Glasnik SED 53|1,2 2013 135 * Ana Bezek, univ. dipl. etnol. in kult. antrop. 1352 Preserje, Rakitna 100, E-naslov: ana.bezek@gmail.com; Alenka Černelič Krošelj, prof. umet. zgod in univ. dipl. etnol. in kult. antrop., višja kustodinja, Mestni muzej Krško in Grad Rajhenburg, enoti Kulturnega doma Krško. 8270 Krško, Valvasorjevo nabrežje 4, E-naslov: alenka.cernelic.kroselj@ mestnimuzejkrsko.si Društvene strani Ana Bezek, Alenka Černelič Krošelj* Slovensko etnološko društvo (SED) je aktivno stanovsko dru­ štvo in deluje na različnih področjih. Številne teme, ki jih od­ piramo in o njih razpravljamo, so stalnica njegovega delovanja in programa. Pomemben del njegovega poslanstva je prisluhniti svojim članom v zvezi s temami, na katere sicer nima neposre­ dnega vpliva, so pa aktualne ne samo za sodobno etnologijo in etnologe, ampak za celotno družbo. Taka je bila tudi tema okro­ gle mize, ki je 30. maja 2013 v prostore Slovenskega etnograf­ skega muzeja v Ljubljani privabila predvsem mlajše kolege in študente. Glavni namen okrogle mize je bil, poleg povezovanja mladih in razgovora o težavah, s katerimi se srečujejo pri iskanju dela, poiskati tudi vzroke za njihovo vse težje zaposlovanje. Va­ bljeni delodajalci so predstavili pričakovanja do kandidatov ter možnosti za zaposlitve. Ambiciozno zasnovana vsebina okrogle mize z naslovom Aktualno: zaposlovanje je svoj široko zasno­ vani koncept dokazala tudi z izborom sooblikovalcev večera. S posebnim vabilom je predsednica SED, Anja Serec Hodžar, na­ govorila ključne ljudi v trikotniku izobraževalcev, zaposlovalcev in zakonodajalcev oziroma upravljavcev sistema izobraževanja in zaposlovanja. Vabilu se je odzvalo pet sogovornikov, najavlje­ na je bila tudi šesta (Patricija Vrečar, vodja Sektorja za programe zaposlovanja na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve), ki pa se večera ni udeležila. Tako sva izbrani moderatorki, Ana Bezek, mlada diplomantka etnologije in kulturne antropologije ter tajnica SED, pogodbeno zaposlena v SEM, in Alenka Černelič Krošelj, malo starejša di­ plomantka, ki je po različnih prehojenih službenih poteh zadnja tri leta zaposlena kot višja kustodinja Mestnega muzeja Krško in Gradu Rajhenburg, dveh enot, ki delujeta pod okriljem Kultur­ nega doma Krško, prevzeli zahtevno nalogo oblikovanja misli, zbranih v celoto, ki naj bi bila nov korak k razumevanju izzi­ vov, s katerimi se soočamo. Po pozdravu predsednice SED, Anje Serec Hodžar, in predstavitvi sogovornikov je Alenka Černelič Krošelj razgovor začela z mislijo: Sodobnost ni nikoli najlepši čas, a vendar so različne so­ dobnosti različno usodne, prav tako so raznovrstne njene aktualne teme. Že kar nekaj let, lahko bi rekli, da že de­ setletje in več je eden osrednjih problemov diplomantov etnologije in kulturne antropologije t. i. vsakdanji kruh. Zakaj je tako, ali smo premalo prepoznavni, imamo pre­ malo kompetenc … Prvi je bil k besedi vabljen izr. prof. dr. Vito Hazler, predstojnik Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fa­ kultete Univerze v Ljubljani. Ana Bezek, ki je poiskala podatke o brezposelnih etnologih in kulturnih antropologih (med januar­ jem in majem je bilo 71 prijavljenih na Zavodu za zaposlovanje, iskanih pa je bilo devet), ga je vprašala, ali so študenti pripra­ vljeni na soočenje s trgom dela in kako jih na to pripravijo med študijem. Hazler je predstavil številne načine dela študentov, ki jim omogočajo tako spoznavanje različnih področij, delodajalcev kot drugih načinov študija, saj je zelo razvito področje izmenjav z drugimi univerzami. Poudaril je, da se na Oddelku trudijo sle­ diti hitro menjajočim se spremembam v družbi, kar pa je zaradi postopkov potrjevanja študijskih programov zelo težko in prepo­ časno. Poudaril je tudi konkurenco drugih sorodnih fakultet, npr. Fakultete za družbene vede in Teološke fakultete. Mag. Marija Brus, na Ministrstvu za kulturo odgovorna za pri­ pravništva, strokovne izpite in razvid samostojnih ustvarjalcev na področju kulture, je predstavila v register uvrščene poklice. Posebno zanimanje udeležencev je vzbudil nov poklic interpreta­ tor kulturne dediščine. Prav interpretacija dediščine na različnih ravneh je ena osrednjih tem in izzivov urejanja in vzpostavljanja razmerja med stroko in ljubitelji, profesionalnimi in amaterskimi pristopi. Dr. Stoja Sorčan, generalni direktor Direktorata za visoko šol­ stvo, je pozdravil tovrstna srečanja, kjer lahko tudi predstavniki Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in šport predstavijo svo­ je poglede. Poleg strokovnih kompetenc je poudaril predvsem oblikovanje in pridobivanje splošne usposobljenosti, na katere so delodajalci še zlasti pozorni. Poudaril je, da morajo biti uni­ verze samostojne pri reguliranju vpisnih mest, saj ta ne morejo biti odvisna od trenutnega trga dela in trenutnih zaposlitvenih možnosti, ki se hitro spreminjajo. Pomembno je, da se zaveda­ mo, da delovna mesta ustvarja znanje in ne obratno, treba pa je tudi razlikovati med strokovnim in univerzitetnim študijem, med strokovnim in znanstvenim delom, oba pa sta nujna za razvoj družbe. Žal pa je na področju zaposlovanja realnost takšna, da se v t. i. »klasičnih« etnoloških inštitucijah borijo predvsem za ohranitev delovnih mest. To je poudarila dr. Ingrid Slavec Gradišnik, pred­ stojnica Inštituta za slovensko narodopisje Znanstvenorazisko­ valnega centra SAZU, ki se ukvarja predvsem s pridobivanjem sredstev za obstoj in ne za nova delovna mesta. Struktura, ki je delovala še pred nekaj leti, je v novih razmerah porušena, še edi­ na možnost zaposlovanja pa je uspešnost na razpisih Podobno je razmišljala tudi dr. Bojana Rogelj Škafar, direktori­ ca Slovenskega etnografskega muzeja. Muzej kot osrednja to­ vrstna etnološka inštitucija v Republiki Sloveniji išče različne možnosti in upokojene delavce nadomešča samo še izjemoma. Nove možnosti omogočajo razpisi, ob katerih pa prihaja do hude konkurence med kandidati. Tako poleg strokovnosti upoštevajo še raznovrstna druga znanja, od znanja jezikov do samostojnega poznavanja, generiranja in vodenja projektov. Na projekte, kjer je še veliko možnosti, je ob koncu še enkrat opozoril tudi dr. Vito Hazler, ki je predstavil dobre prakse sode­ lovanja Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo z dru­ gimi fakultetami, tako pod okriljem Univerze v Ljubljani kot z drugimi po Evropi. Temu so pritrdili tudi prisotni študenti, ki so imeli možnost del študija opraviti tudi v tujini. Ob tem pa osta­ OKROGLA MIZA AKTUALNO: ZAPOSLOVANJE Slovenski etnografski muzej, 30. maj 2013 Glasnik SED 53|1,2 2013 136 Društvene strani Ana Bezek, Alenka Černelič Krošelj jajo še številne neizkoriščene možnosti sodelovanja v različnih projektih in na različnih inštitucijah, kjer nam še prevečkrat delo »odnesejo« drugi, predvsem raznovrstni turistični delavci. Okrogla miza je bila pestra izmenjava in predstavitev mnenj in pogledov na sodobne izzive, s katerimi se sooča vsak diplomant. Rešitve ali odrešitve ne more ponuditi nihče, pomembno pa je, da se aktualnih tem lotevamo, o njih govorimo, se povezujemo in se tudi s pomočjo Slovenskega etnološkega društva vpleta­ mo v različna družbena področja. Prepoznavnost, predvsem pa odličnost našega znanja sta še vedno manjši, kot bi si želeli ali pa kot bi si gotovo tudi zaslužili. Društvene strani Tanja Kovačič* * Tanja Kovačič, univ. dipl. etnol. in kult. antrop., doktorska študentka smeri Etnologija, kulturna in socialna antropologija na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filo- zofske fakultete v Ljubljani. 5220 Tolmin, Žagarjeva 7, E-naslov: radjator@gmail.com ETNOGRAFSKA ZBIRKA »PR’ MNČKENIH« Rezultat poletne delavnice na Travi pri Dragi V sklopu projektov Delovne skupine za ljubitelje etnologije pri SED je bila med 10. in 16. avgustom 2013 organizirana etno­ loško­muzeološka delavnica na Travi pri Dragi. Predstavniki društva in Etnološke zbirke Palčava šiša so v sodelovanju z Mu­ zejem Ribnica, Muzejskim društvom Ribnica, s Turističnim dru­ štvom Loški Potok in prostovoljci pomagali urediti eno od etno­ grafskih zbirk na območju poselitve kočevskih Nemcev. Ekipa je na željo lastnice zbirke, Marte Steiner, predmete v njenem skednju uredila v pregledno etnografsko zbirko. Ta je morala do uradnega odprtja 12. oktobra 2013 še nekoliko počakati, zainte­ resirana javnosti pa si jo je do takrat lahko že ogledala. Za strokovno ureditev zbirke se je Marta Steiner odločila na pobudo ljubiteljskih zbirateljev in etnologov, predvsem Marka Smoleta. Pod njegovim mentorstvom je veččlanska terenska ekipa 1 očistila predmete in poskrbela za njihovo preventivno konservacijo ter delno restavracijo. Predmete je evidentirala, jih razporedila v smiselne sklope in s pomočjo dodatnih predmetov ter razlag domačina Rudolfa Malnarja oblikovala urejeno etno­ grafsko zbirko. Na koncu so udeleženci delavnice v sodelovanju z Marto Steiner oblikovali še informativni plakat in tablo. Marta Steiner je svojo etnografsko zbirko poimenovala s hišnim imenom »Pr’ Mnčkenih«. 2 Zbirka je namreč zapuščina dveh ne­ sorodstvenih družin: družine Naglič in Janeš. Nagličevi so bili prvi lastniki hiše s pripadajočim gospodarskim poslopjem na Travi 6. Posest so zapustili leta 1910, ko je celotna družina odšla s trebuhom za kruhom v Severno Ameriko. Pavla Janeš (poroče­ na Mayer) je leta 1938 hišo od Nagličevih v Ameriki odkupila za svojo mamo, Karolino Janeš (rojeno Wolf). Celotno Nagličevo posestvo je odkupila z denarjem, ki ga je družini zapustil oče, Franc Janeš, gostilničar v New Yorku. Po smrti matere Karoline sta posestvo podedovali njeni hčerki, Ema in Pavla. Današnja lastnica je Emina hči, Marta Steiner. 1 Pri urejanju zbirke »Pr' Mnčkenih« so sodelovali: Marta Steiner, Marko Smole, Tanja Kovačič, Anja Moric, Pavel Adam, Vasja Pavlin, Blanka Bartol, Jakob Bartol, Rudolf Malnar, Anja Serec Hodžar, Barbara Pantar, Matic Pantar, Anica Car in Vlado Mohar (op. a.). 2 Šele po izdelavi informativnega plakata in table nas je Marta Steiner opo­ zorila, da bi bila pravilnejša uporaba imena »Pr' Mnčknih« (op. a.). Velika večina razstavljenih predmetov je pripadala družini Na­ glič. Ti skozi tematsko postavitev predstavljajo način življenja in preživetja kmečke družine na prelomu iz 19. v 20. stoletje. Gre predvsem za poljedelska orodja za obdelavo zemlje, orodja za košnjo in spravilo krme, orodja za izkoriščanje gozda, spravilo in obdelovanje lesa za kurjavo, orodja za nego in vprego goveda, pasti za lov na polhe ter priprave za prašičerejo in predelavo mle­ ka. Poleg hišnega pohištva, svetil in gospodinjskih pripomočkov so razstavljeni tudi okrasni predmeti. Posebna vrednost zbirke je, da celostno prikazuje življenje in delo njenih lastnikov. Večina predmetov je dobro ohranjenih, za kar so zaslužne Marta Steiner, njene prednice in Hubert Mihelič (Emin drugi mož). Opisano etnološko­muzeološko delavnico na Travi ocenjujem kot izredno uspešno, saj je bilo v njej združeno prijetno s korist­ nim. Prostovoljci smo imeli priložnost v praksi uporabiti svoja strokovna in praktična znanja ter jih hkrati nadgraditi s teren­ sko izkušnjo urejanja etnografske zbirke. Medtem nam je odlič­ na kosila kuhala Marta Steiner. Za zajtrk, večerjo in nastanitev osrednjega jedra terenske ekipe pa je bilo poskrbljeno v Plešcih. Marko Smole je skupini omogočil oglede lokalnih znamenito­ sti in celovito prikazal zgodovinski razvoj, vsakdanje življenje in težave, ki pestijo prebivalce čabranske doline. V Palčavi šiši je med 13. in 17. avgustom organiziral tudi bogat spremljevalni program. Prve štiri dni so zaznamovala predavanja Slavka Mal­ narja iz Trstja, dr. sc. Barbare Riman z Reke, prof. Jožeta Ožure iz Osilnice in dr. sc. Karmen Delač­Petković z Reke. V četrtek so pripravili pekovsko delavnico, v soboto pa sta sledila pohod na Sveto Goro in vaški sejem na pleškem trgu z zaključno pri­ reditvijo.