Leto m, ittv. f («Jat*»" xvt, «. sa); L]aUiaRa, ponedeljek 28. jaaoarja 193$
Cena 2 Din
opruvuidivo. Ljumjana, Unafljeva ulica 5. — Telefon St. 3122, 8123, 3124. 3125, 8126.
Inseratnl oddelek: LJubljana, Selen« burgova uL — Tet 3492 tn 2492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. LL — Telefon fit. 2450.
Podružnica Celje: Kocenova ulica SL 2. — Telefon št. 19a
Podružnica Jesenice: Prt kolodvoru fit. 100.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta fit. 42.
Podružnica Trbovlje: v MM dr. Baum-gartnerja.
Ponedeljska izdaja
SLOVANSKO SMUČARSKO
PRVENSTVO PREKINJENO
Zaradi prevelike množine novega snega so bile današnje skakalne tekme odgodene do J. marca, ko bo tudi ugotovljen končni izid II. kola vseslovanskega prvenstva — Stanje točk je po dosedanjih
konkurencah 726.09:701*31 za Jugoslavije
Oficielua zaključitev
Poneuujfift« CUBj« MUU«t
vsav. ponedeljek zjutraj. — Na ro6a se posebej tn velja po pošt prejemana Din 4.-, po raznašal-dh dostavljena Din 5.- mesečno
Uredništvo:
Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefo» fit 8122, 8123, 8124. 3125 In 8126 Maribor: Uosposka ulica 11. Teiefoa fit. 2440.
Celje: Strossmayerjeva uL 1. TeL 65.
Rokopisi se ne vraCajo. — Oglasi pc tarifo.
Pokljuka, 27. januarja.
Še sinoči pozno zvečer, ko so iz Ljubljane oziroma Bleda pristokali zadnji obiskovalci Pokljuke — hodili so od Gonj do doma nad 4 ure v nad pol metra debelem in mokrem snegu — so se zmerom bolj potrjevale domneve, da bo snežni metež onemogočil ves današnji spored. Prireditelji so sicer pripravili zadostno število tlačilcev, ki naj bi bili na. vse zgodaj stopili v akcijo, toda ves načrt in vsa ugibanja o napetih podrobnostih današnjega odločilnega boja za točke so šla po vodi, ko smo se zjutraj zbudili prav v enaki, le še bolj očarljivi in temeljiti snežni odeji kot 24 ur prej. Izpod neba pa se vrtijo snežinke v divjem nespremenjenem plesu.
Sinoči ob 22. je prispel na Pokljuko minister za socijalno politiko in narodno zdravje dr. Drago Marušič, ki je takoj po prihodu odšel med smučarje v spodnje prostore doma. Mizo okoli njega so zasedli vsi savezni funkcionarji, češkoslovaško moštvo z vodjo Diabolo in soprogo, ostala smučarska družina pa se je do zadnjega kotička stisnila okoli organizatorjev našega smučarstva in letošnjega vseslovanskega tekmovanja v tem športu. Morda se redkokdaj vidi takšna razigranost in takšna množica ljudi brez razlike stanu ali starosti, ki jo nerazdružno in prav od vsega srca spremlja povsod več kot vroča ljubezen do zimske narave in njenih nepopisnih čarov. In ko je zunaj v tisočih in tisočih kosmih nametavalo nove naslage smučarske radosti, se je pod gostoljubno in toplo — ponekod celo preveč — streho smučarskega doma razvila tako neprisiljena zabava, da se je vsak le s težavo ločil od nje.
Še o sobotnem slalomu
Med maloštevilnimi do zadnjega >uradnimi« ljudmi sinočnjega smučarskega veselja se je še enkrat, in temeljito zasukal govor o včerajšnjem slalomu. Da je tehnični odbor izvedel to disciplino v skrajno težavnih vremenskih prilikah, ki so kajpa več ali manj vplivale na izvedbo, smo ugotovili že včeraj. Zdaj se je šele prav videlo, kaj zmorejo stari in rutinirani člani tega odbora, zdaj smo šele lahko pregledali, s kakšno ljubeznijo in požrtvovalnostjo so se vsi do zadnjega lotili dela, da bi se tekme končale po sporedu. Seveda je bilo pri tej organizaciji v naglici nekaj majhnih defektov — na terenu in za zeleno mizo — toda vsi tekmovalci z vodstvom vred so tako razumeli najboljšo voljo vseh sodelujočih, da tudi na zaključne faze letošnjega prvenstva ne pade najmanjša senca. Tako sta bila ■— razen nekaterih pritožb in ugovorov posameznikov, ki so se izravnali kar v teku debat med prizadetimi samimi — potrebna samo neznatna popravka glede števila točk pri tekih za kombinacijo in pribdtka kazenskega časa pri 1. Stechlikovem teku, vse ostalo pa je po-kriil piašč bratske solidarnosti Sicer pa tudi tega ni bilo za katastrofo! Vacla-vikova diskvalifikacija, kratka proga, slab teren itd. vse je šlo mimo brez posledic.
O vsem gornjem nas je posebno prepričala daljša nevezana izjava simpatičnega družabnika in enega izmed članov tehničnega odbora v Svazu lyžaru g. Dlabole, ki je odkritosrčno in s poudarkom ugotovil, da sta vse te neugodnosti in morebitne pritožbe že premagala v kali bratska ljubezen in športni duh. Ne nazadnje pa je vodja češkoslovaške ekipe tako pod vtisom velikih požrtvovalnosti saveznih funkcionarjev in prisrčne gostoljubnosti, ki so je bili s svojim ljubeznivim mentorjem dr. Kmetom deležni odkar so prestopili naša tla, da nobena njegova izjava ne more vsebovati niti trohice osti zoper kogarkoli Vesel je posebno, da bo mogel o priliki Fis-tekem v Visokih Tatrah kot mentor jugoslovenskega moštva, ki bo tamkaj startalo od 13. do 18. februarja še doma dokazati, da mu je vsaka beseda na Pokljuki prišla od srca.
Skoki odpovedani
Davi je torej točno bo prognozah si-palo izpod oblakov kot zadnjih 24 ur. Oni slavni plot, preko katerega smo prisd dnevi prav neradi lezli na sosedov travnik, kjer je prva pripravna smuka in na katerem so se začenjali in kon-čavali teki štafet in posameznikov, je skoraj ves izginil pod kupi svežega snega. Temnozeleni vrhovi iglastega drevja
so dobili težko belo odejo, vsi sledovi o bivanju živih bitij so izginili. Pogled na to norveško pokrajino pa nas je, kakor je sicer veličasten, prepričal, da o izvedbi sporeda ne more biti več govora. Ne glede na to, ali bi ljudje sami zmogli ogromne priprave na skakalnici, bi že sama okolnost, da je stalno snežilo, onemogočila skakanje, ko je oviran vid in bi bili skakalci lahko v nevarnosti za življenje. V teh okoliščinah se je torej danes situacija obrnila še za preostalih 20 odstotkov na popolnoma negativno. Spored odpovedan!
Nenavadne snežne razmere so torej povzročile, da so letošnje vseslovanske smuške prireditve ostale nezaključene. Končane so samo naslednje konkurence: sa vezno prvenstvo v teku na 18 km, savezno prvenstvo v smuku in savezno prvenstvo v slalomu, za slovansko prvenstvo pa tek na 18 km samostojno, alpska kombinacija, od klasične kombinacije pa tek na 18 km. Ostali spored, ki bo dokončno odločal o številu točk obeh sodelujočih savezov v drugem kolu in se bo vršil po sklepu današnje seje odbora za izvedbo letošnjih vseslovan-skih smuških prireditev dne 3. marca na Bledu, bo torej obsegal tekme v skokih za savezno prvenstvo ter skoke za slovansko prvenstvo kot zaključek klasične kombinacije ter skoke samostojno.
Seja odbora za prireditev
Ker je bil torej današnji spored odpovedan, se je malo pred časom, ko bi bil moral biti start na sfkakalnici, pod predsedstvom predsednika JZSS ministra dr. Marušača vršila kratka seja odbora za izvedbo vseslovanskih smuških tekem, na kateri so bale najprej odposlane udanosbne brzojavke prezi-demtu poljske republike ter češkoslovaške republike in našemu kralju Nj. Vel. Petru IL, pozdravne brzojavke pa predsednikom poljskega, češkoslovaškega in bolgarskega saveza. Seja je nato verificirala vse dosedanje rezultate drugega kola ter v nadaljnem ugotovila, da so Poljaki brez tehtnih razlogov izostali na letošnjem tekmovanju. Prihodnje tekmovanje bo na Češkoslovaškem, kamor se po siklenjenem dogovoru premesti tudi tajništvo vseslovanske smučarske organizacije. Obenem se je članom vseh udeleženih savezov priporočilo, naj do prihodnje seje tega odbora razmo-trijo možnost nadaljnega tekmovanja v tej obliki, po možnosti pa ga razširijo ina vse ostale slovanske narode, predvsem na Bolgare.
Važna savezna seja
Po seji odbora za izvedbo vseslovanskih tekem je imel sejo tudi JZSS, ki je sklenil, da se na podlagi letošnjih rezultatov Pokljuke odpošlje 8 do 10 tekmovalcev z dvema delegatoma — vod|ja bo po vsej priliki predsednik tehniškega odlbora dr. Berce — prav tako bo savez na podlagi sijajnih rezultatov našega moštva v smuku in slalomu odposlal najmanj dva do tri tekmovalce na IL del FIS tekmovanja za smuik in slalom v Niirren. Razen tega je bilo na tej seji odobreno, da odpotujejo na otvoritev prve skakalnice na bolgarskih tleh na Vitoši, ki bo 30. t. m., trije naši tefcmovalci, in sicer Novšak, Šramel in Istemč z enim delegatom (dr. Jantolekom iz Beograda). Reprezentanca se je določila tako zaradi tega, ker so nekateri dobri skakalci-akade-miki odsotni zaradi svojega svetovnega prvenstva v St. Moritz«.
Prenapolnjeni dom na Pokljulki se je začel medtem na zunaj pripravljati za oficielno zaključitev letošnjih vseslovanskih tekem. V veliki jedilnici so pripravili mize v obliki podkve ter pred častna mesta postavili vse razpisane pokale, med njimi krasen pokal ministra dr. Auerja za državnega prvaka v klasični kombinaciji. Ker je bilo tehnično vodstvo zaradi nenadne spremembe sporeda še zaposleno z zadnjimi zaključki v računih, so se medtem razvijale živahne debate med navzočimi visokimi predstavniki oblastev, tekmovalci in novinarji.
Pri tej priliki naj bo omenjeno, da so člani Slalom kluba 34 vršiM na letošnjih vseslovanskih tekmah eno izmed najmanj vidnih, zato pa najbolj važnih funkcij, in sicer zdravniško službo, in nudili pomoč v prvi sili. Samaritanske posle, ki jih spričo težikih terenov in izredno spremenjenih snežnih razmer ni bilo malo, so z vso požrtvovalnostjo opravljali klubovi člani dr. Bonač, Faj-däga in Vučnik.
Malo po 12. se je v veliki jedilnici polagoma zbrala vsa družba z doma, med njo na častnih mestih predstavniki oblastev in saveza s spremstvom ter gost iz inozemstva, nato pa naši najboljši tekmovalci, številni novinarji in ostala družba, ki je spremljala te dni dogodke na Pokljuki. Svečanost je otvoril poslevo-deči podpredsednik JZSS dr. Ciril Pavlin, ki je predvsem pozdravil pokrovitelja prireditve ministra dr. Auerja ter predsed nika JZSS dr. Marušiča. Nato je v kratkih potezah orisal historijat vseslovanskih smuških tekem ter se v nadaljnjem zahvalil ostalim visokim pokroviteljem teh prireditev na naših tleh, in sicer poslaniku češkoslovaške republike dr. Well-nerju, komandantu dravske divizijske oblasti generalu Cukavcu ter predsedniku mestne občine ljubljanske dr. Pucu. Imenoma je nato pozdravil zastopnika komandanta dravske divizijske oblasti podpolkovnika Popoviča, narodnega poslanca Nikolo Sokolovica ter številne navzoče zastopnike tiska, ki jih je naprosil, naj z vsemi močmi podpirajo idealno stremljenje vseslovanske smučarske zveze. Nato je pozdravil zastopnika bratske češkoslovaške ekipe g. Diabolo in kapitana moštva inž. Novaka ter ostale tekmovalce, med katerimi se je posebej spomnil popularnega Šimunka, ki je bil že dvakrat državni prvak, želel je bratskim gostom čim prijetnejše bivanje na naših tleh, obenem pa izrazil obžalovanje, da ne moremo hkrati pozdraviti tudi bratov Poljakov in Bolgarov. Med ostalimi je posebej pozdravil zastopnika avstrijske smučarske zveze Harrerja, ki je ne samo zaslužen kot trener našega moštva, temveč tudi kot zmagovalec v najhujši alpski disciplini — smuku.
Nato je spregovoril minister za fizično vzgojo naroda dr. Ljudevit Auer, ki je med drugim omenil, da je s posebnim zadovoljstvom prevzel pokroviteljstvo nad letošnjimi najvažnejšimi smuškimi prireditvami med slovanskimi državami. Vedel je, da bodo naši tekmovalci v raznih panogah zimskega sporta pokazali najboljše, toda doseženi uspehi so nad-krilili vsa pričakovanja. Petkov smuk in sobotni slalom sta dala dokaze o hrabrosti, o vztrajnosti in odlični formi naših tekmovalcev v teh težkih disciplinah. Vremenske prilike so preprečile, da bi danes prav isto videli tudi v skokih. Nato je g. minister v češkem jeziku nazdravil češkoslovaškim tekmovalcem z željo, da bi se pri nas počutili kot doma. Končno se je spomnil funkcionarjev na letošnjih prireditvah in izjavil, da je bila organizacija vseh prireditev odlična in je
J ogromno doprinesla k briljantnemu uspe- I sciplinah ohrani na naših tleh, je bil . hu tekem. Organizacija letošnjih vseslo- storjen sklep, da bodo bratje čehoslo-vanskih smuških tekem nam služi v po- ' " ~ - — nos. Tej ugotovitvi je pristavil željo, da bi se čimprej zbrale vse narodne sile v službi naroda in državnega edinstva. Priporočil je gojitev discipline in podvig viteškega duha med športniki, ker je le ta ko mogoče, da se bomo tudi na tem po lju uvrstili med bratske slovanske na rode in velike narode v svetu. H kraju je g. minister obljubil vso svojo pomoč tej lepi športni panogi in želel savezu in njegovim neumornim funkcijonarjem čim več uspehov.
Za njim je spregovoril vodja češkoslovaške ekipe g. Dlabola, ki je priaial, da se je v tem kratkem času bivanja med nami vse njegovo moštvo počutilo prav kot doma, nato pa se je zahvalil za nadvse prisrčen in bratski apre jem ter končno izročil predsednik« JZSS ministru dr. Marušiču krasno izdelane tekmovalne hikori smučke, izdelek očeta udeleženca pokljuških tekem Barto-na, kot darilo za našega mladega kralja Nj. Vel. Petra D. Ta gesta je izzvala med navzočimi veliko navdušenje.
Nato je generalni tajnik JZSS g. Joso Goreč v kratkem objavil sklepe odbora za izvedbo vseslovanskih smuških tekem ter razdelil plakete in diplome prvopl asi ranim in ostalim, tei so zasedli častna mesta v posameznih disciplinah, ki so že zaključene.
Končno je nagovoril vse navzoče predsednik JZSS minister dr. Marušič. Zahvalil se je za udeležbo bratom Čeho-ßlovakom, ki jih vselej, kadar imamo važne dogodke v smučaretvu, radi vidimo na naših tleh. Pohvalil je vztrajnost in ambicijo domačih tekmovalcev, ki so letos dosegli že krasne uspehe v tej važni konkurenci. Posebej se je zahvalil funkcionarjem JZSS podpredsedniku dr. Pavfinu, tajniku Gorcu m načelniku tehničnega odbora dr. Bercetu ter vsem ostalim, ki jih vai smučarji, še bolj pa tekmovalci prav dobro posola jo.
Kaj pravi glava
tehnične stroke
Predsednik tehničnega odbora dr. Janko Berce, ki že dolga leta vodi ta najodgovornejši posel v savezu aniske-ga sporta, je predvsem poudaril, da je letos imel z izvedbo teh težkih tekem prav lahko delo. Podsavezi in klubi so mu dali na razpolago večje število mlade sodniške generacije za zimsko-športne discipline, s katerimi je nadvse zadovoljen in jim mora izreči največje priznanje. V izrednih prilikah, ki so let06 doletele slovanske smuške tekme, je bilo njihovo delo še tembolj dragoceno. Mladi sodniški kader je najboljša garancija, da je naše smučarstvo sedaj na poti, ki mu obeta v degledni bodočnosti sigurne uspehe v konkurenci med bratskimi državami.
Stanje do 3. marca
Najtežji udarec za letošnjo prireditev je bil pač ta, da so vremenski prevrati onemogočili zaključek vseslovanskega prvenstva. Po veliki uvidevnosti zastopnika Svaza ljržaru in zaradi tega, da se tudi zaključek letošnjih vseslovanskih prireditev v zimsko-sportnih di-
vaki še enkrat žrtvovali dragoceni termin in prišli 3. marca še enkrat med nas. Formalno prihajajo kot plasirani na 2. mestu, in sicer na podlagi naslednjih številk: Jugoslavija je prejela do sedaj na točkah: za stafetno tekmo 5X10 km 317.25, Češkoslovaška pa 360, za tek na 18 km Jugoslavija 192.75, Češkoslovaška pa 227.08, za alpeko kombinacijo pa Jugoslavija 216.09, Češkoslovaška pa 114.23, po čemer je končno stanje točk 726.09 : 701.31 v korist Jugoslavije. Kar na tem mestu pa je treba ugotoviti, da so Čehoslova-ki zmagovalci v teku na 18 km od klasične kombinacije in so pri tem zasedM vsa prva štiri mesta, tako da so v resnici na boljšem kot mi in bomo morali za to končno zmago v letošnjih vseslovanskih tekmah iskati točke šele v skokih. Glede izgledov smo po mnenju češkoslovaškega delegata najbrže na slabšem, po mnenju naših strokovnjakov pa je naša zmaga skoraj neizbežna. Morda je lahko v tolažilo, da bomo imeli na skakalnih tekmah dva svoja sodnika, enega pa Čehoslovaka, vodjo letošnjega tekmovalnega moštva Diabolo, ki je kandidat za predsednika tehničnega odbora ČSL in je izjavil, da pri njem številke m imena že 12 let ne igrajo nobene vloge. Pravi pa, da so naši fantje mnogo preveč udarjeni na metre, pri čemer pozabljajo na stil.
Razhod
Po končanem oficielnem delu je postal za vso posadko na Pokljuki pereč problem, kako bi se dalo priti v dolino. Skrbni šef doma g. Kenda mL je ukrenil še pravočasno — dokler niso improvizirane in tudi stalne žice proti Pokljuki padle pod prevelikim bremenom v sneg — da bi številno družbo z doma s sanmi odpravil na vlak. Snežni metež je divjal ves dan nespremenjeno močno, tako da so vozniki s sanmi prihajali proti Mrzlemu studencu po 5 ali 6-urni vožnji z Bleda. Snega je nametalo najmanj poldrugi meter, tako da razen smučarjev ni mogel iz doma nihče nikamor. Posledica tega je bila, da so vsi ki niso imeli smuči, morali čakati vse predolgo, da bi mogli še doseči večerne vlake. Med tem ko je predsednik JZSS minister dr. Marušič še na Lescah ujel večerni brzovlak, se je minister dr. Auer s spremstvom toliko zamudil na neprehodni cesti do Bleda, da bo mogel šele pozneje nastopiti pot proti Beogradu. Skoraj vsi stanovalci Pokljuke pa so prizadeti zaradi tega, ker jim je prtljaga, kolikor je niso odnesli na ramenih od tam, ostala bodisi v domu ali pa na katerihkoli saneh, ki si zdaj z največjo muko otvarjajo pot v dolino.
Kljub vsem tem oviram in čudnemu naključju, da je začetek slovanskih smuških tekem trpel zaradi pomanjkanja, konec pa zaradi preobilice snega, je bil vendar vtis vse prireditve nadvse veličasten in je dokazal, da naše smučarstvo stopa v ospredje s takšnimi koraki, ki nas že v bližnji bodočnosti navdajajo z najboljšimi nadami. Pri ton bodo tudi izkušnje s Pokljuke imele odločilno vlogo.
V KOČEVJU JE
ZGORELA
VELIKA TOVARNA
žrtev plamenov Je postala tekstilna tvornica, ki je popolnoma uničena - škoda znaša preko 10 milijonov dinarjev
Kočevje, 27. januarja.
Danes okrog pol 12. so začele v Kočevju tuliti tovarniške sirene, v zvonikih biti plat zvona. Ljudje so drveli prestrašeni iz hiš na ceste, kjer so izvedeli; »Stara Teksti-lana gori!« Res se je iz velike, masivne štirinadstropne zgradbe tekstilne tvornice dvigal proti nebu gost dim, a iz dveh oken četrtega nadstropja so že švigali mogočni plameni. Okrog poslopja se je mahoma zgrnila velika množica, izredno naglo so bili na kraju požara tudi domači gasilci z mo-torko, takoj za njimi pa rudniški iz Šalke vasi. Gasilci so napeljali v veliko mlako, ki je bila kakih 100 m od poslopja, in v bližnji potok cevi in takoj pričeli z gašenjem. Ogenj pa je zavzel že ogromen obseg in zajel že vse ostrešje. Na pomoč so prihiteli še gasilci iz Ribnice, iz Livol-da ter še iz drugih krajev bližne okolice, tako da je bilo okrog 12. zbranih na kraju požara že
šest ali sedem gasilskih društev.
Gasilci so naskočili gorečo tovarno najprej z zadnje strani in brizgali ogromne mase vode skozi prvo nadstropje v notranjost. Ko pa je začela s strehe padati opeka in so bili gasilci v življenski nevarnosti, so se morali malo nmakniti. Med tem je ogenj divjal z neomejeno silo in nenadoma bruhnil z elementarno silo pri strehi na dan.
Gasilci 90 uvideli, da
gorečega objekta ni mogoče več rešiti.
zaradi tega so skušali rešiti oba stranska
objekta, v katerih so barvarija, del apre-ture in skladišče m ki ju je ogenj že tudi nevarno ogrožal. Goreči ogorki so leteli po več sto metrov daleč.
Ogenj je divjal z nezmanjšano silo dalje. Na pomoč so prišla še druga okoliška gasilska društva, tako da je bilo na kraju požara zbranih
11 gasilskih društev. Ker je bila nevarnost izredno velika tudi za stranska objekta, so brzojavili v Ljubljano po pomoč. Okrog 2. so prejeli ljubljanski gasilci poziv, naj odidejo na pomoč in čuvaj na gradu je s topovskim strelom alarmiral prostovoljne gasilce. Vendar pa so domaci gasilci v tem času nevarnost že tako omejili, da bo Ljubljančanom lahko še pravočasno sporočili, da njihova pomoč ni več potrebna.
Kljub napornemu gašenju združenih gasilcev pa ni bilo mogoče rešiti glavne tvornice, tako da je mogočna zgradba tkanin-ske tvornice
popolnoma zgorela. Uničena je predilnica, tkalnica in apretura, zgorelo Je več sto predilnifikih ln tknlnib strojev, ki so se nahajali v vseh nadstropjih. Bilo je naravnost grozno videti tn slišati, ko so iz gorečih nadstropij s strahovitim troščem In hrufičem grmeli stroji v pritličje stavbe. Od mogočnega poslopja je ostalo samo golo ožgano zidovje.
Obrat je gnala elektrika, deloma pa tudi lokomobila. ki so jo rešili, čeprav je močno poškodovana. Oba
stranska trakta
so sicer rešili, vendar sta tudi ona precej poškodovana, deloma od ognja, še bolj pa od vode, ki so jo morali brizgati na objekta v ogromnih množinah. Po približni cenitvi znaša vsa
škoda najmanj 10 milijonov
Ni pa izključeno, da utegne znašati tudi 15 milijonov dinarjev. Podjetje je zavarovano pri zavarovalnici »Sava« v Ljubljani.
Delavci in tudi drugi ljudje so rešili iz tvornice veliko množino tkanin, še večja
Zaloga suknenih Izdelkov je zgorela.
Gasilci so delali nepretrgano do 16., nato je pa sila ognja pojenjala. Kljub temu je pa še v gorečem poslopju neprestano tlelo in je bila še vedno nevarnost, da znova izbruhne ogenj. Del gasilcev se je proti večeru vrnil, drugi del je pa še vedno na pogorišču in mora gasiti, odnosno stražiti.
Ogenj je nastal okrog pol 12. v predilnici in ga je prvi opazil vratar, ki je naglo obvestil gasilce. Pisarniška uradnica gdč. Bavdkova je planila v že goreče poslopje ter rešila iz pisarne vse važnejše listine, knjige in drugo, kar je bilo važno. Kako je nastal požar, še ni ugotovljeno, domnevajo pa, da zaradi kratkega stika.
Na kraj požara so tudi takoj prihiteli orožniki, ki so cernirai! prostor in preprečili naval radovednežev preblizu gorečega poslopja.
Dr. Ježa Bohinjec:
še enkrat zavarovanje zasebnih nameščencev
Vedel sem, da bodo mojemu članku pod zgornjim naslovom sledile replike. Nisem bil namenjen reagirati na nje, ker je predmet. za katerega gre, tako elastičen, da se more vleči sem in tja, ne da bi na koncu dobil izdelano obliko. S svojim člankom sem hotel poudariti samo nekaj načelno važnih stvari, predvsem razpršiti umetno vzdrževano psihozo, kakor da nekje delujejo sile, ki kujejo proti interesom zavarovanja zasebnih nameščencev. Zato sem v prvi vrsti dvakrat podčrtal činjenico, da vsi razumemo in odobravamo tendenco v razi'oju našega socialnega zavarovanja, ki hodi za ciljem osamosvojitve vseh panog zavarovanja zasebnih nameščencev na celi črti tj. v organizacijskem in meritornem pogledu. Jasnejše nisem mogel govoriti, kakor sem govoril.
Pri svojem sklepu, da na replike ne bom reagiral, pa ne morem ostati, ker so replike tako zmotne vsebine, da morejo dobri stvari prav resno škodovati. Odgovarjala sta mi »Trgovski List« in g. Joško Zemljič v »Jutru«. Oba članka gresta daleč stran od jedra stvari. Gg. avtorja sta podobna govorniku, ki je govor začel o jugoslovanskih notranje političnih prilikah, pa je kar naenkrat zabredel v popisovanje razmer v kitajskih rudnikih. »Trgovski List« pravi, da jedro spora leži v zahtevi po decentralizaciji zavarovanja. Pravim, da sporni sklepi SUZORja s tem organizacijskim vprašanjem nimajo niti najmanjše zveze in sedanje centralizacije niti najmanj ne jačajo, skoraj bi trdil, da jo slabe. Zasebne bolniške blagajne so tudi danes po pozitivnih zakonih krajevni organi Osrednjega urada; napadani sklepi na tem dejstvu ničesar ne spreminjajo.
Juridična struktura nameščenskega zavarovanja je danes taka, da resno ograža obstoj tega zavarovanja, onemogoča osamosvojitev tega zavarovanja izven okvira delavskega zavarovanja in ovira vsak soliden napredek tega zavarovanja. Sklep Osrednjega urada o ustvaritvi samostojnih javnopravnih nameščenskih blagajen pa zagotavlja obstoj tega zavarovanja, ustvarja predpogoj za popolno organizatorično in stvarno osamosvojitev in s tem tudi možnost za uspeh prizadevanj po decentralizacij nameščenskega zavarovanja. Tudi g. Joško Zemljič sam na koncu svojega članka pravi, da morajo zasebni nameščenci stopiti v odločilno borbo »za samostojnost in ločenost svojega socialnega zavarovanja v lastni javno-pravni organizaciji«. Danes zasebno-društvene blagajne nimajo javnega značaja.
Moti se pa g. avtor, ako trdi, da za zaaebno-društvene blagajne »veljajo isti predpisi zakona o zavarovanju delavcev in statuta Osrednjega urada, kakor za okrožne urade.« Iz te zmote izvirajo vse druge zmede v gledanju na problem. Za zasebno-društvene blagajne je važen § 42. zakona, po katerem n. pr. plačilni nalogi blagajen nimajo značaja javnih izvršnih listin. Mislim, da ni potrebna razlaga, kaj ta določba praktično pomeni! Zelo dvomljivo je, ako za zasebne blagajne velja predpis § 43., ki ščiti terjatve zavarovanja v slučaju konkurza delodajalcev. Po § 202. zakona je za društvene blagajne uporabljati določbe § 153—158. V § 154. je izrecno ugotovljeno, »da blagajne niso javne ustanove«. Iz tega sledi, da zasebne blagajne ne morejo opravljati poslov, ki jih našteva § 139. točka 4. zakona tj. blagajna ne more kontrolirati podjetij v pogledu izvrševanja predpisov o zaščiti in varnosti življenja uslužbencev; zasebna blagajna ne more svojih terjatev izterjati po lastnih organih; zasebna blagajna ne morfe reševati sporov, ki nastajajo radi izvrševanja zakona.
Po § 156. bi moralo vse režijske stroške zavarovanja nositi društvo samo, tj. člani s svojo članarino. V tem paragrafu tiči za obstoj društva samega velika nevarnost. Za socialne interese nameščencev skrajno nevaren je tudi § 155. zakona, po katerem člani društva z društvenim premoženjem in s svojo članarino (ne z zavarovalno premijo!) jamčijo zavarovancem za dajatve po zakonu!
Iz označenih razlogov nujno sledi samo eno: brezpogojno je potrebna takojšnja ukinitev privatno-društvenih blagajen in kreacija samostojnih javno-pravnih blagajen za zavarovanje zasebnih nameščencev. S potvarjanjem dejstev se tej zahtevi ne smemo izmikati!
Zelo žal mi je, da moram tudi v ostalih izvajanjih članka g. Joška Zemljiča videti dokaz nepoznanja stvari. Vsa borbenost
članka udarja v prazen zrak! G. avtor se ni poglobil v zavarovalno-tehnične posledice sklepa SUZORja, ki se tiče možnosti zvišanja mezdnih razredov. Sklep pravi, da minister za socialno politiko in narodno zdravje more (ne mora!) za nameščence določiti posebne mezdne razrede. Zakon v § 21. pa pravi, da se minister te možnosti sme poslužiti le po potrebi in le na predlog ravnateljstva SUZORja. Ako naj imajo nameščenci organizacijsko samostojno zavarovanje, potem je jasno, da se morajo za nameščence tudi meritorna določila zakona spremeniti, ako naj zavarovanje uvažuje višji standard nameščencev. Zvišanje mezdnih razredov bo stopilo le takrat in le do one višine v veljavo, kakor bo to zahtevala potreba zavarovanja. Neumestna je zato trditev, da je zakonska možnost višjih razredov zato predvidena, da se povišajo siriciti zavarovanja, ki jih je odvajati SUZORju! Danes je zavarovanje dejansko nekaj suficitno. V trenutku, ko se uresniči zahteva po koncentraciji vseh zasebnih nameščencev pri lastnih blagajnah, bo sedanja zavarovana mezda od 38 Din nedvomno padla na 30 Din ali še nižje. V tem trenutku bo suficit celo pri minimalnih dajatvah zreduciran na minimum ali pa bo celo izginil. Že danes je suficit samo teoretičen, ker vemo, da rezervni fondi nimajo niti pare efektivne gotovine! V slučaju padca povprečne mezde se bo morala ali premija zvišati — kar bi bilo za slabo plačane nameščence socialno škodljivo — ali pa se bodo morali zvišati mezdni razredi do potrebne višine, kar bi bilo socialno pravičneje. Ako naj si nameščensko zavarovanje zagotovi napredek, si mora izvojevati v prvi vrati potrebne spremembe zakona, ne zato, da si ustvarja večji suficit (koliko neresnosti je v taki trditvi!), pač pa zato, da si zajamči možnost za nemoteno poslovanje, ako bi postajalo zavarovanje vsled zmanjšanih dohodkov ogroženo, ali pa da si zajamči kritje za višje zavarovanje.
Isto neinformiranost kaže člankar glede sklepa SUZOR-ja, ki se tiče ustvaritve posebnega fonda za višje zavarovanje. Ustvaritev fonda je glasom sklepa samo fakultativna, odvisna od sklepa ravnateljstva posamezne blagajne. Če fond ne bo v skladu z interesi nameščencev, istega ne bodo ustvarili. Toda, ako sklep SUZORja v smislu zahtev nameščencev predvideva večje dajatve, kakor jih predvideva § 45 (minimalne dajatve) ali celo § 46. zakona (maksimalne dajatve), potem mora SUZOR ustvariti tudi nekje možnost za kritje teh večjih in boljših dajatev, ako tega kritja že ne bi nudili odobreni zvišani mezdni razredi. Zvišani mezdni razredi in ustvaritev posebnega fonda imaio biti le zakoniti predpogoji za primer višjega zavarovanja. Če tega zavarovanja ne bo, ali zavarovanje drugače ne postane pasivno, potem ne bodo uvedeni ne višji mezdni razredi io ne bo ustvarjen poseben fond. Samo naravno je, da bodo i dohodki event višjih razredov i ev. posebnega fonda služili izključno le v kritje višjih dajatev odnosno event. deficita in da od teh novih dohodkov niti dinar ne bo šel v blagajno SUZORja. Samo po sebi je umevno, da bodo vsi višji dohodki ostali doma, ker bo do konsumirani po višjih dajatvah domačim zavarovancem. Ce bo pa vodstvo bla» gajne ustvarilo več dohodkov, kakor bo izdatkov za višje zavarovanje, potem bo njeno gospodarstvo slabo!
Obligatorna uvedba višjega zavarovanla za vse nameščence spada k utemeljenim socialnim potrebam in zahtevam nameščencev samih! !Ako za višje zavarovan}* uvedemo obligatornost, potem smo s tem via facti realizirali tudi zahtevo po ebli-gatornosti normalnega zavarovanja pri po sebnih blagajnah za vse nameščence!
Vsem tem možnostim odpira vrata sklep ravnateljstva SUZORja! Vidimo pa čudo! gg. avtorji kriče po kruhu, istočasno va mečejo kruh skozi okna! Celota zasebnih nameščencev nad tako škodljivo nelogiko ne more imeti dopadenja! — Kdor trdi. da bi z uvedbo obligatorne premije v posebni fond padlo članstvo pri novih blagajnah zaradi izstopa slabše plačanih zavarovancev, priznava s tem potrebo uvedbe višjih mezdnih razredov za bolje plačane nameščence, ki naj zvišajo dohodke v svrho kritja višjega zavarovanja v razbremenitev slabše plačanih. Kje so drugače dana sredstva ali jamstva za sredstva, da vsem nameščencem brez razlike na znoèljiv način zagotovimo višje zavarovanje'/
FILATELIJA
Slovenska izdaja I. 1919-1920
Frankovna znamka za 15 vinarjev (madre barve)
Razlika v tisku. V kamnotisku je veriga, ki visi sužnju z desnice, krajša, v knjigotisku pa daljša in sega do roba znam-kinega okvira.
Naklada. 34,066.155 kosov. Kamnotisk: dve nakladi pri Blasniku: I. septembra 1. 1919, V. od 29. L do 1. IV. 1920, 26,214.055 kosov. Knjigotisk: dve nakladi pri Reisser-ju, Wien: II. 15. novembra L 1919, III. 1. januarja L 1920; 3,020.000 kosov; ena naklada v Jugoslovanski tiskarni 23. januarja 1920 s 4,832.100 kosi.
Tiskovne in poštne pole. Kamnotisk: tiskovne pole: 4X100+2X30=460 kosov, pa tudi pole po 800 in 345 kosov; sestava slednje navedenih pol mi ni znana; poštne pole: 2X5=10, 3X10=30, 5X10=50 in 10X10= 100 kosov. Knjigotisk: tiskovne pole: 10 x 20=200 kosov; poštne pole 10X10=100 in 10 X 20=200 kosov.
Poizkusni tisk. Kamnotisk: v rdeči barvi na konceptnem papirju in v sivočrni na debelem belem papirju. Knjigotisk: v vinsko-rdeči in olivni barvi na rumenkastem tiskarskem papirju, v sivočrni barvi na gladkem, belem, trdem papirju.
papir. Pri kamnotisku Imajo gladki papir »A«, ki je nekoliko čvrstejši in rumenkast kakor navadni, in porozni, progasti papir »D«. Pri knjigotisku je gladki papir »A« in hrapavi papir »H« kakor novinski.
Barva. Pri kamnotisku opažamo Stiri nianse modre barve:
a/D svetlomodro na poroznem progastem papirju;
al/D isto nianso, toda motno; b/D kobaltnomodro na poroznem progastem papirju;
c/D škriljastomodro na poroznem progastem papirju; cl/D škriljastosivo na istem papirju; d/D modrozelenkasto na poroznem, progastem papirju;
dl/A isto nianso na gladkem, trdem rumenkastem papirju;
a2/D zelenomodro na poroznem progastem papirju.
Pri knjigotisku razločujemo tri nianse modre barve:
a/A svetlomodro, jasno do motno na gladkem papirju;
al/H isto nianso na hrapavem papirju, aličnemu časopisnemu;
a2/A belkastomodro (mlečno) na gladkem papirju;
a3'A s primesjo ultramarinske barve;
b/A sivkastomodro na gladkem papirju; bl/A škriljastomodro na istem papirju; c/A zelenomodro (tirkizno ažurno) na , gladkem papirju.
Z najjaSjo odločnostjo pa moram zavr* niti insinuaci jo v članku, čes »da je razumljivo stališča dimesčencev OUZD (torej tudi moje!) v tem vprašanju, saj drugega ni pričakovati, kakor da zagovarjajo sklep ravnateljstva nadrejene instance«. To podtikanje hlapčevske mentalitete ter ne-kritiČnosti ali pomanjkanje resnega smisla za socialne potrebe nameščencev bi si gospod avtor lahko prihranil, ker je taka pavšalna žalitev le žatitelju samemu v nečastl Naši javnosti in delavcem na gospodarskem in socialnem polju je predobro znano, da smo ravno nameščenci okrožnega urada (in to skoro samo mi!) iznesli javno in na raznih konferencah mnogo kritičnega proti sedanjemu sistemu in praksi našega zavarovanja, da smo v smeri izboljšanja tega sistema in prakse dali mnogo iniciative in nasvetov in da smo v vsakem oziru daleč od tega, da bi slepo in nekritično odobravali vsak sklep Osrednjega urada.
Končam z ugotovitvijo: ako omenjenih sklepov ne bi sta\>il Osrednji urad, bi morale s temi zahtevami nujno priti strokovne organizacije zasebnih nanieščencev same. Dobro se zavedam utemeljenosti in resnosti te ugotovitve!
stCPEBTOAA
Drama.
Začetek ob 20. uri. Ponedeljek, 28.: Praznik cvetočih češenj. A. Torek, 29: zaprto.
Sreda, 30.: Siromakovo jagnje. Red Sreda. •
Klabundova japonska drama »Praznik cvetočih češenj« v mojstrskem prevodu Frana Albrechta se bo igrala drevi za red A Zaradi velike literarne vrednosti je delo uvrščeno tudi za to sezono v repertoar. V glavnih vlogah nastopijo: Juvanova, 5a-ričeva, Marija Vera, Jan, Gregorin, Skrbin-šek in Debevec. Režiser Ciril Debevec. Prihodnja dramska premiera bo Niccomedi-jev »Postržek« (Scampolo) z Levarjevo v naslovni vlogi. — Ciril Debevec pripravlja Goldonijevega »Slugo dveh gospodov« z Danešem.
Opera.
Začetek ob 20. uri. Ponedeljek, 38.: zaprto. Torek, 29.: zaprto.
«
Dne 30. t m. bo za red C premiera Oda-kove opere »Dorica pleše«. Besedilo je pisano v medmurskem narečju. Delo dirigira Nrko Stritof, režira Golovin. V glavnih partijah nastopijo: Zupevčeva, Thie-ryjeva, Ribičeva, Marčec, Franci, Janko in Rus. Naslednja premiera bo Zandonaieva opera »Francesca da Rimmi« v Primožiče-vi režiji pod muzikalnim vodstvom ravnatelja Poliča z Gjungjenčevo in Gostičem v glavnih partijah. — V režiji gosta profesorja Karla Hagemanna, ki je znan po svojih znanstvenih knjigah o teatru in režiji, se študira Straussova opereta »Netopir«. Tekočo sezono bo tudi krstna predstava opere »Zemrud«, ki jo je uglasbil poljski komponist Raul de Koczalski.
Objave
Ljudska univerza v Ljubljani. Drevi ob 20. bo predaval v dvorani Delavske zbornice univerzni profesor inž. arh. Ivin Vur-cik o arhitekturi in gradnji mest Vstopnine ne bo.
Opozarjamo na pn>o javno produkcijo državnega konservatorija, ki bo drevi ob % na 19. v Filharmonični dvorani. Spored bo obsegal 10 slovanskih del za klavir, za glas in klavir, za violino in klavir, za rog in klavir. Poleg tega bodo na sporedu en tercet in dve dcklamaciji. Vstop bo dovoljen vsakomur. Spored bo stal 2 Din in se bo dobil v teku dneva v Matični knjigarni in od 18. ure dalje v veži Filharmo-ničnega poslopja.
J NAD Jadran v Ljubljani. Občni zbor bo jutri v torek ob 20. Udeležba strogo obvezna.
Vremenski pregled
Evropa: Ciklon z enim središčem nad Francijo, z drugim nad Italijo. Ob.ačno ned vso Evropo. Visok pritisk nad Atlantskim oceanom, oblačno 9 snegom v Srtdr ji, def v južni Evropi. Temperatura je padla na severu in vzhodu Evrope.
Jugoslavija: Delno oblačno na severovzhodu, oblačno drugod, dež na Primorju in jugu, sneg na zapacu. Minimum: Sk< p-Ije —15, maksimum Ercegnovi 13.
Novo»adska vremenska napoved ta ponedeljek. Oblačno v vsej državi, fieg na severu, dež na jugu države. P «dee temperature na severu.
Turški zunanji minister
o evropskih paktih
Kaže se nova pomlad prijateljskih odnošajev in gospodarskega življenja
Sofija, 27. januarja, p. Na povratku v Ankaro je prispel snoči v Sofijo turški zunanji minister Tevfik Ruždi A ras.
Že na bolgarski obmejni postaji v Dra-gomanu ga je sprejel turški poslanik Sefki Berker, na postaji v Sofiji pa so ga pozdravili v imenu kralja Borisa minister dvora Kjuseivanov, zunanji minister Batolov ter diplomatski zastopniki držav balkanske zveze. Turški zunanji minister je imel v dvorni čakalnici daljši razgovor z bolgarskim zunanjim ministrom Batolovim, nato pa je nadaljeval pot v Ankaro.
Sofija, 27. januarja, t. Turški zunanji minister Tevfik Ruždi A ras je na povratku iz Ženeve v Ankaro sprejel v svojem kupeju orientnega ekspresa vašega dopisnika ter ostal z njim v daljšem razgovoru. G. Tevfik Ruždi Aras je bil neobičajno dobro razpoložen.
Zopet imamo solnce, lepo vreme, so bile njegove prve besede. Novo leto 1935 nam prinaša pomlad v odnošajih med vsemi narodi Januar je potekel v popolnem miru in perspektive niso najslabše. Vračam se iz Ženeve, kjer je kljub nekaterim težkočam zmagal razum, zaradi česar čutimo končno tudi razvedrenje in zboljšanje. Spominjam samo, kako težka atmosfera je obstojala še pred dvema ali tremi meseci nad vso Evropo. Razen tega so v Ženevi zastopniki Jugoslavije, Rumunije in Grčije ugotovili, da se nam v novem letu obljublja značilno zboljšanje državnih dohodhov v vseh državah in s tem v zvezi splošno zboljšanje gospodarskega življenja. V nekaterih državah kakor pri nas pričakujejo povečanje dohodkov za približno 50 odstotkov v primeru s preteklimi leti. Želimo, da bi nam pomlad v splošni obnovi prinesla še večje rezultate in še lepše plodove.
Vračam se iz ženeve, kjer sem imel čast predsedovati zasedanju sveta Društva narodov. Na tem zasedanju so se razpravljala zelo važna vprašanja. Reči moram, da je bilo zasedanje epohalno in izrednega pomena. Res je, da še ne vidimo velikih rezultatov, vendar pa bo imelo važne posledice za vso Evropo. Rešeno je bilo posaarsko vprašanje in z njim vred bodo rešeni, kakor vse kaže, tudi drugi spori. Nesporno je, da so se v času tega zasedanja vršili važni razgovori o novih paktih, ki imajo za cilj zagotovitev miru v Evropi. Kakor vidite, nisem samo jaz paktoman, je dejal turški zunanji minister in zatem pristavil:
Tudi drugi žele, da postanejo pobor-niki paktov, ki imajo za cilj zagotovitev miru na svetu. Sedaj so se v Ženevi vršili razgovori o novih paktih. Na prvem mestu so, kakor vse kaže, pakt vzhodne Evrope (vzhodni pakt), centralne Evrope (pakt s središčem na Dunaju) in južno-vzhodne Evrope (balkanski pakt). Kdo se bo pridružil tem paktom, se za sedaj še ne more reči, vendar pa smatram, da sta najvažnejša vzhodni in balkanski pakt. Vse one države, ki se ne bodo pridružile tem paktom in ki iz geografskih razlogov ne pripadajo k njim, bodo sigurno sklenile pakt za srednjo Evropo. V teh paktih bo združena skoro vsa Evropa, vendar pa smatram predvsem, da ni potrebno nobenega siliti k podpisu paktov, ako tega sam ne želi. Glavno je, da se ideja miru v Evropi ne ruši, temveč čim dalje bolj razvija. Mir se organizira po vsej Evropi in reči morem, da je bil samo z našim balkanskim paktom zagotovljen mir na Balkanu.
Bližnji obisk Flandina in Lavala v Londonu bo prav tako velikega pomena za mir v Evropi Če se velike države razumejo med seboj, potem ne more biti to slabo za splošen mir. Poudariti moram tudi s posebnim zadovoljstvom, da dela tudi Rusija z vsemi svojimi sredstvi za mir v Evropi. Brez sodelovanja in pomoči te velike države ne bi bila mogoča mir in sodelovanje med evropskimi narodi V Ženevi je imel svet bal-
kanske zveze, kakor znano, dve seji vse, kar je bilo sklenjenega, pa je bilo navedeno v komunikeju.
Na sedežu v kupeju je ležala Hitlerjeva knjiga »Moj boj«, ki jo je turški zunanji minister med potjo brez dvoma citai. Moj pogled na knjigo je zunanji minister opazil in me z začudenjem vprašal, zakaj jo opazujem. Takoj sem mu postavil vprašanje, ce se namerava Nemčija vrniti v Društvo narodov. V kolikor je mir čvrstejši, v toliko je Društvo narodov potrebnejše, je odgovoril zunanji minister Tevfik Ruždi Aras.
Ustavil sem se tudi v Beogradu, je dejal, da se vidim s predsednikom vlade g. Jevticem. Vedite, da rad obiskujem vse balkanske države in čim pridem v katerokoli balkansko državo, se počutim kakor doma. Sedaj pripravljamo novo konferenco balkanske zveze, ki bo v Bukarešti na dan rumunskega narodnega praznika v proslavo rumunske neodvisnosti 10. maja. Posebna komisija pripravlja v Atenah tehnični program za razprave v Bukarešti Ob koncu marca ali v početku aprila se bo nova komisija z isto nalogo sestala v Ankari, da pripravi končnoveljavni program konference.
V Beogradu sem se ustavil, da vidim svoje prijatelje In jih pozdravim, vendar pa nismo govorili tamkaj o nobenih posebnih vprašanjih, ker smo to storili že v Ženevi
Na pripombo, da pišejo grški listi, da. bo v kratkem sklenjena med Turčijo in Grčijo vojna konvencija, je odvrnil turški zunanji minister: Ne vem, kaj so pisali o tem, reči morem samo eno, da imamo z Grčijo posebno dobre odnoša-je. Obe državi gojita z navdušenjem prijateljstvo, poročila o vojni konvenciji pa niso ničesar drugega kakor fantazije.
Zatem je turški zunanji minister še pristavil, da bo spomladi predsednik turške republike Kemal Ata Türk obiskal nekatere tuje države in da bo morda potoval tudi v Moskvo. Nato se je prisrčno poslovil in nadaljeval z vlakom pot v Ankaro.
Doraščajoči mladini nudimo zjutraj čašico naravne »Franz Josefove« gren-čice, ki doseza radi tega, ker čisti kri, želodec in čreva pri dečkih in deklicah prav znatne uspehe. V otroških klinikah se uporablja »Franz Josefova« voda že pri malih največ težko zagatenih bolnikih. »Franz josefova« voda se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Bolgarski tisk o novem režimu
Sofija, 27. januarja. AA. Listi še d*.lje komentirajo novo vlado. Tako prinaša »Iskra« uvodnik pod naslovom »Edinstvc*. V njem obravnava vprašanje državnega edinstva in pravi: Bolgarska si je s svojo socialno strukturo, s podedovanimi tradicijami še iz preteklega stoletja in z vzvišenimi idejami obnoviteljev, ki so ji prinesli svobodo, prilastila po osvobojenju zapadni sistem z ustavo, sprejeto v Trno-vu. Toda danes je treba edinstvo izgraditi samo na ustavi, ki je prilagodena narodnemu duhu. Samo z ustavo in s čvrsto upravo bodo narod, vojska in kralj postali eno.
Značilno je, da je vladni organ »Novi dni« tudi včeraj priobčil članek pod naslovom »19. maj ostane tudi v bodoče zvezda-voditeljica«. V članku odklanja vso glasove in kombinacije o morebitni izpre-rnembi sistema današnje državne uprave, in pravi: Izprememba vlade se je izvršila samo v interesu narodne obnove od 19. maja. To delo za narodno obnovo bo vodilo današnjo vlado prav tako, kakor je vodilo tudi prejšnjo. 19. maj ostane velika zvezda-voditeljica sedanjosti in bodočnost?.
Revija
ŽIVLJENJE IN SVET
POSAMEZNA ŠTEVILKA 2 Din
SEGAJTE PO DOBREM STIVU!
Lepilo. Lepilo je na papirju »A« bledo-rumeno, tanko In enakomerno nanešeno, deloma tudi rumeno, gosto, neenakomerno nanešeno, pegasto in mehurčasto; pogosto opažamo prazna mesta. Pri papirju »D« je lepilo bledorumeno, enakomerno nanešeno. Knjigotisk: Lepilo na papirju »A« je rumenkasto, tanko in enakomerno nanešeno, na papirju »H« pa rumeno, sicer tako kakor pri papirju A-
Zobčanje. Kamnotisk: zobčanje 11%; imamo pa tudi rezane kose na dopisnicah vojne pošte. Knjigotisk: 1. linijsko zobčanje 11 in 11%, 2. žagasti probod in 3. mešano zobčanje: a) navpično žagasti probod, vodoravno 11%, b) navpično 11%, vodoravno žagasti probod. Mešano zobčanje je nastalo v Zagrebu, kamor so iz LJubljane poslali poleg 3.000 nezobčanih pol po 200 kosov tudi več pol, ki so bile deloma opremljene s probodom. Pri obeh tiskih najdemo rezane in deloma nezobčane kose, dvojna, slepa, mišja in širokorobna zobčanja s širokimi ali iglastimi luknjicami.
Izrazite in tipične pogreške plošč. Kamnotisk: Pri papirju »D« opažamo, da ima v 10. navpični vrsti pri znamkah 1., 2., 6., 7. In 8. v ciriličnem besedilu »Država« zadnji A krak podaljšan in na desno zavit. Številka >15« ni enakomerna ter Je črtež štev. »5« pri poedinih znamkah bolj ali manj različen, prav tako tudi razdalja Številke »I« nasproti St. »B«. Knilgotisk: Pri tretji znamki v poli med S in H v SHS bel polmesec; pri 63. znamki na ušesu sužnja bel majhen krog s piko v sredini; pri 80. znamki je veriga na levici zgoraj prekinjena; pri
187. znamki Je desna kontura telesa pod laktom prekinjena.
Tiskovne napake. Kamnotisk: Znan je pri isti barvi prehod od svetle v temno nianso, potem dvotisk, odtisk, predirajoči tisk in gube. Knjigotisk: Poleg pravkar navedenih napak opažamo še tisk na gumirani strani. Znan je prehod iz ene nianse v drugo, in sicer od svetlomodre v sivkastomodro in od škriljastomodre v tirkizno.
Obeski: Obeskov pri kamnotisku ni. Knjigotisk: Pri znamkah barve a/A imamo: 1. spodaj obesek petvinarske živozelene s spodnjim robom, zobčanje 11%; 2. zgoraj obesek 10-vinarske opekastordeče s spodnjim robom, zobčanje 11% ln rezano; 3. zgoraj obesek 20-vinarske rjave z zgornjim robom, zobčanje 11%. Pri znamkah barve a/A imamo obesek 30-vinarske vinskorde-če s spodnjim robom, žagasti probod; pri kosui barve a/H pa: 1. spodaj obesek 10-vinarske opekastordeče s spodnjim robom, zobčanje 11%, 2. zgoraj obesek 20-vinarske rjave z zgornjim robom, zobčanje 11%, 3. zgoraj obesek 20-vinarske rjave z zgornjim robom, zobčanje 11.
Tipe žarkov. Kamnotisk: Prva Izdaja na trdem rumenkastem gladkem papirju »A4 ima dvajset tip, ki so tako razvrščene, da po dve in dve vodoravni vrsti vsebujeta vseh 20 tip. Poznejše naklade na papirju »D« prikazujejo pa 50 Up v poli, ln sicer tako, da prikazuje v poli od 100 kosov gornjih pet vodoravnih in spodnjih pet vodoravnih vrst vseh 50 tip. Pri papirju »A« se v poli po 100 kosov pokaže torej vsaka tipa petkrat pri papirju »D« pa samo dvakrat. Knjigotisk: Znane so samo Stiri tipe v poli z 200
kosi, neenakomerno razvrščene. Vse Stiri tipe imamo skupaj samo v četvercu z znamkami št. 33, 34, 53 in 54 in v vrsti z znamkami št. 156, 157, 158, 159 na desni polovici pole z dvesto kosi.
Vodni znak. Kamnotisk: vodoravni na papirju »A« in »D«. Knjigotisk: navpični na papirju »A«.
Kazpolovijene znamke so v kamnotisku in knjigotisku doslej neznane.
Provizoriji so neznani.
Zanimive poštne izkaznice (celine, Ganzsachen). Kamnotisk: izvirno rabljene dopisnice vojne pošte z rezano vrsto štirih znamk po 15 vinarjev; mešana frankatura. Knjigotisk: mešano zobčanje.
Redkosti. Kamnotisk: Pravkar navedene dopisnice izvirno rabljene (znamk ne oprati z dopisnic); barva dl/D škriljastosivo-temna, Knjigotisk: barve a/A, a/H, c/A, pri vseh zobčanje 11; škriljastotemnomodra bl/A, zobčana 11%; mešana zobčanja na izvirnih izkaznicah (ne odlepiti, odnosno oprati).
Ponarejene znamke. Pri kamnotisku niso znane, pri knjigotisku je pa znano ponarejeno mešano zobčanje.
Makulatura ni znana, vendar pa je domnevati, da obstoji.
Opazke, pripombe In dodatke k temu članku prosimo na naslov: Slavko Veselič, tajnik Slovenskega filatelističnega društva v LJubljani, Beethovnova ulica 14.
Slike 10-vinarslcih, ki so bile že v prejšnji številki opisane, in 15-vinarskih znamk bomo objavili v prihodnji številki ponedelj-skega »Jutra«.
Kronika od sobote do ponedeljka
Ljubljana, 27. januarja.
Po sobotnem deževju je davi začelo snežiti. Snežilo je ves dan, vendar je bil sneg južen in moker ln zaradi tega ga je obležalo komaj za ped. Le z Gorenjskega prihajajo poročila, da je padlo od Jesenic naprej nad pol metra snega, tako da bodo zdaj imeli Gorenjci prav dobro smuko, zlasti ker je sneg suh. Zaradi južnega snega so bile nekatere telefonske zveze pretrgane. Tako ni bilo mogoče ves dan dobiti poročil m Pokljuke. Pa tudi Kočevje in nekateri drugi kraji v Sloveniji so bili telefonično od Ljubljane odrezani.
Lepa svetosavska proslava
Pravoslavna cerkvena občina v Ljubljani je obhajala danes na zelo slovesen način 700-letnico smrti velikega prosvetitelja in narodnega voditelja sv. Save. Proslava je bila zvezana s krstno slavo pravoslavne cerkvene občine in svečano svetosavsko šolarsko proslavo. Bila je v sokolski telovadnici v Narodnem domu, ki se je vsa napolnila z občinstvom. Cerkvene obrede je opravil prota Budimir, ki je blagoslovil tudi ölavski kolač, katerega so držali domačin proslave gg. vseučilišiki prof. dr. Spektorski Evgenij, prof. Ljuba Jurkovič in mlad omladinec-
Po cerkvenem obredu je otvoril proslavo mešani zbor državnega učiteljišča, ki je odlično zapel pod vodstvom svojega dirigenta prof. Ivana Repovša svetosavsko himno. Nato so se vrstile deklamacije, ki so jih prednašali izmenoma slovenski in srbski dečki in deklice. Vsebina vseh de-klamacij je bila proslavljanje spomina sv. Save in klanjanje minora pokojnega kralja L'edinitelja. S posebno pozornostjo je poslušala zbrana množica globoko zajeti slavnostni govor vseučiliškega profesorja dr. Spektorskega.
Med udeleženci proslave smo opazili med drugimi komandanta Dravske divizije generala Cukavca, ministra dr. Alberta Kramerja, zastopnika kraljevske banske uprave načelnika Josipa Breznika, zastopnika mestne občine ljubljanske g. podžupana Jarca, poštnega direktorja dr. Janka Tavzesa, starosto Sokola Ljubljana Kajze-Ija itd. Navzoča je bila večja skupina narodnih dam z go. županjo Olgo Pucovo na čelu.
Zveza akademsko
Izobraženih žen
je zborovala sinoči v dam&ki sobi kavarne »Emone« pod vodstvom predsednice dr. Grossmannove. Glavna točka dnevnega reda je bilo vprašanje, ali naj društvo še obstoji ali ne. Po krajši debati je bilo soglasno sklenjeno, da ostane pri starem. Organizacija pa bo izkušala pritegniti k sodelovanju še druge, ki danes še niso članice društva. Na občnem zboru jc bilo tudi sklenjeno, da se pravila izpremene v skladu z novim društvenim zakonom. Pri volitvah je bila izvoljena za predsednico profesorica ga. Olga Grahorjeva, za podpredsednico ga. dr. Groyer-Jenkova, za tajnico profesorica Ljuba Kozinova, za drugo tajnico profesorica Dora Vodnikova, za blagajničarko profesorica Lebnova in dve članici izven Ljubljane, in sicer dr. Va-liavčeva iz Maribora tn profesorica dr. Perparjeva iz Celja, za revizorki pa inž. Šantlova in dr. Grossmannova.
mobila povzročila v blagajni primanjkljaj. Gasilstvo računa na izdatno pomoč mestne občine in prav tako na pomoč občinstva.
Orodjar g. Janko Vidmar je podal zanimivo poročilo o stanju gasilskega orodja. Ureditev orodja je bila preosnovana po novih gasilskih predpisih.
G. Medič je podal nadzorstveno poročilo in predlagal razrešnico s pohvalo, ki je bila soglasno sprejeta. Volitev letos ni bilo.
Predsednik g. Türk je prečital Se čestitko osrednje zvezne uprave g. Ivanu Per-metu, ki je slavil 801etnico rojstva. Nato mu jc. izročil darilo članstva v obliki lepe bronaste plakete. Dalje je bil sprejet predlog. g. Gostiše, da se na dvorišču Mestnega doma vzida spominska plošča z imeni i vseh gasilcev, ki so žrtvovali življenje pri gašenju požara ali pri drugih katastrofah.
Posmrtnlca za polkovnikom Stevanom švabicem
se je vršila v fltarokatoliški molilnici. Pred službo božjo je imel župnik te cerkvene ob-
čine lep nagovor o zaslužnem pokojniku, ki nam je bil rešil Ljubljano. Po maši za pokojnika se je vrT;lo še posmrtno opravilo s primernimi molitvami za pokoj njegove
duše.
Dvorana na Gospoevetaki ee«ti, kjer vrši ta cerkvena občina svoja cerkvena opravila, je bila polna pripadnikov te občine.
„Jurček gre na Triglav44
Marljivi lutkovni odsek Sokola na Taboru je dane» ponovil igrico »Jurček gre na Triglav«, ki )0 je napisal za lutkovne ' odre br. Darò Svetlič in jo poklonil Sokolu I, režiral pa njegov brat Dušan. Kakor | premiera, tako je bila tudi današnja repri- ! za nabito polna in ao namesto ob pol 16. otioci in tudi odrasli prihajali že ob pol 15 uri. Ljubka pravljična igra je bila de- ; ležna splošnega priznanja in kakor vse j kaže, jo bodo morali najmanj še dvakrat j ponoviti. Za prireditev so bile potrebne ! nove kulise ln tudi nove lutke in gre lut- , kovnemu odseku kakor tudi njegovemu režiserju za ves trud vse priznanje.
devtike na srednjih šolah. Glede popularizacije filozofskih vprašanj namerava sodelovati z Ljudsko univerzo.
Ob koncu zborovanj« je bil soglasno sprejet predlog, da se pošlje pozdravna brzojavka prosvetnemu ministru, ki se je sam bavil s čisto filozofijo.
Tako je bilo kot prvo v Jugoslaviji ustanovljeno Filozofsko društvo, ki utegne kmalu dobiti sotrudni organizaciji v Zagrebu in Beogradu. Geografskemu in Pri-rodoslovnemu društvu v Ljubljani se priključuje še Filozofsko ad maiorem gloriam scientiae nostrae.
Zbor notarjev iz vse države
Ljubljana, 27. januarja.
V veliki razpravni dvorani v prvem nadstropju justične palače se je danes dopoldne vršil prvi redni občni zbor »druženja javnih notarjev kraljevine Jugoslavije, ki so ga na pobudo notarjev iz Slovenije pred letom dni ustanovili v Zagrebu. Ker je bil predsednik dr- Mihajlovic iz Pančeva zaradi bolezni zadržan, je vodil zborovanje prvi podpredsednik notar Rado Jereb iz Slovenskih Konjic- Udeležba je bila prav številna in odlično so bili zastopani tudi notarji iz južnih krajev države.
Predsedujoči se je v svojem otvoritvenem nagovoru spominjaj zlasti pokojnega Viteškega kralja in izrekel zaobljubo mlademu kralju Petru IL, neto pa je bila sprejeta vrsta pozdravnih brzojavk: ministrskemu predsedniku Jevtiču, ministru pravde dr-Kojiču, ministru za fizično vzgojo dr. Auer-ju, ki je stanovski tovariš notarjev, ministru za gozdove in rudnike Popoviču in predsedniku dr. Mihajloviču. Potem ko je skupščino pozdravil tudi predsednik Notarske zbornice dr. Kuhar, je podpredsednik Jereb podal v kratkih besedah predsedstve-no poročilo, v katerem se je dotaknil tudi vseh perečih aktualnih pravniških vprašanj, ki zadevajo notarsko službo. Med dnun'm je g. Jereb tudi izrekel toplo zahvalo predsed-
niku dr. Miha jloviču, dr. Miladinoviču iz Su-botioe, dr. Goetiši iz Zagreba, dr. Poliču iz Splita in narodnemu poslancu tovariiu Gaj-šku, ki so z izredno požrtvovalnostjo pospeševali koristi notarskega stanu-
Tajniško poročilo je podal dr. G ost i Sa iz Zagreba, ki je med drugim navajal pomembno dejstvo, da je v zaključenem poslovnem letu izšel novi zakon o izvenspornem postopku ki v veliki meri zadeva tudi kom-petenoo notarjev, posebno kot sodnih komisarjev v zapuščinskih zadevah- Posebno po* zorno«t je posvetil v svojem poročilu vprašanju notarskih zbornic v onih področjih države, ki doslej še nimajo teh prevažnih stanovskih reprezentančnih institucij.
Potem ko je bila sprejeta razreSnica staremu odboru, je bil soglasno izvoljen ves dosedanji odbor: predsednik dr. Mri.hajtovič, prvi podpredsednik Jereb, drugi dr- Polič, tajnik dr. Goetiša, blagajnik dr. Stanisavlje-vič iz Zagreba, v odboru pa je med drugimi polee ministra dr- Auerja tudi notarski pripravnik Pliberšek iz Ljubljane.
Pri raznoterostih je bflo obravnavanih več aktualnih predlogov, med drugim tudi ideja, da naj bi ee pokojninski »klad za notarje. kakršneea Ljubljana že Ima, ustanovil tudi po drugih pokrajinah držav«.
DANES PREMIERA
Ne ramndite prilike!
MARTA EGGERTH in HANS S5HNKER
_ _	V VE3JEOPERETI
Kneginja čardaša
Godba t Enterich Kaiman
Sodelujejo
IDA WÜST PAVEL HÖRBIGER PAVEL KEMP
Smeh, godba, petje, zabava in ples.
ELITNI KINO MATICA	IeL2w
Predstave ob 4. In 9*4 uri zvečer DanaSnja predstava ob 7% odpade!
reL 21-24
Maribor preko nedelje
Celjski zasebni nameščenci
so zborovali
Obravnava važnih vprašanj socialnega zavarovanja
Celje, 27. januarja. Danes dopoldne je bil v mali dvorani Celjskega doma dobro obiskan sestanek zasebnih nameščencev, ki ga je sklical delegat Pokojninskega zavoda g. Veble v Celju. Po pozdravnih besedah g. Vebleta je
p_;	j Tii ■	i bil izvoljen za predsednika sestanka g.
ir: slučajnostih je dr. Zalokarjeva ape- Pibrovc
nrala na članice, da poklonijo učne knjige Podpredsednik Pokojninskega zavoda in
Domu akademicark v Ljubljani.	referent_za nameščence pri Delavski zbor-
Zbor Pevskega društva
Krakovo-Trnovo
Med najdejavnejšimi našimi pevskimi društvi je Pevsko društvo Krakovo-Trnovo,
niči g. Tavčar iz Ljubljane je obširno poročal o delovanju Pokojninskega zavoda in pokojninskem zavarovanju. Omenil je, da poslopja, ki jih je zgradil PZ, donašajo manj kakor se je pričakovalo. Lani so se obrestovala po okroglo 2 odstotka, letos
ki je danes zborovalo. Predsednik g. Lofear pa bo obrestovanje padlo najbrž na 1 od
se je po pozdravu spominjal blagopokojnega	' .........—
kralja, katerega spomin so počastili navzo-čni z dvominutnim molkom in potem tudi umrlih osmih društvenih članov, zlasti gdč. Blumauerjeve, ki je društvu zapustila 1000 Din. Nato je podal pregled dela društva v vseh njegovih petnajstih letih, poudarjajoč, da se je v zadnjih letih Krakovo-Trnovo pod vodstvom svojega pevovodje profesorja Gröbrninga dvignilo na dostojno umetniško višino. Tako si je na pevskem festivalu v Ljubljani priborilo prvo mesto v tretji kategoriji, kar je lep uspeh.
Tajnik g. Vidmar je povedal, da ima društvo 31 rednih, 164 podpornih, 134 ustanovnih in dva častna člana. Društvo je lani sodelovalo na neštetih prireditvah, a 27. aprila priredilo tudi samostojen koncert v Filharmoniji, pri katerem je sodeloval g. Tone Petrovčič. O stanju blagajne je poročal g. šavs. Pri volitvah je bil izvoljen ves stari odbor.
Ljubljanski prostovoljni
gasilci so zborovali
Današnji redni občni zbor Prostovoljne gasilske čete za Ljubljano mesto je pokazal, da društvo živahno deluje. Vršil se je dopoldne v oblačilnici v Mestnem domu in vodil ga je predsednik g. Josip Türk, ki se je spominjal pokojnega kralja in obljubil zvestobo gasilcev novemu kralju. Nato se je zahvalil Za podporo za novi gasilski avto bivšemu banu ministru dr, Marušiču in županu dr. Pucu in predlagal, da se vo-tira iz podpornega sklada poseben Aleksandrov fond za podporo članstva v znesku 2000 Din, kar je bilo sprejeto.
Po čitanju zapisnika je poročal poveljnik g. Stanko Pristovšek. Prostovoljni gasilci so v teku leta intervenirali pri sedmih požarih. Dvakrat pa 50 gasilci črpalj ob priliki povodnji vodo. da rešjo poplavljence. Članstvo je imelo 22i vaj. Društvo je pridobilo nov avto z brizgajno, agregatom, lestvo in Zeissovim aparatom. Gasilska straža je opravila 760 straž, pri katerih je bilo udeleženih 1760 mož.
Tajniško poročilo je podal g. Engelbert Gostiša. Gasilska četa šteje sedaj 92 rednih članov in, žal, samo 184 podpornih članov. Ljubljana zaostaja v tem ozira mnogo za drugimi manjšimi mesti. Prav tako je nabiralna akcija v Ljubljani slabo uspela. Razposlanih je bilo nad 10.000 dopisov. toda odziv je bil tako neznaten, da niso bili kriti niti režijski streški. To kaže slabo zanimanje Ljubljančanov do požrtvovalnih prostovoljnih gasilcev.
Blagajniško poročilo je podal g, Leopold Zupančič in navajal, da je nabava avto-
stotek. Takih investicij PZ ne sme več delati. Uprava PZ je zdaj na stališču, da ne bo več gradila poslopij, marveč bo iz-kušala z rentabilnejšimi naložbami denarja kriti izgube pri gradnji hiš. PZ je postal pri podeljevanju posojil zelo rigorozen. Pravkar je bil sprejet novi upravni proračun PZ. Sedanja uprav smatra, da je treba z denarjem zasebnih nameščencev bolj štediti, in je zato tudi znatno zmanjšala upravne stroške, v zadnjih dveh letih za približno 700.000 Din. Govornik je nato razpravljal o razširjenju pokojninskega zavarovanja na ostale dele države. Zasebni nameščenci so solidarni z delavskim zavarovanjem in so za uvedbo starostnega zavarovanja delavcev. Ker se je pa obenem z vprašanjem razširjenja pokojninskega zavarovanja pojavila zahteva Središ-njega ureda za osiguranje radnika, naj se pred tem izvede starostno zavarovanje delavstva, je to po nepotrebnem povzročilo razburjenje med delavci, nameščenci in delodajalci. Položaj je zdaj tak, da še ni pričakovati niti starostnega zavarovanja delavcev niti razširjenja pokojninskega zavarovanja. Treba je obvarovati samostojnost
pokojninskega zavarovanja in ingerenco zasebnih nameščencev na izvajanje tega zavarovanja.
Predsednik Zveze društev privatnih nameščencev in podpredsednik Trgovskega, bolniškega in podpornega društva ter načelnik nameščenskega odseka pri Delavski zbornici g. Zemljič iz Ljubljane je poročal o vprašanjih bolniškega zavarovanja zasebnih nameščencev. Potrebni sta sloga in enotnost zasebnih nameščencev, da ohranijo vsaj to, kar so si v teku let priborili in preprečijo centralizacijo bolniškega zavarovanja. Ker hoče SUZOR uvesti fakultativno bolniško zavarovanje vseh nameščencev, kaže, da hoče s tem polagoma doseči ukinjenje vseh privatnih bolniških blagajn. Na podlagi članka g. dr. Köstla, objavljenega v novoletni številki > Jutra«, je »Merkur« sklical anketo v Beogradu, na kateri je bil odklonjen predlog SUZOR-a. Ob tej priliki se je zglasila deputacija zasebnih nameščencev pri ministru za socialno politiko in narodno zdravje g. dr. Marušiču, ki je deputaciji obljubil, da ne bo storil ničesar, kar bi bilo v škodo zasebnih nameščencev, in da ne bo ukrenil ničesar, ne da bi zaslišal nameščencev. Člani Trgovskega bolniškega in podpornega društva so v zadnjih 16 letih vplačali SUZOR-u v fond za nezgodno zavarovanje nad 2,600.000 Din, od tega pa so dobili samo 140.000 Din, ker so v vsem času postali samo 3 ali 4 nameščenci invalidni Potrebna bi bila uvedba zavarovanja za brezposelnost. Zasebni nameščenci plačujejo 10 odstotkov za borze dela. V Beogradu je naloženih nad 30 milijonov Din za borze dela, ki bi jih bik) treba dati v sedanjih hudih časih na razpolago.
Poročili obeh govornikov sta bili sprejeti z živahnim odobravanjem. Sledila je kratka debata, v kateri je dajal g. Tavčar razna pojasnila.
Maribor, 27. januarja.
Proslava 700 letnice smrti sv. Save
je potekla svečano. Včeraj je mladina proslavila ta jubilej s praznovanjem po šolah, danes dopoldne pa se je v nabito polni veliki dvorani Uniona ob navzočnosti predstavnikov mariborskega javnega življenja vršila tradicionalna svetosavska proslava, namenjena šolski mladini. Proslava se je pričela že ob 9. dopoldne s službo božjo v dvorani Uniona, nato ji je sledila šolska proslava. Ob U. je bilo rezanje kolača. Pri lepem obredu, ki ga je izvršil mariborski prota Trbojevič, je odlično sodeloval s cerkvenimi spevi moški cerkveni zbor tukajšnje pravoslavnp cerkvene občine pod vodstvom g. Kovačiča. Na sporedu so bih' pevski nastopi študirajoče mladine. V središču sporeda pa je bila slavnostna beseda profesorja dr. Crneka, ki je govoril o narodnem prosvetitelju sv. SavL Zvečer je bil v dvorani Uniona spominski koncert, ki je odlično uspel.
Prvič se Je vrtel
jadranski film
v Mariboru, in sicer sinoči v dvorani bivšega kina Apola. Prikazovanje filma se je vršilo v okviru prvega predavateljskega večera ki ga je priredila agilna mornarska sekcija JS. Navzočni so z zanimanjem sledili predvajanju lepot mest in pokrajin ob našem Jadranu. Predaval je dr. Sovdat iz Ljubljane o Slovanih in morju.
Zbor
mariborskih samaritanov
se je vršil dopoldne v Gasilskem domu. Vodil ga je predsednik dr. Ivan Jančič, ki se je v uvodu spomnil blagopokojnega kralja Uedinitelja ter nazdravil mlademu kralju Petru II. Sledilo je poročilo tajnika Jov-čiča, iz katerega povzemamo, da je bilo v preteklem letu 1811 prevozov. Pri tem je sodelovalo 5029 oseb. Poiarniki so intervenirali v 41 primerih. Podpornih članov je 462, izvršujočih 54. častnih 5. Od izvr-šujočih članov ima 43 samaritanski izpit. Blagajniško poročilo je podal blagajnik Divjak. Stanje društvene blagajne je zadovoljivo. Novi odbor; ravnatelj Bogdan Pogačnik, predsednik; Anton Benedičič, poveljnik; pran jo Kramberger, podpovelj-nik; Ivo Jovčič, tajnik; Bogomir Divjak, blagajnik; dr. Wankmüller, šef-zdravnik; Justin Gustinčič, orodjar; Franc Crče, njegov namestnik. Oddelkovni vodje so: Ivan Cerče, Josip Giber, Ivan Kerklee in Franc Rataj. Nadzorni odbor: Josip Černy, Anton RobinSak, Alojzij Krieger, Adolf Dobrajc in Ivan Hribernik. Načelnik prosvetnega odseka je Vinko Hamerščak.
Pernnovci so zborovali
V Narodnem domu je bil danes redni občni zbor kolesarskega društva »Peruna«, ki šteje 415 članov. Zbor je vodil predsednik HlebS, ki se je spomnil blagopokojnega kralja Uedinitelja. Burna razprava je I bila glede novega odbora motociklistične ; sekcije, ki na občnem zboru ni dobi) raz-I resnice. Sklenilo se je soglasno, da se sek-; ci ja prečisti ter da se bivši načelnik in taj-• nik sekcije izključita iz društva. Poroča-j Ii so tajnik Motoh, blagajnik Čretnik in tehnični referent Sibenik, v imenu nadzornega odbora pa Lisjak. Pri volitvah so bili izvoljeni: Tone Hlebš, predsednik; Franjo
Filozofsko društvo je ustanovljeno
Ljubljana, 27. januarja.
Danes dopoldne so se v prostorih cio-Skega učiteljišča sestali dokaj številni prijatelji filozofije, da prisostvujejo ustanovitvi Filozofskega društva. Navzocne je pozdravil predsednik pripravljalnega odbora profesor Lojze Potočnik, nato pa ie prevzel predsedstvo ustanovega zbora univ. profesor dr. France Veber. Profesor Potočnik, ki je dal pobudo za novo društvo, je v posebnem ekspozeju razložil njegove namene in sredstva Zlasti je poudarjal potrebo, da se okrog novega znanstvanega središča strnejo vsi, ki 90 na naši univerzi študirali čisto filozofijo in so doslej pogrešali društvo, ki bi jih vezalo in podpiralo pri nadaljnjem filozofeko-znanstvenem delu. Z druge strani pa bo novo društvo skrbelo za popularizacijo filozofije, za razširjenje in poglobitev vsega filozofskega zanimanja v našem kulturnem krogu. Član društva lahko torej postane vsak, kdor se kakorkoli aktivno udej^tvuje na področju filozofije ali se vsaj za njo zanima.
Zborovalci so vsa poročila o pripravljalnem delu vzeli na znanje in odobrili pravila. Za predsednika Filozofskega društva je bil soglasno izvoljen univ. prof. dr. France Veber, v odbor pa gg. univ, prof.
dr. Aleš Ušeničnlk, univ. profesor Evgen Spektorskij, doc. dr. Alma Sodnikova, docent dr. St. Gogala, prof. Lojze Potočnik in primarij dr. Fr Derganc. V nadzorstvo sta bila izvoljena ravnatelj gimnazije v Kranju dr. Simon Dolar in profesor Fran Gnezda.
Sklenjeno je bilo, da ustanovni člani plačajo enkrat za vselej 500 Din udnine, redni člani na leto 20 Din In dijaki 10 Din. Med drugim je bil sprejet predlog, da se v Mariboru ustanovi poseben odsek, dalje, da bodo v Ljubljani redni članski sestanki s predavanji in diskusijami o raznih vprašanjih sistematične filozofije in sociologije; po možnosti bo tudi enkrat na leto i kongres vseh filozofskih delavcev, ki pa ' bo lažje izvedljiv, če se ustanovita enaki društvi tudi v Beogradu in Zagrebu in pride tako do rednih kongresov filozofov Jugoslavije. Daljša diskusija, v katero so posegli poleg predsednika še dr. Sodnikova. dr. Derganc, profesor Potočnik, dr. Gogala, profesor Kolar in drugi, se Je razvila glede izdajanja filozofskega časopisa. Odboru je bilo prepuščeno, da zadevo temeljito prouči In se odloči za časopis aH za zbornik. Posebno skrb bo posvečalo
Kumerc, podpredsednik; Franjo Motoh, tajnik; Čretnik. blagajnik; Šibenik Valentin, tehnični vodja; Oskar Gornik, njegov namestnik; Jaki, Močivnik, Kovač, Jarec, Junker in Nardin, odborniki; Gustinčič, Pajtler, Lisjak, revizorji. Pri slučajnostih se je sklenila ustanovitev posebne športne komisije, v kateri bodo posamezni sekcij-ski delegati. Tudi se bo osnovala ženska sekcija.
Strnjene vrste nacionalnega delavstva
Za dopoldne je bil v Narodnem dom» napovedan občni zbor mariborske podružnice Narodne strokovne zveze. Vodil ga je predsednik ljubljanske centrale NSZ g. Rudolf Juvan. Spomnil se je blagopokojnega kralja Aleksandra I. Uedinitelja in nazdravil novemu kralju Petru II. Poudaril je, da so bili v Mariboru na delu ljudje marksistične usmerjenosti, ki so si drznili misliti, da bodo lahko razbili Narodno strokovno zvezo v Mariboru. Dosegli so pa prav nasprotno: vrste narodno zavednega delavstva v Mariboru so se podvojile. To je prišlo najočitneje do izraza pri nedavnih volitvah obratnih zaupnikov, pri katerih si je Narodna strokovna zvez a priborila 48 zaupnikov. — Profesor dr Dolar je kot zastopnik Narodne odbrane pozdravil zbor in naglašal, da leži mogočni organizaciji Narodne odbrane Narodna strokovna zveza prav posebno pri srcu. Tople so bile besede dr. Šnuderla, ki jc naglašal, da je treba z vso agitacijsko silo združiti delavske množice v vrstah Narodne strokovne zveze.
Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika šofer mestnega avtobusnega podjetja Josip Radolič. V odboru so: Fras, podpredsednik; Tekavc, tajnik: Kodrič, blagajnik; Mikec, Vrabl, Klemenčič, Mahovčeva, Fel-sova in Saje, odborniki; Maček in Davačič, namestnika. Nadzorni odbor: StibiL dr. Jančič, Maver in Brandtner.
Pri slučajnostih je predsednik Juvan v programatičnih Izvajanjih sprožil vprašanje kolektivnih pogodb. Pogodbe naj sklepajo organizacije, oe pa zaupniki, ker so leti odvisni od delodajalcev Tudi je govoril o zaposlitvi tujih državljanov v naših krajih. Naglašal je, da so marksisti oni, ki ščitijo tuje delavce. Zato je treba z vso energijo itj v borbo proti marksizmu Izvajal je, da borza dela daje še samo podpore, dela pa ne. Proti temu so se storili že potrebni koraki. Narodna strokovna zveza je danes močna organizacija z 52 podružnicami. V dravski banovini šteje 8000 članov in število iz meseca v mesec vidno narašča. Tudije sporočil, da bo letos v Celju kongres narodnega delavstva iz vse države. Tudi se bo Nsrodna strokovna zveza o binkoštih poklonila spominu kralja Uedinitelja na Oplencu.
Samo Se danes ob '/z8. uri film ZKD Trarà ljubezen!
„Don Juani garnizije"
Sijajna, smeha polna veseloigra iz vojaškega življenja! Vstopnina Din 3.50, 4.50, 5.50, 6.50 V prostorih ELITNEGA KINA MATICE Telefon 21-24
Huda borba banovinskil
zdravnikov za obstanek
Celje, 27. januarja.
Organizacija bano vinskih zdravnikov dravske banovine, v kateri je od 116 ba-novinskih zdravnikov včlanjenih 77, je imela danes dopoldne redni letni občni zbor v Celjskem dömu v Celju ob udeležbi dveh tretjin članov.
Predsednik g. dr. Hočevar iz Domžal je v uvodu pozdravil vse udeležence in se spomnil umrlega člana dr. Raznožnika. V svojem poročilu je pojasnil stališče zdravnika na deželi, ki postaja zelo slabo, ker zavoljo obubožanja ljudstva in splošne krize skoro ni nobenega zaslužka od privatne prakse. Navajal je razne težkoče, zlasti visoko obdavčenje zdravnikov, ki ni v sorazmerju z zaslužkom. Vsi banovin-ski zdravniki naj stopijo v svoje društvo In naj poleg svojih dolžnosti zastavijo vse sile tuoi za Izboljšanje svojega položaja. Predsednik je navedel veliko razliko, ki vlada med položajem banovlnskih zdravnikov v dravski banovini In onimi v drugih banovinah, kjer so zdravniki popolnoma izenačeni t državnimi uradniki.
Tajnik g. dr. Komotar Iz Ljubljane je poročal, da intervencije, ki jih je odbor izvršil na odločilnih mestih, niso uspele, četudi so vsi priznali upravičenost predlo-
društvd tudi vprašanju filozofske prope- 1 ženih prošenj. Poročilo, ki ga je podal
blagajnik g. dr. Jenko iz Vevč, je ugodno. Občni zbor je dovolil Društvu onemoglih zdravnikov. Društvu zdravniških vdov in sirot in »Zdravniškemu Vestniku« po 500 Din podpore.
Pri volitvah je bil izvoljen dosedanji odbor s predsednikom g. dr. Hočevarjem.
Pri slučajnostih so udeleženci razpravljali o hudi davčni obremenitvi zdravnikov, ki ne ustreza dejanskemu stanju. Soglasno je bilo sklenjeno, da se bo storilo vse, da se to stanje popravi. Tudi službene dolžnosti banovinskih zdravnikov rasejo tako zelo, da mora zdravnik porabi-bit- ves svoj čas, da jih zmore. Predvsem je treba naglasiti delo in skrb zdravnikov za pobijanje tuberkuloze in za splošno ljudsko zdravje. Zdravniki zastavljajo vse svoje sile, da bi prišlo ljudstvo do boljšega zdravja in da bi se izboljšale zdravstvene in higijenske razmere na deželi. Člani so stavili važne predloge, ki jih bo izkušal odbor v najkrajšem času uresničiti. Zlasti g. dr. Kane se je zavzel za to, da se davčna preobremenitev kot krivična odpravi. Vsi banovlnski zdravniki ne glede na politično naziranje so si najboljši tovariši, kar bodo tudi vedno ostali, kajti le tako bodo do*etfH uspehe, za katere se borijo z vso upravičenostjo.

Dogodki po širnem svetu
Velika reka je zamrznila
Kitajski Y a n g Tse Klang povzroča, kadar zamrzne, ljudem in plovbi resne težave. Ledne grude onemogočajo na reki vsak promet
Odhajafo • • •

avtomobilov na posaarsko-francoski meji, kamor se vsak dan usmerjajo
nove skupine emigrantov
Most povečujejo
Največji japonski časnik Azahi
je bil ustanovljen 1879. Takrat je bil samo še bolj majhen časnik, danes pa je orjaška časniška založba, ki izdaja svoje liste v nakladi 3 milijonov izvodov. Te ogromne številke prekosijo samo še naklade ustov, ki jih izdajajo časniški trusti v Z^dinjenih državah. Azahi je bil prvi japonski časnik, ki je v milijonih posebnih izdaj razširjal japonsko ustavo. Bil je tudi edini japonski list, ki je prinašal poročila o prvih zasedanjih japonskega parlamenta neokrnjena. Da natisnejo tako velik časnik, potrebujejo sleherni dan kakih 15 milijonov znakov — naša abeceda 25, oziroma 29 črk, japonska pa okroglo 8000 znakov. Za stavek vsakdanje izdaje Azanija morajo narediti vsak dan okoli 100.000 matric. Tiskarna lista ima 29 rotacijskih strojev, ki vsak natisne na uro 80.000 listov na štirih straneh. Mimo tega ima še 12 brzih rotacijskih strojev, ki natisnejo na uro po 150.000 listov istega obsega, v založbi lista je 4000 uslužbencev. Samo urednikov je skoraj 2500. Podjetje je delniška družba; delniška glavnica je iz večine rodbinska last, so pa tudi vsi višji nastavljenci delničarji. Uredništva v Tokiu in Osaki imajo svoje telefonske mreže, ki so neodvisne od državnih. Podjetje vzdržuje 200 letal, ki éo vsak hip na razpolago. Listi izhajajo v 8 jutranjih in 3 večernih izdajah, katere prodajajo v 5000 kioskih. Književna nagrada, ki jo podjetje vsako leto razpiše in plača, je le malo manjša od Nobelove. Zraven uredniškega poslopja stoji nebotičnik, v katerem stanuje nad 1000 uslužbencev brezplačno. Kdor je definitiven uslužbenec podjetja, je samo po sebi član bogatih bolniških blagajn in ima pravico do brezplačne oskrbe v bolnišnici in okrevališču.
Za svetovno razstavo v Parizu L 1937. so že začeli širiti sloviti Jenski most
Oporoka pred usmrtitvijo
Kakor smo pred časom poročali, so v Tullnu v Avstriji obsodili na smrt in ju-stificirali nekega Alojzija Gaidoscha, ki je bil umoril svojega očeta. Morilec je bil zakoniti dedič svoje žrtve in pred usmrtitvijo je sestavil oporoko, v kateri je določil, da pripade vse imetje njegovi ljubici Frančiški Butschekovi, zaradi katere je umor v prvi vrsti izvršil. Sodišče pa te oporoke ni priznalo brez nadaljnjega, temveč je pozvalo vse, ki bi se čutili z morilčevo odločitvijo prikrajšane, naj do določenega dne prijavijo svoje zahteve. A tudi če bi Butschekova dobila vso dediščino, bo imela še mnogo posla z upniki umorjenca m morilca. Posestvo je bilo namreč zelo zadolženo.
Pacifistični raji
Neki ameriški list je zastavil svojim či-tateljem vprašanje: »Kateri košček zemlje bi si najrajši izbrali kot prepričan pacifist? Med mnogimi tisoči odgovorov je bila večina za otoke Južnega morja, drugo mesto je zavzemala Java, tretje Kanada. Evropskim deželam Amerika navzlic njihovemu neprestanemu govoričenju o miru po vsej priliki ne zaupa. Kot prva evropska dežela stoji Švedska na — 11. mestu. Nič manj nego 2570 čitateljev se je odločilo za — Severni tečaj. Havajski otoki in Baleari, ki jih v Evropi imenujejo »paradiž miru«, sploh ne pridejo v poštev.
Parlament v Atesini}!
1—------- —.......... äl	_ _ —'	^ame ____-
V Adis Abebi, prestolnici Abesinije, so nedavno z velikimi svečanostmi blagoslovili novo poslopje za parlament v navzočnosti abesiuskega cesarja in princev
Koliko je vreden nos?
231etna M a.-celle Mourayt je spadala med najbolj priljubljene pariške modelke. Pred nekoliko meseci jo je najel znan slikar. Mož slovi kot zelo nervozen človek, že po nekoliko sejah sta se nekaj sprla. V takšnem prepiru je nasilni slikar udaril dekle tako hudo po obrazu, da so jo morali odpeljati v bolnišnico. Tam je bila potrebna operacija na nosu, ki ji je obraz tako spremenila, da ni mogla več izvajati svojega poklica. Zato je proti slikarju vložila tožbo za 20.000 frankov odškodnine. Sodniki pa so ga obsodili samo na 8 dni zapora in 500 frankov odškodnine. Ko je Marcelle čula to razsodbo, se je onesvestila, Pozneje je izjavila, da bo vložila pri-ziv, ker ne gre, da bi nos modelke ocenili tako kakor morda nos kakšne druge ženske.
Koliko stane lev?
Londonski živalski vrt je te dni napravil zanimivo bilanco. Vrednost vseh njegovih živečih živali znaša 40.000 funtov šterlingov. Iz tega poročila zvemo, da stane slon okrog 150.000 Din, izumirajoči indijski nosorog okrog 200.000 Din, tiger 25 tisoč Din, levi pa so še dosti cenejši, eksem-plar za okroglo 3500 Din. Lev je še vedno med najbolj številnimi zverinami.
Današnji Metuzalemi
Severna Kavkazija ima zaenkrat največ Metuzalemov: Murzabekov šteje ravno 146 let in še vedno pase svojo živino. Njegov spomin je še vedno svež, izvrsten ; živahno pripoveduje o dogodkih, ki so se prigodili pred sto in več leti. Dejstvo, da je že desetkrat stari oče, ga ne dela kar nič prevzetnega. V sosednji vasi pa živi Hulaieva Altin, ki je nekaj let mlajša od njega; ^tara je namreč samo 143 let. Mož ji je umrl pred 12 leti v starosti 110 let »čisto nenadoma, ne da bi bil kdaj bolan v življenju«, kakor pripoveduje starka, katere najstarši sin ima tudi že nekaj nad 90 let. Pri T>-flisu živi 150 let stari Artemij LagjašviJi s prijateljem, ki mu je 154 let in mu je ime Hapar Hint. v Galiju pa živi 130 let stara Kečba, ki šteje 71 otrok, vrrukov, pra- in prapravnukw. v Džirhvi biva 126 let stari Sogum Bebija, v Inukoju pa 141 let stari Baraj Etneva. — Seveda se za te Metuzaleme zanima tudi ruska veda. Moskovski biofizik Lazarev meni, da le® meja človeške starosti šele proti kontni <5r«?h stoletij, in sicer pnbližno okoli 180 let. Šele v tej dobi s« namreč končuje odpornost človeškega živčnega ustroja.
Posaarska ulica v Berlinu
1 jjfjj. -T- $ ^ xi^mjfj
'I -rf ^"'^BB
V Berlinu so prekrstili Stresemannovo ulico v Posaarsko ulico. Na sliki vidimo, kako izmenjujejo napis
Podgane v poslaništvu
Ameriški listi poročajo, da doživlja osoL je ameriškega poslaništva v Moskvi nepri jetne dneve in noči. Iz ruševin neke podrte stare hiše v bližini se je naselilo v kleti ia. spodnjih prostorih poslaništva ogromno število podgan. Cela vojska mačk se pred njimi ni mogla uveljaviti in se je morala umakniti, kakor pravijo listi. Zdaj iščejo uradniki poslaništva čudodelnega podga-narja. ki bi jih rešil gnusne in nevarne nadloge.
Težave s sladkorno letino na Kubi
Na Kubi je morala vlada odrediti posebne ukrepe, ki ostanejo v veljavi dokler ne bo pri kraju sladkorna letina, v vseh predelih, kjer rase sladkorni trs, je bilo proglašeno obsedno stanje. Sabotižni čini na plantažah in v čistilnicah sladkorja se kaznujejo s smrtjo. Neko količino sladkornega pridelka bodo tudi letos uničili, toda pod kontrolo države.
Vztrajna ljubezen
Italijana Gentilcorija so L 1912. v Ameriki obsodili na doživljenjsko ječo. Neki možakar mu je ukradel prihranke in ga je Italijan zato umoril. »Imej potrpljenje, čakala bom nate,« mu je pisala tedaj njegova zaročenka v Napoliju. In po 23 letih so Gentilcoreja pomilostili. Vrnil se je takoj domov, kjer ga je njegova zaročenka še vedno čakala. Napoli je videl malo tako veselih porok, kakor je bila ta.
H. Hauptmann :
Indijanski strup
Mesto, v katerem živijo naši dobri meccani, sicer ni kakšno od vsega sveta zapuščeno gnezdo, vendar je pomenilo predavanje v Kazini velik družabni dogodek. Pri zimskih družabnih večerih je bil sta) že marsikakšen znamenit mož tam na odru stare dvorane. Tokrat je bil na odru domačin in pripovedoval je zgodbe o svojih nevarnih pustolovščinah, ki jih je bil doživel tam v daljnjih divjinah. To je bila zadeva, ki je nekako morala zanimati vsakega meščana osebno. Ni bilo čudno, da sta gostilničarja »Pri solncu» in »Pri levu« na. ta večer godrnjala na prazne gostilniške sobe in da je gospa lekarnariea preložila šivanje v hiši za teden dni, dasi je rmela šiviljo že naročeno.
Ženske so bile, kakor bi jih tresla mrzlica. Harold Merter ni bil samo kralj lepotcev majhnega mesta in obdan s sijajem namigavanj na vsakovrstne pikantne doživljaje, temveč je bil tudi bogat in tesno na meji let, ki ji krajevna tradicija še dopušča samsko svobodo. In zdaj je prišel celo z lovorjevim vencem junaka okrog čela. Občutku vseh se je zdel ta mladi mož kot veliko darilo, ustvarjeno od samovoljnosti zapravljive usode, za katerega se morajo z vso vročo vnemo boriti vsa dekleta v mestu. Tako je mislil tudi Harold sam o sebi in se je varoval, da bi z dajanjem kakšne vidne prednosti odvajal ostale tekmovalke od zanimanja za lastno osebo. Z zmerom enako očarujočo
ljubeznivostjo je sejal svoje mnogo obetajoče poglede in izpodbujajoče opazke, tako da je vsaka mladenka lahko skrivaj upala v srečo.
To varljivo veselje se je seveda družilo z razdirajočo nervoznostjo, ki je slaščico nežnih prijateljstev grenila celo s kapljico grenčice. Nervoznost se je kazala tudi v nenadnem nastopu viharnih simpatij za Haroldovo plavolaso sestro, ki so se je doslej skoro plašno izogibala vsa dekleta, češ, da je naduta goska. Lorica se kar ni mogla ubraniti obiskov in dnevno je rasel kup spominskih knjig, ki jih je morala opremljati z risbami in pisanjem.
Pri tem pa je imela toliko opravka, ker je pomagala bratu pri urejevanju njegovih zbirk. Harold ni ljubil dela. Vsak teie?en napor je pomenil zanj groz .> Morali so mu podij s kli bskim stol »:n prenaš:iti iz sobe v sobo. Na stolu je p tem kraljeva! sredi neštetih zabojev, tc; iih je v Južni Ameriki naporni] s sto in sto etnografskimi redkostmi, in je nadzoroval Lorico ;n sI>a-2abnika p-i zlaganju v vji.ke omare. Porr )tnic se ie dost' prijavili in so biìe neVatere fidi puščene k deu. pa s>* ts'> i/kazale ke>- so to priliko izrao ah ie za nekak feknv^žini ples za n-ik oni*ri-«r paše. ne da >v pri tem de'o kaj nipr.-d.^a-lo Ko je Harold nestrpni prig»->' k idu v želji, da bi mogel čimprej pjk.viaM* jav-noiti^ svoje zaklade, je za3da Lori--* sama iskati primerno pomočnico. Našla jo je
v Elzi Vovmklovi, edinem dekleta v mestu, ki se doslej ni vsiljevalo njenemu
bratu.
Čedna in tiha mladenka je t največjo marljivostjo in najnežnejšo obzirnostjo prelagala čudovito pestre reči, ne da bi le z najmanjšim znakom koketnosti postala nadležna Lorici. Kar pa se je sestri videl kot vsega priznanja vreden takt, to je občutil Harold, razvajen ženskar, kot žaljivo zanemarjenje, in zvok glasu, s katerim je izgovarjal pridni Elzi svoja navodila, je postajal od ure do ure re/.kejši in oblastnejši. Pa se ni nič opažalo, da bi jo to kakorkoli žalilo; vsaj z očmi se ni dalo dognati niti najmanjšga nihanja njene duševne tehtnice. Toda jeziček se je tresel in premikal toliko bolj v plašno skri-vani globini njenega srca, in vsaka trda beseda iz Haroldovih ust je padla kot zelo težka kaplja v skodelico bolečin. Ko je bil Harold nekaj dni zaman čakal, da bo njegova osornost pripravila malo Elzo do izdajalske čuvstvene erupcije, se je odločila njegova razdražena ničemurnost, da bo njeno speče zanimanje zbudil s priložnostnim osvetljenjem svojega junaštva. Začel je posamezne kose iz zbirke, ki so jih El-zine nežne roke jemale iz zabojev, opisovati, pridajal jim je hitro izmišljene pustolovske zgodbe in jih označeval za trofeje kakšnih drznih činov. Pa tudi ta zvijača ni dosegla zaželenega uspeha; da, tiha zamišljenost mladega dekleta je postajala čedalje večja in se je naposled zdela Ha-roldovi občutljivosti kot vsega obsojanja vredna ravnodušnost. Sumiti je začel celo, da ta milodušna brinetka ne smatra njega in njegovih potovanj za resne; da strogo razločuje, ker je modrejsa od drugih,
pesnitev od resnice. Morda je uganila ozadje vseh teh reči, ki jih pomaga z neumorno marljivostjo spravljati v red, in ve, da so bile drago kupljene v pristaniških in drugih mestih, kjer je kot razvajeni gost najboljših hotelov bil udobno preživel dni, katere je njegova fantazija potem prepletla z velikanskimi napori in nevarnimi pustolovščinami? Njegova slaba vest ga je bolj in bolj utrjevala v tej domnevi, ki ga je pripravila do tega, da je začel sovraiiti Elzino zakrinkano modrost, od katere grozi uničenje njegovega ugleda.
Istočasno je nastalo ▼ Haroldu plašno zanimanje za Elzo Vowinklovo. Plahotno opazovanje njenega bistva ga je zdajci seznanilo z redkimi miki, ki so krasili skromno mladenko, ki jih pa ni bil videl, dokler si je bil domišljal, da je močnejši od nje. Občutek nezanesljivosti nasproti svetu njenih misli je poostril pogled za vse vidno na njej. Če si je zatrjeval, da je njegovo pazljivo ocenjevanje njene postave le sredstvo, kako bi vdrl v skrivnost njene notranjosti; a že se je lotil njegovega srca goreči ogenj brez plamena.
Vsako drugo bi si razvajeni ljubljenec žensk spričo tega dejstva takoj izkušal za-vojevati in trepetajoča pripravljenost Elze bi se razkrinkala. Tokrat pa sta Harolda pogum in samozavest čisto zapustila. Zdel se je sam sebi kakor človek, ki tava v temi in se zaveda, da v temi ne more daleč naprej.
Večkrat si je zaželel, da bi mu naključje enkrat pomagalo, da bi bil sam z njo, in začel je to naključje že pripravljati s tem, da je poslal služabnika iz sobe. Do tega, da bi istočasno odpravil iz sobe se-
stro, pa se ni mogel povzpeti in čakal je, med upom in strahom, s tesnobo prvič zaljubljenega študenta, da bo šLa sestra sama iz sobe. Ko je nekega dne muhavost nagajive usode res pomagala, da sta Harold Merter in Elza Vowinklova ostala dalje časa brez prič, je Harold tako hudo občutil domnevno nedostopnost ljubljenega dekleta, da je sam z nerodno pretirano namernostjo odkolovratil skozi vrata.
Ni videl bolečine razočaranja, s katero so strmele za njim njene lepe oči. Ni vedel, da je bil ta zamujeni trenutek skrajni up njenega plahega hrepenenja. Ta trenutek si je bila že davno postavila za mejnik v svojih srčnih težavah.
Ko je Lorica kmalu nato spet stopila v sobo, je ležala Elza sredi vse tropične zmešnjave kakor mrtva na preprogi. Silen krik je privabil Harolda in služabništvo. Ne da bi vedelo, kaj naj stori, je stalo stalo devet ljudi okrog blede žrtve nesrečne ljubezni, medtem ko sta brat in sestra obupno tresla otrplo telo.
Vratarjev sinko se je spomnil, da bi bilo potrebno poklicati zdravnika. Že je tekel ponj, ko je modrejšim izmed njih šele padla ta misel na um. Nekdo izmed njih je naposled tudi izkušal dognati, kaj se je zgodilo. Po kratkem iskanju je našel v gubah Elzinega krila stekleničko z ostankom modrikaste tekočine.
»Glejte, gospod Merter...«
Harold je obledel: »Kurare... Moj Bog! Zastrupila se je... Kurare....«
»Kaj se je zgodilo?« Debeli glas vstopiv-šega zdravnika je malo zmanjšal splošno grozo. Zdravnik je odrinil ljudi in se sklonil nad ležečim telesom. Najprej je prisluhnilo njegovo uho bitju srca, potem
«
gai odboru »»referto© a pohvalo, ki je Mia •oflasno «prejeta, kakor ao bUi soglasno odobreni tudi vsi predlogi glede obračuna, proračuna, ter zastopstev v Okrožnem odboru in v komisiji sa mojstrake izpite. Dr. Pretnar je v imenu Zbornice za TOI in v imenu podpredsednika Rebeka, ki mu bolezen ni dala, da bi se sam udeležil zbora, in pa podpredsednik okrožnega odbora Iglič, ki je opravičil tudi predsednika g. Pristoua, ki prav tako leti v bolnišnici, sta izrekla zboru tople čestitke In pozdrave. Pri raznoterostih je bOo le sklenjeno, da ostane cenik urarskih popravil, o katerem se je zadnji čas pojavila precej živahna razprava, do nadaljnjega te nespremenjen. Prav tako bo tudi garancijska doba za popravila v bodoče trajala «e eno letó. Potem ko je zbor odobril fte manjSo vsoto za podporo obrtnonadaljevalnem Šolstvu in je bila obenem na predlog g. Eberla soglasno zvišana članarina na 12 Din mesečno, je predsednik g. Krapež zaključil občni zbor.
Francoski solunski borci Viteškemu kralju
vija : Kladno 9 : 1 (3 : 1). Sparta : DFC 6 : 1 (3 : 0).
Dunaj: Prvenstvena tekma Austria : Ad-
mira 2 : 1 (2 :0). Pokalne tekme: Vienna : Landstrasser Amateure 6 :0, Wacker : Shell 9 : 1, WAC : DFC 3:1, F AC : Victoria 3:1.
Rim: Prvenstvo. Ambrosiana : Torino 4 :2, Lazio : Palermo 1 : 0, Livorno : Sanpierdarena 1 : 0, Napoli : Trieste 2 : 1, Brescia : Bologna 1 : 1, Firenze : Alessandria 2 : 1, Pro Vercelli : Juventus 3 : 1, Milano : Roma 4 ; 4.
Stuttgart: Nemčija : Svica 4 : 0 (2 : 0).
Luzern: Svica B : Južna Nemčija 1 ; 0
Mednarodne akademske smučarske tekme
Poleg glavne olimpijade imajo tudi akademiki svoje akademsko svetovno prvenstvo. Zlasti v zimskosportnih panogah se izvaja to prvenstvo v velikem stilu. Poleg svetovnega akademskega prvenstva se vršijo vsako leto mednarodne tekme, ki jih organizira S. A. S. (švicarski akademski ski-klub), takozvane SAS tekme (SAS-Rennen; Akademische Skiwettkämpfe aller Länder).
Letos se bo vršilo istočasno svetovno prvenstvo (Akademische Weltwinterspiele) in 11. SAS tekme. Tekmovanje bo trajalo od 4.—10. februarja. V pokroviteljskem komiteju je tudi naš poslanik za Švico dr. Miroslav Spala jkovič.
Omenjenih tekem se bodo udeležili tudi naši akademiki. Organizacijo udeležbe Ju-goslovenov v St. Moritzu je prevzela Jugo-slovenska akademska smučarska organizacija (JASO).
Ni to prvič, da nastopajo jugoslovenski akademiki v Švici. Nastopili so že 1. 1932 v Grundelwaldenu, v St. Moritzu pa so že bili predlani. Takratno ekipo so tvorili: Bervar, Jenko, šramel, Baebler, Kukovec in Mušič. Tedanji rezultati so bili: v smuku se je plasiral Kukovec na 32. mesto, prvi je bil Leubner. Pri tem moramo upoštevati, da je nastopilo 160 tekmovalcev in, da je bila proga tako težka, da je prišlo na cilj samo 105 tekmovalcev. Sploh je značilno za švicarske tekmovalne proge, da so izredno težke.
V teku na 17 km je startalo 82 tekmovalcev; zmagovalec je bil Norvežan Saks-haug, naš Bervar se je plasiral na 14. mesto, samo 3 minute za slavnim Guttormse-»om. Baebler je bil 16., šramel 20., Jenko 22., znani Avstrijec Lantschner šele 24., 26. Mušič, 30. Kukovec, torej vsi med prvo polovico!
K tekmi v slalomu je bilo pripuščenih le prvih 30 plasiranih pri tekmi v smuku. Zmagal je Anglež Clyde.
Naša štafeta pa je bila, na žalost, diskvalificirana, sicer bi bila zasedla 7. mesto.
Tekme v skokih se je udeležilo 25 tekmovalcev, izmed katerih je zasedel šramel 9. mesto.
To so rezultati, ki so jih dosegli naši akademiki 1. 1933 v St. Moritzu. Kaj pa letos? Upamo sicer na še lepše uspehe, vendar ne moremo ničesar prerokovati. Res je, da so naši fantje v zadnjih dveh letih ogromno napredovali, pomisliti pa moramo, da tudi drugod ne spijo. Vsekakor nas najnovejši uspehi na slovanskem prvenstvu na Pokljuki navdajajo z največjim zaupanjem v naše fante.
Iz akvaristove torbe
O ogrevanfn in prezračeva-nfn akvarijev In o ihtiofti-«ilo
če obiščemo v zimskem času naše jamice in jarke, ki nam nudijo v topli letni dobi toliko prilik za zanimiva opazovanja to dožitja, jih pokriva ledena skorja in nam onemogoča pogled vanje. Zdrobiti je treba led; če jc pa zdrobljen, nam je uspeh zajamčen, kajti majhne ribice tiče negibno v rahlem blatu. Tudi v sobnih akvarijih se padec toplote dokaj neprijetno občuti in gojite! ji toplo vodnic morajo tem posvečati vso pažnjo, kajti če se zniža toplota izpod 15 stopinj C, postane reč kočljiv«; prehlad in pogin sta žalostni posledici tega. Treba je dovajati toploto. Važno pa je, da se ne pretirava t ogrevanjem, ker se ribe razvadijo, a tudi manj odporne postanejo. Dosledno je treba vzdrževati temperaturo izmed 15 m 18 stopinj C, če si nočemo ohraniti bolj občutljive ribe. Sredstev ta ogrevanje je več. Ogrevalne naprave na elektriko so dandanes že zelo izpopolnjene, žal je p« struj« ca one akvariste, ki so navezani na Ijubljansko-velenj-sko omrežje, predraga. Kdor hoče poceni ogrevati akvarije, sš kupi lončeno steklenici podobno posodo, vlije vanjo vrelo vodo ter jo zamaSeno postavi v akvarij. Na« vrli akvarist g. Bahovec na Pnriah devi je v lončeke, mivko, ki dolgo drži toploto, zaradi česar je ta način ogrevanja zelo priporočljiv.
Kakor znano, je poximi zaradi pomanjkanja svetlobe malo kisika v akvarijih. PrezraČevslniki, ki jih naročamo iz tujine, da bi vzdrževali količino kisika na ustrezajoči viftini, so pa silno dragi. Tudi to vpraašnje je rešil g. Bukovec eek> praktično. Omislil si je napravo za regulacijo količine uhajajočega zraka za Ì30 Din. Manjši železni val, ki služi sicer napolnjevanju s plini pod večjim pritiskom, ni drag (30 do 40 Din, a tudi delo okoli avtogen-skega varjenja in ostali pripadajoči deli niso dragi; celotni stroški ne presezajo 230 do 300 Din, prezračevalniki iz tujine pa stanejo 800 do 1200 Din. Naprava za prezračevanje je pomemben činitelj za one akvariste, ki nimajo večjih akvarijev m v katerih ne razpotaga vsaka 4 do 6 cm dolga riba s tremi litri vode, kar je edino pravilno, temveč komaj s pol litrom, ker so navadno pregosto obljudeni.
Ker se je v zadnjem času pojavit v nekaterih akvarijih zajedalec ihtioftirij (Jch-thvophthirius multifilis, I. crvptostomus, večji in manjši), ne bo odveč, če si ga natančneje ogledamo. Ribe trpe za to boleznijo zlasti pri trgovcih z ribicami, ki so navadno le polovični akvaristi. Kupovalci, ki ne poznajo simptomov te bolezni, kupijo živalce pri trgovcih in z njimi preneso v svoje akvarije bolezen, ki jo je hudo iztrebiti. Ljubitelj, ki si kupi ribice, naj jih temeljito pregleda že pri trgovcu. Ihtiofti-rija spoznaš po majhnih belih mehurčkih ali mozolčkih kjerkoli n» površnici ali pa na plavutih. Mladič, ki plava po vodi, se zasidra in zarije v kožo, kjer nastane bet mehurček. Odrasli ihtioftirij doseže skoroda velikost glavice majhne bucike. Dorasel odpade 2 mehurčkom vred in izloči neko sluzasto, za prosto oko nevidno snov, tako zvano cisto. V cisti nastane v teku 24 do 72 ur na stotine mikroskopskih kroglic, ki se dokaj naglo pretvorijo v mladiče. Kožica ciste poči, mladiči se pa razbeže po vsem akvariju in se popri mejo rib. Ce se naseli na majhni ribi 30 do 50 ihtioftirijev, ki povzročajo vnetje in odpad površnice, je prva posledica jaka Oslabelost, druga pa pogin. Ko opazimo na kaki ribi bele pike, nam je dolžnost, premestiti jo v posebno posodo, v kateri pa ne sme biti voda hladnejša od vode v akvariju. V tej posodi hranimo ribo obilno po možnosti s tubifeksi in vodnimi bolhami. Dvakrat na dan menjamo vodo. Z vodo vred isti jemo tudi odpadle zsjedalce. S soljo te drugimi kemičnimi sredstvi in rasstopina-m! ne moremo ihtioftiriju do živega, ker je pregloboko tarit v površnici. Riba, kateri so se ibtioftiriji zasidrali na plavutih, del' no izgubi možnost plavanja, ker požro za-jedalci kožo med šibicarai. Zelo zanesljivi uničevalci ihtioftirijev so majhni račtči (bolhe, samooki). polži, ki požro odpadle tajedalke, in školjke, ki jih potegnejo s pomočjo svojih dotekaik vaae. V prostranih akvarijih, ki nimajo preveč rib, a imajo tudi polže in školjke, se ihtoftirij le redko zaredi. Ribe, ki imajo samo nekaj belih pik, denemo v majhen akvarij, v katerem so omenjeni .uničevalci. Če so pa okužene v večji meri, pomagata samo menjanje vode in obilna hrana. Ihtioftirij se pojavlja v naših vodah navadno Šele * juliju in avgustu in živi v jamicah, bajer-jih in leno tekočih toplejših vodah. V mrzlih jezerih in rekah je ihtioftirij redka prikazen. Akvarij, okužen g ihtioftiriji, naj ostane 10 dni brez rib; bolje pa je, Če ga na novo aredimo.
Ljubljanski table tenis podsavez. Danes
j ob 19.15 redna seja upravnega odbora. Vsi odborniki zanesljivo!
SK Mars. Jutri v torek ob 20. odborova seja pri g. predsedniku. Pozivajo se Novak, Pogačar, Strah, Vrhovec I., II., III, Baver, Košar, Zupančič E., Prodan, Milovanovič, Slamič, Stražišar. Igrači, ki imajo opremo, naj prinesejo isto gospodarju.
Motoklub Ilirija, sekcija Kranj, razpisuje običajni motoskikjöring na 10. februarja t. 1. na Kokrški cesti pri Kranju. Start ob 14.30. Prijave sprejema tajništvo motokluba Ilirije, ter se iste zaključijo v četrtek dne 7. februarja t. 1.
Povest o zlatem zakladu
PRIDE VELEFILM
Odgovornost za rudniške nesreče
Beograd, 27. januarja, p. Beograjska Delavska zbornica je äklenila, da pokrene vprašanje odgovornosti za česte nesreče v raznih rudnikih, ker 6e navadno izkaza, da so samo posledica nedovoljnih varnostnih naprav in malomarnosti odgovornih upravnikov. Da bi se to vprašanje pravilno usmerilo, bo beograjska Delavska zbornica v imenu prizadetega rudarskega delavstva vložila v konkretnem primeru tožbo zoper lastnike rudnika »Srpeiki Balkan«. Na tej osnovi naj bi se v bodoče postopalo pri vseh bodočih slienih nesrečah-
Beograd, 27. januarja. A A. Komisija, sestavljena iz zastopnikov ministrstva za gozdove in rudnike, notranjega ministrstva in minisitrstva za socialno politiko in narodno zdravje je preiskala nesrečo, ki je nastala v premogovniku >Srpeki Balkan« zaradi eksplozije metana ter predložila o njej^vsestransko in podrobno poročilo. Komisijsko poročilo z dokazili vred ie ministrstvo za gozdove in rudnike izročilo prisiojneniu sodišču v nadaljnje ravnanje.
Bolgarski novinarji pri predsedniku vlade
Beograd, 27. januarja, p. Predsednik vlade g. Bogoljub Jevtič je dopoldne sprejel bolgamke novinarje, ki so prišli iz Prage, kjer .je bila sklenjena konvencija o kulturnem sodelovanju Češkoslovaškega in bolgarskega tiska. Na čelu bolgarske novinarske delegacije so bili glavni urednik sofijskega >Utra« Tanev, predsednik bolgarskega novinarskega udruženja in načelnik bolgarske brzojavne agencije Gerekev. Predsednik vlade g- Jevtič je bolgarske novinarje sprejel zelo prisrčno ter se je razgovarjal z njimi dalje Časa- Bolgarski novinarji eo popoldne nadaljevali svojo pot v Sofijo.
Trgovinski minister v Zagrebu
Zagreb, 27. januarja, n. DaneH je prispel v Zagreb minister za trgovino in industrijo dr. Milan VrbaniČ.
Inozemski nakupi našega tobaka
Sarajevo, 27. januarja, n. V Sarajevo je prispel iz Aleksandrije zastopnik egiptske tvrdke Vincent Matosianl, ki zastopa tvrd-ko Port Said Association. Z inšpektorjem uprave naših državnih monopolov v Sarajevu Gečanom je odpotoval v LjubuSki v Hercegovini, kjer Je nakupil 100.000 kg tobaka. V Hercegovino so došli tudi zastopniki Nemčije in Poljske, ki se prav tako interesi rajo za naS tobak.
Kanada svetovni prvak v hokeju na ledu
Davos, 27. januarja. Danes so se zaključila tekmovanja za svetovno prvenstvo v hokeju na ledu. Kakor je bilo pričakovati, si je ta naslov zopet priborila Kanada, ki pa je imela proti Švici, katero je porazila s 4:2, precej posla. Švicarji so spravili svoje nasprotnike mnogokrat v zelo kočljive situacije, tako da so morali Kanadčani pokazati res veliko igro, da so nadvladali Švicarje.
Popoldne sta igrali za 3. in 4. mesto Anglija in Češkoslovaška. Cehoslovaki, ki so v začetku turnirja veljali kot favoriti za evropsko prvenstvo, so imeli v zadnjih dveh tekmah precejšnjo smolo. Včeraj jih je, kakor smo že javili, premagala Švica s 4:0, danes pa so morali kloniti Angležem s tesnim rezultatom 1:2. Regularni čas je ostal z 1:1 neodločen, zaradi česar se je morala tekma podaljšati za 3X10 minut, šele v tem podaljšanju so Angleži zabili svoj vodilni gol. O tej tekmi bi bilo omeniti, da so Cehi prišli po Kučeri v vodstvo in se je že zdelo, da bodo mogli držati ta rezultat. Toda Angleži so nato igrali v napadu kar s petimi možmi ter so v 13. min. dosegli izenačenje, v podaljšku pa so zabili zmagonosni gol. Obe moštvi sta bili približno enako močni, vendar pa so bili Angleži vzdržljivejši.
Končno stanje na čelu je:
1. Kanada, 2. Švica, 3. Anglija, 4. Češkoslovaška.
V tolažilnem turnirju je švedska porazila Avstrijo s 3:1.
Včerajšnje nogometne tekme.
Zagreb: Tekmi za zimski pokal. Concordia : Policijski 3 ; 0 (0 : 0), Hašk : Zet 6 : 1 (2 : 0).
Praga: Tekmi za belvederski pokal. Sla-
Ljudje ne pridejo po ure in zlatnino
*Pri 27 mojstrih leži okrog 2500 popravljenih predmetov
Se posebej toplo zahvalo tajniku g. Kra-marSiču za požrtvovalno delo.
Tajnik Je v svojem poročilu navajal, da je združenje štelo lani 102 člana. Toliko je mojstrov obrti, ki ao včlanjeni V organizaciji, na njenem področju, a razen njih je zaposlenih še 74 pomočnikov in 26 vajen-cev. To razmerje med Številom mojstrov in pomožnih moči dosti «govorno priča o bedi, ki je zajela atan. Zlasti v urarski stroki so zaradi pomanjkanja dela morali mojstri odsloviti zelo mnogo pomožnih moči, optiSka in graverska stroka pa ata sploh opustili navado, vzdrževati pomočnike in vajence. Krivda za tako Žalostno stanje je predvsem v visokih cenah blaga ter v pretiranih carinskih, troSarinakih in davčnih bremenih. Lani je združenje zbralo zanimive podatke, Id govore, da leti pri 21 mojstrih okrog 2500 predmetov, Id ao jih bile stranke prinesle v popravilo, pa jih doslej ie niso prlfile dvignit (med njimi ao are, zlatnina ln drago ie Iz leta 190». V Izvršitev teh naročil ao mojatri vložili dela to materijala v vrednosti natf 100.000 Din, ki zanje nimajo nobenega kritja. Na koncu je tajnik izrekel zahvalo Zbornici n TOI za njeno akrbno pomoč, posebej pa lo obrtnemu referentu dr. Pretnarju. Ko ae je nato v toplih besedah zahvalil le jubilantu predsedniku. se Je tej zahvali vea zbor pridružil z živahnim aplavzom. V imenu nadzorstva je g. Gruden predla*
»Nervozna afekcija, nič drugega,« je zagotovil, »dajte mladi dami požirek limonade. Ranica na roki...«
Vzel je košček angleškega obliža iz svojega kovčega, ga zmočil in prilepil na ranjeno mesto.
Potem se je poslovil in tudi vsi drugi so se polagoma porazgubili iz sobe. Komaj je čutila Elza, da je bila sama s Haroldom in Lorico, je v brezmejno presenečenje obeh urno skočila pokoncu.
»Gospodična Elza...« je Harold začuden izpregovoril. čisto drugačen človek je stal pred njim; nič več plaho, samo v sebe skrivnostno izgubljeno dekle, temveč ogorčena mlada dama z očmi, ki so se drzno bliskale vanj. Prešerno je nagnila glavo nazaj, krenila desno ramo kakor v obrambo naprej in z enim pogledom presekala elegantno postavo mladega Merterja od pet do glave. Njene ustnice so se gibale. Motila jo je skušnjava, da bi mu ponovila njegove grozotne zgodbe o krvavem boju sredi mehiške divjine, v katerem naj bi bil uplenil absolutno smrten strup, ki ga rabijo Indijanci za puščice Toda tako žalostna prikazen se ji je zdajci zazdel njen razveličaščeni ideal, za katerega je bila hotela dati življenje, da se ji nI videlo vredno, stresti nanj jezo.
Kratko se je zasmejala in šla.
»Kaj pomeni to?« je osuplo vprašala Lorica.
Harold je začel razumevati. Njegova glava je postala vroča kakor po besnem popivanju
►Očitno se jezi, da ni mrtva...« je za-godrnjal in brcnil, v kot lop puščic, ki iih je Elza pustila ležati na preprogi.
je prijel Elzino roko, da bi dognal pulz. Topla kaplja lahno curljajoče krvi je zmočila njegov prst. Ko je njeno roko pregledal so tudi drugi opazili izdajalsko ranico.
»Moj Bog, moj Bog! Zastrupila se je s kurarejern!« je vpil Harold; »tu... tu... tu pa je, gospod doktor!«
Tresoč se je ponudil stekleničico zdravniku in se obtožil; »Jaz sem kriv... jaz sem ji povedal, kako je treba napraviti, da ta strahotni strup najhitreje učinkuje! Moj Bog, moj Bog!«
Zona je spreletela skupino ljudi, da jim je za trenutek zastalo dihanje. Vsi so vpihavali poglede v resni obraz zdravnika, ki je držal stekleničico pod nosom. Tako niso opazili, da je Elza odprla otrple oči. Zbudila se je iz globoke nezavesti in z začudenim nerazumevanjem pogledala po ljudeh.
»Odkod imate to?« je zdaj vprašal zdravnik in se ostro zazrl v Harolda.
»Kupil... kupil ... sem od nekega indijanskega poglavarja... ne vem natančno, a mislim, da v Buenos Airesu,« je jecljal Harold.
Zdravnik je obrnil stekleničico na konec kazalca in se dotaknil zmočenega mesta z jezikom.
»Voda.« je rekel potem.
Elzino telo se je zganilo. Ko se je zdravnik s;.et obrnil k njej, so bile njene oči znova kreoko zaprte, toda živahna rdečica 3e je prelivala od njenega vratu čez ozka 'ica dc bledega čela. Zdravnik se je §e nkrat «sklonil nad nio prisluhnil hitremu in močnemu bitju njenega srca in smehlja-, ie se vstal.
Ljubljana, 26. januarja.
Ko so v četrtek zvečer zborovali v »Zvezdi« člani Združenja urarjev, zlatarjev, optikov, graverjev in pasarjev, se je predsednik g. Krapež v pozdravnem nagovoru spominjal najprej velike marsejske tragedije in izrazil vdanost in- zvestobo obrtniških mojstrov mlademu kralju Petru II., nato pa je v Širokih obrisih očrtal položaj obrtništva, njegove borbe in težave. V strokah, ki so organizirane v združenju,. je to leto pomembnih delovnih jubilejev. Prav v četrtek je obhajal 35-letnico samostojnega dela znani ljubljanski zlatar g. Goldstein.
Koliko težkega dela mora vrSiti strokovna organizacija zlasti v borb' za davčne olajšave, kaže dejstvo, da je ljubljanski rekla-macijski odbor, ki prejema stalno cele kupe prošenj in pritožb, samo lani izposloval obrtnikom za 12 in,pol milijona Din znižanja davkov. Obrtni odsek zbornice se zadnji Čas zlasti živahno zavzema za to, da davčna uprava ne bi zarubljenih predmetov prodajala za vsako ceno, tako da ata na koncu oškodovana oba, uprava in davčn zavezanec. Uveljaviti W bilo treba načelo., da se ti predmeti ne hi ameli prodajati ceneje kakor za tfi četrtine vrednosti Na koncu se Je predsednik spominjal prvih dveh voditeljev organizacije, zdaj že pokojnih mojstrov Nikole „ Rudholzerja tn Johanna Somnitza. ki sta skoraj pred polsto-letjem spravila združenje v tek. Izrekel Je
TEDEN DNI FILMA
Hans A Ibers kot Peer Gynt
Ibsenov „Peer Gynt" v filmu
FIlm po motivih Ibsenove drame »Peer Gynt«. Da je lik Peera Gynta, človeka moči in iluzije, tavajočega med hrepenenjem po pustolovščinah in obupavanjem nad samim seboj, mikal k filmanju, je razumljivo. Tuja kritika pravi o tem filmu, ki ga je izdelala družba Bavaria-Film v Münchenu, da mu mora biti uspeh povsod zagotovljen. Film se drži Ibsenove ideje, vendar je lik Peera Gynta moderniziran. Glavno vlogo igra Hans Albers, vsekakor za to vlogo eden izmed najprimernejših filmskih zvezdnikov. Solveig igra Marieluise Claudiuso-va. V filmu nastopa med drugimi tudi Olga Čehova, in sicer v vlogi baronice. Kratka vsebina filmskega dela je tale.
>Krepek in mlad je Peer Gynt, toda sanjač. Svojo lepo domačijo na Norveškem pusti propadati. Nič ga ne boli, da mu lepo Ingrido povede drug pred oltar. Gynt se samo igra z ženskami, a svojo mater iskreno ljubi. Premajhna mu je domovina, zato bi šel rad po svetu iskat srečo. Zagleda se v Solveigo, nežno dekle z globokimi očmi. Solveigini starši, ki vidijo zanemarjeno domačijo Peera Gynta, mu obrnejo hrbet, toda Solveig mu je zvesta. V najhujšem življenjskem trenutku pride k njemu: Mati mu umira. Po materini smrti nima v domovini ničesar več, kar bi ga obdržalo doma. Tudi Solveig ne. Naj počaka!
Peer Gynt je na ladji, ki je last lepe baronice, Na ladji so potapljači, ki naj dvignejo iz morja zlat zaklad. Peer Gynt se loti nevarnega posla in ima uspeh. Baronica Agga ga občuduje: »Vse napravi, česar.se loti.« Poleg Peera Gynta ne mara več za svojega poslovnega družabnika Parker ja. P» volji baronice postane Gynt tretji družabnik. »Glavo ima polno pustolovščin, a • preprost je ko dete«, sodi Parker o Gyn tu. Ustanovi se družba Pepr Gynt in kmalu se začnejo voziti po morju nešteti pamiki, naloženi z vsakovrstnim blagom. Mednarodni fcorzijanci in industrijci hočejo spoznati tega moža in Parker se ga hoče znebiti, ko vidi, kako mu postaja nevaren. V hudi borbi med obema ostane Peer Gynt zmagovalec. Družba Peer Gynt postane res Gyntova last. Kakor se je otresel Parkerja, se otrese tudi baronice in njene neiskrene ljubezni.
Po še večji moči hrepeni Peer Gynt. V Afriki odpira, bakrene rudnike in gradi mesta. Lepa plesalka Tatjana ga spremlja. Igračka mu je in nič več. Hladnokrvno jo
odslovi, ko ga kličejo k podjetjem, ogroženim od upornih Arabcev.
Tri leta gara sam in brez zabave v silni vročini Afrike, še povečal je svoja podjetja, a vendar si reče: »Svet sem si prisvojil, a sebe sem izgubil. Sama lupina, nič jedra. Nič vere v ženske in ljubezen.« Pa mu usoda znova ponudi srečo. Nežno arabsko dekle Anitro reši smrti v peščenem viharju in jo vzame v svojo hišico. Dejstvo, da je domačinka v hiši osovraženega belega mogočnika, spet razburi arabske domačine. Ko na slovesnosti, prirejeni njemu v čast, v spoznanju, da je šel doslej krivo pot, razdeli svojo posest med svoje sodelavce, porušijo Arabci njegovo hišo in odvedejo Anitro. V temni noči zasleduje Peer Gynt Arabce, zaide v neznane kraje, kjer ga izropajo.
Olga čehova v vlogi baronice v filmu »Peer Gynt«
V neki pristaniški krčmi čuje ves strt domačo pesem, ki jo pojejo norveški mornarji. Ti ga vzamejo na svojo ladjo. Ko pride v rojstni kraj, ga nihče ne spozna. S težkimi koraki se bliža rojstni hiši. Lepa je in polje okrog nje je vzorno obdelano. Pred hišo sedi žena in poje pesem. Spozna ga na prvi pogled: ves čas ga ni pozabila; čakala ga je zvesto, kakor j» bila obljubila. Zdaj je Peer Gynt naposled spoznal: »Prava sreča sta domovina in Solveig.«
»Peera Gynta« bomo gledali v kratkem v Ljubljani. Zanimal bo, kakor nam obeta vsebina, ki kaže veliko pestrost in razgibanost.
Na snežnih višavah nad Šmarjem
Kdor sp vozi iz Ljubljane do Škofljice z vlakom ali z avtobusom, ga spremlja na eni strani košati hrbet grivastega Golovca, na drugi pa široka ravan Ljubljanskega barja, ki nudi ravno pozimi tja do Krima sanjav razgled, spooninja-joč na rusko stepo. Ornemu, ki že dalje časa ni bil na tej strani, se razodene mahoma, da tudi na tej dolenjski strani raste del Ljubljane, saj so tja do Rudnika že skoraj v strnjeni vrsti same nove hiše.
Velika Ljubljana sega na to stran že skoraj do Škofljice. Tu se cesta razdeli v tri smeri: ena vodi naravnost proti jugu čez Barje na Ig, druga čez Pij avo Gorico na Turjak in Velike Lašče, gla/vna stara Karlovška cesta pa krene na levo in se vije po dolini ob robu Barja do staroslavnega svetokrižkega klanca, ki je bil svoj čas strah in trepet voznikov, danes pa je samo še kraj starih spominov, kajti nova cesta se vzpenja po znanih krasnih serpentinah proti. Malemu Vrhu, odkoder se nam odpira veličasten pogled na Barje, posebno popoldne in zvečer.
A v tem trenutku se je pred nami odkrila že nova dolina obdana z griči od obeh strani, in staro cerkvijo v sredi; to je prelepa šmarska dolina. Takoj začutimo, da smo se dvignili visoko nad Barje in da se tu začne prava Dolenjska. Greben ob robu Barja zapira dolino proti zapadu in dolenjska burja, ki ima odprto pot preko Polževega in od Višnje gore sem, nanese vsako leto na te višave nad Šmarjem obilo snega, ki so ga smatrali stari smarci za zimsko nadlogo, zdaj pa so ga že porabili smučarji za svojo zimsko zabavo. Zadnja leta je vsak dan več smučarjev na šmarskih višavah, daši Smarci doslej niso zase delali nikake reklame. Šmarje je prav lepa starinska vas s prekrasno okolico, je pa v izletniškem svetu manj znana, ker izletniki poleg prirodnih lepot iščejo v
ljubljanski okolici tudi prirodnih dobrot — m te nudijo dobre gostilne.
Zadnji čas so se tudi Smarci zganili. Imamo novo gostilno pri kolodvoru, prenovljeni gostilni pri Smoletu in pri Kuž-niku in še dvoje aii troje drugih gostiln. Prednost, ki jo ima Šmarje za smučarje, posebno za začetnike, je v tem, da je blizu Ljubljane. (Vožnja z dolenjskega kolodvora stane samo 4 Din!) Druga prednost je v tem, da so smuški tereni tik poleg kolodvora na višavah na obeh straneh vasi. V Lazih so si smučarji napravili celo skakalnico. Najlepši teren pa je na farovSkem hribu (včasi so mu rekli »nograd«, v znak, da je tu rastla trta). Od tod je lep razgled na vse strani. Po višavah čez Lušče in mimo Frkolije prideš na Magdalensko goro. ki jo vidimo na sliki v ozadju. Krasna razgledna točka, polna starinskih izkopanin. Pravijo, da se bodo Smarci sami potrudili, da odpro okoli Pleš in Repčega tja do Lipoglava še nove terene. Za zdaj je dovolj prostora na višavah nad vasjo, v vasi je pa tudi preskrbljeno, da bodo smučarji povsod dobro in poceni postrežem.
Žena v sodobnem svetu
Vrednost socialnih pridobitev za ženo
Ce zasledujemo razvoj modernega gospodarstva in delavskega gibanja, vidimo, da je socialna zaščita delovnega človeka zelo napredovala. Saj je znano, da je bil ob prvih začetkih razvoja strojne industrsije delavec izročen svojemu delodajalcu na milost in nemilost. Delalo se je tudi po 16 ur dnevno, ob štirih zjutraj so metali otroke iz postelj (po ubožnicah), ki so jih uporabljali za mehanična dela pri strojih. Ce je delavec obolel ali onemogel, so ga enostavno vrgli na cesto.
Ko pa je delovni "človek spoznal odrešilni pomen vzajemnosti med sebi enakimi, se je njegov položaj kmalu začel boljšati. Kar je podjetnik lahko odbil posamezniku, tega ni mogel odreči solidarnemu nastopu celote. Nedvomno je k temu pripomogel tudi vzpon lioeralističnih idej, ki so utrle pot demokratičnim oblikam posameznih vladavin. Največ pa je doprinesel k izboljšanju položaja delovnega človeka razmah kapitalističnega gospodarstva, katerega posledica je bil močan porast delavskega razreda in v dobi gospodarske konjunkture nedostajanje kvalificiranih delovnih sil.
Tako so vsi ti vplivi povzročili, da so se uvajale zaščitne mere, ki jih je drugo za drugo sprejela država v svojo zakonodajo. Danes imajo vse kulturne države razmer-no dobro urejeno socialno zakonodajo — vsaj na papirju.
Tudi naša socialna zakonodaja v Jugoslaviji ne zaostaja za drugimi evropskimi državami.
Tu pa nastane vprašanje, ali in koliko vse te zaščitne mere tudi v resnici koristijo posamezniku in celoti, kajti za to je potrebno dvoje: prvič, da jih dotični, v čigar prilog so izdane, tudi pozna; drugič, da se tudi nedvoumno izvajajo. Prvi pogoj zadeva delojemalce, drugi delodajalca in obla-stva, ki morajo bedeti nad izvrševanjem zakonov.
Prvega pogoja bi se morale zavedati zlasti ženske, ki dostikrat trpe škodo prav zaradi svojega nezanimanja. ženska je zavoljo svojih prirodnih funkcij še posebej zaščitena in če teh zaščitnih ukrepov ne pozna, ne škoduje samo sebi, ampak tudi pogosto svojemu otroku. V decembrski številki »ženskega sveta« je poučen članek o tem predmetu (»žena v naši socialni zakonodaji«), in med drugim pravi: »Tako se kršijo zakoni v zaščito žene kar povprek in že lahko govorimo celo o izjemnih primerih, če se ti zakoni izvajajo.«
Pa ne samo delavka, tudi privatna in državna namežcenka ne poznata svojih pravic, ki jima gredo po socialnih zakonih. Ali je potem čudno, da delodajalec krši te zakone? če je delavki prav, njemu je tudi. Gotovo je naloga organizacij, da preprečujejo take kršitve in da pokličejo oblastvo na pomoč, če je potrebno, toda organizacija ne more sama zasledovati krivic, ki se zgo-de posameznikom, temveč je reč prizadetega, da se zave svojega položaja, ženska (in seveda tudi moški), ki v tem pogledu ne pozna svojih pravic in svojih dolžnosti, ki se ne okoristi s tem, kar si je celota priborila, ne škoduje samo sebi, ampak tudi skupnosti. To velja še posebno za vse one, ki služijo privatnim podjetnikom. Pomislimo samo na kontoristke in razne druge privatne nameščenke. Njihova solidarnost je tako majhna, da so prave izjeme tiste, ki so organizirane, in da ni nič čudnega, če delodajalec stavi za pogoj, da njegova na-meščenka ni organizirana. Se pogosteje zahtevajo to gospodinje od svojih služkinj. Nevednim je pač laže gospodariti. A organizacija je poklicana v to, da pouči svoje člane o njihovih pravicah ter jih po potrebi tudi ščiti.
Posebno važna za ženo je zakonita zaščita oo porodu. A koliko je žen, ki jo poznajo, in koliko podjetij, ki jo izvajajo? Paragraf 22. zakona o zaščiti delavcev, ki govori o tej uredbi, določa, da je ženam porodnicam prepovedano vsako delo v podjetjih dva meseca pred porodom in dva potem. žena mora le z zdravniškim spričevalom dokazati, da pričakuje v dveh mesecih porod Te štiri mesece mora prejemati vso pomoč, ki ji pripada po odredbah zakona o zavarovanju delavcev. Ta zakon je med tem dobil novelo, po kateri so podporo že pr. .rajšali na šest tednov pred porodom in šest tednov po porodu. Tudi obrtni zakon predpisuje, da se ženske ne smejo odpuščati, če ne morejo delati radi nosečnosti ah poroda, in sicer velja to šest tednov pred porodom in šest tednov po porodu. Vendar pa je zaenkrat še v veljavi starejša določba, po kateri se delavki ne sme odpovedati dva meseca pred porodom in dva meseca po njem.
Porodnice, katerih bolezensko stanje traja nad dva meseca po porodu, so po zakonu o zaščiti delavstva zaščitene še leto dni po porodu. Delodajalec jih ne sme odpustiti v času do enega leta, dokler popolnoma ne ozdravijo. Delavka mora dobiti po porodu še vsaj en teden plačo, če je bila vsaj 14 dni v službi kot pomožna oseba. Nameščen-ka ima pravico do plače po obrtnem zakonu še šest tednov po por©du. če pa v tem času oboli, ima pravico do plače še šest tednov od dneva obolenja, po petih letih službe osem tednov, tako da ima po 25 letih že 12 tednov.
Posebno zanimiva je določba glede odmora za dojenje otrok, ženam materam mora dati podjetnik poleg rednega odmora tudi še poseben odmor za dojenje otrok, in sicer delavkam do 30 minut na vsake štiri do petih ur dela, če je otrok v materinem stanovanju, in 15 minut na vsake štiri do petih ure dela, če je otrok v otroškem zavetišču podjetja. Taka otroška zavetišča bi morala po zakonu podjetja osnovati povsod, kjer dela več kakor 100 delavk z vsaj 25 majhnimi otroki.
Priznati je treba, da ta določba doseza najnaprednejše države v tem pogledu, saj ne zaostajamo niti za Švedsko in Rusijo, kjer je take vrste zaščita materinstva zvezana s celotnim socialnim ustrojem. Toda vprašanje je, ali in v koliko se ta določba izvaja. Ali je pri nas kje kaka tvornica, ki daje materam odmor za dojenje in ki je postavila otroško zavetišče za delavske dojenčke. In drugič: koliko je delavk, ki to odredbo sploh poznajo.«
Jasno je, da imajo socialno-zaščitne mere za delovno ženo in za delovnega človeka vobče samo tedaj vrednost in pomen, če se tudi izvajajo. Zato pa je potrebno, kakor že omenjeno, da jih delojemalec pozna in po svoji organizaciji zahteva njihovo izpolnje-
vanje ter da mu gre pri tem oblast, ki jih je uzakonila, tudi na roko.
Toda, ah je to danes možno? Ali je to sploh možno tam, kjer je neomejen sistem privatnega gospodarstva? V času gospodarske konjunkture pač, toda danes, ko je
mnogo podjetij pasivnih, si skuša podjetnik opomoči ali pa svoj dobiček ohraniti z zmanjšano režijo. Na drugi strani je pa delovna sila skoro brez vrednosti v času brezposelnosti. Podjetnik si lahko izbira delovne moči, ki so zadovoljne z najmanjšim, saj je danes zlasti nešteto žensk, ki so plačane pod eksistenčnim minimom. V takih časih so socialne zaščitne mere brez pomena, ker se ne izvajajo, ali pa dvorezen nož, saj mnoge dajatve v te svrhe delojemalca samega hudo obremenjujejo.
Mednarodna federacija žen v poklicu
združuje članice iz 21 držav. Ustanovile so jo praktične Američanke pred 15 leti. Še danes sta vodstvo in finančna stran organizacije v njihovih rokah. Namen tega društva je praktično pomagati delovni ženi v potrebi. Tako so 1933. priredile mednarodno umetnostno razstavo v Amsterdamu. Razstavljalke so bile umetnice iz 13 držav in prodanih je bilo mnogo del. Lanske počitnice so razpisale natečaj za društveni znak, 7 med 200 poslanimi deli so dobile priznanje le Čehinje. Federacija se je potegovala za študijske štipendije: Madjar-ska je dobila italijansko podporo za glasbeni študij v Rimu, Madžarska pa je dala podporo avstrijskim študentkam za tritedensko proučavanje madžarske narodne umetnosti. Italijanke so imele v Napolju šolo za turistične vodnice, norveška organizacija je priredila ekskurzije na Švedsko, Finsko in Estonsko. Federacija je članicam že mnogo pomagala pri potovanju v inozemstvo, bodisi da so šle na pot za zaslužkom ali radi študija. Pomaga zlasti predavateljicam, glasbenicam, upodabljajočim umetnicam, ki hočejo razstaviti v drugi državi, itd. V poštev pridejo le članice, ki morajo napisati prošnjo na posebni formular, katerega dobe pri svoji narodni organizaciji.
Najbolj praktične so žene v Zedinjenih državah. Vsako leto prirejajo »teden žene v poklicu«. Sprva je bil teden namenjen propagandi, potem je bilo njegovo geslo: žene so dolžne prevzeti vlogo v življenju. Kasneje so se tisti teden potegovale za boljše delovne pogoje ženski delavki. V dobi brezposelnosti so posvetile teden ženskemu delu s tem. da so našle službo več kot 3000 brezposelnim ženam; naslednjega leta so določile, da bodo odstopile mezdo nekoliko ur brezposelnim ženam. Tako je klub iz države Dakota obljubil, da bo daroval plačo 360 ur, dal pa je nad 3000 ur!
Za tekoče leto so Američanke objavile ta-le program:
Narodna organizacija poklicnih žen v Zedinjenih državah je pripravljena braniti načela gospodarske preskrbljenosti moža in žene in hoče vsakemu poedincu zagoto-toviti zaščito, za katero mu jamči ustava Zedinjenih držav.
Zahtevamo temeljito izobrazbo, pravico do dela in pravico do plače, ki bo omogočila zvišanje življenjskega nivoja in preskrbo poedinca v dobi nesposobnosti za delo.
V	občinah, državah in s posredovanjem naše narodne vlade bomo zahtevali reforme, ki bodo postopoma ustvarjale socialno pravičnost. Zato ni mogoče, da bi bili gospodarsko preskrbljeni samo nekateri razredi ali skupine, dokler ni gospodarskega zavarovanja za vse. Zahtevamo za ženo delo, plačo in postopanje po istih načelih kakor za moža.
V	okviru tega programa je federacija ameriških klubov poklicnih žen pripravila za prihodnja leta delovni program, nekako desetletko. V tem času bodo članice proučile gospodarske probleme in njih socialne posledice, da bi v tej panogi prišle tudi žene do vodilnih mest. Ustanovile so številne študijske skupine, da vzgajajo članicc tudi za spretne debaterke. V tem času zanima ameriško javnost zlasti vprašanje brezposelnosti. Članice ga proučavajo z vseh strani. Upajo, da bodo imele velik vpliv pri preuredbi zakonodaje glede zavarovanja za brezposelnost. V zadnjih letih so predebatirale trideset poklicev in objavile uspeh diskusij v malih brošuricah, ki so sedaj osnova delu mnogih klubov. Predsednica ameriške federacije Celine Mac Donald Bownan si mnogo prizadeva, da bi pojasnila vsem slojem, kako se problem brezposelnosti tiče žena prav tako kakor moških. Nova vlada gleda, da bi tudi žena dobila delo.
Avtomobilska tekma skozi Afriko
Po vzoru letalske tekme iz Londona v Mellbourne pripravlja južnoafriški avtomobilski klub mednarodno avtomobilsko tekmo iz Alžira do Johannesburga. Kakor pri oni tekmi, bo tudi pri tej znašala glavna nagrada 10.000 funtov, posamezna mesta pa so namenila še posebne nagrade za tekmovalcc, ki prispejo prvi do določenih krajev.
Proga je dolga 8139 km in vodi iz Alžira skozi Saharo do Agadosa in Kanoja, naslednje kontrolne postaje so Archenbault, Rangassou, Stanlevville, Mairobi, Blantyre in Johannesburg. Tekmovalci bodo morali prebiti dovolj težav na poti, ki vodi skozi tropske pragozdove, puščave in preko zasneženih gorovij. Doslej se je prijavilo 40 kompetentov, večinoma Angležev. Odpotujejo ob koncu leta.
Milijonska pravda zaradi mačke
pa se zavarovalnina izplača samo v tem primeru, ako ni na ladji ostala nobena živa duša. Tako se zdaj vrši pravda za to, ali se more mačka, ki je v tem primeru edina ostala na zapuščeni h i ji, smatrati kot živa duša.
Okostja iz pradavnine
Francoski konzul v Jeruzalemu Neuville, ki se bavi z arheološkimi izkopavanji, je odkril pod kakšnih 5 m debelo plastjo pri Nazaretu 4 okostja prazgodovinskega človeka, ki izvir.ijo po neki cenitvi najmanj iz 18 tisočletja pred našim stétjem. Vsekakor ne gre primer človeka iz najstarej ših dob, J-t sličijo ta okostja bolj okostju današnie: i človeka nego neandertalske-ga. Odpeljal so jih v Pariz, kjer jih bodo strokovnjaki previdno rešili zemeljske pia sti, ki se jih drži. To delo bo trajalo kakšnega pol leta, nakar bo šele mogoče povedati njih fočnejšo starost.
Dan izposojene knjige
Dan izposojene knjige, ki so ga uvedli Angleži, je vsekakor zanimiva naprava.
Pač sleherni ljubitelj knjige ve iz lastne
_________ ____- ________ ___ , n . ..	..	..	-_1. . . in /-In 4- ! i /~1 i C i «-»<-» »»	Ntirl
pravkar vrši pravda, pri kateri gre za vprašanje, ali je življenje navadne mačke vredno milijon dolarjev ali ni. Stranki te izredne pravde sta neka velika zavarovalna in neka paroplovna družba. Njuna zadeva je taka: Z zlatom natovorjena ladja tožeče paroplovne družbe je zadela ob skalo in moštvo je moralo, da si reši življenje, zapustiti ladjo, ki je bilo zavarovana za milijon dolarjev. Po kalifornijskih postavah
izkušnje, da tudi siccr čisto zanesljivi ljudje ne vračajo vedno izposojene knjige. Zaradi teg? naj Dan izposojene knjige zdaj to neljubo reč odpravi. Vsakdo, ki si je bil izposodil knjigo, a je še ni vrnil lastniku, naj jo na Dan izposojene knjige vrne lastniku. Angleška pošta na moč pospešuje to velikopotezno napravo. Za vse knjige, ki se ta dan pošljejo lastnikom, je plačati samo polovico običajne poštne pristojbine.
deseda. I Oio. davek t Oli. ta Šifro «U dajanje naslov« > Dia. Najmanjši znesek 17 Din.
Bančne
vložne knjižice
in vrednostne papirje _ku najemo, prodajamo, jemljemo v zalog najpovolj-neje. Bankoino Komerci-jalni Zavod »FINANTCIER« Zagreb, Iliea štev. 9 — telefon 44-09.	67-16
Beseda 1 Oln, davek 2 Oin. za Šifro al) dajanje aastova 5 Din. Naimarjši znesek 17 Din.
Dvosob. stanovanje
v podpritličju vile, v centru mesta, suho in solnčno takoj oddam za 5Ö0 Din mesečno. Ogledati samo popoldne. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
1034-21
ČITAJTE
ŽIVLJENJE IN SVET
TEDENSKA REVIJA
2 Din ŠTEVILKA
Eksistenco
nudim boljši dami, ki vloži 3000 Din, v vsakem večjem kraju. Branža: Različno specialno ročno delo. Ponudbe na oglasni oddelek >Jutra« pod šifro »Lahek posel«.
1229
POSOJILNICA V PTUJU naznanja žalostno vest, da je njen dolgoletni uradnik, gospod
BABIČ ANDREJ
v'V /A
K 9
umrl dne 26. januarja 1935. Pogreb bo iz hiše žalosti v Ptuju, Ljutomerska cesta št. 8, na mestno pokopališče v ponedeljek, dne 28. t_ m. ob 16. uri.
Ptuj, 26. januarja 1935.
NACELSTVO.
S potrtim srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je moj iskreno ljubljeni soprog, gospod
ANDREJ BABIČ,
posojilnični uradnik
danes, dne 26. januarja 1935 ob 14.15 uri po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, v 80. letu starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega blagega pokojnika bo v ponedeljek, dne 28. t. m. ob 16. uri iz hiše žalosti, Ljutomerska cesta štev. 8, na mestno pokopališče. Maša zadušnica se bo brala v torek, dne 29. t. m. ob 7. uri zjutraj v minoritski cerkvi v Ptuju.
Ptuj, dne 26. januarja 1935.
TEREZIJA BABIC, soproga, in ostalo sorodstvo.
^ÙM'
-y-flr
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja ca konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. ~ Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeréek. — Za Inaeratnt del Je odgovoren Alo Ja Novak. — Vai f LjubUant