PRIMORSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE
Uto 2. štev. 225 * Cena 3.- lire
TRST, petek 22. februarja, 1946
Uredništvo ln uprava, Piazza Goldoni it. 1 • L Tel, it. 93806 93807,93808. Rokopisi »e ne vre/a jo
Kaj liči za Kingoio izjavo
Bevinovo stališče je vseskozi nasprotno demokratičnim načelom in neodvisnosti malib narodov
, Moskva, 21. Tass. — »Pravda* pi-*® T uvodniku pod naslovom: «Klng prihaja Bevinu na pomoč*: 15. TL Je podal kanadski jBtalstrskl predsednik Izjavo, da eo »le dane tajne informacije osebam, *> niso imela do njih pravice. King 3» tudi namignil, da so bile te in. formacije sporočene nekaterim nameščencem nekega tujega poslanl-Hkrati s tem so vsi Kanad-®*ni izvedeli, da je King namignil n& sovjetsko veleposlaništvo v Ka-®1®dt; kanadski tisk in kanad&kj ™<51° *ta na vzpodbudo vlade pri-trobentati o tem.
’r° Je dokazalo, da je bila Kta-<C°va izjava neposredno naperjena SZ in da je postala oroije za Obrzdano protisovjetsko kampanjo. ki se Je pričela tako v Kanad; t preko njenih meja.
Izjava sovjetske vlade, ki je bila ~Bn«s objavljena, popolnoma raz-*^Va politični namen Kingove iz-v&' King bi je na vse kriplje Prtsadeval, da bi napihnil v senza-tonalen dogodek nepomembne in “•važne tajne informacije posa-111 Im članom štaba sovjetskega ^°Ja&kega atašeja v Kanadi. Ven-Je Izjava sovjetske vlade doka-<Ja hrup, ki ga je dvignil King, nima nič skupnega z vprašanjem °w«njenih Informacij, ki so bile f^Jno dane že preteklo leto, tem-da zasleduje popolnoma druge Politične cilje.
King jg pri^gj na pomoč Bevinu, J» spravil s svojimi govori na Pravkar končane« zasedanju ZN . **ansko vlado v neprijeten polo-7*^’ Zftradi tega Je King podal svo-kjavo popolnoma sočasno s trenutkom, ko se je zasedanje skup-končalo.
Bojazen pred Javnostjo
Kot je znano, je skupščina po-etila mnogo pozornosti položaju * G^iji, dogodkom v Indoneziji in *cl e*a Pre<H0^i,a Sirija J« jj*banon- ^ vseh teh primerih.
za. pravico tnalih narodov, 1 intere*e
-- narodne neodvisnosti držav ln sovjetski delegati vztrajno branili načela °dvianosti malih narodov.	»UU1JU	llc^
vl^rav Je znano, da se je Be- I sredno kampanjo, sovražno SZ, v v*ei» t*>b primerih znaSel v | sredstva, ki spominjajo na najgrše
zelo nerodnem položaju. V prvem primeru Je Bevln zagovarjal potre, bo po nadaljevanju politike okupacije Grčije po britanskih četah kljub dejstvu, da ni bilo za to več nobenega opravičila, medtem ko spoštovanje načel demokracije imperativno zahteva upoštevanje Interesov neodvisnosti in svobode grškega ljudstva. V indonezijskem vprašanju se je pokazalo, da Je Bevinovo stališče v popolni opreki z demokratičnimi načeli in pravicami malih narodov. Njegovo i>a-sprotovanje pripustitvi komisije ZN v Indonezijo, ki bi mogla prispevati k temu, da prenehajo krvavi dogodki, v katerih so bile uporabljene japonske čete proti narodnoosvobodilnem gibanju Indonezijcev in ki bi mogla povzročiti vzpostavitev miru v Indoneziji, izhaja samo iz strahu pred javnostjo in iz želje po nekontroliranem gospodarjenju v holandskih kolonijah.
Zaradi Bevinovega stališča v vprašanju Sirije ln Libanona Varnostni svet ni mogel sprejeti nobenega sklepa. Britanski eunanjl minister ja vztrajal na tem, da morajo britanske zasedbene čete prav tako ostati v Siriji in Libanonu, ne oziraje se na njune zahteve po umiku tujih čet, s čimer je kršil načelo demokracije ln neodvisnosti majhnih dežel. Bevinovo stali-&če Je moglo naleteti samo na odklonilne izjave sovjetske delegacije na zasedanju skupščine, ki so široko odmevale v Grčiji, Indoneziji, Siriji in Libanonu, v Egiptu ln drugih deželah.
Pomoč Bevina
Očitno Je moral nekdo priti Be-vinu na pomoč, da bi odvrnil pozornost od tega poloma na zasedanju skupščine. Sedaj Je Jasno da se Je King odločil, priti Bevinu na pomoč.
Vendar si ni upal napoeredno zagovarjati Bevina, temveč Je pod-vzel drugi manever, da bi odvrnil pozornost od Bevinovega političnega neuspela na zasedanju ZN.
Vsakdo ve, kakšna sredstva Je Uporabljal v ta namen King in i njim vsi oni, ki sedaj vodijo nepo-
metode zakrknjenih reakcionarjev. Kanadski ministrski predsednik ni upošteval dejstva, da se njegova izjava ne more skladati z normalnimi odncfcajl, ki obstoje med obema deželama, in da se na noben način in v nobeni meri ne strinja z Interesi Kanade same.
Kanadska vlada Je poskušala politično škoditi SZ s tem, da se je postavila na čelo nebrzdani protisovjetski gonji. Toda s svojo izjavo bo King dosegel prav nasprotno. Ni to prvič, da se pobudniki protisovjetskih kampanj sami razkrin-kujejo. Tudi to pot bo razkrinkan kot pobomlk stvari, ki nima ničesar skupnega z Interesi demokracije In razvojem normalnih odnoš-ajeiv med državami.*
ZSSR ne podpira Italijanskega stališča glede Trsta
Moskva, 21. Tass. — Pred dnevi je list «Daily Dispatch> objavil vest, da je baje vodja sovjetske delegacije na zasedanju glavne skupščine ZN Višinski v razgovoru izjavil italijanskemu veleposlaniku v Londonu Carandiniu, da Sovjetska zveza podpira italijanske zahteve glede Trsta.
Tass je pooblaščen izjaviti, da je ta vest neresnična in docela izmišljena.
Ustanovite? jugoslovanske reparacijske komisije
Beograd, 21. - Tanjug — Vlada jugoslovanske republik® Je objavila odlok o ustanovitvi reparacijske komisije, ki bo kontrolirala, izvajanje mednarodnih sporazumov o vojnih odškodninah. Ta komisija bo po&iljala v inozemstvo delegacije Jugoslovanske vlade, ki bodo delovale v vprašanjih povrnitve vojne škode.
Temne
sence
Italijanski obrekovalci ZSSR so sl nadeli krinko ljubezni In spoštovanja
Moskva, 21. - Tass — Moramo poudariti stalisče, ki so ga zavzeli mnogi italijanski listi naipram Sovjetski zvezi. To stališča se prav nič ne razločuje od onega podlega, ki smo ga bili navajeni poslušat! med vojno pri oddajah radia Rim. Italijanski listi, kot »Giomale della Sera> in «L1tal!a Nuova», iskori-ačajo vsako priliko, da bi oblatili in obrekovali Sovjetsko zveza Posebno vnemo kaže glasilo gibanja »Uomo Qualunque», list »Buonsem-90», ki prodaja dan na dan svojim čltateljem fantastične novice o položaju v Sovjetski zvezi. Zaman bi Iskali v tem listu nepristranskega mnenja o življenju v deželi sovjetov ln o politiki sovjetske vlade. Obrekovalcev prav nič ne skrbi, če so njihove laži debele ln če so starega kova. Eden izmed argumentov, ki jih obrekovalci Sovjetske zveze najrajše uporabljajo, Je vpra-
TRŽAŠKI DELAVCI HOČEJO Vli. REPUBLIKO
Uradna izjava sovjetske vlade o razkritih tajnih iniormacijah v Kanadi
. Moskva, 21. Tass. — Izjava aov-J6t*ke vlade v zve«l z Izjavo kanadskega mknisitiekega predsedni-a *• Kinga dne 15. februarja: gl^n® M- februarja t. 1. Je kanad-J** vlada objavila izjavo gledie raz-^ tajnih informacij v Kanadi be-m, ki nimajo pravice do teh
Hm'1,1'&clJ' me<1 n^ml tudi nekate-
^ nameščencem tujega poslanl-v Ottavi. Ko je izročil to izja. •°v}-etaitemu odpravniku poslov hvoskovu, Je ministrski pred-K- King izjavil, da se nana-
0 J**ave't v izjavi kanadske vlade
®^^rih nameičencih tujega po-Ntva na nameščence sovjetske-v*i«|poslaniStva v Ottavi.
V ta
^	zvezi smatra sovjetska	vla-
J« po izvršeni preiskavi	po-
° izjaviti sledeče:
^®°vjetsk4 organi so ugotovili, ds **dnjem času vojne posamez-j^f^^enci med osebjem sov-^ **fa vojaškega at&Vja v Ka-04 * voj ih znancev	ka-
fop,^	državljanov, nekatere	ln-
p^*clje tajne narave, ki pa n<so pomena za sovjetske or-f0 ‘ Polwaalo se Je, da se te in-tičejo takšnih tehničnih r*Pr~t0v> ki jih sovjetski organi
1 jj ne*>uJeJo, kajti ZSSR Ima bo-J^hmične Izsledke, in ki jih je
Vfrg,	mogoče	najti
^°o*gljivi publikaciji
iHiletr
ies»	najti	tudii »
"-W»i publikaciji o radij-v uS°tavlJanju nahajališča lTd.
knjiilcl (Atomska emerg1-®-rr>enškega pisatelja Motta. <liti>0^lrom	bl	b,1°	®me*no	tr-
^ moglo izdajanje takih stv#lri^®,nl>n'h tajnih podatkov u-^»lirSno koli groinjo za VBJTiost. Vendar Je sov-**■ V'a<^a tak°J, ko je Izvedela 'nejj,	dejanja	nekaterih	na-
v st«bu vojaškega ata-Kan®di. odpoklicala sovjet-Vo^a<;k*ga atašeja v Kanadi In«nti^1IWd0pu!.tneKa ravnanja o-nftmešč«vcev. Po drugi * trcb« zavedati, da nit’ ',fViniui veleP°ela*>|k niti drugu v v BOVJetskega veleposlani-
nl#0 lnw’1! ■ tem no-
j opravka.
*dl ^ovJetj,kl vladi »Pozori« na zlonamerno ^ nJo, sov ra in o SZ, ki se Je v v kanadskem tisku ln pre-
'%jaVla<Ukt'8:R 1'adla’ hkra« z
vUde> ”"'or'Jen» Izjave kanadske ‘tljub skrajni ne pamem t>-^ rrt|t>!Vaino,tl okoliščin, ki so V**° ■» kjavo kanadske
vlade z dne 15. II., podpirajo to protisovjetsko kampanjo številni kanadski organi, staiišče kanadske vlade pa neposredno stremi za tem, da bi se okrepila ta tiskovna ta radijska kampanja, sovražna SZ in neskladna z normalnimi odne-»ajl med obema dieie-lama. V tej zvezi je posebno preeentljivo dejstvo, da Je kanadska vlada objavila svojo izjavo dne 15. februarja, ne da bi, kot je to v navadi med deželami, ki vzdržujejo medsebojne normalne odnošaje, poprej zahtevala pojasnila od sovjetske vlade. Ce se kanadski vladi ni zdelo potrebno pribežati se sovjetski vladi za predhodna pojasnila. Je možno iz tega razumeti, da je omenjena nebrzdana protisovjetska gonja bila sestavni del načrta kanadske vlade, ki je ®trem/eil po ustvarjanju poliiitlčnlh predsodkov z ozirom na SZ.
NI mogoče smatrali kot naključje dejstvo, da Je g. King dotočil za čas svoje izjave prav zaključek zasedanja glavne skupščine ZN, kjer so sovjetski delegati nastopili v o-brambo načel demokracije ln neodvisnosti malih dežel. Oč tno služi izjaga g. Kinga in protisovjetska kampanja, ki se je pričela v Kanadi s tem v zvezi, kot neke vrste zastor preko onih neugodnih trenutkov, ki J'h Je ustvarila sovjetska delegacija na zasrdnju glavne skupščin* prijateljem g. Kinga.
Dne 20. februarja Je pomočnik Ijudsdccga Ikomlisan la za ziumnje zadeve ZSSR Lozovskt izročil besedilo te izjave sovjetske vlade g. Meyrandu, kanadskemu odpravniku poslov.
Predsednik mongolske republike
▼ Moskvi
Moskva, 21. - Tass — Ministrski’ predsednik mongolske ljudske republike maršal Cojbalsan Je prispel 20. februarja v Moskvo. Maršala Cojbalsana spremljata podpredsednik vlade Tsedonbal ln predsednik mongolske državne univerze Sherendyb. Istočasno Je prispel v Moskvo poslanik ZSSR v mongolski ljudski republiki Ivanov.
Na postaji Je »prejel marfcala Cojbalsana podpredsednik sreta ljudskih komlsarjov in ljudski komisar za zunanje zadeve ZSSR Molotov ter drugi sovjetski ln inozemski predstavniki.
Vsi oni, ki si neprestano prizadevajo podjHhovati nizkotne, šovinistične nagone in prikazovati tržaški problem kot borbo med Italijani in Slovenci, naj bi ih le enkrat v kakSno tržaško ati trki.'ko tovarno ah ladjedelnico. Ce bi pe£ tem ie tako govorili, bi to kazalo na precejšno mero nesramnosti ali cinizma. Nedavno so bile neke tuje novinarke v tržaških in tržiš hi h ladjedelnicah. Zanimale so so za socialno stanje delavstva, za plače in hrano, za stanovanjske m družinske razmere. To, kar nam plačujejo, ni niti polovica tega, kar bi najnujnejše potrebovan za življenje, — so odgovorili vsi. Razcapani in v oguljenih delavskih o-blačilih so stali ob strojih, so opoldne držali na kolenih posode s svojo bedno, vsakodnevno «minestrx». Na kamnih in hlodih so sedeli, brez mize tn brez prta, celo brez stola ali naslonjala, da bi se za trenutek naslonili in odpočili. Ko so novinarke stavile vprašanja, so se tta-brali v gručah okoli njih. «/n kak šen izhod si zamišljate ie teh raz-mert», so vprašale novmarhe. tVII federalno republiko*, so odgovorili nekateri. UH ste vsi tega mnenja f» so vprašala novinarke. In tedaj se fe oglasil zbor.vse gruče, ki se je nabrala in še daleo naokrog so se čuH drugi glasovi: *8i! Tutti!* </n zakaj nočete Italijef», so vprašale novinarke. tDovolj smo trpeli 15 let*, je bil odgovor, tln zakaj nočete internacionalizacije t*, so nato vprašale tujke. *Ker nočemo Se več gospodarjev namesto enega, ker nooomo biti kolonija. Ker nočemo, da bj oddeliti Trst od svoje okolice, ker ne moremo živeti brez nje, ker nočemo gospodarsko propadati.*
Vprašale so v Trstu, vprašale so v Tržiču, v kakršno koli tovarno so šle, povsod so delavci odgovarjali: €Vogliamo la Jugoslavia, vo gliamo la VII federativa!* «Jn vi vsj ste IUtlijaniT*, so se čudile novinarke. tDa, večinoma smo Italijani*, so odgovarjali. *Pa vi ste vsi komunisti t», »o zopet spraševale. *Le nekateri*, je bil odgovor. Nekaj nas je tudi starih socialistov, mnogi smo samo pristaši SIAU-ja.* tAli niso sodialisti v CLN in za Italijo t», so vprašale novinarke. <V CLN-u so samo vo dl tel ji in stranka brez pristašev. Kar nas je socialističnih delavcev,
smo twi v SIAU.* — «Jn zakaj hočete sedmo republilcoT*, so vpraševale tujke. *Ker bomo le tako dobili povrnjeno našo ljudsko oblast, ker bodo le,z ljudsko oblastjo zajamčene naše pravice in možnost za boljšo bodočnost nos delovnih ljudi...*
Tako in podobno so odgovarjali v ladjedelnicah Sv. Marka in v Tržiču, v Tovarni strojev in tako vam bodo odgovarjali, v kakršno koli tovarno pojdete, kadar koli jih vprašate. uHočemo sedmo republiko! Tržaško delovno ljudstvo dobro ve, zakaj. Zanj to ni borba dveh narodnosti. Ramo ob rami so Slovetwi in Italijani delovnega ljudstva že zdaimaj v borbi svobodo združili svoji usodi. Skupaj smo se borili, skupaj živimo in skupaj moramo doseči boljšo prihodnost, skupaj si moramo priboriti dokončno svoje pravice. Ne, to ni borba dveh narodnosti, to je borba za ljudsko oblast, borba *3 osnovne človeške pravice, ki jih zavaruje le resnična ljudska demokracija, borba za gospodarske temelje, ki bodo edini omogočili uresničenje delavskih teženj: človeka dostojno življenje, človeka dostojne delovne
pogofe in plače za trud. Tega ni mogoče doseči brez primernih gospodarskih osnov in tega ni mogoče doseči brez ljudske oblasti. Zato sedma republika ni fraza. Sedma republika je simbol složnega sožitja dveh narodov, simbol zadostitve ljudskim pravicam po tolikih žrtvah in trpljenju. Hočemo sedmo republiko! To pomeni: hočemo mir in hočemo ono rešitev tržaškega problema, ki je edina v stanu, da nam ga zajamčil
Traktorji bodo zorali 200.000 ha zemlje
Novi Sad, 21. Tanjug. — V Voj-vod'nl bodo traktorske ta strojne poertaje obdelale okoli 200.000 ha, kot to določa načrt. V vsakem o-kraju Ima strojna in traktorska postaja načrt, s točnim zemljevidom terena ta s točnimi navodili! za vsako delovno brigado. Delovne brigadtv W bodo obdelovale zemljo, so sklenile pogodbe z zasebnimi lastniki. Vsaka traktorska postaja v okraju ima lastno delavnico z zadostnem številom tehničnega osob-Ja, večina brigad pa ima prevozne delavnice.
»Napredek Jugoslavije nima primere v zgodovini"
Praga, 21. Tanjug. — Dopisnik Tanjuga poroča: »Društvo pr’Jate-ljev Jugoslavije* jo organiziralo predavanje, »Jugoslavija — nov tip dišave*, ki ga je Imel urednik lista «Prace», Juri Sila. Predavatelj Je poudaril, da so b'le pridobitve na-rodno-osvobodilne borbe uzakonjene z novo ustavo, ki predstavlja nov tip ustave demokratične ljudske države v najčistejši obliki,
»Napredek Jugoslavije*, je izjavil Predavatelj SUa, »nima primere v zgodovini. Jugoslavija nam je prijateljsko naklonjena ln s stališča političnega razvoja, nam lan-ko služi kot vzgled.*
Na koncu predavanja so predvajali diapozitive o ohnovi v novi Jugoslaviji. Ko se Je pokazala na
Pomoč Jugoslovanske armade Sloveniji
Ljubljana, 21. - Tanjug — Materialno pomoč, ki Jo je nudila Jugoslovanska armada Sloveniji za obnovo z delovno mo*jo, različnimi predmetnimi sredstvi in drugim tehničnim materialom, cenijo na skupno vrednost 1 milijarde dinarjev.
Obnova Slovenije Je odvisna predvsem od prometnih sredstev. Da bl zagotovila transport In obdelavo polj, je jugoslovanska armada slovenskemu prebivalstvu stavila na razpolago 10.000 konj; prav tako J« bdlo razdeljenih 4.650 konj med potrebne kmete.
Kamioni Jugoslovanske armade so prevažali različen material v skupni teži 8.600 ton. odde'kl Jugoslovanske armade v Sloveniji so popravili 16 sol ln 56 javnih poslopij, predvsem bolnice. Poleg tega so pri obnovitvenih delih oddelki jugoslovanske armade popravili v Sloveniji ISO mostov.
Vojaki Jugoslovanske armade so prav tako sodelovali pri zbiralni akciji starega železa in stekla: skupno so nabrali BOO vagonov, ki so Jih izročili Industrijskim podjetjem.
V pasivnih krajih Slovenije, zlasti v Istri in Slov. Primorju, so borci jugoslovanske armade nudili prebivalstvu pomoč v živilih s t*n\
da so se odpovedali delu svojih obrokov; na ta način Je Jugoslovanska armada razdelila živil v skupni vrednosti preko 7 milijonov dinarjev.
Tudi stražnik Roatte pobegnil
Rim, 21. Tanjug. — Dopisnik Tanjuga sporoča, da Je Qu!rinu Ne-clju, karabinerju, ki Je pomagal generalu Roatti pri begu, uspelo pobegniti Iz neapeljske bolnice, kjer j« bil zastražen.
KRATKB VESTI]
platnu stika Trsta, je občinstvo dolgo manifestiralo za priključitev Trsta k Jugoslaviji.
Jugoslavija izvoljena v tri komisije
London, 21. Tanjug. — Dopisnik Tanjuga poroča, da Je b'la na zadnjem zasedanju gospodarskega ln socialnega sveta Jugoslavija izvoljena v tri komisije tega sveta. To Je v komisijo za narkotična sredstva, komisijo za begunce in emigrante ln v komisijo za pogajanja s posebnimi ustanovami, ki niso pod vladno kontrolo.
Spopadi v Bombayu
Bombay, 21. Rad‘o London. — V Bombayu Je kakih 3000 mož ladijskih posadk ta vojaških kasarn v Indiji odklonilo vršiti službo. Na mnogih ladjah so bile razobeaene zastave kongresa !n muslimanske lige namesto angleške zastave. Na kopnem so angleške vojake nar padli; bili so pa retenl od drugih lndljskUi mornarjev in civilistov. Nezadovoljstvo mornarjev Je zaradi nezadostne prehrane ta zaradi razlike v mezdah mod angleškimi In Indijskimi mornarji. Mornarji poleg tega zahtevajo naj se Indijske čete umaknejo lz Indonezije. V Kelkuttl Je kakih 200 mornarjev odklonilo vršiti službo v znak solidarnosti z bombaysklml mornarji.
sanje cerkve v Sovjetski zvezi? Vsi vedo, da imajo sovjetski državljani najpopolnejšo svobodo tudi v vprašanju bogoslužja. To Izhaja iz Stalinske ustave. V deželi sovjetov to vedo tudi otroci. To so poudarili večkrat zastopniki tujih cerkva po svojem obisku V Sovjetski zvezi Kaj pa to briga rimski dnevnik «Quotidiano», če Je to dejstvo vsem? Pomembno Je dejstvo, da delujejo obrekovelci Sovjetske zveze pod krinko prijateljev ZSSR Tako na primer spremlja avtor članka, objavljenega v listu «Quo-tidiano*, ki obravnava namišljena versim preganjanje v Sovjetski zvezi, svoje loži a sledečimi besedami: »To ne pomeni, da mi gojimo mržnjo napram Sovpjetski zvezi. Ml ljubimo, spoštujemo in občudujemo Sovjetsko zvezo.*
Obrekovalci Sovjetske zveze lju bijo Sovjetsko Rusijo ta Jo obrekujejo; spoštujejo Sovjetsko Rusijo in jo blatijo; občudujejo Sovjetsko zvezo In vodijo kampanjo laži proti ZSSR. Mi smo mnenja, da je potrebna krinka ljubezni in občudovanja tem obrekovalcem zato, d#i bl si pridobili zaupanje bralcev in da bl verjeli njihovim lažem o Sovjetski Rusiji, ki je osvobodila Evropo. Obrekovalci upajo, da bodo bralci rajSi poslušali njihove izmi&ljotine, če se bodo Izdajali za prijatelje Sovjetske zveze. Toda o-rožje obrekovalcev sovjetske države je tako topo, da ne mora raniti niti bosti. Nedavno je list «Quotl-diano*, nadaljujoč — kot navadno — svojo protisovjetsko propagando objavil č.anek pod naslovom »Senca Jugeteja*. Avtor tega nesmiselnega in podlega članka, polnega slovničnih napak, Je skušal primerjati Sovjetsko zvezo z Imperatorjem Jugeteja, sinom Džingiska-na. Seveda je težko zahtevati od poklicnih obrekovalcev elementarno zunanje zgodovine, predvsem pa poznavanje funkcije Rusije, k‘ Je nudila vedno največji odpor mongo’sklm hordam. Rusija se je v vseh časih zoperstavila napadalcem ln prizadevanju po svetovni nadvladi. Ze pred časom smo odkrili, da mečejo fasistični vzgojitelji če vedno svojo poguborosno senco r.a gotove ltalijarske časopise. Brez dvoma bl imel članek »Senca Jugeteja* častno mesto v fašlstič nem časopisju med vojno.
List »Unita* j« razklinkal obrekovalca Sovjetske zveze v listu «Quotidiano» z besedami »Goebbe!-sova senca*. Res tako je, saj Goeb-belr.ova In Mussolinijeva senza pada be vedno na nekatere italijanske liste.
Neredi v Egiptu
Kairo, 21. - Unipress. — V zvezi a splošno stavko, ki je danes izbruhnila, Je prišlo po vsem Egiptu do resnih niemiirov. V mnogih krajih Je prišlo do spopadov med britanskimi četami ln demonstranti, ki so manifestirali za umik tujih čet iz Egipta. Britanske čete so streljale na manifeetante v Kairu, Abbashiji, Hellopolisu in drugje. Krožijo vesti, da j« v Abbashiji pr&lo tudi do večjega spopada med britanskimi ln egiptovskimi četami.
V Kairu so manlfestantl nosili trupla ubitih preko Izmajlljskega trga pred kraljevi dvor.
Vse popoldne so se v Kairu vršili »popadi ob močnem streljanju. Proti večeru so se ti spopadi ie razširili. Spopadi še vednb trajajo. Glavne kairske ulice so pokrite z razbitimi sipami ln drugimi predmet L Britanski ta egiptovski tanki patruljirajo po mestu. Kasno popoldne so bile postavljene britanske straže s. strojnicami na vsa važna mesta, da branijo ljudstvu dostop na glavne uMce.
O nemirih poročajo tudi iz mestnih okrajev Subra in Mumlra, kjer so manifestantl zažgali barake, v katerih so nastanjeni angleški vojaki. Britanske čete so v obeh okrajih streljale v množico; v bolnico so bili prepeljani trije ranjenci. Dva britanska prebivalca mesta, ki sta streljala z balkona na množico, ata bila na mestu ubita.
LONDON. Ministrski predsednik Attlee je v zvezi s uporom med moštvom indijske kraljeva mornarice Izjavil, da pluje nekaj britanskih ladij proti Bombayu,
DUDIMPESTA Na Madžarskem ustanovi Ja jo antifašistično ligo. Njen namen Je, boriti se proti ostankom fa&zma.
WASHINGTON. Zasedanja sveta ustanove UNRRA-e se bodo udeležili predstavniki 47. držav. Sestanek se bo pričel 15. marca in bo trajal približno teden dni. Glavni ravnatelj UNRRA-e Lehman je povabil predsednika Trumana, naj bi se udeležil otvoritve zasedanja.
Italijansko prebivalstvo Julijske krajine v pričakovanju mednarodne komisija, V Kopni w> postavili velik slavolok z naptoom: »Borili »mo •9 za ljudsko oblasti*
UMORI, POŽIGI, INTERNACIJE...
2.9.1921, ko še ni bilo fašizma:
so italijanski nacionalisti zažgali Narodni dom pri Sv. Ivanu v Trstu.
8TEVERJAN. V letih 1942 in 1943 so Italijani aretirali Jožefa Tomažič in ga internirali v Cairomontenotte, nato pa v Nemčijo, Antona Gravnar, ki so ga odpeljali v goriške zapore, Alojzija Gravnar, ld so ga odpeljali v zapor v Veroni, Jožefa Ciglič, Alojzija Dornik, Alojzija Koren, ki so jih odpeljali v tržaške zapore, Karla Knez, ki so ga odpeljali v goriške zapore, Rozalijo Persolja, ki so jo odpeljali v Frosinone. V letu 1941 ob izbruhu vojne proti Jugoslaviji, so Italijani aretirali veliko število ljudi iz vasi in jih moralno in telesno mučili. V letih 1942-48 so hoteli Italijani preprečiti, da bi fantje odhajali v partizane. Prihajali so v poznih nočnih nrah v vas in po hišah pobirali mladoletne fante. Tako so prisilno odvedli 80 moških, ki so jih spravili v južno Italijo in dodelili kazenskim bataljonom.
Nemci so v septembru 1943 ustrelili Pavlo Škorjanc, v maju »o v oko ustrelili Jožefo Trpin, ki je ostala na mestu mrtva. Septembra 1943 je Katarina Ker&č umrla, ker Je bila ranjena ob priliki nemškega letalskega napada. V letih 1943-44-45 so Nemci aretirali Vido Škorjanc, Mihaela Maligoj, Rudolfa Gravnar, Jožefa Gravnar, Antona Sosol, Antona Stekar, Jožefa Brcigantič, Emo Hleda, Alojzija Podvr&čič, Avgusta SKekar, ki so jih odvedli v Internacijo v Nemčijo. V novembru 1943 je izdajalec Rafael Komjanc rprejel od Nemcev 50.000 lir zato, da ubije enega partizana. Umor je poskušal nad tovarišem Bazilijem Prinčič, ki ga je težko ranil.
V letih 1943-44-45 so Nemci prihajali v vas pogostoma ropat Zadnje čase pred nemško kapitulacijo pa so hodili tudi četniki ta kozaki.
Ker Je bila v vasi partizanska postojanka, so nemci vas bombardirali. Vsled bombardiranja je bilo poškodovanih 6 hiS. Oškodovani so sledeči: Ljudska čala, JoSef Klinec, Ivan Knez, Karel Škorjanc, Justina Stekar, Jožef Bajt, župnišče ln cerkev sv. Florijana. V maju 1944 so Nemci ob priliki »popada s partizani prišli iz maščevanja, ker so izgubili nekaj vojakov, v vas, ter zažgali hlso ln gospodarska poslopja Antonu Koršiču in Baziliju Prinčiču. V no-, vembru 1944 »o Nemci za&gali hiše ta gospodarska poslopja sledečim posestnikom: Oskarju Bratuž, Edvardu Pittolo, Valentinu Maraž, Miroslavu Pintar in Forontlniju.
HLEVNIK. V letih 1942- 43 so nepričakovano prišli v vas italijanski orožniki skupno z artilerije). Preiskali so vse hiše in pregledali vse družinske liste. Iz vasi so odpeljali 12 fantov na prisilno delo v kazenske bataljone.
V letu 1944 so Nemci ob priliki čistke oplenili v vasi mnogo posestnikov. Odpeljali so govejo živino, drobnico in praSiče. V tem letu so Nemci ob priliki borbe ■ partizani prisil v vas in zažgati posestva sledečim: Marija Gantar, Petru Ipavec, Karlu PerlgoJ, Jožefu Skubin, Amaliji Bordon in Stefanu Gašperin. V maju istega leta so zažgali hlfcTe oz. gospodarska poslopja sledečim: Jožafu Sturm, Angelu Persolja, Regini TorcA V letih 1944-45 so Nemci aretirali Izidorja Skubin, Ano Ipavec, Danico Sirk, ki so jih nato odpeljali v Nemčijo.
BREG KRASNO. V juliju 1942 so Italijani aretirali Franca Gomišček in ga odpeljali v goriške zapore. Prav to leto so Italijani prisilno mobilizirali 10 moških, med katerimi tudi mladoletne fante tn jih odpeljali v kazenske bataljone v južno Italijo. V letu 1943 so prihajali orožniki s postaje Kojsko po štiri krat na teden v vas vohunit in preiskava!. Ob takih prilikah so zaprli nekaj ljudi, ki so jih pozneje izpustili, ker niso imeli proti njim nobenih dokazov.
V septembru 1943 so bili v bližini vasi spopadi med Nemci in partizani. Nemci so se maščevali s tem, da so prihajali v vaa požigat in ropat. PoropaU so veliko glav živine, razne premičnine in drugo. Po kleteh so zlivali vino. Ob takih prilikah so požgali več poslopij. Prizadeti so sledeči: Jožef Drnovsček, Leopold Dmovsček, Karel Markočič, Vencel Drnovšček, Rozalija Mučič, Polda Kristančič, Karel Obljubek, Karolina Kristančič in Ivan Drnovšček.
BRCE KOZBANA. V letu 1941, ob napovedi vojne Jugo. slavi ji, so v vas prišli italijanski orožniki ter odvedli v zapore več ljudi. V letih 1942-43 so Italijani odgnali na prisilno delo v kazenske bataljone veš fantov in mož.
V letih 1942-43 so Italijani aretirali 17 oseb. Ti so Anton Ržctič, Olivija Ržetič, Dragica Fikfak, Gizela Blažič, Alojzija Fikfak, Miroslav Kamščič, Jože Sturm, Justina Korečič, Jožef Miščelc, Antonija Korečič, Rozalija Blažič, Ana Blažič, Franc Skubin, Terezija Sturm, Rudolf Sturm, Olga Gabrijelčič in Andrej Eržetič. Vse so odpeljali v zapore.
Nemci so v vasi ubili tri osebe: Leopolda Blažič »o ustrelili v maju 1944, 22. maja so ustrelili soproga Karoikie Goljevsček, v septembru 1943 je bila ubita po granati Terezija Sturm. V letih 1944-45 so Nemci aretirali Ivano R.ctič, Antona Mugerli, Jožefa Mleček, Avguština Goljevšček, Alojzija Bajt, Karolino Goljevšček, Ivana Rže-tiČ in Jožefa MiSček, ki so Jih odpeljali v zapore oz. v Internacijo y Nemčijo.
V letu 1944 je bila vas ie posebno prizadeta, ker so bile tu hude bitke. V okoliških hribih je padlo 6 Slovencev in # italijanskih gari-baidlncev. V letu 1945 je nekega jutra tov. zdravnik Paulo, po rodu Rus, privozil z motornim kolesom v nemško zasedo. Ko Je opazil nevarnost, Je hotel zbežati.. Pokosili so ga ■ strojnico. Umrl Je na meetu.
V letu 1945 so Nemci pogoetoma prihajali v vas ln plenili po hiSah. Z njimi eo bili tudi kozaki. V decembru 1943 so Nemci pridrveli v vas ta zažigali posestvo Mihaelu Jeri s?ja.
SNE2ATNO. V letu 1943 so Italijani aretirali Jožefa Jakin in ga odpeljali v goriške oz. krminske zapore, v aprilu 1943 so aretirali Jožefa Tomažič in ga odpeljali v tržaške zapore; po italijanski kapitulaciji so ga Nemci odvedli v Dachau, kjer je umrl. V letih 1942-43 so Italijani prisilno mobilizirali 7 mladoletnih fantov ln jih odpeljali v kazenske bataljone v južno Italijo. Ob raznih prilikah so italijanski vojaki oplenili v vasi številne posestnike.
V letih 1943-44-55 so Nemci prišli večkrat t vas ta oplenili razna posestva ter prizadejali veliko škodo. V Januarju 1945 so Nemci prišli v sosednjo vas Kojsko. Streljali so na 3 tovariSe, ln jih ubili. Ti so: Leopoid Lozej Iz Vipave, Nani iz Ljubljane ln Franz Plrz iz Novega mesta.
BRESTJE. V letih 1942-43 so Italijani aretirali 13 oseb, in sicer: Franca Rožič, Franca Rožič (sin), Darka Rožič, Antona Moderc, Miha Pintar, Marijo Pintar, Danico Pintar, Aloj. zija Rožič, Alberta Rožič, Antona Rožic, Alojzija Pintar, Alojzija Pintar (sin) ln Benedikta Kumar. Odpeljali so jih v zapore, nekatere pa v internacijo. V letu 1942 so Italijani mobilizirali 6 fantov, in jih odpeljali v kazenske bataljone v AquiIo.
V jeseni leta 1948 so Nemci ob priliki čistk* po Brdih ulovili dva aktivista ta ju takoj ustrelili. Decembra 1943 je bila borba s partizani v bližini vasi. Nemci eo prl.!li tudi v vas, ta iz maščevanja oplenili razna posestva. Pobrali so razno blago, živež, perutnino, vino in druge premičnine.
SLORENC. V letu 1942 se Italijani prisilno mobilizirali več mladih fantov in jih odpeljali v kazenske bataljone v južno Italijo.
V jeseni 1943 so Italijani pridrli v vas. Na cesti so prijeli neko znano osebo in jo na mestu ustrelili.
V Januarju 1944 so Nemci ustrelili Vltala Kos. V tem letu so Nemci večkrat prlšM v vas, na katero so tudi streljali z minometi in pri tem prizadejali veliko škodo. V naj»j vasi so zajeli 6 partizanov, ki »o jih takoj ustrelili. Imena so neznana. Pri raznih pohodih in čistkah so po vasi plenili ta ropali živino, kolesa, srebrnino, ln druge predmete. V oktobru 1943 so aretirali Radoslava Mavrič ln ga odpeljali v nemško internacijo, v juliju 1944 Milana Domeniš in ga odpeljali v zapor V VMem, v maju 1944 pa so aretirali Elzo Mavrič ter Jo odpeljali v Internacijo v Nemčijo.
MIRNIK. Italijani so v vasi prisilno mobilizirali 4 fante.
Kmalu po italijanski kapitulaciji so prišli v vas Nemci in pričeli strahovati prebivalstvo. S topovi so streljali na hb?a, pri čemer so povzročili mnogo škode. Odpeljali so tudi neko kurirko v Čedad, kjer so jo z mučenjem umorili V novembru 1943, ko so Nemci obstreljevali vas s zaf.lgalniml bombami, sta zgoreli dve hiši. Oškodovana •ta: Ivan Skubin in Anton Mužič. Pri raznih roparskih pohodih so Nemci odgnali lz vasi 1 konja, 3 prašiče, 1 oveoo in 8 krave.
V decembru 1943 so Nemci odpeljali v gozd Zaharja Peresln ta ga tam ustrelili. Ustrelili so tudi Antona Bo^jan, aretirali pa Oskar* Ja Bočtjan, ln ga odpeljali v Dachau.
PRIMORSKI DNEVNIK
— 2 —
22. februarja 1946,
Po učiteljskem kongresu
V tem razgibanem času, ko do-iivljamo dan za dnem izpada šovinizma in slabo maskiranega fa-iizma, ni izzivanje skupine italijanskih učiteljev na pedagolkem kongresu nič izrednega. Lahko rečemo, da nas ti izpadi niso prav nič načudili posebno, ko so nam ie t? spominu sline demonstracije na prvem po zaveznikih sklicanem učiteljskem zborovanju.
Vendar se nam zdi potrebno, da napišemo v zvezi s tem kongresom ie nekaj ugotovitev tn pripomb.
Ko so začeli nestrpni učitelji in profesorji motiti slovenskega tolmača, je prvi protestiral proti takemu ravnanju italijanski tovariš prof. Ferlan, ki je izzivače ostro zavrnil. Ker jim ta prva lekcija ni zadostovala, in se je izzivanje ponovilo, je profesor Ferlan pozval vse demokratične vzgojitelje, da v znak protesta zapuste zborovanje. 8 slovenskimi vzgojitelji so zapustili kongres tudi mnogi italijanski tovorili. Zopet se je krepko manifestiralo slovensko-italijansko bratstvo, ki se je v nas tako utrdilo, da M mogli mirne dule prepustiti italijanskim tovarišem obrambo slovenskih interesov v zavesti, da bodo naje pravice branili z enako vnemo in enakim prepričanjem, kakor mi sami, tFerHam. e oonse-guente - Ferlan je dosleden* je bila sodba nekatenh učiteljev. Da, tako Je: vsi antifašisti, slovenski in. italijanski, smo dosledni in svoj program uresničujemo. Za nas nt slovensko-italijansko bratstvo fraza, temveč Hva stvarnost, ki je in ostane za vse bodoče čase osnova vsega političnega iivljenja naše pokrajine. To je globoko prepričanje vseh naših mnotio; prej ali slej pa bodo morali to uvideti tudi oni, ki sicer od časa do časa pišejo o potrebi sožitja vseh narodnosti Julijske krajine, a so njihova dejanja soiitju nasprotna,
Z zadoščenjem moramo ugotoviti, da je tudi g. kapetan Simoni pravilno obsodil izzivanje prenapete-lev. Da d& potno zadoščenje taljenemu slovenskemu učiteljstvu, se je gospod Simoni celo potrudil, da sam spregovori slovensko. Kakor na eni strani cenimo to njegovo pošteno namero, moramo vendar pribiti, da nosi za take incidente posredno krivdo le ZVU. Te dni smo se spomnili prvega manifestacija ke-ga zborovanja slovenskih in italijanskih učiteljev, ki je bilo t. junija 191,5. Zborovanje je potekalo v vzdušju pomirjenja tn sporazumevanja s trdno voljo, da sledimo geslu*, vzgojili bomo nove rodove v duhu bratstva in solit jat. Po lt. juniju pa so se osnove novemu šolskemu delu, postavljene po načelih popolne enakopravnosti, porušile. Slovensko šolstvo je prišlo zopet v položaj podrejenosti; na vodilnih mestih so ljudje, ki jih ljudstvo odklanja; vprašanje učnih načrtov in pouka italijanščine je bilo rešeno tako, da postavlja Slovence na položaj naroda druge vrste; namesto da M bili odstranjeni fašistični in kolaboradonistični učitelji tn profesorji, se odpuščajo s policijskimi metodami, ki spominjajo na la-lostno polpreteklo dobo, pošteni vzgojitelji. y«o ta dejstva niso ostala neopažena med italijanskim šo-ittntetiintm učiteljstvom, ki vidi, da je slovenska šola v coni A še vedno Pepelka. In končno: le v samih vabilih in programih kongresa, ki so bili tiskani samo v italijan/tir#, je za šovinistične itevivače dovolj «o-pravičUa* m njihove izpade. Končno so le oni ■— dosledni. Ob Pepel-ko se pač lahko vsak obregne.
Ce bi ZVU od vsega početka pustila slovensko šolo na oni stopnji enakopravnosti in neodvisnosti, na katero jo je postavila naša ljudska oblaet; ie bi bilo načelo o enakopravnosti izvajano dosledno v u~ pravi, v učnih načrtih, pouku drugega deželnega Jezika, bi odpadla potreba, ki Jo je hote ali nehote dajala ZVU onim fašističnim učiteljem, ki se le vedno niso navadili gledati na nas Slovence kot na manj vreden narod.
Demokratično učiteljstvo obeh narodnosti hof.s vzgojiti nove rodove v duhu bratskega sožitja in strpnosti. Razvija se proces potrebne preorijentacije vzgojiteljskega kadra, ki ga je v preteklosti fašizem usmeril v vzgojo sovraštva do vsega slovenskega. Ta proces se razvija, četudi se mu reakcio-
RE80LUCIJ A PNOO-ZV U
Vprašanje gozdarstva v coni A
Predsedstvo PNOO-ja za SZouen-sko Primorje in Tret je na svoji seji dne IS, t. m. sprejelo sledečo resolucijo:
<cNa seji Predsedstva PNOO-ja za Slovensko Primorje in Trst, ki »e je vri,la dne IS. t. 1946., je bilo po temeljiti diskusiji sklenjeno, da vam o vprašanjih gozdarstva v Julijski krajini, ki je pod vaio upravo, izročimo naslednjo
resolucijo:
Gozdarstvo je v ooni A malone uničeno. Odgovornost za to zadeva v nemai! meri ZVU, ki ni umela oziroma hotela reševati tega vprašanja b sodelovanjem tukajšnjega ljudstva. Ta ugotovitev izvira iz naslednjih neizpodbitnih dejstev:
1. Z obvestilom ZVU it. 4, s katerim je bil ukinjen tako imenovani »Corpo forestale*, so odseki za gozdarstvo Narodno osvobodilnih odborov v Coni A izgubil prav. no podlago za svoj obstoj;
2. od tedaj pa do danes nt niti formalno obstajala nobena gozdarska organizacija, izvzemši nekaj policijskih organov v Trstu zadnje tri mesece;
3. da je Sele 19. januarja t. L podpisan ukaz at. 04, s katerim se ustanavljajo novi gozdni uradi, ki pa še do danes ni izvršen;
4. da je gozdarska služba po o-menjenem ukazu vključena v »Zbor civTlne policij« Julijske kraj!ne», čeprav so naloge gozdnih uradov predvsem mepoUcijskega značaja, in imajo, posebno v tej coni, skrbeti zlasti za pogozdovanje Krasa in čeprav gozdarska službo, v nobeni državi ni vključen«, v policijo;
5. da so posledice takšnega stanja v najve’jl meri negativne za na'o gospodarstvo in se odražajo predvsem v sledečem:
a.) samo na področju mesta Trst je bilo uničenih od 12. junija 1945. do danes okrog 120 ha dragocenih borovih umetnih nasadov in okrog 80 ha listnatih gozdov; na vsem o-stalom področju cone A se vršijo že vedno brezpravne sečnje, zlasti pa v gozdovih bivše opčlne Bre-gmj;
b.) dn danes za gozdne drevesnice ni Se storjeno malone nič, čeprav so ravno drevesnice brezpogojni temell vsega pogozdovanja;
o.) glede glavne naloge gozdarstva v tej coai — pogozdovanja, ne samo da ni storjeno prav nič, temveč je zaradi nestrokovnega postopanja odgovornih organov na o-goljenem tržaškem cBošketu* storjena celo Skoda z izkopavanjem panjev, pr! čemer je bilo brezkoristno potrojenih več milijonov lir z izgovorom, da se je s tem zaposlilo nekaj »to nezaposlenih delavcev, ki bi jih lahko uporabili na istem terenu pod strokovnim vodstvom za koristno delo; — ni pričakovati, da bi se v pogledu pogozdovanja stanje Izboljšalo, ker sploh n!so
se Izdelali načrtov za cono, kar pomeni, da Je ZVU od resnega in načrtnega dela na pogozdovanju ie zelo daleč;
d.) izostala je vsaka pomoč od ZVU (t. j. državne uprave) za čiščenje letos katastrofalno razširjenega borovega prelca, tako, da je ljudstvo storilo — kolikor je bilo mogoče — vse samo z lastnimi sredstvi, ki so nezadostna in bo zaradi tega ostalo neočiščenih o-krog 2.000 ha borovih nasadov;
e.) pereče vprašanje krašklh in planinskih pašnikov sploh ni bila niti načeto;
t.) vprašanje lova in ribolova (v sladkih vodah) Je ostalo nerešeno.
Zato Pokrajinski NOO za Slovensko Primorje in Trst na temelju gornjih ugotovitev ter v interesu celokupnega prebivalstva Julijske krajine, ki je pod anglc-ameciško zasedbo
zahteva:
1.) da se nemudoma vzpostavijo gozdni uradi v takšni obliki, da bodo sposobni pristopiti k reševanju vseh omenjenih perečih problemov;
8.) da se ukaz št. 64 spremeni, da bodo tl uradi izvzeti 1* okvirja civilne policije za Julijsko krajino ali pa da se ta ukaz ukine hi z novim ukazom poveri oblastvena funkcija odsekom za gozdarstvo Narodno osvobodilnih odborov;
3.) da se uradnišfcvo, ki bo sprejeto v te urade, očisti znanih fašistov H kolaboracionistov in da se vodstvo poveri predvsem sloven-
skim gozdarskim strokovnjakom iz Julijske krajine, ker so vsi gozdovi na etnično strnjenem slovenskem ozemlju;
4.) da sc za tako nujno pogoado. vanje Krasa, zlasti pa vseh mod vojno uničenih nasadov, ukrene sledeče:
a.) ustanovi mešana komisija predstavnikov iz Narodno osvobodilnih odborov in gozdarskih strokovnjakov za proučevanje problemov pogozdovanja Krasa in s tem v zvezi melioracije pašnikov in za dajanje glavnih smernic za delo;
b.) da se izdelajo takoj vsaj najnujnejši načrti za ohranitev ogroženih kultur in pogozdltev uničenih, — na najbolj praktičen način in realni podlagi;
c.) da ZVU po tako Izdelanem načrtu da na razpolago potrebna finančna sredstva;
č.) da se pri tem v največji meri pridobi sodelovanje ljudstva, brez katerega Je vsak uspeh ie vnaprej izključen;
5.) da se zaradi skoraj že minule sezone za zatiranje borovega prelca brez odlašanja dajo lastnikom skupnih gozdov primerna denarna sredstva, bodisi v obliki podpore, bodisi v obliki Izplačila že izvrše-nTh delovnih dnin v svrho takojšnjega popolnega oc.Jjenja borovih nasadov;
6.) da se pristopi k reševanju vprašanja lova in sladkovodnega ribolova sporazumno s predstavniki ljudstva.
Slovensko narodno gledališče za Trst in Primorje
bo gostovalo prihodnje dni v sledečih krajih z naslednjimi deli. Ja sicer:
V soboto 23. t. m. ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah: Shaw, «Kaiko za bogatiš*; v nedeljo 24. t. m. ob 18. uri r gledališču «3. Chiara* v Kopru: Be-nedettl, «Rde6e rože»; v ponedeljek 25. t. m. ob 20. uri v kinodvoran! v Bovcu: M. Bor, «Raz-trganci*; v torek 26. t m. ob 17. url v kinodvorani v Bovcu: Matej Bor, «Raztrgancl»; v torek 26. t. m. ob 20. uri v kinodvorani v Bovcu: Zupan, cAndante pateti-co»; v sredo 27. t. m. o-b 17. uri v kinodvorani v Kobaridu: M. Bor, «Roztrganci*; v sredo 27. t. m. ob 20. uri v kinodvorani v Kobaridu: Zupan, «Andante pa-tetico»; v četrtek 28. t m. ob 17. uri v kinodvorani v Tolminu: M. Eor, »Raztrgane'*; v četrtek 28. t. m. ob 20. uri v kinodvorani v Tolminu: Zupan, cAndante pate-tico*; v petek 1. marca ob 17. url v dvorani Kr.Isiič v Kanalu: M. Bor, «Raztrgancl»; v petek 1. marca ob 20. uri v dvorani Kr!j> ni<5 v Kanalu: Zupan, cAndante patetlco*.
Vstopnice bodo v vseh omenjenih krajih nekaj dni v predprodaji; prav tako tudi »gledališki l!st», kjer Je, poleg drugih zanimivih člankov, napisana tudi vsebina del, ki sa vprizarjajo.
Resolucija I. kongresa antifašističnih žeoa JR
Na svojem prvem kongresu so antifašistične žene Julijske krajine enodušno sprejele sledečo resolucijo:
»Danes, ko so oči vsega sveta uprte v to pokrajino, kjer žive Hrvatje, Slovenci in Italijani, potrjujemo me, antifašlstke te dtiele, našo sveto in osnovno pravico do svobodnega iivljenja v svobodni FLRJ.
Ta naša osnovna pravica sloni na naravnem la popolnoma razumljivem vzroku, da je naša dežela neločljivi del Jugoslavije, s katero je tesno povezana ne le narodnostno, ampak tudi gospodarsko, saj tvori Jugoslavija njeno nan-avno zaledje.
Nase ljudstvo se ni moglo nikoli prilagoditi težki krivici, ki mu jo je prizadela leta 1920. rapallska pogodba. Ze tedaj se Je začela borba, katere smo »e udel.-ile tudi me, iene, ki smo velik del prebivalstva Julijske krajine.
Italijanski fašisti in imperialisti so požigal; naše domove, raznarodovali naše sinove, preganjali in mučili naše može in naše brate. Za. tirali so nas tudd gospodarsko. In ravno lene smo nosile največjo breme vsega tega zla. Toda, me se nismo nikoli vdale v svojo usodo in se nismo nikoli pokorile.
Leta 1918. se je v Buzetu In okolici uprlo 1000 iena in terjalo priznanje svojih pravic. Leta 1930. so
OD TRIGLAVA DO JADRANA
Odgovor majorja Longa
^ našim ženam
Guverner za Goriško, major James E. Long, je poslal mestnemu odboru Antifašističnih slovansko -italijanskih žena naslednji odgovor na protest, ki so ga vlomile na ZVU v Gorici zaradi zavezn'ške prepovedi, da bi pokrajinski ženski kongres zboroval v Trstu.
Guvnrner piše:
Moj urad Je sprejel vaie pismo z dne 10. febrv.arja 191,6. in pozorno proučil vsebino.
I.	Vzeli smo na znanje tudi zahtevo, da v vašem imenu posredujemo pri S.C-A.O., A.M.G. 13. Cor-pusa, polk. Boiomanu. To nam je nemogoče, ker Je polk. Bowman odpotoval službeno v Zdruiene države. V njegovi odsotnosti ga bo nadomestoval drugi častnik, kateremu sem poslal vaše pismo v vednost.
S.	Zagotavljam vam, da simpatiziram z vami, ker je vaš prbtest
Seja MOS-a za Trst
V sredo 20. t. m. se je MOQ za Trst sestal na redni seji Po odobritvi zapisnika prejšnje sej« so prebrali spomenico, naslovjeno na ZVU, v kateri se v zvezi a splos-nim ukazom St 30 zahteva ukinitev onih Članov kazenskega in civilnega postopka, ki prepoveduje uporabo slovenščine na sodiSču.
Po poročilu svetnika Derossija o stanju poljedelstva v tržaški okolici, Js Svet izglasoval spomenico, v kateri zahteva, naj ZVU člmprej priskoči kmetovalcem na pomoč s semeni, semenskim krompirjem, sadikami, trtami, umetnimi gnojili itd. Spomenica omenja tudi zahtevo komenskih kmetovalcev, naj bi se mestne smeti, ki so dobro gnojilo, prevažale v Komen.
Nato Ja prof, Ferlan poročal o
nami fašistični krogi upirajo. Tudi na učiteljskem kongtvsu Je Mio opaziti mnoge učitelje, ki so vstali, da obsojajo izpade šovinizma. Včeraj ie niso biti tako odločni, da bi se solidarizirali javno z nami. Toda ti bodo v bližnji bodočnosti korakali z nami. Razvoj gre naprej txx>Jo pot. Slifaii smo večkrat le1 jo zavezniških častnikov aa šolstvo, da se ustuori med obema narodoma pravo soiitje. Tudi ZVU lahko pomaga k temu soiitju. Prvi korak k tej pomoči bi bil: popolno izenačenje slovenske šole z italijansko in spoštovanj« slovenske kulturne samobitnosti.
D. M.
Narodni heroj Vojko
Janko Premrl mu Je	bilo ime.
Doma so bili zavedni	Slovenci
kot v tolikih	drugih	primorskih drultnah.	ie kot dečka
ga je bolelo, da u šoli in javnosti ni smel govoriti materinskega Jezika. In če so mu rekli €S‘oiavo», se je stepel, kot toliki drugi mladi Primorci. Premrlov Janko Je bil občutljiv fant. Bolj občutljiv, kot ponosen. In prav zato ga je bolelo, da so zaničevali njegov materini Jezik, da on in njegovi vrstniki v šoli mizo smeli govoriti'kot doma. Bolelo ga je, zasovražil Je vse one, ki so bili krivi tej bolečini, sasovra-Hl Je vse one, ki so zaničevali njega in njegov rod. Toda Vojko ni MI samo občutljiv in ni bit samo tako, kot Miki drugi primorski fantje. Nekaj posebnega je bilo v njegovem značaju, večja odločnost, večja iniciativnost kot pri večini njegovih vrstnikov. In le v rani mladosti Je bil zato poveljnik, kadar so fantje imeli svojo sto, kadar so »e dečki igrah vojake, in vedno so lli v vojno proti fašistom... Janku so tovariši zaupali, ca Jih Je *nal združit* in imel Js
prirojen smisel za red v organizaciji
Doma pa je Janko bral Prešerna in Gregorčiča, učil se je pravilne slivenske l-eetde, ki so »na jo skrivali v šoli in s zavestjo o njeni lepoti Je raslo sovraštvo do o-nih, ki jo zatirajo. Nekaj romantičnega Je bilo v Janku. Ali mu Je prišlo iz knjig ali mu Je bilo v značaju. Toda Janko Je bil vedno svojeglav. Nekoč, ko le ni mogel več. prenesti zasmehljivosti nadutosti svojega fašističnega učitelja, je napravil nanj atentat s staro puško. Atentat ni uspel, toda bil je tako spreten, da ga tudi niso zasačili. T.e kot majhen se je uprl proti temu, da bi mesil fašistično uniformo. Rajši, kot da bi Jo nosil, Jo je vrgel v stranišč*. Ko Je imel štrinajst let, Je pobral nekoč šotor in lel v planine ter prenočeval v gozdu. Njegova romantika ni bila ona Karla Maka. To ni bil navaden smisel »9 pustolovščino vseh mladih fantov. V njem je bil smisel za pravičnost, občutljivost in sitna volja, da vztraja na tem, kar M mu zdi pravično. Imeli zo ga za
iolskih vprašanjih. Med drugim je tudi govoril o pedagoškem kongresu in njegovih namenih. Omenil je, kako je skupina šovinističnih učiteljev začela mrmrati in kaAjati, ko so prestavljali v slovenščino pozdravni govor polk. Robertsone. Ti učitelji so ponovno pokazali svoje šovinistično razpoloženje in s tem škodovali delu kongresa, ki bi se moral vršiti v medsebojnem razumevanju in strpnosti. M OS je izrazil prof. Ferlanu za njegovo dosledno demokratično zadržanje kapram šovinističnim izzlvačem pohvalo s ploskanjem.
Ker svet smatra, da take manifestacije netljp narodnostno mri-njo in krepe reakcionarne sile, Je skler.ili, da Je treba seznaniti s šolskimi problemi široke ljudske množice in zahtevaval ustanovitev roditeljskih svetov, ki todo nadzorovali take šovinistične učitelje, da ne bodo vnašali v solo kvarne propagande. Končno so razpravljali o čistki v rfolah ter poudarili, da prof. Baraga kljub obsodbi ie vodno zavzema svoje mesto, medtem ko odpuščajo slovenske učitelje samo za to, ker ne prikrivajo svojih demokratičnih nazorov.
Pri slučajnostih so obravnavali zopetno zaposlitev postnih uradnikov, ki jih Je odpustil fašizem. Sklenili so tudi, da bo dclegaclja MOS-a prisostvovala svečanosti v počastitev narodnega heroja Janka Premrla - Vojka.
trmastega. Toda trma ni bila otroška, bila je trma človeka, ki se da rajši livega speči, kot da bi odstopil od svoje pravice, bila Je *tr-ma», ki je omogočila našim mladim partizanom, da so vzdrfaU vsi muke falisHčnlh *n SS-ovskih sadistov, ne da bi kaj izdali.
8 slovensko pesmijo na ustih Je lel Janko na nabor, zaradi slovenske pesmi so ga pretepli faHsti, to ga zaprli, kot toKko drugih. V vojski Je romalo z njim skrivnostno spremno pisno in prestavljali so ga iz edinice v edinloo kot politfčno sumljivega. Hitra kapitulacija Ka-radjordjevičeve Jugoslavije ga j« potrla, tem bolj pa »e Je razveselil prvih vesti o partizanskih podvigih. Budne Je zasledoval v časopisih vse vesti o partizanih in kmalu ze Je odločil tudi sam. Dezertiral je ii italijanske vojske in odlel v hribe.
Kaj hitro Je im sl svojo desetino, tovoriti so zaupali njegovim poveljem z onim zaupanjem, ki so ga imeli do njega I« is mladih dni. Zdaj šele ze Je prav uveljavila Jankova podjetnost. Postal Je partizan Vojko tn kmalu Je vsa Vipavska, vsa Primorska govorila o njegovih drznih podt^/ih. Uničil Je avijon, zaplenil orolj«, « kopico drznih to-variiev M Je zredi dneva priplazil
upravičen in da bo ta Komanda vselej upoitevala vse vaie vloge.
Major James E. Long.
Z ene pravijo, da Jih veseli zadnja točka, toda Kongres le ni bil v Tratu. Kdo naj potem vse to razume?
Padriče
Tudi ta mala vasica noče zaostajati za drugimi na polju prosvete tn kulture. Na poti proti Bazovici Je globoka in prostorna k raška Jama. VažČanl so si v njej uredili društveno dvorano z odrom. Ze v času najhujoe borbe so neustrašna dekleta priredila v tej jami partizanske Igre s petjem ln deklamacijami. Da bi obudile spomin na one dni, so 16. t m. priredile v jan : vcsciico za domačine, drugi dan pa »a okoličane. Zlasti v nedeljo J« bila Jama, ki Ima prostora za več tisoč ljudi, napolnjena do zadnjega kotička. Ob svetlobi močnih električnih lu<Ji se je razvijal pester ln dobro leveden spored. Prireditev Je otvorila tajnica tov. Zdenka, nakar Je zapel vaški zbor »Slovan* pesem »Slovan na dan». Nato so uprizorili igro »Kralj Matjaž». Po recitaciji partizanske pesmice je zbor zapel »Buči morje». Sledila je partizanska enodejanka »Odlikovanje*, katere besedilo Je sestavila tov. Zdenka. Končno je spregovoril Č. g. župnik Bidovec, ki je pozval mladino k vztrajnemu delu za kulturni napredek Na željo ljudstva bodo predstavo ponovili v nedeljo 24. t. m.
TRST
Slikarska razstava Josipa Cernoborija
V galeriji umetnosti «AI Cor-so» vfieraj slikar Cemobori otvoril »vojo razstavo. Razstava je zanimiva po nekaterih kakovostnih aktih In pejsa*ih ter se bomo nanjo Se povrnili.
Prosvetno društvo „Škork')«“
priredi v nedeljo, 24. t. m. ob 15. uri v dvorani v Vicolo deirospe-dale Milltare st. 23 otroško pustno rajanje.
Predavan)« pri Sv. Ivanu
Danes ob 20 url bo v gost ilni Su-bem pri Sv. Ivanu predaval tov. Po-lacco o 28 lotnicl ustanovitve Rdeče armade.
Vabilo
na redni občni zbor kmetijske na. bavne in prodajne zadruge % o. J. v Trstu, ki bo v nedeljo dne 3. marca 1946. ob 9. url zjutraj v ulici Imbrlanl 6, Z. nadstropje. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika ustanovnega občnega zbora; 2. porodilo u-pravnega odbora; 3. poročila nadzornega odbora; 4. razreinica u-pravnemu ln nadzornemu odboru;
v sovražne postojanke im jih zavzel ponoči.
Vojko je bil pravi vzor poveljnika — tovorila, im zato so lli njegovi borci z njim v veak ogenj. Do pedantnosti natančno Je odmeril Vojko vsakemu enako količino pičle hrane, celo s tehtnioo Je odmeril peroije in sam je bil na vrsti pred kotlom skoraj vedno zadnji. V borbi pa vedno prvi, na jurišu in pri nenadnih nočnih napadih* le pri umiku J* bil zadnji. Vendar pa Jt uvedel kljub vsemu tovarištvu strogo disciplino in tu za nobenega ni poznal ne izjem ne popuščanja. Po neki drzni akciji, ki Jo je zasnoval in izvedel Vojko 4n kjer Je z nekaj tovariisv zavmel utrjeno falistično poztojanko, se Je izrazil visoki italijanski častnik, da Je ta podvig gotovo voda kak spretni general. Sovralnih ujetnikov in ra-njenoev ni ubijal, čeprav jih ni mogel odpeljati t zeboj. Ponovno Je premaganim nasprotnikom le odvzel oroiJe, potem pa Jim je pojo-snU, zakaj se bori, napravil Jim Je pridigo, in Jih poslal domov. Ko »ta mu Kemperle in Kralj poslala tajno ponudbo, da bi prevzel vodstvo četnikov na Primorskem, Js odvrnil: eRajši zadnji partizanski boreo kot pri teh izdajalcih gene-
5.	volitve upravnega in nadzornega odbora; 6. določitev zneska, do katerega se sme zadruga zadolžiti; T. sprememba pravil; 8. slučajnosti. Ako bi občni zbor ne bil sklepčen ob napovedand uri, se vrši eno uro pozneje ob vsakem številu zadružnikov.
Kulturni kroiek ,,Slavko Škamperle"
V soboto ob 20 uri bo v kulturnem kroSku »Slavko Škamperle* pri Sv. Ivanu zabavni večer.
V nedeljo ob 19.30 bo pka.
Šentjakobsko prosvetno društvo ntvan Cankar"
vabi vse Slane in prijatelje druStva, da se v nedeljo dne 24. t. m. udeležijo svečanosti narodrega heroja Vojka Premrla v St Vidu, v Vipavski dolini. V Ajdovščino bo vozil posebni vlak, vpisuje se v gostilni Kobal (Jadran), via de'1'Ln-dustria 16,
Brezplačno razdeljev nje drv za kurlnvo
Koordinacijski odbor za prvi de-<:ji Božič v svobodi obviš!a vse potrošnike, ki so v posesti nakaznice za drva, naj ee takoj Javijo pri Rupena, trg Belvedere, kjer bodo brezplačno dobili 50 kg drv. Razdeljevanje bo zaključeno 28. t m. Po tem dnevu bo nakaznica izgubila veljavo.
Enotni sindikati
Sindikat k&Anarske stroke. Na
sedežu v ulici Imbrianl 6 so odprli čitalnico za mlade kovinarje, ki Jo bodo lahko obiskovali tudi člani Erotnih sindikatov.
Enotni sindikat kovinarjev. Jutri v soboto 23. t- m. ob 17 uri naj se zglaae v dvorami v uL Imbrianl 6 vsi uradniki in delovodje srednje ln male kovinarske Industrije, da bodo razpravljali o pogajanjih za plače.
Sindikat gradbene stroke.
Vss zaupnike raznih kategorij vabimo dane« 22. t. m. ob 18. url v ulico Imbrianl 5, I., soba št. 7. Naj nihče ne manjka!
RADIO
SOBOTA, 23. FEBRUARJA
6.57 Otvoritev; 7 glasba aa dobro Jutro; 7.10 čitanje sporeda v alo-venš.*:rvl; 7.86 pestra Jutranja glasba; 11.27 otvoritev; 11.30 prenos lz Vidma: lz Schubertovih oper; 12 orkester pod vodstvom dirigenta Zeme; 12.30 predavanje v slovem-Jčiml; 12.46 poročila v slovenščini; 13.16 športna poročila; 13.30 koncertne melodije; 14 artistično obzorje; 14.16 pregled vostl in plošče; 16.37 otvoritev; 17 oddaja mladih umetnikov; 17.30 plesna glasba; 18 komorna glasb*; 18.30 Enotni sindikati; 19 pestra glasba (slov.); 19.30 oddaja za konec tedna (slov.); 20 poročila v slovenščini; 23.16 zadnje vesti v slovemsčlnl; 23.26 nočno
zabavišče.
Premnogo bi se dalo pisati o Vojkovih junaških akcijah, o njegovem iovariitvu in o njegovi plemenitosti. Lahko bi pisali o njegovih vojaških sposobnostih in lahko bi pisali o njegovi prtljublje-nosti pri ljudeh, o njegovi sposobnosti, da si je pridobil srca in pomot zase in za tovariše v vsaki primorski kmečki Mii.
Lahko bi pisali o tem zdravem, lepem *n krepkem fantu, o katerem so rekla dekleta, da bi ga raje lovile one, kot pa karabinjerji, ki so nanj razjiisaH nagrado, lahko bi pisali o tem fantu, ki se Je odrekel udobnemu in varnemu iiv l jen Ju, domu, vinu, plesu in dekletom *n je lel v planine, v borbo in v smrt, zato ker mit Je tako velevala čast in poltenje, zato ker mu je tako velevalo nepokvarjemo, mlado srce.
Neštetim primorskim druhinam so požgali dom kot so ga požgali Janku. Neiteti primorski partizani so darovali vse, vse do svojega zadnjega diha in svojega mladega življenja v borbi za svobodo ponUani* In teptanih, v borbi za svobodo svojega ljudi*	N »i teto primorskih
mater Je i	Alo svoje sinove kot
Jankova. Toda Vojko Je pri<J*J to borbo tedaj, ko je bila «u Is naj-
Tržaški predor zaprt zaradi popravil
Tržaški predor (Oalleria Montuz-za, Mr 825728), Južno do trga Goldoni to zaradi cestnih popravil do nadaljnjega sporočila za ves promet zaprt Promet Južno od prodora se bo usmerjal: Oorso Garibaldi, ulica Moltno a vento, ulica d€llTstria (cesta v Pulj) zahodno: proti trgu Sansovino ali korzo V. Emanuele v smeri proti morju, južno: po ulici Čampo Marzio in vzhodno na ulico Passeggio dl S. Andrea.
PodalJSanje roka za uničevanje goseničnih gnezd
Kmetijski odsek ZaveznL"ite vojaške uprave obvešča lastnike igU-čaatih gozdov, da je rok za uničevanje gosenic borovih prelcev po-dajian do 28. februarja Po tem roku bo gozdna policija po nalogu oblasti opravljala čiščenje v gozdovih na stroške zamudnikov in bo naznanila oblastem vse tiste, ki se temu pozivu niso odzvali.
žene iz Kanfanara odločno nastopile proti faističnemu podeštatu, leta 1P36. so se dvignile žene iz Poreča proti krivičnim davkom.
Faš'stične čete pobijajo nauJe sinove, naše drage. Leta 1922. pade v Pulju Alojzij Skaljer, pade Hrvat Gortan, Slovenci Valenčič, Bidovec, Miloš in Maruiič in mnogi drugi. Oni so padli, ker so težili za tem, da oe popravi krivica, storjena v Rapallu, kar Je povsem naravno.
Leta 1941, ss Je nadaljevala odpr. ta huda in krvava borba proti mnogo močnejšemu sovražniku. Toda to nas ni moglo ukloniti In velika večina našega ljudstva se je udeležila te borbe.
V tej borbi je padlo 42.000 naših sinov, 7,000 jih Je ostalo pohabljenih, 94.460 so jih internirali v razna koncentracijska taborišča. 19.357 porušenih ln 16.837 deloma porušenih hib so živa priča ttlkih materialnih žrtev, ki smo jih pretrpeli za našo osvoboditev. Vse to žrtve smo me matere to žene Julijske krajine junaško prenašale, da bi naši sinovi mogli sreino živeti v Titovi Jugoslaviji. To Je krvni plebiscit, ki ga mora svetovno javno mnenj« priznati.
Kljub temu in kljub potokom krvi, ki Je prepojila to našo zemljo, nam skušajo oporekati naše pravice Jn naše upravičene zahteve.
Prepovedovali so nam kongres v Trstu. V Trstu zapirajo naše sole, ker naši sinovi zahtevajo, da se kaznujejo fašistični zločinci, kate. rim je sedaj dovoljeno popolnoma svobodno delovati. Me obsojamo postopek ZVU In se čudimo, da morejo tako ravnati oni, ob strani katerih amo se borili v skupni borbi proti fašizmu.
Medtem ko se žer.ske v ostalem delu Jugosla/vije lahko svobodno posvečajo obnovi in gradnji srečnejše bodočnosti za svoje otroke, se moramo me, antifašistične žene Julijske krajine, boriti proti fašizmu, ker še ni bil popolnoma uničen. Fašizem Sc vedno živi, ker ga podpira mednarodna reakcija. Ml se bomo odločno in brezkompromisno borili, dokler ne dosežemo svoje svobode. Borili se bomo, dokler ne bo imelo ljudstvo v Trstu, Pulju, Gorici in vsej Jul'jski krajini oblasti v svojih rokah, dokler v vsej Julijski krajini ne bo zagotovljeno svobodno izvajanje ljudske oblasti, kar Je mogoče uresničiti samo v FLRJ. To hočemo in kategorično zahtevamo, kakor to zahteva ogromna večina ljudstva v Julijski krajini.*
Obletnica naših požganih vasi
Pred dnevi je bilo dve leti, odkar so nac'-fašisti*ni barbari požgali Komen, Rlhemberg, Toma-ževco ta Mali dol ter prebivalstvo teh vasi deloma pobili, deloma pa pognali v nemška koncentracijska taborišča. Leto* so te vasi slavnostno praznovale drugo obletnico tega groznega pomembnega dogodka. V Riheimbergu so pred številnim občinstvom iz domačih in sosednjih vasi priredili 14. februarja miting s pestrim sporedom in na. govori, kd so poudarili veliko žrtve našega naroda za svojo osvoboditev, ki mu Jo še sedaj kratijo predstavniki reakcije. V Komnu ln Tomaževe^ so imeli prireditev 16,
kavu 10 cm 'irok rdeč trak z ž!-t m. popoldne, povsod pa so ImeM gom krajevnega NOO. Ta redl-15. t. m. zjutraj sv. mašo ob ve- '■ telj naj se smatra kot skupinski
sode, ki je bila dodeljena dijaškim
domovom v Postojni, Ajdovščini in Tolminu. Ta prispevek bo v veliko pomoč našim dijaškim domovom, katerim Je primanjkovalo ravno posode.
Udeležencem Volkove proslave
Vse one, ki se nameravajo u-deležiti dne 24. II. 1946. Vojkove proslave v St. Vidu pri Vipavi, opozarjamo na naslednje:
Vsaka skupina posameznih krajev mora določiti svojega reditelja, pri večji skupini več rediteljev, ki naj nos’jo na levem ro-
li k| udeležbi vačoanov. V Komnu oo kupili cerkvi ta dan tudi za 700 lir cvetlic. V Tornaževclh Je poeeb-no ganil prisotne na popoldanski prireditvi prizor, kako sovražnik goni ljudi v internacijo, prizor, ki
vodja. Vsaka skupina naj so pri dohodu v Vipavo pridruži skupinam, ki so lz istega okraja. Potrebno Je za to, da ima vsak o-kraj svojega okrajnega reditelja, ki nosi na levem rokavu trak z
jih Je tako Sivo spominjal presta-1 napisom okraja. Vsak okrajni re-nega terorja. Vse prireditve so se dltejj se mora takoj po prihodu
končale s prisrčno manifestacijo za priključitev Primorske k Federativni ljudski republiki Jugoslaviji.
Pomot RKS dijaiklm d c mo vom
18. februarja je Glavni odbor RKS v Ljubljani daroval za gojence dlja’klh domov v ooni B nad dvatlsoj zavojev, ki vsebujejo nad »tfci tisoč kg islvll.
Hkrati bo poslali tudi mnogo po-
težja. PriZel Jo je tedaj, ko zanjo ni bilo druge opore kot neuklonljivi čut praifiinostl njegove nepokvarjene mladosti. Ako je Vojko danes primorski' narodni heroj, to ni samo zaradi tega, ker je bil iznajdljivejši in hrabrejSi, kot mnogi drugi, to ni samo zaradi tega, ker Je bil silna, izredna osebnost in tudi ne s(imo zaradi tega, ker je bil pionir Narodno osvobodilne borbe na Primorskem, ker je tukaj izvrUl poslanstvo in postal res Junak svojega ljudstva, katerega ime je Slo od vet do ust po vsej deželi, digar JunaJtva so dvignila upanje in samozavest potrtih in zatiranih. C* se danes spominjamo Vojka kot naiega narodnega Junaka, potem je to predvosm zato, ker Je ta mladi junak simbol vse one veličastne borbe ta svobodo naiega ljudstvo, simbol neverjetne drznosti in ju-na’trxi, itimbol pravičnosti in plemenitega vtoveCanstva, simbol vseh onih žrtev, za katerimi ie jokajo netiš matere, simbol vseh oni*, ki so dali za to borbo vse, in končno tudi svoje lastno mlado življenje. Ce se danes spominjamo Vojka kot nahega narodnega heroja, potem vidimo v njem simbol vse one nate prelite krvi, ie katere bo prej ali sle) po vsej naši zemlji vzklila rde-it) ril* svobode.
javiti glavnim rediteljem, ki bodo nosili modri trak na rokavu. Vodja glavnih rediteljev bo krožil z avtomobilom ln ee obračajte prvenstveno nanj.
Vsi se morajo strogo pokoravati navodilom rediteljev, ker sicer skupina brez reditelja drugače ne bo mogla na zbirni prostor. Pri formiranju sprevoda u-poštevajte navodila glavnih rediteljev ter vzdržujte red ln disciplino, da se tako prepreči vsaka zmeda. To velja tudi za razpore-
Zaplski na robu:
^Slovenski Primorec"
ln zagovor g. Poldeta KemperU
*Slovenski Primorec* je prti časom priobčil odgovor g. Poldeta Kemperla na ugotovitin Primorskega dnevnika», ki so črno na belem dokazale delo tega moža v zadnjih tetih, ko te j« primorsko ljudstvo borilo za svojo svobodo.
Kakšnen Je bil odgovor S-Kemperlat Dolgo vrsto svojih are taci j je naštel, natančno i* povedal, koliko časa je presedi v zaporu pod faiisti. AH je odgovoril na telke obtožbe iPrimor-skega dnevnika*t Ne! Zgodi st kakor v šoli, da začne učenček, ki ne sna odgovoriti na učiteljevo vprašanje, govoriti čisto nekaj drugega. Kar govori Je lahko celo vse prav, toda ne odgovarja *<* vpraSam-je. Vprašan o Napoleonovem porami v Rusiji, govori 0 njegovih zmagah proti Avstriji,
Gospod Poldo, kdo je očital, de se niste pod fašizmom v dobi 1941. lojalno vedli t Da niste t*1 dl trpeli t Sicer pa ste bili oe-lcajkrat aretiram zaradi vaše slabosti. Ni bilo slovensko navd» šenje, ki vas Je spravilo v zapor, marveč vaše navdušenje za... KO da, le veste — navdušenje za vino. Toko na pr. takrat pri komisarju *Trentadue*. Zaradi toge vas je krtačil vaš takratni ief tn vodja dr. Kralj, pozneje varu enakovredni sluga fašistov in cifffov.
Na obtolbe «Primorskega dnevnika* sploh niste odgovorili, tte*-da ste s tSlovenskim Primorcem* vred še vedno katolilM moi, ki pozna katekUzemt Vser dar oprostite gospod Polde i* tSlovemskl Primorec*, tudi jaz *** drugi ca poznamo.
Spominjam se ie pridUge ob duhovnih vajah v Gorici iz štorih časov tAnno dazumal*. Pri-digar Je govorili ie po nemiM o enem samem smrtnem greha fanta, ki je leta in leta bil čist, nedolžen in poiten. V enem mem smrtnem grehu pa Je umrl, lel Je pred boljo sodbo in btf obsojen v — pekel. Vse prejinj* dobro Uvljenje in zasluge niso nič veljale.
G. Polde in z vami katoliški tednik ^Slovenski Primorec*, <** vaše grehe zadnjih let v času o-svobodilnega gibanja smo vas Jeli! Ne gre samo za en emrtsi greh proti našemu ljudstvu; vet jih je. Po leatoUikem katekizmi* ste sojeni in obsojeni in se ^ morete braniti. Proti vsej krščan* ski etiki Je, če je tSlovenski P moreč* odprl svojo stran vam v zagovor.
In to krščansko esdko po»** Jte vntno naše slryven«’cO katt/N’ ško ljudstvo, etiko o enem sOr mem smrtnem grehu tn gorjt’ če jih je še več. Kako, da jo ** poznate vi in «Slovenski PrimO" roo* — ki je katoliški tednik f Slove neki duhovnik
Ljudska zaloZba
Izid je Koledar Osvobodita*
fronte Slovenije za leto obnove dela 1946. Dobite ga v kolparta** Ljudske mloibe v Trstu, ulica Cel-ducci št. 8, v sodobni založbi Korzu in v trgovini Stoka ter V°" drutnlci v Gorici — Ljudski dom* v Poetojni, v ekspoziturah, v Ajdovščini, Idriji, Ilirski Bistrici * pri okrajnih kolportaiah. Coma 21® lir. Vsa naročila za koledar, knji* ge, <*«sopi»e, 'Jtd. prejema LjudsW* založba v Trstu ln njene podruž*1’' ce, ekspoziture ln okrajne kolp°JV teže.
Dobra are*
V počastitev spomina padlih b»*“ oev iz Proseka, Kontovelja ta G*” brovca, prenesenih in pokopanih domače pokopališče v nedeljo ^ novembra, daruje pevski zbor sck-Kontovelj* 2000 lir v prid ^ kla\levega večera domačih foto** Jev.
Odg. urednik DUŠAN HRffiSCA#
Poizvedbe
Tovariš POTOČNI JANEZ,
2. 2. 1927., močne In visoke poefT ve, zgleda, zato nekoliko starej»J| svetlih las, oblečen v sive hlače, vo suknjo, zelen pulover, zelen površnik. Zadnjikrat s<> videli tovariši na Veliko noč poldne, to je 1. 4. 1945. na Vojsk^ nad Idr’jo. Od tedaj ni o njem rj sti. Sklepamo, da je najbrž v ofenzivi blizu vasi padel. NaPvJj »amo vsakogar, ki bi kaj vedel> *j| dltev v St. Vidu. Pevski zbori in j ga kasneje videl, naj sporoči ^
godbe naj bodo v Vipavi na trgu najkasneje ob 7. url zjutraj zaradi skupne vaje. Pevski zbori bodo formirani v posebno skupino v sprevodu ter na slavnostnem prostoru.
★
V Ajdovščino bo vozil poseben vlak; odhod lz Trsta ob 6. url zjutraj, odhod lz Ajdovščine ob 7. url zvečer.
Vozne listke je treba vzeti le do Batuj, ker Je vožnja od B»tuJ do Ajdovščine brezplačna. Cena vožnje tja ta nazaj znaša 216 lir.
Priporočamo udeležencem, naj sl poskrbe že prejšnji dan vozne listke, ki Jih dobe v predprodaji na železniški postaji ali pri UTAT.
upravo cPrimorskega dnevnika* S. na naslov Potočnik Marija, art 11, posta Mojstrana.
ALMA BOHINC-BOOCINI, r na 27. 13. 1912. v Trstu, izginil* priliki srečnega napada 1.
1944. na cesti pri Lovcu. Imflla £ rdečeeivo škotsko krilo, rd^č ver, rjavc-rdeč karlran plašč, no obuvalo. Majhne postave, modrih oči, rjavih kodrastih Poizveduje Mati Olga Bohlnc-P^i dni, T~st, Viftle XX Settembr«
NAGROBNE SPOMENIKE'
velike in majhne
Izdeluje kamnoseška delavni Guitln na Opllnah
Prosvetno društvo „VISAVA“ I* Konkoneija nastopi v nedeljo 24. t. m. ob 1«. or! v Prosvetnem domu n» Opčinah s pevskimi točkami, deklamacijami pionirsko Igro ,,čista vest” in mladinsko Igro »Komandir Simon"« Po prireditvi ptosta zabava
A« F. im Is Bol Junca vabi w nedeljo 24. t. m. ob 17. b m kulturno prireditev ln ruvitje »asta v e ki |o J* A* F. 2. Im Bol|unca podarila A. F. 2. Iv. Jakob« Trsta. Po končani prireditvi sledi plea