^ŽAjMSODECO ZAUŠNICA O PRAVEM ČASU. V velikem trgovskem mestu je živel trgovec Jeglič. Xa ulici je večkrat srečal lepo oblečenega mladega gospoda, ki ga je vselej prav prijazno pozdravil. Gospod Jeglič je sicer vedno odzdravil, ker pa se ni mogel spomniti, da bi bil mladega gospoda že prej kje vldel, je mislil, da ga ta zamenja s kom drugim. Nekega dne je bil gospod Jeglič povabljen v goste in je naSel tam tudi tistega gospoda. Ilišni gospodar je hotel oba seznaniti, a mladi gospod je rekel: »Tega ni treba, midva se poznava že dokaj let!« »Meni se vidi, da se motite,« je menil gospod Jeglič; »sicer me pozdravljate, a drugače ste mi docela tuji.« »In kljub temu vas že dolgo poznam in se vam moram še prav lepo zahvaliti.« »Za kaj se hočete zahvaliti?« je vprašal gospod Jeglič: »To je seveda cela povest,« ]e rekel mladi gospod; »a če me hočete par minut poBlušati, se me boste spomnili. Pred leti sem nekega jutra šel v šolo. Bilo mi je tedaj devet let. Ko sem bil na trgu, sem videl vse polno košar z najlepšim sadjem. Doma sem dobil le redkokdaj sadje in Eato sem prav željno ogledoval lepa, velika jabolka. Prodajalka je baš govorila s sosedo in ni gledala na svo.je blago. Tedaj mi je prifila miael. da bi si prisvo.jil skrivaj samo eno Jabolko. Mislil sem si, da jih ostane ženi še Itak dovolj Previdno sem zgrabil za sad in •em ga poTem botel vtakniti brž v žep. Tedaj sem dobil velikansko zaušnico, tako da mi je padlo jabolko iz roke. »Fant«, je rekel mož ki mi je dal zaušnico, »kako se glasi sedma božja zapoved? Upam, da si proti njej grešil prvič in da bo to tudi zadnjič!« Sram me je bilo, koraaj sem si upal pogledati moža v oči, a njegov obraz mi je ostal v spominu. V šoli sem bil jako pazljiv; vselej sem čul beseds: »da bo to tudi zadnjič!« Sklenil sem, da bo res tako. Vselej, kadar sem videl v katekizmu sedmo božjo zapoved, sem se spomnil tistega jutra. Pozneje sem bil vajenec pri nekem trgovcu in sem prišel tudi v inozemstvo. Včasi me je res vleklo, da bi bil delal proti sedmi božji zapovedi, a mislil sem na zaušnico in na spremljajoče besede. Tako sem dstal poSten in v premoženju, ki sem ga prinesel v domovino, ni krivega dinarja« Tako je pripovedoval mladi gospoci. Potem pa je prijel gospoda Jegliča za roko in rekel" *»AH smern roko, ki mi je izkazala tako dobroto, zdaj prav hvaležno stisniti?« RSKI O MLADOSTI. Kakor seješ, tako boš žel. — Kdor seje, ta žanje. — Kako si boš postlal, tako boš tudi spal. — Kar se naučiš v mladosti, to znaš v starosti. — Dobro začeto, pol izvedeno. — Kdor zgodaj odide, se zgodaj vrne. — Na en sam zamah drevo ne pade. — Rim ni bil postavljen v enem dnevu. — Letečemu krila rastejo. ZAXLAD. Vinogradnik je bil na smrtni postelji. Poklical je k sebi svoje otroke in jim je rekel: »V našem vinogradu je zakopan zaklad. Le Pridno kopljite za njim!« »Kje, na katerem kraju?« so vprašali otroci. »Le kopljite!« je rekel oče in je umrl. Komaj je bil pogreb opravljen, so že hiteli dediči v vinograd, k.jer so prekopali z motikami in krampi ves vinograd. Niti pedi zemlje niso pustili pri miru, prese.jali so jo celo skozi sito ter prerahliali z grabljami vse križem. Zaklada pa ni bilo nikjer. Mislili so, da jih je imel oče za norce. Ko pa ,je napočilo drugo leto, so vidoli jako začudeni, da so bili trsi mnogo bolj polni kot prejšnja leta. Tedaj so cVroci spoznali, kateri zaklad je oče imel v mislih, in potrudili so se, da bi ga vsako leto več izkopali. MARJETICA. 1. To je bila lena Marjetica, ki dela ni bilo ji mar in mati sama delala je, da hčerki ne bilo bi v kvar. 2. To je bila gizdava Marjetica, ki že v jutru se kinčati gre, a mati v kuhinji kreta se, ker hčerki to kar nič ne gre. 3. To bila je lepa Marjetica in fantje so radi prišli, za šalo in ples jim ugajala je, za ženo je nobeden ne žsli. 4. To bila je zapuščena Marjetica in leta počasi so š!a, umrla je mati, a reva samš., ne ve, kje zdaj bi bila. 5. To bila je 1 ačna Mar.jetica, kcr dela.ti prav nič ne zna, le hodi od vrat pa do drugih vrat, proseč, da kdo ji kaj da. MATI TN OTROK. (Moravska pravljica.) Blizu Mikulova na vznožju Polanske gore južno od Rrna je vas Kelfiice. Izrastki gore so pokriti z gozdovi. Sredi gozda je stala nekoč na lepem hribčku majhna lovska hišica, v kateri ie stanovala poboina rodbina. Mož in žena sta imela edinega otroka, ki sta ga zelo ljubila. Nekega jutra se je napotil lovec v gozd, da bi dobil ka.j divjačine, in se je v gozdu izgubil, ker je Sel po neznnni mu poti. Žena je bila v velikih skrbeh za življenje svojega moža. Ko ,je napočil tretji dan, se je* nodala iskat moža in je vzela s sebnj tudi otroka. Bila je na vseh krajih, o katerih je vedela, da jih mož naif.ešfe poseča Jadikiiioč ie tnvaia po gozdu ter je dospela do pefine. kjer je videla v veliki razpokl kupe zJ«ta in srebra. Takoj Je odložila otroka ter sl zaCela nablrat! dragoceno kovino v svoj predpasnik. V to svoje delo se je tako zamislila. da je povsem pozabila na svojega otroka ter hitela s svojim zakladom domov. Sredi pota se je spomnila na svoje dete; takoj se je vrnila, ali otroka ni bilo nikjer. Po dolgem, brezuspešnem iskanju je šla domov, našla tam svojega moža ter mu povedala svojo nesrečo Kaj ji je sedaj koristil najdeni zaklad? Čez nekaj časa je hodila žena po gozdu in je prispela do znane pečine. Tam je jokala in jadikovala, kar se jl prikaže bela pošast in ji naroči, naj se vrne po otroka čez leto dnl na isti dan, ko ga je bila izgubila. Vsa srečna je doma pripovedovala možu, kar se ji je pripetilo. Napočil je zaželjeni dan. Žena je tekla v gozd in je videla pred pečino svojega otroka, igrajočega se na trati. Vesela je skočila k njemu, da bi ga objela. Tedaj se je prikazala črna pošast in je hotela ženo zgrabiti. Ali ona je dvignila roki proti nebu, nastala je huda nevihta in strela je raznesla pošaat. Otroka pa je žena zopet dobila. REŠITEV NALOG. 1. 9 tofk (pomotoma je bilo natisnjeno 99!) zveži tako: ' 2. Razreži kvadrat iz papirja v smeri obeh poprečnic (diagonal) in tako dobiš 4 enako velike trikotnike. Po dva teh trikotnikov lahko zložiš na kvadrat. 3- lf| + 8 f| = 10 4. Stran, kjer je lesena krogla, se nagne, ker ima ta krogla večjo površino in se torej na n.J8J nabere več prahu. To pa pri zelo občutljivi tehtnici zadostuje, da pride prečnica iz vodoravnega položaja. NOVE NALOGE. 1. Kako moreš držati kos papirja vodoravno nad gorečo svečo, ne da bi se vnel? 2. Na mizi stojl več kozarcev; eden je poln vode, drugi so prazni. Kako moreš spravitl vodo iz polnega kozarca v prazne, ne da bi jo pretočil ali po kaki nategi prelil? J. Kako določimo dan in mesec rojstva? Dotičnik naj misli, katerega dne v mesecu je rojen, naj pomnoži to številko s 3, prišteje 5, pomnoži vse vkup s 4, prišteje vsoto rojstnega dneva ter odSteje 20. Končno število pove in ga je treba deliti s 13. Količnik da rojatni daa, ostanek pa niesec. N. pr.: Nekdo je rojen 31. julija, to je 31. 7. 31 X 3 93 + 6 «=» 98 X 4 430 410 : 18 -20 -20 Ho -7 ost 31 892 + 38 430 ~ DoloSl tako svoj lastni rojstni danl SMEŠNICE. 1. Previdnost. Mali Janko: »Ti, Lizika, danes morava biti pridna. Zdravnik je priporočal očetu več gibanja.« 2. Razlika. Učitelj: »Ce rečemo: Oče J« blagoslovil šest svojih otrok, potem je to v tvorni obliki. — Janezek, povej isti stavek v trpni obliki!« — Janezek: »Oče je bil s šeatiml otroki blagoslovljen.« 3. Težek odgovor. Gospod katehet prlpoveduje v šoli o ustvaritvi sveta. Ob koneu vpraša, če bi še kdo od malčkov hotel kaj pojnsnila. — Tonfek: »Gospod katehet, jaz bf rad vedel, kje je ljubl Bog stal, ko je tvet delal!« V IA