Glasilo jugoslov. soc. demokracije.
Naročnina zaažs: Za avstro-ogrsfce kraje za celo leto 5"44 K, za pol leta 2'72 K, za četrt leta 1 '36 K. — Za Nemčijo za celo leto 5‘96 K, za pol leta 2-98 K, za četrt leta 1’49 K. — Za Ameriko za celo leio 7’28 K. — Posamezne številke stanejo 10 vin. — Reklamacije »o poštnine proste, frankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Štev. 21.
V Ljubljani, dne 25. maja 1906.
Leto IX.
NASLOVI:
Za vse dopise, rokopise, pisma. tičoča se lista:	Uredništvo	»Rdečega	Prapora11,
Ljubljana.
Za denarne pošiljatve, naročila, reklamacije, inserate i. t d.:
tJpravništvo ..Rdečega Prapora1, Ljubljana,
Frančiškanske ulice štev. 8/1.
Volilna reforma.
Pododsek državnega zbora za volilno rtformo je sklenil z vsemi proti dvema glasovoma, da sprejme načrt volilne pre-osnove za podlago podrobne debate. Proti temu sta glasovala samo vsenemška poslanca Stein in Malik, znana zagrizena sovražnika splošne in enake volilne pravice. Na seji odseka, ki je sprejela ta sklep, je bil najzanimivejši govor princa Hohenloha, ki je pozival stranke, naj se zedinijo glede kompromisa, v čemur jih hoče vlada podpirati ; izjavil pa je, ako se stranke ne zedinijo, da tedaj vlada sama predloži primeren predlog.
Govor ministrskega predsednika je naredil velik vtisk. Njegove besede ne morejo pomeniti nič druzega, kakor da je za stranke zadnji čas, da se zedinijo, kajti ako bi vlada sama izdelala predlog, bi bilo to toliko, kakor da bi tisti predlog potem moral obdati na vsak način. S tem, da je odsek sprejel načrt v generalni debati, je vsekakor storjen precejšen korak. Ali tudi y Specialni debati ni več časa za zavla-
Listek.
Hani Kirchstelger:
*od spovedala pečatom.
C avtorjevim dovoljenjem poslovenil E. Kristan.
Dalje.
Malo da ni prišel Gustel v posvetno gimnazijo. Njegov oče, ki je bil ravno za* *adi lesne kupčije v mestu ih je obenem Vložil zopet nekoliko tisočakov v hranilnico, je porabil priložnost, da mu je pri-beračil kosilo za razne dni v tednu, vekoma pri ljudeh, ki so imeli sami manj aego mlinar. No, meščani imajo dobro srce *a dijaka z dežele. Tista dobra srca j^ znal Klinar tako ganiti, da j$ poskrbel tekom *®ega popoldneva kar za osem let za že-°dec bodočega župnika. Resnično, ljudje v mestu le niso bili slabi, kakor je vedno igoval župnik v Gospojni. Čisto tu*
čenje. Govorilo se je o reformi že dosti: sedaj je treba samo odločila. V prvi vrsti ima seveda odsek besedo in njegova naloga je, kmalu končati debato, pa glasovati. Kako se izvrši glasovanje je vseeno. Ako je večina za volilno reformo, naj jo sprejme, ako je proti njej, naj jo zavrže. Od odseka se sedaj ne zahteva nič druzega, kakor jasno besedo. Kadar izve delavstvo, kakšen je sklep, bode že vedelo, kaj mu storiti;
Baron Gautsch je združil svojo lastno usodo z usodo reforme. Ker ni fnogel doseči kompromisa strank, je odstopil. Princ Hobenlohe ni v svoji prvi izjavi, ko se je predstavil zbornici, govoril o padcu in iz tega je mogoče sklepati, da ima odločnejše namene. Sredstvo za uresničenje reforme ima tudi. ako bi jo državni zbor odklonil. Socialni demokratje načeloma niso prijatelji oktroiranja; ali v fem slučaju bi bilo vendar vpoštevati izjemne razmere. Uvedba splošne in enake volilne pravice je zahteva vsega ljudstva in vlada, ki bi jo vpeljala eventualno tudi proti protestu državnozborske večine, bi izvršila le voljo ljudstva, kateremu je več za stvar, kakor pa za oblike. In pri prihodnjih volitvah bo ljudstvo brezdvomno sankcioniralo reformo. V tem oziru torej m nevarnosti.
To je seveda stvar, ki se tiče Hohenloha in doslej ne more nihče povedati, kaj namerava ministrski predsednik, ako bi večina državnega zbora frondirala proti reformi. Delavstva pa se tiče sama odločitev parlamenta. Kajti pripravljeno je. Ako sprejme pai lament preosnovo, je dobro: če ne, izvrši organizirano delavstvo, kar je jasno in nedvoumno sklenilo, in izvede boj tam, kjer
jega študenta z dežele pitajo, le da ni treba očetu zmanjšati hranilnih vlog. Celo čisto liberalni ljudje so hoteli dati bodočemu župniku južino pri svoji mizi. Tega ne bi bil mlinar nikoli verjel; ali kakor je bil pameten, ni povedal tem ljudem niti besedice o obljubi svoje žene.
Pri tem prosjačenju za periodično kosilo je prišel seveda tudi h gospodu Škofu, kateremu je najprvo povedal, kako se je zaobljubila njegova žena. Škof ga je povabil, naj pride drugi dan. Tedaj je dobil dobri oče vest, da dobi njegov sinček 1 ahko prosto mesto pri jezuitih. Tisto prosto mesto je bilo pač že obljubljeno sinu poštenega, siromašnega učitelja, ali mlinarjevo dete je bilo vsled zaobljube takorekoč že v materinem telesu posvečeno za mašnika in zato je bila škofova dolžnost, varovati tega Bogu posvečenega otroka pred nevarnostmi državne gimnazije
ima moč. Posledice pa naj pripišejo sovražniki volilne pravice sami sebi.
Važna je ta ura seveda tudi za slovenske poslance. Dostikrat smo izjavili, da bi nam bilo všeč, ako bi pridobili Slovenci na Koroškem in Štajarskem. Tega nam pač ni težko verjeti, saj bi se tedaj volilni okraji zmanjšali in to bi nam bilo direktno v prid. Toda ako se pokaže, da bi impla zaradi tistih par mandatov pasti volilna reforma sploh, tedaj je absolutna dolžnost slovenskih poslancev, da sprejmejo volilno preosnovo tako, kakor jo je v najboljšem slučaju mogoče doseči. Pokop volilne reforme bi bil greh, ki ga delavstvo nikoli ne bi odpustilo. Ge se govori neprenehoma o volilni pravici Slovencev, se vendar ne sme prezreti, da je na tisoče Slovencev, katerim sedanji volilni red sploh ne daje volilne pravice in kdor glasuje proti volilni reformi, hoče na tisoče Slovencev oropati prve politične pravice.
Veliko bolj važno kakor tarnanje o številu mandatov bi bilo, da bi se slovenski poslanci zavzeli za proporcionalni zistem, vsaj na Kranjskem, če že ne v vseh slovenskih okrajih. Kajti to je edini način, ki bi omogočil pravično razdelitev mandatov po dejanskih razmerah. S tuhtanjem o volilni geometriji so si poslanci, žurnalisti, za-stopi i. t. d. že dosti razbijali glavo, ne da bi mogli izdelati načrt, ki bi res odgovarjal razmeram. Še vedno tavajo po zagatah, iz katerih bi jih ravno proporcionalni zistem izvedel na prosto. Lani, ko je zboroval deželni zbor, se je slavilo proporcionalni zistem kot arkanum s takim navdušenjem, kakor da so ga iznašli šele na Kranjskem. Od tistega časa pa so vse besede o njem
Tako je dobil Gustel, sin bogatega mlinarja, mesto ubozega učiteljevega fanta prosto mesto pri jezuitih. Čisto prav se je zgodilo temu; zakaj ni imel tako pobožne matere, ki daruje otroka že pred rojstvom materi božji, kakor mlinarjeva Cenka?
Mlinarju je bilo skoraj žal za dobra jedila, ki so bila njegovemu Gustelnu obljubljena na posvetni gimnaziji. Ali, kar je bolje, je bolje. Sedaj mu tudi za stanovanje in za perilo ni treba plačati ničesar. Nenavadno vesel se je povrnil v Gospojno. Kmalu je prišel dan slovesa za Gustelna. Zanj je bil to dan veselja. Ko ga je mati pri odhodu s solznimi očmi pri vratih poškropila z blagoslovljeno vodo in prekrižala, ni bilo nič drugače, kakor navadno, kadar je šel v šolo. Nobeno oko se mu ni orosilo. Spretno je splezal na kočijo, kjer je že sedel oče z vajeti v roki. »Hio, lisec!* je zaklical konju sam, ker že ni
utihnile in ravno sedaj, ko bi bilo najvažnejše, se nihče ne zmeni zanj. In vendar se nam zdi, da bi se s pametno taktiko kaj lahko doseglo ta postulat.
Glede načina, kako se voli na Kranjskem,, ni interesiran nihče, razen kranjskih vo-lilcev. Čehi, Nemci, Poljaki si lahko delajo skrbi, kakšen volilni red bi bil njim najprimernejši in najkoristnejši. Kako se voli na Kranjskem, jim je vseeno. Pa tudi vladi ne more delati to vprašanje nobenili preglavic. Na Kranjskem pa ne nasprotuje nihče proporcionalnim volitvam, pač pa so vse stranke, ki pridejo v poštev, izjavile, da jim je proporcija všeč. To je popolnoma naravno. Klerikalcem se ni treba bati. da bi izgubili večino, kajti da dobe sedaj pri volitvah največ glasov, ve vsak otrok in par mandatov več ali manj, glede katerih jim tudi navadna razdelitev v okraje ne more dati absolutnih garancij, ne more igrati uloge za stranko, ki sama čuti, da je velika. Stranke, ki so v manjšini, pa ne morejo nobenemu zistemu bolj zaupati, kakor proporcionalnemu.
Na tem polju naj bi torej slovenski poslanci poskusili svojo srečo, tembolj ker s tem ni treba zavlačevati reforme. Sicer pa pričakuje ljudstvo, da poslanci ne bodo uganjali burk. Volilna reforma, tudi taka, kakršna je, obsega za Slovence toliko pridobitev, da bi bil tudi z narodnega stališča zločin, ako bi slovenski poslanci pokopali velikanski napredek, ki ga zagotavlja reforma celemu narodu.	»
Štajerske volitve.
Dne 29. majnika je na Spodnjem Štajerskem volitev. Voliti je poslanca pete kurije na mesto ranjkega 2 i č k a r j a. 2e nekoliko tednov vihra strastna agitacija po vsem volilnem okraju in razkriva kaos spodnještajerske politike, ki ne osupne nikogar, kdor je zasledoval «delovanje» mariborskih in celjskih prvakov ne le po časopisju, temveč tudi v praksi in je z donečimi besedami primerjal taktično mišljenje ljudstva in razne struje med prebivalstvom. Vsaka politično zrela glava je morala razumeti, da mora glasovita štajerska politika pivj ali slej dovesti do neizogibnega poloma. Kajti zasnovana je bila na fikciji, katero je pač lahko nekaj časa podr-žaval terorizem in sugeriranje praznih fraz, ki pa vendar ni mogla trajno potlačiti dejanskih razmer in potreb. Ta fikcija se je glasila, da vlada med štajerski Slovenci absolutna sloga in da je narodnost edino geslo spodnještajerskega prebivalstva in njegove politike.
mogel pričakati, da se odpelje. Ko je bil že na poti, se je komaj napol obrnil in pogledal na mlin, kjer je stala mati pred vrati, pa si je brisala oči s predpasnikom. Njegov duh je bil že v velikem, lepem mestu. Ko je tolkel konj na mostu, polagoma korakajoč, v glasnem taktu s kopiti po deskah, je pogledal prezirljivo na gorski potok, ki je tekel spodaj. Jutri bode že kraj Donave, po kateri se vozijo ladje, večje rnjgo hiša njegovega očeta.
Ponosno je sedel poleg očeta v kočiji, ko se je drdraje peljala skozi vas. Malo da ni prezrl nizkega šolskega poslopja. Usta so se mu skremžila in fin smehljaj se mu je zazibal na ustnicah. Šola, v katero se pelje sedaj, je vse drugačna; tri nadstropja ima tn več nego dvesto okenj, kakor mu je pravil oče.
Ljudje so gledali za mlinarjevo kočijo.
„No, le počakajte, kadar se pripeljem kot novomašnik, bodete vsi ležali na kolenih pred vašimi hišami in veseli bodete, ako vam dam z voza svoj blagoslov. Tedaj
Dolgo časa se jo prvakom posrečilo, umetno obvarovati to fikcijo. Biio je 'ljudi, ki so verovali vanjo, bilo je takih, ki so žrtvovali svojo skepso misli, da je brezpogojna sloga potrebna z ozirom na narodni obstanek, bilo je takih, ki so enostavno menili, da nimajo dosti moči, da bi so uprli medeni hipnozi. V teh razmerah se je klerikalcem dobro godilo. V interesu sloge so brezmejno vladali. V imenu sioge ni smel nihče drugače misliti, drugače govoriti, drugače glasovati, kakor klerikalno. Vsa slovenska politika na Štajerskem je bila vseskozi klerikalna; vsak samostojni nastop je bil takoj stigmatiziran kot narodno izdajstvo in brutalna brezobzirnost klerikalcev je dosegla, da se ni osmelilo nobeno slovensko svobodoumje, stopiti v javnost.
V	imenu slovenske narodnosti je bujala. ta politika «sIoge» na največjo škodo — slovenski narodnosti. Kajti popovska komanda vendar ni mogla zatreti vsega protiklerikalnega duha. V deželi, kjer ima mračnjaštvo skoraj izključni vpliv na ljudstvo, sicer ni čudno, da uspeva poneumnjevanje in da ostanejo tla ugodna klerikalizmu. Toda kitajskega zidu se tudi okolo južnega Štajerja ne more več sezidati; semintja mora priti kakšna svobodnejša ideja tudi v te kraje in ljudstvo, ki prenaša stoletja popovsko nasilje, mora poroditi vsaj nekoliko ljudi, ki imajo dosti samostojnega mišljenja in poguma, da se upro duševni in materialni tiraniji. Nič ni čudnega, da se je našlo takih ljudi tudi po slovenskem Štajerskem.
Dolgo so se tisti ljudje željno ozirali po opori, katere bi se mogli oprijeti. Ali med Slovenci je niso našli, «sloga» ni dovoljevala kaj takega. K čemur pa se niso osmelili Slovenci, to so storili Nemci. S fino, zvito taktiko so postopali. V Ptuju so ustanovili list, pisan v slovenskem, sicer zelo popačenem jeziku, a v nemškem, odnosno v ponemčeval-nem duhu. In «Štajerc» je bil protiklerikalen. Seveda ni nikoli jasno povedal, da služi vse-nemški ideji; kdor ga je dobil v roko, je opazil, da se bojuje proti tistim, ki tudi či-tatelju niso všeč. Videl je, da je nasproten klerikalizmu, naročil ga je, čital in razširjal. In tako je glupa «sloga» pomagala germanizaciji. Če je nemški šovinizem našel prav mnogo pristašev med štajerskimi Slovenci, jo to sad ondotne klerikalne politike.
Sedaj'pa so volitve za državni zbor. In štajerska sloga slavi triumfe. Kandidatov kar mrgoli. Vsak dan se pojavi nov aspirant na Žičkarjev mandat v kakšnem kotu. Ako bi bile na Štajerskem organizirane stranke na podlagi jasnih načel, bi bilo to nemogoče. Klerikalci bi imenovali svojega kandidata,
bodo zvonili zvonovi, muzikantje bodo godli in bela dekleta mi bodo sipala cvetje."
Na vso to krasoto je mislil Gustel in srce se mu je tako razširilo, da je skoraj sovražno gledal na gore, ki so se pretilno dvigale na vseh straneh. V svet! Ven iz ozkosti I Več hoče biti, kakor ljudje tu v dolini!
Vsak hip je kočija srečavala šolske otroke, Gustelnove tovariše, ki so pohajali gor v malo šolsko hišo. S plašnim spoštovanjem so gledali mladega študenta, ki je bil že danes kot bodoči župnik mnogo več od njih. Gustelnu bi se bilo zdelo čisto naravno, ako bi se bili spoštljivo odkrivali pred njim.
Sedaj ima že vse druge tovariše. V jezuitskem samostanu je baje do tristo dijakov. To bode zanj! Vse mora nadkriliti, vedno hoče biti prvi. Saj je moder kakor nihče drugi; to je slišal zmirom doma, in učiti se hoče dan in noč, da bode lahko ponosno gledal na druge.
liberalci pa svojega. Socialni demokralje so a priori izjavili, da pri tej volitvi ne kandidirajo. Bila bi torej dva kandidata in če bi $e pokazala na ta način disciplina strank, se pač menda ne bi upala nobena klika še z drugimi kandidaturami na dan. V ce'jskem okraju nimajo Nemci v peti kuriji v normalnih razmerah prav nobenega upanja, in to jim je znano. Gotovo torej ne bi bili šli iskat sigurne blamaže. Ali kaos v slovenskem taboru jim je dal poguma in v zadnjem tre-notbu se je pojasnila nemško - nacionalna kandidatura, za katero je izvoljen neki Wrat-schko, kandidatura, ki bi bila v vsakem drugem času naravnost smešna, ki pa je v sedanjih razmerah res postala do gotove mere seriozna. tembolj ker se ne agitira za Nemca Wratschkota, ker se ne razglaša nemško-na-cionalnega programa, temveč se samo naglaša protiklerikalni značaj te kandidature.
Take sadove rodi slavljena «sloga» !
Ker socialni demokratje niso postavili kandidata, love seveda vse stranke strastno delavske glasove. Oficielni klerikalni kandidat, dr. Korošec., urednik fanatičnega popovskega «Slovenskega Gospodarja*, ki se je nekako vsilil za kandidata, je toliko klobasal
o	delavstvu in o svojem prijateljstvu do delavstva, kakor prej v vsem svoj«m življenju ne. Gospod Rebek iz Celja, ki še sam ne ve, ali kandidira ali ne, se je šel predstavljat delavcem. Pukl in še cela vrsta drugih ima zadnji čas neprenehoma simpatije do delavstva na jeziku. Wratschko pa pošilja bivšega socialnega demokrata Linharta agitirat za se med trboveljske rudarje.
V	teh zmedenih razmerah ne more veljati za socialne demokrate druga parola, kakor abstinenca. Volitev s takimi kandidati se socialisti ne morejo udeležiti.
Kjer ni socialno - demokratičnega kandidata, morejo samo izjemne razmere provzro-čili, da se socialisti sploh udeleže volitve. Glavni pogoj za tako udeležbo je ta, da imajo delavci kak poseben interes, da zmaga ta, odnosno da ne zmaga oni kandidat. Ali v sedanjih okolnostih ni lakega interesa. Katerikoli kandidat bode izvoljen, vsaki bode nasproten najvitalnejšim interesom delavstva. Podpirati klerikalnega Korošca, bi bilo ravno tako napačno, kakor glasovati za ponemče-valca Wratschkota. K erikalizem je delavstvu ravno tako nevaren, kakor umetno, šovinistično podpihovanje narodnostnega boja.
£dino, kar bi prišlo pri teh \olitvah še lahko v poštev, bi bilo vprašanje volilne reforme, ali izmed vseh štajerskih kandidatov ni ne enega, ki bi dajal garancije, da bode zastopal resnično interese delavstva.
In kar je takrat obljubil sam sebi, je tudi izpolnil. Že po končanem prvem šolskem letu je prišel kot prvi svojega razreda domov na počitnice, v žepu pa je imel kot premijo »Kristusovo nasledstvo*> lepo v zlato obrezano usnje vezano. Tako je šlo skozi celo gimnazijo. Jezuitje so kmalu izpoznali njegov značaj, njegovo zavedno, brezobzirno stremljenje, ki je bilo združeno s strastnim ponosom. Takeg* značaja ni bilo mogoče zlomiti; ali ko* praktični učitelji so ga zvili v tisto smer* ki je bila najbolj primerna, da se ga more porabiti za blagor cerkve.
.Iz tega študenta bode nekoč, kadar postane duhovnik čil bojevnik cerkve; v posvetni gimnaziji pa bi postal iz njeg* nevaren sovražnik cerkvi in duhovnikom-Tako se redno glasi poročilo patra rektorja škofu o Avguštinu Grosu. Škof Pa se je'zahvaljeval Bogu, da je, podavši prosto mesto, pridobil tako izvrstnega dijaka.
Ob času počitnic je bil Gustel PraV
Priloga »Rdečemu praporu" šf. 21.
Politični odsevi.
Preobrat na Hrvatskem.
Ali imamo Slovenci kaj političarjev ?
Stranke, klube, časopise, poslance, vo-rtelje, žurnaliste — vse to imamo. Politike ln političarjev pa bi pri nas zaman iskali ?. ^iogenovo svetilko. Kdor pozna boj med uberalno in klerikalno stranko, odnosno med •^katerimi osebami na klerikalni in na liberalni strani, pozna tudi vso slovensko poli-“*°, tako malenkostno, da ji ni para na sv«tu. Vsa naša mizerija, tako klavrna, da 116 najde niti porogljivec snovi v njej, se je Nžalostnejše dokumentirala v zadnjem času, *° so prevažni dogodki naravnost izzivali Manifestacije jugoslovanske politike, pa ven-^ar niso imeli na Slovenskem druzega Uspeha, kakor vsega skupaj en frazast telegam in pa žalosten komers v «Unionu», ki n*l* ni bil komerz.
, Na Hrvatskem se je z glasnim, ominoz-naporom podrl z;stem grofa Khuen-'edetvaryja; madjaronska »narodna* stranka J® doživela poraz, od katerega nikoli več ne °*reva, vsa hrvatska in srbska javnost se je Vdahnila, zgodovina na slovanskem jugu je !j®šla mejnik. Od začetka sedemdesetih let ni ■?*lo tako važnega dogodka na Hrvatskem, Igorje bila letošnja zmaga opozicije. A Slo-jetlci, ki neprenehoma naglašajo svojo solidnost s Hrvati in s Srbi, ki deklamirajo »ilometrične govorice o jugoslovanski ideji, p0 se prikaže le slučajno Srb ali Hrvat v ^bljani, so imeli za velepomembni dogo-
pet ali š« st uvodnih člankov, razdeljenih j*0 petih ali šestih časopisih, za našo politiko v pomeni hrvatski preobrat toliko, kakor fisija kakega kitajskega mandarina . .
** imamo kaj političarjev?
Ako abstrahiramo od liberalno-klerikal-boga, ki p r i nas nima velikih, teht-,la načel, niso imeli slovenski prvaki nikoli agitacijske snovi, kakor narodno vpra V kompleksu mnogoštevilnih splošnih je treba pač tudi temu vprašanju prijati pomen in socialisti ga niso nikoli tajili,
• aJ so jim tudi nasprotniki neprenehoma 'Putirali pomanjkanje smisla in razumevanja ^ narodnostni problem. Nacionalno vprašanje J ®dino in tudi ne najvažnejše izmed vpra-ki zahtevajo rešitev. Vsekakor pa ekzi-t|'ua .in socialisti, stoječi vedno na realnih g a *n zametujoči neplodno ideologijo, so se ptert energično bojevali proti zlorabljanju in nedopustnem potenciranju nacionalizma, in Pa s0 ved»o tudi s tem faktorjem .vodilo njihovega ravnanja je bilo tudi He j pravičnost in naravnost. Razven narod-vprašanja ima socialna demokracija še Hties ^luK‘h skrbi, in sicer nujnejših. Našim j^T^ttskim strankam pa je bila narodnost r^medova točka. Druzega stališča niso bj l za nobeno stvar, kakor narodno. Tako dj: ®e torej lahko zahtevalo od njih, da vo-Oarod vsaj na nacionalnem polju in da |!^re vse, kar je potrebno, da se pride na te
I do kakšnega cilja.
% L^loga je seveda združena s težavami ig *dor se jih boji, nima pravice, vsiljevati Voditelja. Da je bila od Bleiweissovih V8a slovenska narodna politika samo Ca fraza, je dejstvo, ki se ga prvakom ne ,°dpustiti. Ali vpoštevajmo razmere, %	olajševalne	okolnosti, pa recimo
\it^Ven.8*i voditelji niso imeli priložnosti ^ odločilnega, ker je bil splošni po ^ Preveč klavrn in ni dajal opore za po _ neJši čin. To sicer ni zadosten odgovor, l>oliti®Ztt»ere ne postanejo brez ljudi in ker a Re Sme ^ pasivnost, teuiveč aktiv-\ Ali vendar koncedirajmo.
4 H	Položai 3e naenkrat izpremenjen
{^ ^.vatskem je zgodovina zabeležila dogo k ^ža	ne more Prezreti noben političar
II iu’ *>a Pa ne 8tne Prezr°ti zlasti no-V^*ka °S^°.¥an3 P°l'l‘Car* Ako je jugoslo-
vzajemnost količkaj realna stvar, tedaj
mora preobrat onkraj Sotle pomeniti kaj tudi za Slovence.
In kaj pravijo slovenski poliličarji ? Kakšno stališče zavzemajo? Kaj izvajajo iz dogodka, kako ga nameravajo porabiti, kakšen vpliv mu prisojajo na naše razmere?
Kategorično zahtevajo ta vprašanja od-Ijovor od Slovencev — slovenski voditelji pa nolče, kakor da je padel zistem v Siamu, cakor da se pripravlja nova politična doba v 3atagoniji. Molče — ne, ker nam ni nič mar, caj se godi na Hrvatskem, temveč ker ne vedo, kaj bi rekli, ker ne razumejo dogodka, cer se jim niti ne sanja, kakšne posledice utegne imeti. Ge bi jih kdo mogel prisiliti, da bi govorili, bi morali priznali, da nima njih nacionalna politika nobenega cilja; priznati, da sami ne vedo, kaj hočejo?
Z jugoslovanstvom se hranijo liberalci in derikalci. Jugoslovansko vprašanje je za Slovence vitalno, kar vsakdo razume, da slovenski narod, maloštevilen, v celoti siromašen, brez zadostne kulture, v ne preveč ugodnem gospodarskem položaju, nima bodočnosti kot širša individualnost, ako ne najde zaslombe, katere pač ne more iskali drugod, kakor pri narodnih skupinah. Ali zaman bi danes povpraševati, kaj je jedro tega vprašanja in kaj obsega. Jugoslovanstvo je našim jolitičarjem «ideja», to se pravi megla brez čvrste vsebine in brez stalnih kontur. In kadar se zgodi kaj važnega, kar sili zadevo, da si določi jasen cilj in da si napravi do-očen tir, tedaj se pomagajo s čestitko, ki nič ne pomeni, in s komerzom, na katerem ne vedo povedati ničesar.
Državna, preuredba visi v zraku. Vse stene starega poslopja se majejo. Pri nas ne gane nihče roke, da bi se pripravil za novo stavbo. «Počakati je treba, kaj pride, kaj bode.» A nekaj pride, nekaj se zgodi — pn nas pa se čaka dalje. In misli se čakati do sodnega dneva. Kdove — morda se enega jutra konstituira velika jugoslovanska država in anektira tudi Sloveuce. Kakršna bode, taka bode in mi zapojemo, seveda navdušeno, »Lepa naša domovina!»
Kaj je nam to mar?
Mnogo, prav mnogo. Ge je naš zadnji cilj preosnova človeške družbe v vsakem oziru, tako da se tudi sedanja oblika države umakne drugi, popolnejši, svobodnejši obliki, vemo vendar predobro, da se razvoj pač lahko pospeši, da pa ni mogoče preskočiti nobene etape. Kakor v gospodarskem oziru ne moremo čakati s prekrižanimi rokami na trenotek, ko doseže kapitalistični razvoj kul-minacijo, kateri mora slediti polom celega ekonomičnega zistema in novo gospodarstvo, tako moramo tudi v politiki računati z vsemi postajami, ki so na poti do zadnjega cilja. Gez noč ne izginejo obstoječe dižave, da bi se povzdignila na njih razvalinah svobodna socialna družba. Proletariat, poznavajoč in vpoštevajoč zakone socialnega razvoja, vendar ne more biti fatalist, temveč mora tudi razmerah, kakršne so, krepčati svojo moč, ne le da ložje prenese obstoječe težave, temveč tudi da se lahko uspešno bojuje za svo.i zadnji cilj.
Jugoslovanski proletariat, tudi slovenski potrebuje razmere, v katerih se mu bode mogoče duševno in materielno razvijati. So ciahzem je vprašanje kulture; v malenkostnih okolnostih pa je nemogoča visoka in obsežna kultura. Naša narodna mizerija je prokletstvo za slovensko delavstvo, ki ne najde tukaj no benih virov za svojo povzdigo in za svoje okrepčanje. Odstranitev te mizerije je po treba tudi za delavce; ne šovinizem, ki ga sovražimo, temveč življenska potreba nam diktira zanimanje za jugoslovansko vprašanje ki mu je naloga, vstvariti večjo kulturno celoto in s tem podlago za višje gospodarsko življenje.
Ali je še kaj upanja, da reši buržoazija to vprašanje? Seveda bi bila to v prvi vrsti njena naloga. Povsod po svetu je izvrševala buržoazija take naloge in tako je ustanovila države meščanskega značaja. Slovenski purgar
pa misli, da je storil zgodovinsko delo, ako obleče rdečo srajco sokolsko in slov enski voditelj kriči proti volilni reformi, kakor bi ga drli, ker si je vcepil v glavo, da moramo obiti tu ali tam dva mandata več. In slovenski pesnik pripoveduje plitkim žurnalistom, da obstoji »slovanska akcija*, katere ne bi mogla definirati živa dnša. Napravijo si \se-veljavno «stališče» za pečjo, ali pa love muhe po vseli kontinentih in ne vidijo, kaj se jim godi pred nosom.
Ali naj torej čakamo na buržoazijo in na njene voditelje? Ako bode njej prepuščena usoda slovenskega naroda, ga bodo s svojo patentirano metodo reševali, dokltr ne bode nikogar več, ki bi se ga še moglo rešiti. Slovenski proletariat se pa zahvaljuje za tako reševanje. Žalostno je, da je tako, ali vse caže, da ne bode bolje, dokler se ne poloti tudi te naloge socialna demokracija. Žalostno je, kajti delavci imajo res dosti druzega dela; žalostno je, kajti naše delavstvo je zanemarjeno, njegov razvoj je omejevan, njegovo gibanje je zatirano, njegova gospodarska moč je potlačena. A vse nič ne pomaga. S podvojeno energijo se je treba polotiti dela, da se odpravi te težave. S potencirano pridnostjo e treba okrepčati politično, strokovno in gospodarsko organizacijo delavstva, da bode jugoslovanska socialna demokracija kos tudi tej nalogi. Kajti če bi računali na meščanske političarje, vzame slana ves slovenski narod.
Državni zbor je imel v torek zopet sejo, na kateri je ministrski predsednik knez iohenlohe govoril o volilni reformi, ionštatiral je, da se ne pokazuje nikjer n a-čelno nasprotje proti volilni preosnovi in da je ideja reforme mogočno napredovala ter se globoko vtisnila v zavest ljudstva. Strah, ti ga kažejo stranke z narodnega stališča, je neopravičen, kajti če se posreči sporazum strank za reformo, ki postavi narodnostno razmerje na podlago pravičnosti in politične enakopravnosti, se izgladijo vsi narodnostni jrepiri in boji. Nobeni narodnosti ne more škodovati volilna reforma, močno pa okrepi pravno zavest. Nasprotja zaradi števila mandatov so se že zelo zmanjšala in vlada se hoče potruditi, da izginejo popolnoma. Pri tem računa ministrski predsednik na lojalnost strank in na nepremagljivo moč ideje o volilni reformi. Ali če se ne doseže kompromis strank glede razdelitve mandatov, je vlada trdno namenjena nastopiti s samostal-nim predlogom.
Govor ministrskega predsednika je napravil velik vtisk. Splošno se sodi, da Hohenlohe ne misli popustiti in če se ne doseže kompromis med strankami, da porabi druga sredstva za uresničenje volilne reforme. Tisti, ki že sedaj govoričijo o Hohenloliovi demisiji, dajejo le svojim željam obliko pozitivnosti, misleči v svoji naivnosti, da bodo take race uplivale na ministrskega predsednika. Ta taktika pa je zelo kratkovidna in utegne največ škodovati tistim, ki zaradi zakulisnih intrig zanemarjajo pozitivno delo.
Zaradi colninskega tarifa vlada veliko nesporazumljenje med avstrijsko in med ogrsko vlado. V smislu prejšnjih dogovorov bi moral veljati v Avstriji sprejeti, na Ogrskem pa od koalicije obljubljeni tarif kot skupen — avstro-ogrski. Koalicijska vlada pa se tega brani in ga hoče sprejeti sicer neizpremenje-nega, ali kot avtonomen tarif, s čemur bi bilo izrečeno, da je Ogrska samostalno col« ninsko področje.
Hrvatski sabor je odgoden, čeravno ni izvršil še skoraj nič pozitivnega dela. Pravi se, da ima ban Pejačevic razne namene z odgoditvijo. Daje je zahteval od ogrske vlade dovoljenje, da razpusti sabor, a ga ni dobil. Vsekakor je pričakovati na Hrvatskem še važnih dogodkov.
Ogrski državni zbor je bil otvorjen s prestolnim govorom, ki napoveduje med drugim tudi volilno reformo. Značilno je naglašanje prestolnega govora, da bode
volilna reforma varovala madjarski značaj države. Ne vemo, kaj poreče ogrsko prebivalstvo takemu namenu, ali če sprejme tako reformo, bode treba še mnogo bojev, preden pride na Ogrskem taka volilna pravica do veljave, da bi bilo ljudstvo ž njo zadovoljno.
Ruska duma je sklenila, predložiti carju adreso kot odgovor na njegov prestolni govor. Z veliko večino je sklenila, zahtevati v adresi pred vsem popolno amnestijo političnih »zločincev«, nadalje svobodne institucije, rešitev agrarnega vprašanja, socialne reforme i. t. d. Adreso so imeli izročiti carju predsednik dume profesor Muromcev, in oba podpredsednika. Toda car ni sprejel te deputacije in minister G o r e m y k i n je naznanil, da je treba predložiti adreso pismenim potom kakor vsako vlogo. To je pač slabo znamenje, iz katerega se razvidi, da je na dvoru reakcija zelo uplivna. Najbolj nazadnjaški elementi z zloglasnim Trepovom hočejo, naj car razpusti dumo, naj razglasi obsedno stanje nad Peterburgom in naj vzpostavi zopet popolni absolutizem. Duma pa ravna jako previdno. Amnestija, ki je glavna točka adrese, je soglasna zahteva cele dežele in če je car ne izpolni, so posledice lahko nedcgledne. Govori se sicer, da misli car dne 27. t. m., torej na dan obletnice kronanja, razglasili amnestijo, ki pa bi obsegala le malo število političnih jetnikov. S tem pa gotovo ne potolaži dežele, ki se že od dne do dne bolj vznemirja. Duma je čisto mirno izrekla, da smatra način, kako se vroči adreso, samo za formalnost, ter jo pošlje kot vlogo kroni. Iz te »formalnosti* noče večina dume izvajati konflikta. Ali obenem je sklenila, da začne takoj z razpravo agrarnega vprašanja, in če pride tukaj do konflikta, kar je zelo verjetno, bode cela Rusija'videla, kakšen prepad zija med dumo in med carjem, odnosno kamarilo in birokracijo. To izpoznanje pa ne bode na korist carju, pomen dume pa, tudi če bi bila razpuščena, naraste velikansko in pride zadnjemu mužiku do zavesti.
Francozke ožje volitve so dovršile poraz klerikalcev in nacionalistov. Med propadlimi so prve korifeje nazadnjakov. Mnogo so pridobili socialni radikalci in socialni demokratje. Vsega skupaj so izgubili nacionalisti 20 sedežev, konservativci in liberalci po enega, pro-gresisti 35, pridobili pa so levi republikanci 11, socialni radikalci 27, združeni socialisti 16, neodvisni socialisti 2. Zbornica bode štela 79 reakcionarcev, 30 nacionalistov, 60 pro-gresistov, 118 radikalcev, 127 socialnih radikalcev ter 66 združenih in ntodvisnih so-cialcev. Francoski narod je torej slovesno pritrdil protiklerikalni politiki.
Dopisi.
Trst. (Klerikalizem slovenskih voditeljev.) «V imenu svobode* so naredili slovenski svetovalci v tržaškem mestnem svetu zopet neumnost, ki pa že prestopa meje dopustnega. Dne 10. t. m. je bil v tukajšnjem mestnem svetu podan predlog, naj se energično nastopa proti. namenom jezuitov,
ki nameravajo pričeti klerikaliziranje Trsta z ustanovitvijo jezuitskega samostana, za katerega so, siromaki kakršni so, kakor se čuje, nakupili že lep prostor. Na tej seji so slovenski svetovalci glasovali proti predlogu, seveda »v imenu svobode*. Saj se ime svobode lahko zlorablja, kakor se hoče; a gospodje svetovalci bi se najbrže lepo zahvalili, ako bi kdo logično in konsekventno trdil, da ima po njih nazorih pravico, «v imenu svobode* zadrgniti jim vrat. Lahko bi bilo dokazati, da je klerikalizem napadovalec in da so jezuitje le en del bojujoče armade, da ima torej vsakdo pravico, braniti se njegovih naskokov. Ali pri teh ljudeh so vsi taki dokazi odveč, kajti njih postopanje ne izvira iz napačnih pojmov o svobodi, temveč iz neozdravljivega nagnenja do klerikalizma, kateremu izročajo ubogi 'sloven-ki narod, pa zahtevajo nazadnje še hvalo za tako jetničarsko delo. Voditelji naroda — tako imenujejo sami sebe! — pokazujejo pred vsem svetom svoje očitno piijateljstvo do jezuita Volberta in do šovinističnega germanizatorja škofa Nagla, in pri 'tem se še sklicujejo na tisti slovenski narod, kateremu je ravno klerikalizem nanesel največ nesreče. Čudni voditelji! Znano nam je seveda še nekaj druzega o čudnem jezuitskem prijateljstvu teh reakcionarnih elementov. Toda pustimo to za* pripravnejši trenotek. Naj n olj razburljivo je dejstvo, da imajo ti meščanski sluge klerikalnih namenov, izvoljeni od 1500 volilcev, nastopati v imenu slovenskega naroda in tako vzbujati mnenje, da je res vsaki Slovenec rojen nazadnjak in klerikalec. Kdo je kriv, da sovražijo Slovence vsi, ki imajo le količkaj ljubezni do svohode in do napredka v srcu? Kdo je kriv, da beže iz naroda elementi, ki se jim studi klerikalni fanatizem? Kdo vstvarja renegate? Ne, gospoda! Zreli slovenski narod ni rimska garda in ne mara voditeljev, ki so popovski lakaji. Zavedni Slovenci vam že pokažejo, kakšni bi morali biti narodovi voditelji. Ljudje, ki žrtvujejo narodovo ekzistenco za svoj politični obstanek, niso poklicani, da ga zastopajo. Ta politika bode vaš politični pogin, za to bodemo poskrbeli. Klerikalizem sploh pa dobi od zavednih delavcev tudi še svoj odgovor in če ne bode druge, posežemo tudi mi po radikalnejših sredstvih.
Trst. (Narodnjaška — nerodnost.) Par vrstie samo v odgovor dopisniku »Edinosti®, ki pod enakim naslovom odgovarja naši notici, objavljeni dne 27. aprila t. 1. Dopisnik »Edinosti* pravi, da našega »neslanega Članka* ne bi objavil «Rdeči Prapor*, ako bi izhajal v Trstu. No, če tisti zelo pozni dopisnik »Edinosti*, ki se podpisuje »Ko-laši*, misli kaj takega, potem ga ne moremo smatrati za dobrega poznavatelja naših razmer. Pravi, da je naš članek neslan, kar pa on objavlja, nam dokazuje, da ni niti pazno čital našega dopisa, ki ni bil namenjen društvu Kolo, pač pa nekaterim pevcem društva, ki, ravno tako kakor dopisnik »Edinosti*, ne znajo na drugačen način izražati sožalja mrtvemu prijatelju, nego da dolgočasijo in užaljajo še bolj rodbino in druge pametnejše prijatelje. Mi seveda jih sedaj ne bomo učili, kako se
lahko pokaže sožalje. Vprašal pa bi jih PaM| komu neki so peli ? Dobro vemo, da vdova j S • pokojnega Bukoviča ni bila prav hva-j| ležna činu »narodnjaških nerodnežev* (tako ^ se sami imenujejo). Kaj je bilo treba od- J praviti, kaj uvesti, da postanejo Slovenci j pametni, tega res mi ne vemo. Dobro vemo, 1 , kaj hočemo, toda kako kaj takega narediti	!
— ne, primojduha ne! Mi ne žalimo in	i
nismo žalili ne delavcev - pevcev, ne društva »Kolo*, pač pa smo očitali čin, ki ni znamenje civilizacije in se ne dela po	i
civiliziranem svetu, še najmanj pa med	j
socialisti.
Da bi pa mi hoteli boj s pevskim društvom «Kolo», je nekaj zelo smešnega.	1
Mi nočemo boja, saj ta se bo vnel sam, toda ne s pevskimi društvi, pač pa s tistimi res neslanimi slovenskimi narodnjaki, pod vplivom katerih deluje pevsko društvo «Kolo», seveda kar dela. Saj bi se Kolaši vendar lahko spomnili, kakšen vsprejem so imeli od strani narodnjakov ob otvoritvi »Narod-jJ nega doma*. Poznalo se je takoj članeH »Kola* in »Slovanskega pevskega društva« Razlika*, buržoazija in delavci. Ce pa slo-ffl venski delavci še ne vedo, kaj je treba in* kaj ne, so pa krivi njih voditelji in ne oni.10
Treba je izobrazbe, izobrazbe in zopet Sj izobrazbe. Samo z narodnim navdušenjem Jj se ne naredi ničesar. Ako pa delavci ne a znajo, da mi znamo, kaj hočemo, in ako a hočejo vedeti, kaj hočemo, naj le pridejo naše vrste. Narodnjaki jim ne bodo nikdar povedali resnico. Pesem slovenska je tudi j nam dobro došla, saj smo vendar Slovenci i m sicer taki, ki znamo in hočemo tudi pod* * pirati vsako dobro delo. Toda oni nas niso še nikdar podpirali, četudi smo mnogo do* 3 brega naredili. Narodnjaki znajo tudi nad-legovati učitelje petja, da naj ne pridejo ; nas učit. Tako smo bili prisiljeni, najeti i zadnjič italijanskega učitelja. To je moj odgovor gospodu dopisniku, ki je res «Kolaš* ki pa prav slabo razume «ljubezen do delavstva*.
Ne pijte
Koslerjevega piva!
Sodrg, delavci,
„Kdeči prapor" naj ne manjka v noben* delavski hiši.
„Rdeči prapor*1 naj ne manjka v nobeni gostilni, kavarni in brivnici, kamor de-lavci zahajajo.
Naročnina znaša: Za avstro-ogrske kraje: za celo leto K 5 44, za pol leta K 2‘7^’ za četrt leta K 1-36. — Za Nemčijo: 28 celo leto K 5-96, za pol leta K 2'98, za četrt leta K 1’49. — Za Ameriko: Za cel° leto K 7-28.
Posamezne številke stanejo 10 vin.
t
iil
11
.11
1!
M
iil
haloga in tovarna
pohištva vsake vrste /
Aleksandra Levi Minzija
Trst — Piazza Rosario 2 — Trst
(šolsko poslopje).
Bogat izbor v tapeterijah, zrcalih in slikah. — Ilustriran cenik gratis in franko vsakemu na zahtevo. — Cene brez konkurence. — Predmeti se postavijo na brod ali železnico, ne da bi se za to k(y računalo.
fBlUr
m
i
i
i
i
1
i
Kavarna
| „CJr>ior>e"
preje „Tedesco“
^ se priporoča cenjenim soji drugom najtopleje. Na raz-polago so vsi važni in slo-venski, italijanski in nemški Ji listi. Vse pijače poceni. Na-* pitnina je izključena.
Prva kooperativistično urejena
gostilna	.
v ulici S. Giovanni v Trstu.	JJ
Izvrstna vina. Dalmatinska vina, direktno od organizi-ranih sodrugov v Dalmaciji- fr Vedno dobra kuhinja. Na razpolago »Rdeči Prapor», A,
‘La- £
»Arbeiter-Zeitung* in
voratore*.
iidajatelj in odgovorni uradnik Ignaci) SIM er.
Tlaka Iv, P'. Lampret v Kranju.
iiMm
Torej ni druzega, kakor ostati dne 29. Ojnika doma, ali pa pri delu.
Glede drja. Korošca zadostuje, če povemo, ra je strasten klerikalec. S tem je pač polnjeno, zakaj socialni demokrat ne more Sjasovati zanj. Treba pa se je nekoliko zmeniti o Wratsclikotovi kandidaturi. Da agitira Za Neznanega gospoda Linhart, je njegova s 'ar- To mu pač nalaga njegova služba, pa to opravi s svojim prepričanjem, kakor °če. Delavstvo pa mora vedeti pred vsem, a je stranka, kateri pripada Wratschko in 2a katero sedaj deluje Linhart, ne le buržo-azijska, temveč da je v globočini svoje duše ?°vražna delavstvu. Kjerkoli vlada ta stranka, !^ajo socialni demokratje viharne boje ž njo. nemški sodrugi v Gradcu, Mariboru itd.
! Povedo lahko trboveljskim rudarjem, kakšnih brutalnih in umazanih sredstev se poslužuje nemško - nacionalna gospoda v svojem. boju J>r°ti delavcem. In nedopustno je, da bi slo-v e n s k i delavci pomagali takim ljudem do 2*nage. V vprašanju volilne reforme so tisti | '‘Judje nezanesljivi. S svojimi brezmejnimi Zahtevami po vedno novih nemških mandatih delajo volilni reformi samo zapreke. Njih antiklerikalizam pa je tudi zelo sumljivega enačaja in pristen nikakor ni. Da so sovražniki slovenskega klerikalizma, jim radi Verujemo, ali če je klerikalec fanatičen Nemec, JlIn je popolnoma všeč. Ob volitvah se lahko sestavlja radikalne letake. Ob volitvah so tudi klerikalci veliki demokratje. Ali kadar je mandat v žepu, odfrče vse lepe fraze po zraku in se razblinejo v megli.
, Za take kandidate torej socialni demokrat ne more in ne sme glasovati. Naj se gospodje med seboj lasajo, kakor se hočejo, *0cialno - demokratični delavci ne morejo v e*n tepežu pomagati nikomur.
Naša parola je torej: Te volitve se ne ^eležimo. In kdor je socialni demokrat, po-
I	strankarsko disciplino.
Socialni pregled.
3 Delavstvo in Koslerjeva pivovarna.
^Uvka v Koslerjevi pivovarni je, kakor smo , , zadnji številki poročali, končana. Prizadeti ®*avci so sami nasvetovali konec stavke, ker | ® velika večina njih sploh ni več marala j f°vrniti v pivovarno, iz katere je bila na Jutalen način izgnana. Klerikalci izkušajo pač ,f° svoji stari navadi izrabiti konec stavke v -v°je kalne namene in lažejo vzlic vsem polnilom, da so socialni demokratje provzro-« stavke, katere v resnici ni bil kriv nihče vru?j, kakor brata Kosler in katero so pivo--cjfrniški delavci povsem spontano sklenili. 0(*a v tem slučaju ne bodo «Slovenčeve»
lna*° v hiši staršev. Dolina med visokimi ,frami mu je bila pretesna; gnalo ga je v et. s svojimi lepimi izpričevali je smelo ! ^°Pal v vsako župnijo po svoj »viaticum* « Marsikateri siromašni vaški župnik na j hograškem in na Tirolskem je dal I . °gemu potujočemu dijaku toliko, da . dan ni imel mesa. Bogati mlinarjev [ * Pa se je smejal: .Ne, tako ubog Pnik ne maram postati. Bog me varuj 8*- Še več se moram učiti; zastonj nisem ^Ueten.«
^e se je pa s svojih potov povrnil, je P.rež‘v‘ še nekoliko tednov v Gospojni, ^rinesel vselej, kakor je bil varčen, dosti p0^arJa kot viaticum domov, kajti v svoji ®*n°sti ne dajejo gospodinje ubogemu ^ samo jesti in piti, temveč prilože desetic za pot. Ž4pniji je bil kmalu ^buden vzgled. V cerkvi je klečal med .Inašo in roki je imel tako lepo skle-1 V’ da so Prsti dosej?l» čelo. Mlada de-s' kar niso upala misliti: „To bi bil
laži prav nič zalegle, kajti bivši Koslerjevi delavci poznajo predobro dejanske razmere. Kako dobro se je delavcem pri Kosler ju godilo, dokazuje pač to, da mnogi sploh niso čakali na konec stavke, temveč so si že prej drugod poiskali dela. Ravno tako se delavci smejijo krokodilskim solzam »Slovenca*, ki •tarna nad »nesrečo* Koslerjevih delavcev, ker so baje ostali brez dela. Tudi tukaj klerikalno glasilo vedoma laže, ker mu je znano, da so razven prav male peščice orgarfiziranih, torej ne zapuščenih delavcev že vsi dobili delo, s katerim so bolj zadovoljni, kakor s prejšnjim robotanjem pri Koslerju.
«Slovenec» je sploh zanimiv. V Zagrebu stoje tramvajski uslužbenci — krščansko socialni pristaši! — v stavki. Štrajkajo, dasi-ravno jim je tramvajska družba že pdhujala neke koncesije. Mi jim seveda ne zamerimo, da hočejo tudi oni zboljšati svoj položaj in ne bodemo po klerikalnem receptu pošiljali stavkokazov v Zagreb. Vredno pa je vendar omeniti, da je njih krščansko-socialna organizacija tako izvrstna, da mora že prve dni apelirati na občinstvo za podporo. Ali »Slovenec* pravi le, da so razmere pri zagrebški tramvajski družbi tako slabe, da je stavka opravičena. Kaj so bile razmere pri Koslerju tako dobre, da stavka v Ljubljani ni bila opravičena? Kaj so bile mezde po 90, 80, 50 novčičev sijajne? In pivovarnarski delavci so bili organizirani ter so imeli zaslombo v svoji zvezi, ki je vestno izpolnila vse dolžnosti ter bi jih bila še nadalje izpolnjevala, ako bi bili delavci sklenili, stavkati dalje. Toda oni so sami hoteli narediti konec.
S tem pa je končana samo ena faza tega boja. Stavka pri Koslerju ni bila samo zadeva Koslerjevih delavcev, temveč v smislu praktične solidarnosti, ki vlada med organiziranim delavstvom, se tiče ta boj vsega proletariata, ki ga bode vodilo dalje, kakor je sklenil shod v Puntigamski pivnici v nedeljo dopoldan.
Zaveden delavec ne more piti piva iz pivovarne, v kateri se je s skromnimi delavci tako ravnalo, kakor pri Koslerju. To velja odslej obvezno za vsakega socialno-demokratičnega delavca; prepričani smo pa tudi, da bode slovensko občinstvo, ki ima kaj čuta za socialno pravičnost, zavrnilo Koslerjevo pivo in odločno zahtevalo take pivne izdelke, ki niso pomešani s krvavim pdtom ubogih sužnjev. To je občinstvu tem ložje, ker ni pomanjkanja piva iz takih pivovarn, ki zaslužijo s splošnega stališča pač več simpatij, nego Koslerjeva.
Socialno-demokratično delavstvo pa mora dosledno organizirati stvar, da doseže njegov sklep čim naj večji uspeh. Stranka poskrbi, da izvedo organizacije po vseh deželah, ka-
lep ljubček; škoda da bode duhoven.* Seveda, dekli v mlinu ste mislili drugače, a povedati niste smeli, kajti sicer pač ne bi bili ostali niti uro več v mlinu. Zadnja leta se je širokopleči dijak pritoževal, da se boji sušice. Proti taki nevarnosti je bilo pač sveže kravje mleko najboljše sredstvo. To je prav pridno pil. Čim ste šli dekleti molzti v hlev ter sta se za to delo slekli do kratke spodnje suknje, je prišel navadno tudi Gustel za njima. Seveda ga je vabilo bolj toplo živo meso, nego toplo mleko. Enkrat je dobil pač krepko klofuto po obrazu, ki ni njegovemu zdravju nič ugajala. Z rdečim licem je tekel materi tožit Dekletu, ki je imelo ljubčka in mu je hotelo ostati zvesto, pa tudi ni bilo koristno, da je razdajala taka zdravila. Še tistega dne je morala vzeti svojo culo pod pazduho in pot pod noge. Za druge je bil to dober nauk; vse so mu bile poslej hočeš nočeš udane.	Dalje	prih.
mor se eksportira Koslerjevo pivo, za ta sklep, ki ostane v veljavi, dokler ga stranka ne prekliče, kar se ne more zgoditi, dokler go-sDoda Koslerja ne izpolnita njenih pogojev. * Vse organizacije pozivamo, da naznanijo bojkot vsem svojim udom in da poskrbe, da se bojkot izvede z vso strogostjo.
Ne pijte Koslerjevega piva !
Kartonažaa tvornica in knjigoveznica g. Bonačeva v Ljubljani je na trikratno posredovanje kojigoveškega društva v Ljubljani dovolila v svoji tvornici deveturni delavnik, ki ga imajo po drugih delavnicah že dalje časa.
Socialno - politični svet pri kranjskem deželnem odboru je imel dne 21. aprila svojo prvo sejo pod predsedništvom deželnega odbornika gospoda Frana P o v š e t a. Izvrše-valni odbor jugoslovanske socialne demokratične stranke je delegiral v ta svet sodruga Etbina Kristana; ostali udje razven predsednika so g. Josip Gostinčar za krščansko-socialno organizacijo ter gospoda Stare in S c h r e y od trgovske in obrtniške zbornice. Na dnevnem redu prve seje je bil načrt zakona za deželno zavarovalnico za starost in onemoglost, ki ga je izdelal gospod P o v š e ter ga je obrazložil. V splošni debati je sodrug Kristan povdatjal, da stoji socialno-demokratično organiziran o delavstvo na stališču, da je splošno, obliga-torično zavarovanje ne le industrialnih, temveč tudi poljedelskih delavcev in poslov, pa tudi malih kmetov, malih obrtnikov in privatnih uradnikov dolžnost države in če se sprejme deželno zavarovalnico, dokler ni izvršeno državno zavarovanje v polnem obsegu, sprejema to organizirano delavstvo kot pripomoček, o čemur se pa nikakor ne more prejudicirati državni dolžnosti. Deželno zavarovanje že zato ne more biti zadostno nadomestilo, ker ne more biti obligatorično, fakultativno pa daje le malo garancije. Za specialno debato je naznanil razne predloge.
V	daljši debati je omenjal, da se ne sme precenjevati pomena tega socialno-političnega sveta, ker je ingerenca deželnega žbora in odbora v socialno-pelitičnih rečih zelo omejena. Gosp. Gostinčar je izrekal željo, da bi bilo zavarovanje obligatorično; a za to bi bil potreben državni zakon. Tudi on ždi specialno debato. Zastopnika delodajalcev se pridružita in se soglasno sklene, da se preide na prihodnji seji v podrobno debato in se povabi zavarovalnega izvedenca. Omeniti je še, da je deželna vlada odklonila stalno delegacijo v socialno-politiški svet. Ravno vlada ima za tako držanje najslabšo motivacijo.
Shodi.
Tnt Shod, ki se je imel vršiti v nedeljo dne 20. t. m. in ki je bil radi neke pomote prostorov razpuščen, bode v nedeljo dne 2T. t. m. ob 10 */,. uri zjutraj v veliki dvorani. delavskega doma ulica Boschetto št 5., II nad. Kdor le more priti, naj ne zamudi tega raž-nega in pomembnega shoda.
Jelenje. Dne 12. t. m. se je vršil javen društveni shod rudarjev v gostilni DeberSka v Pasjem. Ze par dni pred shodom je skoSal kaplan Raguza gostilničarko podkupiti z 20 kronami, da bi odpovedala prostore; ker pa se mu to ni posrečilo, prihitel je s svojini povehanim klobukom kakor kak pravi hribovec na shod ter je skušal tamkaj delati zgago. Ali mož se je grozno zmotit; mej časom govora sodruga Cobala iz Zagorja se je z medklici blamiral; tako namreč je trdil, da je francoski ministrski predsednik socialist, dalje da so v zunanjih državah rudarji vsi na katoliški podlagi organizirani in več takih neumnosti. Rudarji so se mu smejali m nekaj sodrugov, ki so bili pred kratkim v Nemčiji, so mu klicali: Gospod, ne blamirajte se! Shod je bil jako dobro obiskan; sodnig C obal je v svojem govoru razložil sedanje stanje rudarjev, raztolmačil predloženi opra-vilnik za rudniško nadzorstvo ter končno*
omenil, da bode imelo samo takrat nadzorni- J . štvo uspehe, če bodo rudarji organizirani. Postavilo se je takoj blagajnika ter še nekaj sodiugov vpisalo v društvo. Udati je, da bodo rudarji v kratkem imeli v Velenjah lepo organizacijo. Gospodu kaplanu Raguzi pa smo hvaležni, da se je udeležil shoda, ker tukaj je bila najlepša prilika, v njegovi navzočnosti mu opisati klerikalne umazanosti in »Slovenčeve* laži, kar se je tudi zgodilo.
Zabukovca. Dne 13. t. m. ob 9. uri dopoldne se je vršil v gostilni Krajne r javen društveni shod. Sodrug Cobal je govoril o rudarskem položaju v splošnem, obenem je raztolmačil predloženi opravilnik za nadzorstvo v rudniku, kakor tudi končno priporočal delavcem, bolj energično delati za strokovno organizacijo, čemur so sodrugi z odobravanjem pritrdili.
Trbovlje. Dne 13. maja 1.1.. med tem čase m, ko se je vršil socialno-demokratični shod, o katerem poročamo na drugem mestu, zborovali so tudi trboveljski klerikalci. Sicer trdijo, da so narodnjaki; ali kdo bi jim mogel verjeti, če mu je znano, da jih hodi dr. Krek poučevat o njihovi stroki, če si naročajo Gostinčarja kot govornika, če široko sedi kaplanček med njimi in vpije kakor otroci na igrališču? Dovolilo si je par naših sodrngov iz radovednosti, slišali te gospode, med njimi tudi sodrug Cobal. Naj-prvo je govoril Gostinčar, ali povedal je to, kar smo slišali o volilni pravici že pred desetimi leti; med drugim je tudi pripovedoval o tistem pol ducatu kandidatov iz klerikalnega brloga za V. kurijo v celjskem okraju. Priporočal ni nobenega, jadikoval je samo, da jih je preveč. Za njim je dobil besedo sodrug Cobal; komaj pa je začel govoriti, so začeli vpiti; kaplanček, trezni. Bajda in par drugih, kakor da bi bili znoreli. Cobal jim je dejal, da je doslej še vedno misli), da so včasih poročila v »Rdečem Praporu* pretirana, če se jim je očitalo, da so surovi; ali danes so ga prepričali, da so res tako surovi, o čemur hoče tudi govoriti. Da jim je to povedal, ko so kričali kakor zbesneli, je razumljivo tembolj, ker so tu najhujše vpili paznik Bajda, kaplan, pa še par drugih pazniških kapacitet, med njimi tudi oni Flisek, ki je napravil v konsumnem društvu 150 K «pufa», ker mu socialni de-mokralje niso več upali, je šel seveda k »aj-mohtarjem*. Končno pa so pokazali tudi svojo izobraženo politiko z metanjem vrčkov na socialne demokrate. Ce bi ne bil neki gospod, čegar ime pa ni znano, varoval Co-bala, dobil bi gotovo kakšno steklenico ali vrček od te izobražene priganjaške gospode v glavo. Omenjeni gospod je dejal: »Pojdite raje, to so pač divjaki; saj je vse pijano.* Videti je bilo, da ga je sram, kar mu lahko verujemo. Da je to mogoče samo pri klerikalcih, nam ni treba omenjati.
Umetnost In književnost.
„Na*i Zapiski11. Stfev. 4 ima sledečo vsebino: D: »Opozicija*. — »Politično življenje Slovencev*. — »Socialni boji slovenskih kmetov v srednjem veku*. — »O spolnih boleznih*. — Pregled: Politika-književnost (Mučeniki, Dra Weg, Na razsvitu). Naročnina za celo leto 3 K.
Pod spovednim pečatom, roman, ki izhaja v našem listu, prične v kratkem izhajati posebej. Sodruge in društva opozarjamo na to; sicer pa poročamo prihodnjič kaj več.
Društvene vesti.
Pevsko društvo »Zarja* v Rojanu priredi v nedeljo, 27. majnika t. 1. prvi letošnji koncert v »Narodnem Domu* v Barkovljah. Petje vodi kapelnik gosp. Vogrič, sodeluje orkester gledališča »Verdi* pod vodstvom gosp. Pasqualini. Diletantje predstavljajo Šamberkovo enodejanko »Blaznica v prvem nadstropju*.
Domače stvari.
Komedije, ki jih uganjajo naši klerikalci, presegajo že vse meje smešnosti. Zmožnosti za trke pajacade ne bi bil pripisoval človek niti političnim komedijantom Šusteršič-Šukljejeve barve. Na Hrvatskem je zmagala opozicija, kateii stoje na čelu ljudje najbolj jjrononciranega naprednega in svobodoumnega mišljenja. V opoziciji se nahaja sicer tudi Frankova starčevičanska stranka, ali zmago je pripisati v prvi vrsti »Pokretašem*, katerih odločno protiklerikalno naziranje je splošno znano. In glej! Tej opoziciji pošilja slovenska klerikalna stranka brzojavno čestitko! Tako se dela norca sama iz sebe. Toda še več. V Peterburgu se je sešla ruska »duma* kot plod ruske revolucije, katere niso mogji klerikalci dosti prokleti. Sešla se je in pokazala je takoj prve dni krasen radikalizem, kakšnega so meščanski in kmetski elementi le v revolucionarnih časih zmožni. Med večino ruske dume in med slovensko klerikalno stranko zija prepad, ki ga ne bi bilo mogoče zasuti z vsemi klerikalci sveta. Komaj se je ruska duma sešla, pa se je izrekla za popolno narodno in versko enakopravnost, za ureditev agrarnega in delavskega vprašanja in postavila se je na stališče, ki je naravnost socialistično ter zahteva eksproprincijo cerkvenih in posvetnih veleposestnikov. In tudi tej dumi čestita slovenska klerikalna stranka ! Komu hoče vendar ta klika zamazati oči? Kaj hoče doseči s to krvavo satiro? Ako bi večina ruske dume poznala verski fanatizem, šovinistično nestrpnost, obsolutistično nagnenje načib klerikalcev, bi morala smatrati tako brzojavko za predrzno žalitev. Ali Šušteiši-čeva družba računa, da je vsaj v Peterburgu še ne pozoajo in tako se vzpenja do smelosti, da čestita demokratični, svobodomiselni, napredni dumi v istem hipu, ko imenuje njeno glasilo delavce in delavke pokvarjene fantaline in predmestne vlačuge. Komedija iroper-tinence, ki jo izvajajo ljudje, trdeči, da verujejo v pravičnega bogal
Za celjskega kandidata priporoča »Slovenski Narod* v zadnji številki ključavničarskega mojstra gospoda Rebeka iz Celja. S kandidaturo prihajajo liberalci nekam pozno. To je seveda ka, gnpaalede katere naj opravijo stvar sami seboj. Ali naredili so tudi drugo napako, ki se tiče delavstva. Razglašajo namreč gospoda Rebeka za nekakega delavskega kandidata in trdijo, da bodo vsi delavci glasovali zanj. No, spodnještajerskim delavcem ni nič znano, da bi bil g. Rebek njih kandidat. Znan jim tudi ni njegov program. Znano jim ni, kaj misli o delavskih vprašanjih. Znano jim ni, kakšno stališče zavzema napram volilni reformi. Pač pa vedo liberalci, da pride med delavstvom v prvi vrsti organizirano, socialno - demokratično v poštev in če je bilo liberalcem kaj na tem ležeče, bi bili tudi lahko vedeli, kam se je obrniti glede kandidature, ako se reflektira na delavsko pomoč. Da bi bil svobodomiselni kandidat delavcem bolj simpatičen, kakor klerikalen, je pač res. Ali samo svobodomiselna beseda ne more zadostovati in delavci niso čreda, katero se žene na volišče, ne da bi sama vedela, po kaj gre. Glede gospoda
Rebeka sicer vemo, da je v Celju večkrat zahajal na socialno-demokratične shode, kar pa še nikakor ne zadostuje, da bi mogli soditi o njegovih nazorih in o njegovem pr°' gramu. Bil je sicer zadnjič tudi v Trbovljah na shodu, ki pa ni bil delavski, lemve« p a z n i š k i in tudi tam ni razvil nikakršnega programa. Niti njegovega stališča napram naj' važnejšemu vprašanju sedanjega časa, napra® volilni reformi ne poznamo in zato je popol' noma izključeno, da bi mogli socialni demo* kratje glasovati zanj. Prav tako malo zanjr kakor za Korošca ali pa za Wratschkota, ®‘f za kateregakoli mnogoštevilnih kandidatom | ki rastejo na Spodnjem Štajerskem kakor j gobe izza dežja.
Liberalci se morajo končno navaditi, daje socialna demokracija organizirana stranka in da njeni vodje niso navajeni, tekati z®‘ kandidati, ki se jim jih v dvanajsti uri oktroira s te ali z one strani. Kdor hoče kaj od org3' niziranega delavstva, mora poiskati njegovo organizacijo. Zavedni, socialno-demokratič® delavci se ne bodo udeležili volitve dne 29-majnika.
Ob časa štrajka pri Koslerjn se je zgo'
dilo, da so bili nekega večera stavkolomdr ki jih je Koslerjev ravnatelj Mirovič nabral po Štajerskem, v Lattermanovem drevoredu tepeni. »Slovenec* in »Laibacherica* st® takoj patetično govorila o surovosti stavku' jočih delavcev, dasiravno ni nič kaj verjetnOr da bi bila imela na mestu tepeža kakšne p°' ročevalce, ki bi bili videli, da so res pretep pali stavkujoči. Vsi, ki so bili s Koslerjevi®1 delavci kaj v dotiki, nam zatrjujejo, da s? jim zdi popolnoma neverjetne, da bi bili °nl napadli stavkokaze. Tekom cele stavke so s® vedli omenjeni delavci tako mirno in vzorn°» da je bilo z ozirom na opravičeno razburja k nost kar čudno. Razburjeni pa niso bili ta' j krat samo stavkujoči delavci, temveč ze® 1 široki krogi prebivalstva. In tako ni nič čud' | nega, da je prišlo med stavkokazi in ®ed drugimi ljudmi do konflikta. Kako se je trga stavkokazi najbrže ne bodo poveda® Misli pa si lahko marsikaj, kajti znano je, d® j so stavkokazi takoj prvi dan v pivovarni ve pili in delali, da je bil ves dan v pivovar® pretep in orožniki so sami pripovedali, d imajo več opraviti s stavkokazi v pivovar kakor z delavci zunaj. Stavkokazi niso zn®» o napadalcih povedati nič druzega, kakor d® so imeli nekake kape na glavi. Vsled tega * je drugi dan zaprlo mnogo ph ovarnarjev, tod® na predlog preiskovalnega sodnika se je k m®1" izpustilo vse.1 ker se nobenemu ni moglo do' kazati nobene krivice. Tega seveda ne jav*r ne »Slovenec*, ne »Laibacherica*.
bjava.
*i dO®"
Podpisani izjavljam, da vse, kar sem govor*! ^ 6. maja na »hodu in po gostilnah v Trbovljah sodrugu M. Čobalu v Zagorju, preklicujem in 'zril^r da mu nimam očitati ničesar ter ga spoznam itenjaka. Obenem se mu zahvaljujem, da je u tožbo proti meni radi žaljenja časti.
V Trbovljah, dne 18. maja 1906.
Fran
Dpizija ^
je podlaga vsakega boja. Brez organizacije je vsaka zmaga nemogoča.
\f
Spominjajte se na to v sedanjem bojevitem času! Delavec, ki ni organiziran, škoduje več, kakor odkrit nasprotnik.
Slavnemu občinstvu priporočam svojo nanovo Otvorj®®^
mehanično delavnico
i iž'
za popravljanje koles in šivalnih strojev. Vsako del° vršim točno in po najnižji ceni.
Za obilna naročila se priporoča
Ivan JUabi
mehanik
4-2	Ljubljana,	Dunajska	©•■**