eno najtežavnejših dolžnosti svoje službe smatram neprestan boj ki ga moram bojevati v službi kralja proti ecclesia militans. Katolicizem ni krščanska kon-fesija, ampak pogansko malikovalstvo. Papizem je poln sovraštva in zahrbtnosti, ki vodi v praktičnem življenju infamen boj proti protestantovskim vladam ter posebno proti pruski kot posvetni trdnjavi evangeličanstva. Mož, ki je imel take nazore o Cerkvi in katolicizmu, se je dal na vrhuncu svoje moči lahko zapeljati v skrajni boj proti katolicizmu. Menil je, da katolicizem resno ogroža njegovo delo, nemško državo. Veroval je, da se katoliki ne morejo sprijaznili z dejstvom nove nemške države, v kateri so manjšina. Pričakoval je, da utegne od te strani priti resna nevarnost za njegovo tvorbo. Teh misli ni bil samo on, ampak tudi vsa visoka birokracija in pa tudi dvor. Iz raznih spominskih knjig, ki so jih izdali Vilhelmovski in predvilhelmovski diplomati in ministri, odseva povsod ta duh, da so katoličani za državo nevarni. Državni kancler Michaelis pravi sledeče: Katoliško krščanska stranka je stalna nevarnost za nemštvo. V važnih nacionalnih odločilnih momentih je stranka odpo. vedala in nemštvu škodovala.f Znani grof V/alder-see je zapisal že 1. 1885: »Končni cilj po jezuitih obvladane Cerkve je, da uniči najprvo Nemčijo in potem Prusko. Povsod imamo sovražnike in Cerkev vse združuje proti nam. In malo kasneje je napisal sledeče; »Imamo mnoge sovražnike: Francoze, Slovane, predvsem pa katolike.« Tako mišljenje je torej v odločujočih krogih vladalo na Nemškem o nemških katoličanih in katolicizmu sploh. Našteli bi še izpred kulturno-bojne dobe in iz cele kulturno-bojne dobe brez števila takih izjav. S takimi idejami in sovražnostmi je bila prepojena inteligenca, predvsem pa visoka državna birokracija. In vse visoko državno urad-nišfvo, tako v pruski državi kakor tudi nemškem cesarstvu je bilo skoraj izključno protestantovsko. Ko so v <70 letih dovršili kolnski dom in so vložili v za vršni kamen spominsko listino, je bilo med 65 visokimi uradniškimi podpisi samo 5 katoliških. To se je dogodilo v izključno katoliški pokrajini. Sredstva in metode kulturnega boja. To so bile idealne, psihološke in politične predpostavke kulturnega boja, ki ga je začela pruska in nemška država takoj po zmagoslavno končani francoski vojski. Kje je bilo bojišče, s kakšnimi sredstvi in s kakšnimi metodami se je ta boj vršil? Bojišče so bili nemški parlamenti, predvsem pruski in pa rajhovski v Berlinu. Borili so se na parlamentarnih tleh in s parlamentarnimi sredstvi. Nemški katolicizem je čutil takoj v začetku ujedinjenja nemških držav instinktivno, da se bo srd protestantizma in liberalizma dvignil proti njemu. Čutil je, da bodo skušali katolicizmu zadati na parlamentarnih tleh težke udarce. Zato se je katoliško ljudstvo pod vodstvom razboritih voditeljev z \Vindhorstoni na čelu politično organiziralo in si ustvarilo ostro bojno sredstvo v politični stranki, ki so jo nazvali centrum. Ta stranka je bila sicer v začetku razmeroma mala po številu, a silno močna po kvaliteti poslancev. Za Bismarka je bila ta politična organizacija nemškega katolicizma en povod več, da je udaril na katolicizem in Cerkev. Pruska vlada je začela boj s tem, da je' v pruskem deželnem dvoru predložila celo vrsto zakonskih predlogov, ki so bili seveda v celoti kljub najhujšemu odporu centruma sprejeti. Ti zakoni -so v živo zadeli Cerkev in cerkveno hierarhijo in vernike. Ne bomo naštevali tukaj vseh zakonov. Hočemo navesti le one, ki so poslali nekak vzor vsem kulturnobojnežem v vseh kulturno-bojnili deželah. Državni zbor je sprejel kancelparagraf, zakon o izgonu jezuitov in pa zakon o ekspatriaciji duhovnikov in redovnikov. Ti trije zakoni so glavni kulturnobojni zakoni za celo nemško državo in so nekateri ostali v veljavi do 1. 1919, ko so bili z \vei-marsko ustavo končno odstranjeni. Mnogo hujše zakone so pa sprejeli v pruskem deželnem zboru. Globoko segajoč zakon je bil zakon o vzgoji kleri-kov in o semeniščih. Odpravili so semenišča, zaprli so teologična učilišča in vpeljali tako zvani kulturni1 eksamen. Nastavitev duhovnikov so napravili odvlano od prijave posvetnim oblastem. Ta zakon je bil silno opasen. Zaviselo je popolnoma od po-edinih nižjih političnih uradnikov, ali dovoli, da se naseli kdorkoli na svoji duhovski službi. Kdor ni bil po volji protestantovskim kulturnobojnim političnim oblastem, temu so kratkomalo lahko za-branili nastop in izvrševanje službe. Cilj tega zakona je bil predvsem ta, da se zabraui duhovnikom nižjim in višjim javno delovanje katerekoli vrste. Dalje z zakonom so bili prav za prav vsi redovi odpravljeni. Če so katerikoli naselbini še dovolili stalnost, je bila ta zelo problematična. Vse redovne naselbine so bile po zakonu pod najstrožjim nadzorstvom države in državna oblast je imela pravico, da jih razpusti, kadarkoli se ji zljubi. Vpeljali so s posebnim zakonom posebno prisego za škofe, ki je bila za nje nesprejemljiva. Vse šolstvo so izmaknili iz oblasti in vpliva Cerkve, Cerkev ni imela po tem zakonu nobene pravne in zakonite oblasti več do šole, celo ne do nadzorstva nad verskim poukom. Izšlo je še mnogo drugih zakonov, ki niso prav nič zaostajali po svoji ostrosti za navedenimi zakoni. Trpljenjo in zmaga. Kakšen je bil vpliv teh kulturno-bojnih zakonov v praktičnem življenju? Do 1. 1878 je bilo odstavljenih 6 škofov, 3 so umrli in njihova mesta se niso mogla nadomestiti, 5 škofov je bilo v zaporih, nad 1000 župnij je bilo izpraznjenih, nad 2000 duhovnikov je bilo v ječah itd. itd. In ljudstvo? Ljudstvo je ostalo trdno, vztrajno in v legalnih mejah bojevito. Politična organizacija centruma je bojevala proti tem zakonom v vseh nemških parlamentih naravnost občudovanja vreden boj. V tem boju se je centrum krepil in rastel. Bojeval je pa ta boj lahko s trdnim zaupanjem na končno zmago, ker je imel v katoliškem nemškem ljudstvu neomajno oporo. Kako lo, da je nemško ljudstvo v tem dolgotrajnem, res uničujočem boju vztrajalo, da ni omagalo, da se ni dalo razcepiti in se ni dalo odtrgati od svojega voditelja Windhorsla? Pripomniti moramo, da se je že od 1. 1840 dalje v nemškem katoliškem delu naroda vršila globoka verska regeneracija ljudstva, ki je imela svoj izvor v velikih škofih in nekaterih drugih velikih laiških možeh. Ljudstvo je bilo za boj pripravljeno in je tudi boj srečno končalo. Vseli peripetij tega boja ne moremo popisovali. V teku časa se je moral železni kancler prepričati, da parlamentarnega odpora katoliškega ljudstva ne more zmagati. Vedno bolj je prihajalo prepričanje, da centruma v parlamentarnem boju ne bo zlomil. Skušal je vplivati celo po nemški kuri ji na cenlrum. Neštetokrat je namigaval, da hoče takoj ukiniti vse kullurnobojne zakone, ako se nemško ljudstvo odpove svojemu političnemu orožju in zapusti centrum. Nemško katoliško ljudstvo se pa ni hotelo odpovedati svojemu orožju na ljubo začasnemu verskemu premirju. In imelo je prav. Okoli 1. 1880 se ie Bismark pririnil do spoznanja, da zahteva interes nemške države mirno sožitje vseh nemških državljanov. Spoznal je, da je v centrumu silna državotvorna sila, ki jo jo Vinska razstava na vetesejmu Po sklepu velesejmskega kmetijskega odbora bo prirejena tudi letošnjo jesen od 3. do 12. sep-temb ra obsežna kmetijska razstava, ki bo obsegala razne kmetijske panoge, predvsem vinarstvo, mlekarstvo in sirarstvo, čebelarstvo in zelenja-darstvo. Kar se tiče vinogradništva, bo prirejena razstava na precej široki podlagi tako, da bodo mogle konkurirati med seboj ne samo vinarske zadruge, vinarska društva in trgovska podjetja, marveč tudi p.isamezni producenii s svojim pridelkom iz naše banovine. Vsa vinska razstava bo skupno v enem paviljonu (ne pa raztreseno v kojah po raznih paviljonih). Posameznim razstavljalcem, oziroma skupinam bo odmerjen gotov prostor po prav nizki odškodnini. Uredil si ga bo lahko sam po svoje, toda po načrtu, določenem od velesejmskega kmetijskega odbora. Tudi točil bo v tem prostoru lahko vsak razstavljalec sam, toda po odborovih navo- dilih. Od skupička bo pa moral odstopiti gotov odstolek v kritje razstavnih stroškov. Tozadevna vabila s pojasnilom se bodo sicer kmalu razposlala posameznim- korporacijam, vendar producenti, ki se hočejo udeležiti s svojimi vinskimi pridelki na tej razstavi, lahko že sedaj javijo velesejmskemu uradu v Ljubljani svojo udeležbo z navedbo vinskih sort, ki jih nameravajo razstavili. Razstava je sicer skupna, toda ker bo vsaka skupina, oziroma vsak razstavljalec za se, in bo eventualno sam svoje blago točil, mu bo s tem dana ugodna prlika, da stopi osebno v stik z eventualnimi interesenti za njegov pridelek. Na la način mora izostati večkrat neopravičen očitek in predsodek, češ, da točaji in aranžerji takih priredb dajejo prednost le gotovim razstavljalcem. Tako se bo marsikateri Se septembra lahko pobahal s svojim lanskojesenskim izbornim pridelkom. Enako postopanje bo v mlekarskem, sirar-skem in čebelarskem oddelku. Jugoslovanske tekstilne tvornice Mautier Bombažna industrija v Jugoslaviji. Iz poročila uprave Jugoslovanskih tekstilnih tvornic Mautner d. d. Ljubljana občnemu zboru, ki se je vršil dne 4. julija t. 1., posnemamo sledeče podatke: Gospodarsko krizo, ki vlada po vsem svetu, smo pri nas v Jugoslaviji v preteklem poslovnem letu občutili v veliko višji meri nego v teku leta 1930. Izvoz naših kmetijskih pridelkov, ki je v predhodnem letu stalno nazadoval, se je vsled izvršenih bančnih zapor jeseni še nadalje skrčil. Depresija, ki je temu sledila, je povzročila naravno ludi skrčenje mnogih obratov in povečala brezdelnost. V zvezi s temi pojavi je bila tudi vlada primorana prilagoditi se znižanim davčnim dohodkom in je znižala uradniške plače. Vse te mere so zelo kvarno vplivale na kupno moč občinstva in so imele za posledico veliko število insolvenc, po katerih je bilo, žal, prizadeto tudi naše poslovanje v večji meri kot dotlej. Položaj bombaževe industrije je točasno jako neugoden, kajti vse kaže, da konsum še vedno nazaduje. Leta 1931 je znašala potrošnja bombaža in bombaževih izdelkov le 27,000.000 kg, to je torej le circa 2 kg na enega prebivalca, napram konsumu od nad 4 kg na glavo pred vojno. Glasom uradne statistike za leto 1931 je znašala vrednost uvoza, postavljeno na mejo, neza-carinjeno: t kg bombaža ......Din 13.88, 1 kg bombaževe preje...... 28.57, 1 kg bombaževe tkanine ... „ 59.57, franco meja neocarinjeno. Iz valularnih razlogov bi morala država imeti največji interes na tem, da se pospeši uvoz v prvi vrsti sirovega bombaža, v drugi pa bombaževe preje, ker bi se s tem krila potreba dežele po bombažu z najnižjo uporabo tujih plačilnih sredstev. Obžalovanja vredno je dejstvo, da se v svrho nabav sirovega bombaža dodelujejo devize le v neznatni meri, radi česa je nabava tega predmeta zelo otežkočena. Bombažna industrija je zelo interesirana na pospeševanju izvoza katerihkoli predmetov, ker bi se s tem dvignile razpoložljive zaloge deviz. Četudi priznava bombažna industrija potrebo po reguliranju deviznega prometa, mora pa vendar upati, da je glavni smoter vseh zadevnih ukrepov ta, da se izvoz dvigne in nikakor ne ovira, kajti le iz povečanega izvoza je pričakovati rednega dotoka deviz. To poudarjamo radi tega, ker se posledice prestrogega reguliranja deviznega prometa po izkušnjah drugih držav v prvi vrsti pokažejo v tem, da trpi v preveliki meri izvoz in s tem vse gospodarsko življenje. Bilanca Jugoslovanskih tekstilnih tvornic Mautner d. d., Ljubljana, za leto 1931 izkazuje, vštevši prenos iz leta 1930 po Din 229.369.61, dobiček po Din 1,677.923.86 iz katerega se bo izplačala 6% dividenda in dodelilo rezervam Din 150.000.--dočim se Din 298.068. 43 prenese na novi račun. Mlinski pavšal za mesec julij 1932 odpade. Kakor poročajo iz Belgrada, se mlinski pavšal za mesec julij 1932 ne bo pobral. Ministrstvo trgovine in industrije je smatralo za potrebno, da prekine za mesec julij s pobiranjem mlinskega pavšala, ker hoče s tem upoštevati potrebo, da se mlini, za katere se je plačeval pavšal sedaj tri zaporedne mesece, očistijo, popravijo in spravijo v poraben stan, ki bo ustrezal možnosti ocenjene kapacitete. Socialno zavarovanje trgovstva. V smislu določil novega obrtnega zakona je začelo Združenje trgovcev v Ljubljani zbirati podpise za uvedbo obligatoričnega socialnega zavarovanja ljubljanskega trgovstva. Z ozirom na vprašanje članov glede višine prispevkov, pojasnjuje sedaj predsedstvo Združenja, da gre sedaj predvsem za načelni pristanek. Ministrstvo trgovine in industrije je iz- dalo za zavarovanje poseben pravilnik- na podlagi katerega se bo zavarovanje izvedlo. Združenje trgovcev nikakor ne more navesti zneskov, ki jih bo treba plačati. V načelu bo socialno zavarovanje trgovstva osnovano na popolni avtonomiji in ne bo v nobeni zvezi s socialnimi ustanovami drugih stanov. O vseh nadaljnjih ukrepih glede zavarovanja kakor tudi zavarovalnih prispevkov bo odločal poseben odbor trgovcev, ki bo še pred uveljavljenjem pravilnika o prispevkih vprašal za mnenje pri posameznih članih, tako da bo o tem odločalo le trgovstvo samo in bodo ob zmerni režiji prišli prispevki edinole v korist članov. Borza Dne 5. julija 1932. Denar V današnjem deviznem prometu so ostali tečaji Bruslja in Curiha nespremenjeni. Učvrstila sta se Amsterdam in Praga, dočim so (»pustili tečaji Berlina, Londona, Ne\vyorka, Pariza in Trsta. Promet je bil običajni. o Na zagrebški in belgrajski borzi so bili zabeleženi isti tečaji.. Zagreb je notiral še Newyork kabel 56.1975—56.4801. Ljubljana. Amsterdam 2271.52—2282.88, Berlin 1328,47-1339.27, Bruselj 782.40—786.34, Curih 1097.35—1102.85, London 198.97—200.57, Ne\vyork 5597.75-5626.01, Pariz 221.05-222.17, Praga 166.45 — 167.31, Trst 286.69— 289.09. Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 112.673 Din. Curih. Pariz 20.1425, London 18.19, Nevvvork 512.25, Bruselj 71.50, Milan 26.17, Madrid 42.20, Amsterdam 206.95, Berlin 121.15, Stockholm 93.50, Oslo 89.75, Kopenhagen 99.25, Sofija 3.72, Praga 15.17, Varšava 57.45, Atene 3.25, Carigrad 2.45. Bukarešta 3.05, Helsingfors 7.70. Vrednostni papirji Tendenca za državne papirje je bila danes čvrstejSa in so bili tečaji deloma višji kot včeraj. Prometa je bilo malo. Na zagrebški borzi je bilo zaključeno: 7% inv. pos. 25.000, vojne škode 400 kom., begi. obveznic 100.0«), 8% Blera 1000 dol. in, 7% Blera 5000 dol. Ljubljana. 8% Bler. pos. 40 bi., 7% Bler. pos. 36 bi., Stavbna 40 den., Ruše 1Z5 den. Zagreb. Narodna banka 3800, Priv. agr. banka 200—206, 7% inv. ]K>s. 47-48 (47), agrarji 22.50— 23.50, vojna škoda 179—182 (177, 178, 180), 7. 176 —180, 8. 174-178, 12. 174-180, 6% begi. obv. 32 —33 (33.50), 8% Bler. pos. 39—11 (40), 1% Bler. pos. 35.375—34.75 (35.50), 7% pos. 1)11B 38—40. Belgrad. Narodna banka 3900 den., Priv. agr. banka 200—202 (200), agrarji 22.50 den., vojna škoda 180—181 (181, 177.50), 6% begi. obv. 32.50 -32.75 (32), 8% Bler. pos. 42 bi., 7% Bler. prs. 38.50—39.25 (39). Dunaj. Podon.-savska-jadran. <>0.75, Escompte-ges. 100, Aussiger Chemische 104, Alpine 8.40, Trboveljska 19.01. Žitni trg Novi Sad. Koruza bač. gar. kval. 108—105, okol. Sombor 104—106, ban. gar. kval. 101—103, sr. gar. kval. 103—105, okol. Sid 106—108. Ostalo neizpremenjeno. Tendenca neizpremenjena. Promet: 59 vagonov. Sombor. Pšenica bač. okol. Sombor 78/79 kg 112—114, bač. gornja 79/80 kg 112—114, ban. 79 kg 108—110, bač. potiska 80 kg 116—118, ban. potiska 79 kg 112—114. Koruza bač. prompt 103—105, julij 103—105, avg. 105—107. Moka bač. ban. št. 6 165—170, št. 7 135—140. Ostalo neizpremenjeno. Tendenca neizpremenjena. Promet: 41 vagonov. Chicago. Pšenica, julij 46.75, sept. 50, december 53.625, koruza julij 27.25, sept. 30.75, decemb. 31.875, oves julj 19, sept. 19.50 dec. 21.875. Živina Dunajski prašičji sejem. (Poročilo tvrdke Edv. Saborsky in Connp., Dunaj.) Pripeljanih je bilo 7430 pršutarjev in 4793 špeharjev, jz Jugoslavije 3092. Cene: špeharji najboljši 1.63—1.65, I. 1.60— 1.62, II. 1.55—1.59, kmetski 1.55—1.70, pršutarji 1.50—1.60, najboljši 1.95—2.10. Tendenca: špeharji so se podražili za 3—5 grošev, pršutarji pa so bili za 5 grošev cenejši. treba pritegniti k pozitivnemu sodelovanju in sicer stalnemu v nemškem državnpm življenju. Čeprav je železni kancler v pruskem in nemškem parlamentu večkrat izjavil, da ne pojde v Kanoso, se je vendar odločil, da položi orožje in skuša dobiti zveze z Vatikanom in centrumoin ter na ta način priti iz zagate. Začel je oficielna pogajanja z, Vatikanom in pokazalo se je, da je bil Vatikan v mnogih točkah mnogo popustljivejši kakor Wind-liorst, voditelj Centruma. Le nerad je Windhorst odnehaval, ker je hotel katolicizmu priboriti popolno svobodo in je bil ludi prepričan, da mu je to mogoče doseči. Pruska vlada je začela polagoma odjenjavati in je s 5 novelami k kulturnobojnim zakonom skušala deloma odpraviti, deloma omiliti kulturnobojne zakone. Značilno je, da je Centrum glasoval proti prvim štirim zakonskim novelam. Za zadnjo novelo, ki je bila predložena pruskemu do-želnemu zboru 1. 1887 je hotel Bismark definitivno kulturni boj likvidirati in majsko kullurnobojno zakonodajo spraviti v sklad z željami in zahtevami Vatikana. S lo novelo je naletel na najhujši odpor nemškega liberalizma in protestantizma. Ko je videl Svoje pomirjevalno delo ogroženo, je v parlamentarnih debatah sam v obeh zbornicah večkrat nastopil in z vso silo svoje osebnosti branil svoje delo. Odločno je izjavil sledeče: »Jaz moram odreči svoje sodelovanje vsakemu poskusu, ki gre za tem, da bi naše sodeželane proli njihovi volji trajno z nasiljem tlačili.« Odločno je ludi priznal, da se je motil, ko jo predlagal in branil zakon glede vzgoje duhovskcga naraščaja. Novela je bila sprejeta in za njo je glasoval tudi Cenlrum. S tem se je tudi završila vsaj v glavnem parlamentarna borba proti kulturnobojnim zakonom. V kolikor je kulturnobojne navlake še ostalo, jo državne oblasti vsaj zlohotno niso izrabljale. Med katolicizmom in protestantizmom jo bilo upostavljeno kolikortoliko dobro sosedstvo. Katoličani so imeli sioer še mnogo pritožb in do popolno enakopravnosti se do propada nemškega cesarstva niso mogli priboriti. V uradniškem kadru, posebno v višjih stopnjah, je bilo dokaj veliko nesorazmerje. Tudi v šolskih vprašanjih je bilo v pruski državi še mnogo pristranosti, vendar je ostala konfesionalna šola vsaj v svojem bistvu. Cilj kulturnega boja je bi'., kakor se je v protestanlovskih listih in volilnih revilah stalno ponavljalo, končna dopolnitev in izvršitev reformacije. Politično in versko je bil protestantizem poražen, katolicizem je pa zmagal. Bismark sam je pravo, časno uvidel svojo zmoto, imel je pa tudi hrabrosti dovolj, da je preokrenil in zavozil svojo politiko v mirnejše vode. S tem, da je dal nemškemu narodu zopet verski mir, je ustvaril podlago, na kateri so ee globoko zasidrale politične moči nemškega katolicizma in prinesle s tem nemški državi silne koristi. ^ Stare UDeTe kupli ™ nove m. GREBENC, U. Dumlska 36 Proda ™ AVali og 1 axi V malih oglasih velja vsaka beseda Din i'—; ženitovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo iakoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa eno-kolonska, 3 mm vfsoka petitna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. I! (| Vi »v v • Službe iscejo Vsaka beseda 1 Din Hlapec fi konjem in poljski delavec iščeta službo. Naslov pove uprava »Slo-rpnca« št. 10.079. (a) Službo sluge razpašalca, skladiščnega ali hišnega delavca iščem. Pošten, vesten, zvest. Naslov v upravi »Slovenca« št. 10.077. (a) I Vajenci I! Vsaka beseda 1 Din Učenec ali učenka t znanjem nemščine — se sprejme v trgovino z me-žanim blagom. Ponudbe na upravo »Slovenca« št. 9383. (v) Mesarskega vajenca sprejme Jože Zadnikar, Verovškova 48, Ljubljana VII. (v) Vajenca za slikarsko obrt sprejme Jožko Majhenič, sobosli-kar, Vožarski pot št. 1, Ljubljana. (v) ilužbodobe Vsaka beseda 1 Din Iščem nad 30 let staro osebo, ki bi mi gospodinjila. — Naslov v upravi »Slovenca« Maribor. (b) Čevljar, pomočnika takoj sprejme Miklavčič, Št. Vid nad Ljubljano, (v) Hotelskega slugo veščega nemščine, zmožnega kavcije, išče Hotel Štrukelj. (b) Vsaka beseda 1 Din Lasten dom, nezadolženo imetje dose-žete najhitreje z brez-obrest. posojilom »Stavbne hranilnice in posojilnice«, Ljubljana, Miklošičeva 15/A. (d) Upokojenci (-ke) pozor! Dvostanovanjsko hišo in dosmrtno oskrbo Vam nudi tovarniško podjetje, ako vložite 50 do 60.000 Din, tudi s knjižico. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod značko »Zlata jama« št. 10.088. d Družabnika s 60—80.000 Din sprejme tehnično podjetje v Ljubljani radi povečanja obrata. Trgovsko naobraženi imajo prednost. Ponudbe na upravo »Sloven.« pod • Takoj 24« 10.073. (d) Vložna knjižica Ljubljan. Kreditne banke za 100.000 Din naprodaj Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Vložna knjižica« št. 10.061. (d) Kompanjonko z 20.000 Din iščem. Ponudbe pod »Preskrbljen« 10.085 na upravo »Slovenca« Maribor. (d) Pouk Vsaka beseda 1 Din Inštruktor II Akademik, ki je dober matematik in fizik, išče mesto inštruktorja za ta dva predmeta preko šolskih počitnic. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 10.040. (u) \tanovanja Vsaka beseda 1 Din IŠČEJO: Stanovanje tri sobe, kopalnica, soln-čno, čisto — išče stalna stranka za avgust. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Čisto stanovanje« št. 10.072. (c) ODDAJO: Stanovanje enosobno, svetlo in suho, v suterenu nove vile, v bližini obrtne šole — se odda za avgust. Natančne podatke da uprava »Slovenca« pod »8000«. (č) Stanovanje 4 sobno, se odda s 1. avgustom na severnem delu Ljubljane. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9961. (č Enosobno stanovanje in eno sobo s štedilnikom oddam za takoj ali avgust. Tržaška 24, Pretnar. (č) Dvoje stanovanj in sobo oddamo za avgust solidnim strankam. Istotam oddamo takoj krasno vinsko klet in lepe prostore za delavnico. Dalje prodamo poceni dobro ohranjeno opravo trgovine z mešanim blagom. Ponudbe na Kon-zumno društvo za Slovenijo, Zibertova ul. 27/1. č Stanovanje s tremi sobami se odda. Stari trg 24/11. (č) Stanovanje dveh sob, kuhinje, s pri-tiklinami, z električno razsvetljavo — oddam s 1. avgustom. Kosovo polje 164, Ljubljana VII. (č) Stanovanje obstoječe iz treh sob in dveh kabinetov, kopalnice in drugih pritiklin, v sredini mesta, se takoj ali z avgustom odda. Naslov v upravi »Slovenca« št. 10.081. (č) Vsaka beseda 1 Din ODDAJO: Lokal z 2 izložbama na prometnem kraju na Sv. Petra cesti oddam za avgust. -Ponudbe pod »Prometna točka« 10.045 na upravo »Slovenca«. (n) Objave Vsaka beseda 1 Din Izjava! Podpisani izjavlja, da ni plačnik za dolgove, katere bi napravila od današnjega dne Rezi Pri-tekelj na moje ime. Pri-tekelj Blaž. »ORAHOL« varuje polt pred škodljivimi vplivi solnca in zraka. Ne samo, da preprečuje bolne otekline, ampak varuje tudi kožni pigment, da se ne pokvari. Solnčne pege popolnoma izostanejo, barvilo potem-njuje in cela polt dobi zdravo, bakreno rjavo barvo. - Pri nakupovanju je treba paziti. Obstoja samo en .Orahol' tovarne RAVE. Cena stekleničici 6 Din v lekarnah, droge-rijah in parfumerijah. Posestva Vsaka beseda 1 Din Proda se dvoje posestev ca. 150 oralov. Prevzamem tudi hranilne knjižice. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9868._(p) Nova hiša z lepim vrtom v Novem mestu naprodaj. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10.066. (p) Razno Vsaka beseda 1 Din Otroka sprejmem v oskrbo proti mesečni odškodnini 100 dinarjev, kdor plača nekaj zneska vnaprej. Naslov v upravi »Slovenca« št. 10.089. (r) Dosmrtno oskrbo to je hrano in stanovanje dobi starejši gospod ali gospa takoj proti predplačilu 10.000 Din. Naslov v upravi »Slovenca« pod »Preskrbljen do smrti« št. 10.090. (r) 1035231 KLAVIRJE pokvarjene b razglašene popravlja in uglašuje strokovno najboljše in najcenejše. - Društva popust. - Jos. Bajde, Ljubljana, Gosposvetska 12. g Oblastv. koncesijonirana Ua um Vsaka beseda 1 Din Avto ali motocikel rabljen, najboljše kupite ali prodaste potom avto-tvrdke O. Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva 11. (f) Vrtne stole zložljive, proda Tribuč, Glince, Tržaška cesta 6, telefon 2605. (1) Nogavice, rokavice in pletenine Vam nudi v veliki izberi najugodneje in najceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg. (1) Štedilnike raznih vrst; vrtne, balkonske in stopnjiške ograje, dim. vratica, brzoparilnike, nudi po najnižjih cenah ključ, podjetje Ciril Podržaj, Ig pri Ljubljani. Konfekcija — moda! Najcenejši nakup. Anton Presker, Sv. Petra cesta št. 14. Ljubljana. (1) Novi obrtni zakon se naroča pri Komandit-ni družbi M. Jankole — Selenburgova 6/II. (1) II Kupimo PRVA JUG0SL0V. ŽIČNA INDUSTRIJA D.Z. 0.Z, 9 \mmmssm CELJE priporoča raznovrstno žično pletivo za ograje in luknjaste pločevine kakor tudi uložke za postelje in transportne trake iz žičnega pletiva. Telefon 117. Malinovec pristen, naraven s čistim sladkorjem vkuhan se dobi na malo in veliko v lekarni dr.G.PICCOLI Ljubljana. Dunajska c. 6 P E D VSEH L • VPST O. LAN M ARI B • P Vsaka beseda t Din Vrednostne papirje kupuje Komanditna družba M. Jankole, Selenburgova 6/II. (k) »PUCH« motorna kolesa od 3000 Din dalje, vullta-nizira avto-, motorne in dvokolesne plašče po nizki ceni. - Alojzij Ussar, Maribor, Trg Svobode 2. Eggaaa Vsaka beseda 1 Din Vreče od sladkorja in riža prodam. Podbevšek, Celovška 114, Ljubljana. (1) Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina. Bukova drva cepanice in okroglice, suhe, kupuje »Ilirija«, dr. z o. z,, Ljubljana, Dunajska w-esta 46. (k) II Obrt Nogavice rokavice, robce, perilo, torbice, kravate nizke cene, samo pri PETELINC-U ILjnbljana, ob vodi blizu Prešernovega spomenika. Puhasto perje čisto, čohano po 48 Din kg, druga vrsta po 38 Din kg, čisto, belo, gosje po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg. Razpošiljam po poštnem povzetju. L. BROZOVIČ — Zagreb, Ilica 82. Kemična čistilnica perja. Čevlje zalogo in prodajo prevzamem v Ljubljani. Ponudbe pod »Garancija« štev. 10.044 na upravo. (t) Pšenltno moko naiboljiib mlinov nndi najceneje veletrgovina žil« in mlevskih izdelkov A. VOLK, LJUBLJANA Retlieva ce«ta 24- DRVA m Trgovina s kurivom Iv.Schumi Dolenjska cesta Telefon 2951 PREMOG Modroce otomane, divane, fotelje in vse tapetniške izdelke vam nudi najceneje Igrnacij Narobe Ljubljana, Gosposvetska cesta št, 16 (pri Levu) Telefon 2059 Premog suha drva Pogačnik, Bohoričeva ulica 5 Posteljne žične vloge v lesenih ali {dežnih okvirjih, ler zložljive železne postelje izdeluje solidno točno po naročilu tvrdka Pavel Strgulec Ljubljana, Gosposvetska cest al3 Zahtevajte brezplačni cenik! Joughurt sladka smetana (Schlag-obers), stolčena, z rdečimi jagodami, izvrstna, se dobi samo v Mlekarni, Dunajska cesta 17 (Me-djatova hiša). (f) Zahvala Povodom bridke izgube naše iskre-noljubljene žene in predobre matere, gospe Marije Puš izrekamo tem potom za izraženo sožalje in spremstvo pokojnice na njeni zadnji poti našo najiskrenejšo zahvalo. S t. V i d pri Stični, 5. jul. 1932. Žalujoči ostali. Krušno moko in vse mlevske izdelke vedno »veže dobite pri A. & M. ZORMAN Ljubljana. Stari trg St. 3Z t V neizmerni zadosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša dobra, plemenita mamica, stara mama, tašča, gospa Gertruda Koprivnik danes v torek 5. julja 1932 ob pol 3 zjutraj po dolgi, mučni bolezni, previ-dena s sv. zakramenti, v 75. letu starosti mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil 7. julija 1932 ob 5 popoldne iz hiše žalosti Kralja Petra cesta 33 na okoliško pokopališče. Sv. maša zadušnica se bo darovala v petek zjutraj ob pol 7 v cerkvi sv. Danijela v Celju. Celje, dne 5. julja 1932. Julija Koprivnik por. Dengg, Fani Koprivnik, Marija Koprivnik por. Vodo-pivc, hčere, Gertruda Koprivnik, vnukinja — in ostalo sorodstvo. Dijaškim staršem, privatnim in rednim dijakom srednjih šol Šola »Hajdukovič«, kjer poučujejo samo profesorji-strokovnjaki, svetuje vsem staršem, katerih otroci so kakšno leto izostali, ali ponavljajo razred ali so zgubili pravico na nadaljnje redno šolanje, da jih takoj vpišejo v to šolo, kjer bodo sigurno nadomestili izgubljena leta, — Obstoja poseben tečaj za one, ki so padli pri sprejemnem izpitu. Ti učenci (-ke) delajo tudi prvi razred gimnazije in na ta način doliite druge. _ (V minulem tečaju ni nobeden ponavljal.) — V šoli sami obstoja zavod pod zelo strogim nadzorstvom profesorjev. Edini zavod v Beogradu z dvoriščem in poletnim vrtom. Nahaja se v najbolj zdravem kraju Beograda. V zavod se sprejmejo tudi redni učenci, katerih starši žele, da so otroci pod nadzorstvom pri učenju in vedenju. — Vsi, kateri žele, da ne bodo imeli nepotrebnih stroškov in truda, naj pohite z vpisom na to šolo. — Podrobna pojasnila daje in vrši vpis vsak dan D. Popovič, Kajmakčalan-ska ul. 58, Beograd VII. Telefon 20-752 (do Borovega Parka). G": 5U-: g 3 .geoj&S •5. *--■g S • a .2 % -a E « s^jkj smo "jO-? S ..os J .2 ^ -z j« ^ o .. tr .. aj S, N S • -C M a> . 53 co >~> > m > m ts; iS »ScS .5 o a_- » I S ' 5 S 2,'d 3.S » c « 5; i; pj > ■ — > — > . ,q n --< a N 'JT . ~J m O "*c 1 i 1 53 m ■ = -i?- j S -a'=5.2 S 63 Eca Q ti O o a 1-1 "S -i C —» . -Z •>. C &KJ fJ S - > ® cj -r- g3 — O CO} -3N 9? S I Roland Dorgeles: Leseni križi 75 XIII. Beli šopek. Poobedovali smo. Kako prijetno bi bilo, če bi hoteli biti tiho. Rumena luč sveče pleše v prazni steklenici. Na dnu kozarcev je ostalo se malo vina, rumenega, motnega vina, po katerem so prsti lepki in ki boža grlo. V ognjišču prasketajo debeli panjovi. Rdeč in potan se sklanja Sulphart nad kadečim se kotlom in skrbno pripravlja naše kuhano vino. Rokave je zavihal čez komolce in si široko odpel srajco na kosmatih prsih. Na levi strani binglja šest varnostnih igel: edino odlikovanje, ki ga vojakom niso ukradli, po katerem se frontni vojak spozna od zaplotnikov. Lemoine sedi na tnalu pred ognjem; velike roke je mirno sklenil med koleni, tiho si požvižgava in gleda tovariša, ne da bi kaj mislil. A^ sumničavi Sulphart domneva, da onemu neks^j ni všeč. »Menda me ne misliš učiti, kako se pripravlja kuhano vino, ti slanik ti?« je zahreščal nad njim. »Jaz pravim in trdim, da je treba na vsak liter rdečega priliti dve četrtinki vode. In na vsako četrtinko litra je treba dodati dobršnih pet kosov sladkorja.« »To je preveč,« odvrne mirno Lemoine. »Potem ne čutiš več vina.« »Kaj ne poveš t Da se potem vino ne čuti!« A namesto, da bi se razsrdil, skomizgne Sulphart z ramemi, kakor češ da hoče žalitev dobrovoljno požreti. »Ves, raje se ne prepiram s teboj, saj itak vselej vse rv«ir<>be obrneš:* Lemoine ni odgovoril. Pljunil je v ogenj in mislil na bogve kaj... V kotliču poje vino. Hišni zidovi so zelo stari, debeli in črni. Okno ima majhne, zaprašene šipe, skozi katere obotavljaje mezi mesečina. S stropa, kjer se krivi orjaški kostanjev tram, vise pajčevine kakor zavese iz sivega bar-žuna. V tej temni izbi diši po vojaštvu in po kmetih, in ta duh se drži vseh stvari, ki jih najdeš tu: kuhinjske posode na šepavi kmetski skrinji, par nabojev v lončeni skodeli, vreč z neznano vsebino, razporejenih pušk, čelad, nečak ... Broucke ždi na nizkem hlevskem stolcu in praži pri ognju nage noge. Svoje plave hlače je bil obesil sušit nad ognjišče, kjer se parijo poleg Maroux-jevega perila. »Zdaj bom bolje spal,« je razlagal našemu novemu desetniku. »Uši mi ne bodo več izjedale trebuha.« Pred staro, lepo izrezljano, veliko mizo je bila napravljena zasilna klop iz deske itn dveh košar; na njej je čisto pomešano med seboj sedelo moštvo de-setnije in hrume pospravljalo zadnje ostanke. Eden tovarišev je stoje lizal svoj pločevinasti krožnik, da mu ga ne bi bilo treba pomivati. Drug je klečal na tleh in na drobno lomil od jesenskega dežja napojene veje, ki so se na ognju hudo kadile. Iznenada so se vrata sunkoma odprla in kakor vlomilec je udrla v izbo mrzla noč. »Prejemat, fantje!« je zakričal debeli Bouffioux. »Kdo gre z menoj?« »Jaz,« je dejal Maroux. »In jaz,« je rekel mali Belin in vstal. »Nikar se ne pozabi vrniti, veš,« je zakričal Sulphart za kuhačem. " Obl jubil si, da boš dal za Štefan!« Vrata so se zopet zaprla, in zdelo se je, da je postalo v izbi še bolj domače, še prijetneje toplo. »Dejal bi, da smo doma,« je ves srečen zamrmral eden tovarišev. Redke minute, ko nas pride obiskat sreča kakor prijatelj, ki ga nismo upali več videti. Redki trenotki, v katerih se spominjaš, da si bil nekoč človek, da si bil gospod, najmogočnejši med vsemi: sam svoj gospod. Prasketajoč ogenj, miza, luč: glej, že vstaja preteklost... Eden novakov si obriše roke ob žametaste hlače in pazno vzame iz svoje ogoljene vojaške knjižice sliko. »Čedno mlada je, kaj? To je moja žena ... Ni še bila spolnila osemnajst let, ko sva se vzela.« »Ti imaš boljši okus kakor ona,« mu je dejal Sulphart. »Kdo pa te nadomestuje, odkar je vdova?« Broucke se je začel smejati. A tovarišu je zadrh-telo okrog usten in odgovoril je skoraj jecljaje: »Ne svinjaj... Ne vem, kako se more kdo norčevati iz takih stvari. Če bi bil oženjen, bi to razumel.« »Oženjen sem,« se je pobahal Sulphart. »Le, da nisem ljubosumen. Moja se zelo prizadeva, da mi pošilja zavoje.« Tudi vsi ostali so izvlekli po kako fotografijo iz ogoljene listnice ali prepotene vojaške knjižice. Slike gredo iz rok v roke, slabe fotografije mladih deklet v pražnjem oblačilu in pa žena v šopirni črnini, ki stiskajo k sebi dečake s krepko zapentljano ovratnico. Za veliko mizo se prepirajo za posladek: za par omlednih in zaprašenih keksov, ki jih je bil za družbo odrinil Gilbert. Precej so pili. Ob ognju je mali Belin pripovedoval dogodbo: Za Jugoslovansko tiskarno t Lfabliani: Karel 0e& 'zdajatelj: Iran Rakove«. U^dnik: Franc Kremžar.