Leio 1IIM štev. 5. V Celjia, torek due 11. fanuarja 1921. Pavfialni Iranko. Ticejska KjTžnica ^^m ^^B^^k ^^V^^^k M^^^^^. B^^^^^^ft ^IhJH ÄiÄ Ljubljana, flf BK H H H H Hk W Stane celoletno 120 K, mesečno 10 K. — Oglosi za vsak mm viSine stolpca 1 K 20 v. Reklartia med tekstom, osimtuicc in zalivalo 1 K 50 v. — Posamezna älevllKa staue 1 K. Iztiaja vsak torek, četrtek in sobofo. Uredništvo Slrossmajerjevajil. St. 1,1. nadstr. Telefon St. 53. UpravnlStvO Strossmajerjeva ul. St. 1. prilličje. Telefon St. 65. Ručuii kr. poštnega čekovncga urada St. 10.066. Minister dr. Kiskovcc v razgovorih i gospo- darskimi krogi. Dne 6. tm. je iinel minister dr. Kukovec konferenco v Zagreb u s tamošnjimi trgovskimi, industrijskimi in obrtnimi kregi. Izjavil je, da vlada uvideva lipravičenost mnogih pritožb in da je treba v trgovinski politiki pri- četi delo v drugih smereh, z večjim ozirom na naSo domačo produkcijo. Dne 8. tm. je bila enaka konferenca v L j u b 1 j a n i v sejni tvorani trg.- obrtn^ zbornice, mnogobrojno obiskana iz vseh gospodarskih krogov. Minister dr. Kukovec je pri (ej priliki pre- ciziral svoje staušče v daljšem govoru, ki kaiüe njegovo globoko in moderno pojmovanjc nalog svojega urada. Po- vdaril je, da moramo biti vsi pred- vsem dobri socijalni političarji. Načelom, ki jih uveljavljal kot minister za so- cijalno politiko, hoče ostati zvest tudi v svojem novem resortu. Treba bo najti jasnih smernic med načeli zaSčite in svobode trgovskega prometa. Troba bo odpraviti ovire za svobodni razvoj trgovine in obrti. Stats hoCe stalno v tesrii sliki s prizadetirni gospodarskimi krogi. Le vzajemno delo bo nspeSno. Ne potrebuje pa dokazovanja o ob- stoječih tt'zavah, ker jih sam pv>zna, potrebuje marveč jasnih nasvetov, po- datkov, načrtov o Izboljšanju. Ne pri- hajajmo pa s pretiravanji in z težio. Dotakni! se je 5e vpraSanja trgovskih pogodb s sosednimi in drugimi drža- varnJ, s katerimi moramo stopitivčim najživahnojši trgovski promet. Za r;jim so se ogl3sili k besedi Kg'.: Dragotin Hribar v imenu indu- strijo, lv. Jelačin ml. v imenu trgo- vine in E. Franchetti v imenu obrti, iznažajoč vsak glede svoje stroke razne pritožbe in Želje. Zantmiv ]e bit obSiren rcferat g. Jelačina o spopolnitvi prometnih zvez (kočevsko- brodska Žtleznica, zveza Prekmurja in Ljutomera z Ormožem, zveza Rogatec- Krapina itd.), o carinski adrninistraciji in o raznih drugih vpraSanjih. Oovorili so daije se gL. Perdan, Ribnikar itd. Minister dr. Kukovec se je po vsakem Kovoiu oglasil in podal svoja pojasniJa, ki so kazals globoko poznanje gospo- darskih razmer. Pk: Pripravljiijmo se zavo- volitve v akupäcino! Nerazumljiv klic, kaj ne, saj so volftve v skupščino jedva končanel In vendar potreben poziv, osobito na naprednjake. Izkušnja nas uči, da smo po izvrScnih volitvah vedno pos'ali nekani mirni, medli v svojem stran- karskem ddu in smo v tern dalc-č za- ostajali osobito za klerikalci, ki imajo vsako nedeljo zbrane svoje ovčice v cerkvl, a tudi razun tega opravljajo redno mnogo strankarskega dela po svoiih raznovrslnih organizscijah. Pri v/sern tern so klerikalci v strankarske svrhe tudi dosti nasilnejSi. med tern ko se nnprednjaki v vsakem pogledu odlikujcjo z neko dosti večjo toleranco nanrarn pristaSem drugih strank. To poftopanje naprednjakov je vsekakor mnogo kulturnejSe, nego je klerikal na n»sÜ!Tost, ali napredna strauka sama vsied tega trpi. Tako bi biio Se raznih stvari, ki nas opominjajo,. da moramo, i ako so izbori jedva izvrSeni, takoj zopet misliti na priprave za nove \z- bore. Tern bclj, ker utegnemo nove ixbore imeti dosti prej, nego se d.^net, misH. Ni izključeno, da bonio metaU krogljice zopet !eta 1921! i Ako govorirno o pripravah za vo- litve, tedaj je pod tern razumetr, da hočemo in moramo pred vsem orga- nizirati Ijudstvo za stranko. JDS ie pri zadnjih volitvah /družila na svojo listo dosti manj glasov, kakor niene pred- nice pri raznih volitvah pred vojsko. In vendar je stianka organizatorno te- kom 2adnjih treh let storila več, nego poprej desetletja. je to posledica na- stopa Satnostoine kmetijske stranke, kateri je JDS odstopila takorekoč celo svojo organizacijo na selih, zavedajoč se, da se s tern najbolj podpre delo za uničenje naSega največjega sovraga, t. j. klerikalizma. Seveda je veliko vpraSanje, če je ta račun bil točen. JDS in SKS imate skupno 12 poslancev, in če bi JDS bi!a naslopila sama, bi Stevilo istotuko menda ne bilo n^č manjže. Ali napaka se je storila v naj- bolj^i nameii. Sedaj treba, da začnemo zrsova organizirati. Pozdravljamo vsako pametno delo, ki ga bo SKS oprayila v prid domovine. Nikakor pa ne usva- jama miSljenia, da danes JDS nima prava in potrebo delati strankarsko na kmetih, češ to je naloga SKS. To bi bilo napačno mig]jen;e. SKS je sicer stanovska političua organizacija, toda doslej se stanovskim političnim crga- nizacijam 3e nikdar ni posrečilo zdru- Žiti v svojih vrstah celi stan. To opa- žamo pri vseh narodih, tako pri de- lavcih, kakor tudi pri kmetovaloh in obrtnikih. Tudi SKS tega uspeha ne bo dose;,!n. Uspeha bo imela tern več, čim koristneje bo delovala za domovino, a celoga kmečkega stanu nikdar ne bo združila v svojih vvstah. JDS je dobila glasove prav po vseh ""voliščih. DolŽnost strankinega vodstva je sedaj, da z vnemo začne graditi organizacijo povsod, kjer se najdejo slraukini pristaSi. Organizirati agitacijo za strankino časopisje. Siste- matično prirojati predavanja, politične konserence in shode. A osobito vzga- jati v intellgenci sposobnost za delo- vanje med ljudstvom. To postaja za nas prevažna1 dolžnost vočisled goro- stasni demagogiji, s katero se začnejo hujskati nevedne mas?. ObŽalujemo, da je na to pot zaSel celo »Kmctijski list«, ki v svoji zadnji številki pred volitvami piSe o »gospodi« v tonu, kakor da smo pod Radiüem! Taka demagogija se je vedno maščev; la na narodu, zato je naša dolžnost, da jo pobijamo in das Rvojim delom uverimo narod o korist- nosti in ne o škodljivosti »gospode«. Kar sc tiče programa, na podlagi katerega se ima vrSiti strankitio orga- nizatorr.o delo, to ne bo težka stvar. Stranka ima svoj program, ki tvori važen del take podlage. Še več tnoči za organizatorno delo pa more dati strankino delo. Stranka je najštevii- nejSa v konstituanti. Pazili bomo na njeno delovanje v konstituanti in po njenem delu sodili njeno vrednost. Ne dvomimo niti najmanie, da bo stranka z vsemi silami podpirala in zahtevala pozitivno delo. Samo tako delo more donesti koristi narodu in domovini. Demagoge bomo kmalu spoznali. Kdor misli, da mu je dolžnost samo razdi- rati in ovirati pozitivno delo, takega bomo predstavljali narodu kot gkod- ljivca, priporočali pa bomo pozilivne delavce. Zdi se mi, da se bo na tej podlagi že kmalu pokazala delitev slo- venskih poslancev v dve grupi. Na eni strani, na strani pozitivn^ga dela bomo naSli JDS poslance in njihovo dc:!o- vanje bo najuspeSnejše agitacij&ko sredstvo za ojačenje demokratske strankarske organizacije. Stranka, ki hoče živeti, mora znii- raj paziti na pojave politiČnega živ- lenja in iz vsake pojave soditi, kake želje ima narod. V tern pogledu vidi- mo na poslednjih volitvah, da je narod odobril borbo proti brezdomovinskemu in neiskrenemu, sebičnemu klerika- li>;.mu ter se izjavil za iedinstven na- rod SHS in za močno jedinstveno dr2avo SHS. V tern pravcu moramo ~ svoje delo nadaljevati. A nadalje vidi- mo mnogo nezadovoijnosti, ki je iz- ključno posledica nezadovoljivih go- spodarskih prilik. Že pred volitvami smo vedeli, da je v našem gospodar- skem življeniu rnočan nesocijalni ele- ment, oderuhi, Spekulanti, nepoStenjaki, ki so z najraznovrstnejSimi mahinaci- jami skuSali odirati narod, samo da bi sami obogateli. To smo videli, ali pri- znajmo, da proti temu nemoralnemn, ncsociialnemu početiu nismo nastopili dovolj energično. NaSa dolžnost bodi torej, da začnemo sistematično pobiiati vsako gospodarsko izkorižčanje sočlo- veV:B, pa naj se isto najde kjcrkoli. V te*n pogledu treba da postanetr.o brez- obzimi, neizprosni, s tern bomo prido- bi'i za svoje ideje veiiki del naroda. Dela je mnogo in je potrebno, zato sedaj ne mislimo na počivanje ! Položaj v Beogradu. Beograd, 9. [an. Preko pravo- slavnih božičnih pr&znikov je počivalo vse politično dfclo. Nei:temeljene so zato vse vesti raznih listov o krizi v viadi, o razkolu v radikalnern klubu, c. hstopn Psoti^-a, ki hi potognil ?a seboj večino kluba itd. Danes 5ele so se pričeli vračati razni politiki in se je zopet pričelo politično vrvenje. Dogodki na Reki. M i 1 a n, 7. jan. Kakor kažejo znaki, d'Annunzio ne namerava Reke zapustiti. Obnaša se še vedno kot gospodar na Reki. Baje nsmerava spisati zgodovino zadnjih bojnih dni. Zagreb, 7. jan. »Večer« poro Upravni svet na to proünjo sploh odgovoril ni. Ko ie de- lavstvo stopilo v stavko, je podurad- niStvo ponovilo svojo zahtevo, nakar je družba iziavila, da je pripravljena dati 3O°/o- PodnradniStvo se je z ozi- rom na np.varnost, da se jame za delj časa unitüjo, če tudi ono stopi v stavko, uklonilo sili in izjavilo, da sprejema ta povišek le začasno z ozirom na ne- varnost, ki preti celotnemu naroduemu gospodarstvu. Ljubljana, 8. jan. Zadeva vpra- äanja trboveljske stavke je v.sled ulti- mata dežtlne vlade druübi stala Že ugodno. Vr§ila so se že direktna po- gajanja med družbo in rudarji. Med- tem je pa prišel odposlanec ministra za soeijalno politiko inšpektor Lotrič z novimi inštrukcijami, ki so ves položaj sprenienile. Stavljene so nove zahteve ftlede ugoditve delavskim zahtevaiu in za zakljucenje stavke. Družba je po daiiših posvetovanjih sklenüa, da se naüelno podvrZe zahtevi vlade. Upati je, da v pondeljek gredo delavci na delo. PnüfiSne iresfi» Zborovanje Jadranskega zbora se je vrSilo 6. tm. v Zanrebu. Zbralo se je veüko šlevilo poslancev, zastop- nikov strank itd- Sklenila se je reso- lucija, v kateri se ves svobodni narod po7iva, da z vsemi silami podpira na- rod Lasužnjenih krajev, da se gospo- darsko, kulturno in narodno vzdrži in razvija. V prvi vrsti je podpirati Jugo- slovansko Matico, ki gospodarsko in kulturno podpira Jugoslovane y ino- zemstvu. Soüba srbskega llsta o ministru dr. Kukovcu. Neodvisni »Beogradski Dnevnik« pravi o ministru za trgovino dr. Kukovcu: »Dr. V. Kukovec je jako marljiv in simpatičen. Kot minister se je s svojim delom v javnosti akredi- tiral tako dobro, kakor malokateri nje- govih kolegov v prejSnji vladi. Dr. Ku- kovec je človek visoke naobrazbe in državnik modrega kova. Za na3o dr- žavo je njegova oseba velika prido- bitev.« Kaj so plsall rusk! komunisti na^im komunistom? Koncem 1. 1920 je imeh. izbruhniti v naši državi meš- čanska vojna. Kurirji iz Moskve in Dunaja so prinesli potrebna navodila za organizacijo revolucije in boljSevi- škega prevrata. Predsednik izvržilnega odbora tretje internscijonale Zinovjev je poslal naSim koniunistom progfas, v katerem pravi med drugim :»..,. Vam ni težko izvestl revolucijo, ker imate pred seboj slabo državo. Ona je slaba, ker ni velekapitalistična, ker ni- ma mater;jalnih sredstev, da se ojači, da bi imela mncgo vojske in mnogo oboroženja. Država je slaba, ker je gospodarstvo slabo. Vi imate slabo gospodarstvo tudi zato, ker so v njej razni nacijonaiisti, ki so z državo ne- zadovoljni in ki so vsak čas priprav- ljeni se dvigniti proti vladi. Vi imate poleg tviga tudi plemena Hrvate, Slo- vence in Črnogorce (0. nad katerimi hočejo zavladati Srbi. Vsaka piemen- ska borba pa slabi državo.« — No, upamo, da se bo tudi göspod Zinovjev kmalu prtprical, da njegovo bolj5evi- 5ko -501116 v Jugoslaviji ne bo Slo v klasje. Ni prava zemlja! Radič bi rad re§ii žrtve svoje politike. Z:\radi znane radičevske po- bune na Hrvatskern meseca oktobra je bilo aretiranih in pride pred sodiš- če krog 100 od Radiöa zapeljatiih kmetov. Radič je sedaj v'svojem listu »Slobodni dom« objavil člauek, v ka- terem med vrstami namigava, da hi šel s svojimi poslanci v Boograd, pri- znal monarhijo in stopi! morda celo v vlado, če se spustijo njegovi zaprtf kmetje na svobodo in se jim odpusti njih čin. Toda zdi se, da sedajni vlad- ni blok ne bo imel volje, delati z Ra- dičern kravje kupčije. Pri sodni raz- pravi se bo dokazalo, da so se v od- boru RadiJo bi potrebno in na mestu, da se enkrat vsi sestanemo in obširno o tern pogovorimo, če je mogoče na- praviti v razstavi posebni umetniški oddelfk za vsa izvirna dela v jugoslov. slcgu in za umetniiie. Dognalo bi se tako lahko, če ie mogoče nekaj sob za razsiavo opremiti popolnoma v jugo slovanskem slogu, da se drug drugega podpiiamo z risbami, skJcami, nasveti ttd. Zbirati naj se začne takoj gradivo v narodnem slogu. DruStvo poSlje v Zagreb in v ciruga niesta slrokovnjake, du iSčejo osnovni materijal. Vsi pridno na de!o. da pride do tega, kar jc razstavni pripravijalni od~ bor sklenil na svoji pr\ri seji v Nar domu v Celju. S!ov. obrtnik. Obrtnoradružno nadzornUtvo — Urad za pospeševanje obrti, ekspo- zitura v Celju. Ta urad je začel po- slovati in se na^tanil začasno v Pre- šernovi ulici 5t. 3, kamor naj se obrt- ništvo in zadruge v slučajn potreba oglaSajo. Obrtno društvo na Vranskem se snuje in je sklican ustanovni občni zbor na nedeljo, due 16. januarja po- poldue ob 2. r.ri. Obrtniki vranskega okraja, priditc na zborovanje v polnem številu! Kaj pa drugi sodni okraji ? Zelo rtmogo jih je 5e brez obrtnega družtva. Obrtni vestnik. Obrfno-industrSJska «*azstawa v Cefjuy ktera se nartierava vršiti i. 1922, ima velikanski kulturni in narodno-gospo- darski pornen, posebno za (»je, ki je takezvana centrala obrti in indnstrije v Sloveniji. Ravno okoli Celja so najlepše razvite razne industrije. NajlepSi, naj- DogatejSi \\\ najmodernejSi premogov- iiiki se razvijajo ravno okoli malega, wendar cialcč slovečega celjskec'^. mesta. Tukaj je »ajveCja tovarna cmajfne po- sode, železna livarna, kemična tovarna in cinkarna, ktere so prav dobro po- zaane dalec preko jugoslov. meje. Imamo tudi razne druge manjSe, ali jako ko- ristne tovarne, industrije in večje obrti, ki bi se ravno z večjo razstavo Se bolj proslavile. Celje je tudi kraj, ki je brez dvoma naibolj pr'uneren za vsakega, kdor si Jeli razstavo ogledati. Imamo jako u- godne :.veze na vse strani. Tukaj so tudi najlepša in najbolj razvita leto- viSfa in zdraviliSča. Blizu je Rogažka Slatina, Dobrna, Rim. Topiice, Laäko, in tudi Celje samonasebi \:- bilo nek- daj slovito letovišče z naravn'tni ko- pelji v Savinjj. Vsakdo, ki bo \u\ Ie- toviSču, bo imel krasno priliko si raz- Socijalna politika. Dr^avna posredovalntc? za delo, podružnica Maribor sporoča, da se je tekom leta 1920 poslužilo xavoda 11.77.S nlrank, in sicer 50'lo c'cloda- jalcev in 6729 delojemalcev. Tekom ieta je biio preskrbljenlh 2857 slnžb, in sicer moSkirn 1760, ženskam 1097. Državna posrerfovalnica posluje za. vsa- kogar povsem brezpiačno. Dopisi naj ye pravilno irnnkirajo in za odgovor priiagajo znamke. JWfnistrstvo za socijalno politlko ima sedai 8 oddelkov: splošni, oddelek za zaSčito dcce, stanovanjski, oddelek za zavarovanje delavcev, za zaSčito delavcev, za socijalno skrb, za invalide, za državno statistiko. Vellk uspeh rudarskega spora- zuma na Angleškem. h Londona po- ročajo: Sodelovanje delavcev in lastnikov rudnikov za povečano pridobivanje premoga je imelo presenetljiv uspeh. Po izkazu predzadnjega tedna se je nakopalo za 100.000 ton več premoga kakor prejšnji teden. Povprečno se je pridobiio, odkar se je začelo delo, na teden 5,200.000 ton, kar bi znašalo na leto 260 milijonov ton. Razen že do- voljenih dveh šilingov bodo delavci vsled tega uspeha dobivali §e 18 pen- cev dnevno. - Sistem premi} za po- večano produkcijo se je obnesel torej na Angleškem nepričakovano dobro. Morda bi filo tudi pri nas?! Narodno gospodarst vo. Vinamki in sadjarski od- sek s3ov. kmetijsko dru- žbe v Maribo«*u je imel dne 11. decembra 1920 svojo cetrto redno sejo v Mariboru, kjer se je posvetoval o raznih aktualnih vpra- šanjih v vinarstvu in sadjarstvu, glede katerih so se sklen'Ie resoiucije, ki so se predložile vsem merodajnim oblast- vom v naJaljno rešitev. 1. Glede uvoza itaiijanskih vln. Opozarja se na nevarnost, ki preti naSemu vinarstvu vsled uvoza itali- janskega vina in se zahteva, da se Italiji pri predstoječili trgovinskih po- gajanjih uvoz viiia ne koncedira, ozi- roma doloci na uvoz italijanskega vina tako visoka carina, da bo omogočena naSim v'mogradnikom konkurenca. Da se to lažje doseže, se od vlade zahte- va, da pritegne k omenjeni konferenci tudi enega vinogradnika-strokovnjaka, ki temel|ito pozna odnošaje vinograd- ništva v Jugoslaviji in Italiji. 2. Glede sklepanja trgovinskih pogodb z raznlmi državami. Ker je država neposredno pred sk'epanjem trgovskih pogodb z vsemi sosednimi in drugimi vinorodnimi in nevinorod- nimi državami, se opozarjajo mero- dajni vladni faktorji, da z vso energi- jo ščitijo na5e vinogradni§tvo na ta način, da onemogočijo uvoz vina iz vinorodnih držav ter dosežejo ugodne izvozne pogoje za na5e vino v nevi- norodne države. Da se ta cilj z vso gotovostjo doseže, zahtevamo priteg- nitev strokovnjakov-vinogradn'kov kot ekspcrte k našim delegacijam, dolo- čenim za mednarodna trgovinska po- gajanja. 3. Glede kuhanja žganja Iz sad- ja (er sadnih in grozdnih, kakor tudi vinsklh odpadkov. Ker se ku- hanje žganja iz sadja, sadnih ter vin- skih tropin in drož komaj izplača in vsled tega rnnogi raj'Si kuhanje 2g-ari)a opuste in gredo na ta način mnogi gospodarski proizvodi v zgubo, poziva odsek vlado, naj tozadevna določila spremeni in zahteva: a) TroSarina na žganje se naj po- bira v srebru, toda ne poviga istočas- no stevilo hektoliterskih stopinj za 100%i ker se kuhanje žganja pod se- danjimi pogoji ne rentira in bodo ostale neizrabljene v prihodnje velike množine sadja, sadnih in vinskih od- padkov. ki gredo drugače v pogubo. Kar se tiče trožarine proste žganjeku- he, vsebujejo dosedanji predpisi celo vrsto določil, ki ne odgovarjajo da- naSnjim razmeram, oziroma vsled ka- terih izgubi gotovi del posestnikov in na posestvu zaposlenih delavcev (vi- ničarjev), čijih od§kodnina za delo ob- stoji večkrat ravno v cdpadkih sadja in vinskih tropin, ki se ne dado na drugi naiin izkoristiti, pravico do pro- ste žganjekuhe. Zato zahteva odsek: b) da se med Clane služabni3tv» naj prišteje tudi vse na posestvu za- poslene delavce po skupnem žtevilu delavnih dni na leto. c) Pravico proste kuhe naj ima vsak producent brez ozira na to, ali plačuje kak obrtni davek ali ne. Č) Posestnikom, ki imajo več po- sestev, naj se da na prosto, da kuha- jo na vsakem posestvu gotovi del njim za prosto kuho pripoznanih dni. d) Deputati viničarjev v obliki tropin in sadja ali drož se naj upo- števajo kot njih lastni pridelek, ki ga sme viničar prosto kuhati pod istimt pogoji, kakor posestnik-producent. e) se naj dovoli, da se smejo ku- hati trošarine prosto različne vrste sad- ja, sadnih in vinskih odpadkov v raz- nih terminih sko2i vse leto. f) Naj se poviša časovna doba za trošarine prosto kuhanje žganja na dvakratno število do sedaj za to do- Iočenih dni. KonČno zahteva odsek, da se naj točenie žganih pijač na drobno zopet dovoli in da ubogemu ijudstvit, ki sl\ ne more privoäciti drugih okrepčil, možnost, da si nabavi vsaj to okrep- čiio v zmerni meri. (Konec prih.) Povlačenje denarja iz prometa. Istočasno s povlačenjem 10-, 2 in 1- kronskih bankovcev bodo potegnjeni iz prometa tudi železni novci po 2 in 20 vinarjev. Jugoslovanska kmetijska zbor- nica. Kmetijsko ministrstvo pripravlja gradivo in izjave interesiranih kmetij- skih udruženj v svrho ustanovitve centralne kmetijske zbornice za vso kraljevino. Zagrebäka trgovinska banka je povišala svojo glavnico od 3 na 10 milijonov. Sejanje tobaka v Sloveniji. Ljub- ljanska tobačna tovarna objavlja: Pri- pravlja se ustanovitev urada za toba- kovo kulturo v Ptuju. Ako se izkaže veliko zanimanje na Dolenjskem, ozi- roma v Belokrajini, uzpostavi se i v Novem mestu tak urad. Tovarniško vodstvo upa, da se bo že početkom meseca februarja 1921. moglo pričeti s prijavljenjem sadilcev. V katerih o~ krajih, oziroma v katerih občinah in selih se bo dopustilo sajenje tobaka, bo odvisno od Stevila prijavljenih sa- dilcev. Za začetek je dovoljeno saditi najmanj pet arov, to je 500 m', ozi- roma 2000 sadik. Za Slovenijo je na- menjena saditev velikolistnih ogrskih vrst. Te vrste dajo veliko žetev. Fi- nejše vrste se bodo za sedaj gojile Ie za poskušnjo, da vidimo, ako bi pri nas uspevale, Pridelek tobaka veliko- listnih vrst znaša na en hektar 1800- do 2000 kilogramov. V dobrih letinah pa je pridelek še preko 2000 kg na hektar. Odkupne cene za en kilogram oddanega tobaka znaSajo po 24 kron. Seveda se odkupna cena ravna po ka- kovosti blaga. Monopolna uprava je določila za Slovenijo v letu 1921. sle- deče odkupne cene za en kilogram sirovega tobaka, in to: za izredno lep pridelek 56 K, za 1. klaso 40 K, za II. klaso 24 K, za III. klaso 16 K, za IV. klaso 12 K, za odpadke vezane 8 K, in za nevezane odpadke 4 K. Tobak sme saditi Ie tisti, ki dobi dovoljenje in se s tern zaveže, da ves pridelek izroči državnemu monopolu, ki mu ga po določenih cenah odkupi. Glede ren- tabilitete bi bilo omeniti, da sedaj ni mogoče napraviti natanČnega prora- čuna, ker so stroški za obdelavanje še neznani. Pri srednji letini pa bo znaSal brutto dohodek enega hektarja zemlje okroglo 44.000 kron, torej vsaj petkrat veČ kakor pri pšenici. Želeti bi biio, da bi se na§i kmetje tobakoreje po- prijeli! Tobačni nasadi v Sloveniji. Vod- stvo tobačne tovarne v Ljubljani po- roča, da vest, glasom katere je treba prijave za tobačne nasade za prihod- njo pomlad poSiljati upravi državnih monopolov do dne 31. januarja 1921, ni točna, v kolikor se tiče Slovenije. Ker se urad za tobačno kulturo v Slo- veniji §e Ie sedaj ustanavija, se bodo prijave za gojenje tobaka sprejemale v mesecu februarju in §e začetkom marcs. Teh prijav pa ne bo treba po- Siljati na Monopolno Upravo v Beo- grad, temveČ potom Županstev in fi- nančne straže na odkupne urade v Sloveniji. Vse to se bo v podrobno- stih 5e Ie objavilo. »Zadruga.« Izšla je Stev. 6 — 9 glasila ZadruŽne Zveze v Celju. Pri- naša znamenit članek Miloša štiblerja, znanega zadružnega strokovnjaka, »za reorganizacijo jugoslovenskih zadružnih zvez«, dalje obSirno poročilo o 15. red- ne občnem zboru Zadružne Zveze v Celju dne Il.jul. 1920, njeno bilanco, posmrtnico Mihaelu Vošnjaku, poročilo o kongresu Saveza srpskih zamljorad- nifkih zadrug, Štiblerjev članek o pro- duktivnih zadrugah, Lešničarjev članek o stanju zadružnih zvez koncem I. 1919, ter mnogo drugih zanimivih člankov in notic. 3000 vagonov pšenice se je do- siej izvozilo iz države od kontingenta 15.000 vagonov, ki je bil določen za izvoz. 220 mllijard dolarjev znaša, vštevši mobilni kapital, amerikansko narodno premoženje. Združenje paroplovnlh družb. DubrovniSka paroplovbna družba in družbe Radič, Oceania in razne druge naše pomorske družbe so se fuzioni- rale z Ungaro-Croata v »Jugoslovansko paroplovno družbo«, ki bo podmorsko podjetje prve vrste. Nov kredit državi v znesku dva in pol milijarde dinarjev je otvorila Narodna banka. Zadnja poroSila. Trboveljska etavka. Družba sprejela pogoje vlade. Ljubljana, 9 Jan. Predsedništvo deželne vlade za Slovenijo objavlja: Z ozirom na rudarsko stavko v Sloveniji je ministrstvo za socijalno politiko spo- razumno z ministrstvom za notranje zadeve odredilo: 1. delavstvu se moraio brez od- loga in brez nadaljnih pregovorov po pcdraženju cen premoga izenačiti pre- jemki z onimi v državnih rudnikih; 2. Trboveljska družba mora takoj delavcem izplačati potrebne poviške Strut 4. »NOVA DOr^ Štev. 5. POSOJILNICA V CELJU iDaaiBBSBiRnHiiflsatR*BBai>aMieiBQiiiiaiBEsaxBiB2nBiaiRBaiii!sgnBaaDiieaiiiiiHaiiiiBiiiiiiBHiinDiaiaiBiaBiiaiaRBiRH2! Ustanovljena v lastni HI flk BBtffjVBQBI B^bCbIRII Rezervni f^ndi in vpsdnost leta 188O. palači BBItnUUlSI UUIVI laatiih h«š čez K 7,000.000. Eden najstarejsih slovenskih denaraih zavodov. @@8@ SZST^^ZSS^l:. Daja posojila na menice, vknjižbe \r\ v tekočem računu. Oivarja trgovske in obrtne kredite. Fsnaacira industrij- [QiDjsQishdDi ska podjetja. Obavlja vse denarne transakcije, daje vsakovrstne informacije brezplaöno. tOnOiiOiiaiO Stanje hranilnih vlog čez K 30,000.000. Denarni promet v letu 1920 čez K 300,000.000. Eüina slovenska spedjalna trgovina z barvaml In laki. Agentura In ^owt3- sijsko podjetfe. Iv. Terležs Celje 447 156—99 Nc*,X>Oafts!ne trlosfe in JSfo Pi-e&errtov** ul. 15 * VCIJU JL#«LlZP A 1^1 A MJP%ßxfXL 4ti*-i in pol ad »to V** |2 |o# Rezervnl zaktad 80.000 K. 401 156-100 Denarni promet 60,000.080 K. pod točko 1; 3. delavci morajo takoj iti na delo, ko družba ugodi pogojem pod točko 1, in 2.; 4. sestavi se posebna komisija, ki naj na lieu mesta in na temelju po- slovnih knjig in drugih potrebnih po- datkov preračuna in odloči, če in ko- liko je potrebno povišati cene premogu vsled povišanja mezd. To se je takoj sporočilo Trbovelj- ski družbi, ki je danes sledeče izjavila: Družba sprejme načeloma spora- zum. Z ozirom na to izjavo je deželna vlada pozvala delavstvo, da stopi takoj, t. j. 10. tm. v delo v vsch obratih, ker bi se sicer moralo proti stavkujočim in voditeljem nastopiti z najstrožjimi sredstvi. Trbowlje, 10. Jan. (ob 4. url pop.) Delavstvo se danes ni vrnllo na delo. Položaj v Beogradu. Beograd, 9. Jan. Klubi prično jutri z delorii. Komunisti nameravajo obstruirati delo v skupščini. Vlada je odločena, da uduši vsak nered. Beograd, 9. Jan. Zvečer je bila ministrska seja, ki je trajala 2 uri. Ob- ravnavali so se tekoči državni pobli, posebno glede pofožaja v južni Srbiji. Beograd, 9. jan. Radikaici so v svojih listih izrekli željo, naj bi finanč- no ministrstvo prevzel Draskovic, no- tranje zadeve pa Ljuba Davidovič. De- rnokrati bodo sklepali, ko se vrnejo vsi po&lanci v Beograd Beograd, 9. Jan. Danes ob 11. uri je imel dospeti dr. Korošec, pa ga do večera Se ni bilo. Blago za Jugoslavljo dospdo vSolun. Beograd, 9. jan. Naša irgovska agencija v Solunu javlja, da je priplulo 5 parnikov \i Liverpoola, Amsterdama in Hamburga z blagom za našo kralje- vino. Skupna komunistična stranka na Češkem. Praga, 9. jan. >Pravo lidu« po- roča, da se vr^i danes v Libercu se- stanek zastopnikov čeških in nemških komunistov glede ustanovitve skupne komunistične stranke. 50.000 brezdelnlh v Švici. . Bern, 9. jan. Število brezdelnih v Švici zna5a 50.000. Masaryk Častnl doVitor zagrebškega vseučiilšča Praga, 9. jan. Danes so dospeli semkai trije odposlanci zagrebSkega vseučilišča. V sredo bo predsednik re- publike Maparyk promoviran Častnim doktoriern zagrebSke univerze. VoUtve v francoskl senat. Paris:, 9. jan. do pol 11. ure je bit znan izid senatnih volitev v 88 okrajih: od liberalcev sta izvoljena 2 dozdajna in 2 na novo, od naprednih repubiikancev \\ stan'h in 2 nova, od levičarskih reptibiikancev 11 starch in 5 novih, od radikalnih socijaiistov 28 starih in 4 nbvi, od lepublikansk h so- cijallstov 2 stara in 2 nova. Potrebnih e 20 ožjih volitev. Lastnica in izdajateiiica: Zvezna tlskarna v Celju. Urednik: Vekoslav Spindler. Tiska: Zvezna tiskarna v Celju. Mesečno sobo z dvema posteljama od 15. tm. naprej išče prof. dr. A. Onersa, re- alna gimnazija. 34 1 JE^x*o^^bIL^ sc lep nov mesarski voz v gostilni pri Pavlincu^ OledaliSka ulica — zadaj okrajnega glavarstva v Celju. 36 — l Hud. Zontič Ceije, Kocetiovn ul. 2 Izdelovanje vseh ' :':* vrst Covljev, od priprostlh do naj- f'nejslli po dnev- nth cenati. 1 Nervozni, oslabeli, slabokrvni odra?eni in otroci dose- žejo vedno krepčilo z vporabo že- leznatega vina lekarnarja pri ,Angeljii' ------- Plccoli-ja v Ljubljanf. ------- CcvliarsKi sivalni sfra] v dobrem stanu je naprodaj. Zavodna 24. Mestno strelišče srednja vrata. 2— I QnPaimfl qa preizkušen pod- DpiüJUlü öCkovski in kolar- ski kovac\ Nastop takoj, plača po dogovoru. J. Kltek YHanje 47. 28 i Redka priSožnosf I Zelo eleganten, fin Črn plašč za gospo(Je, z kožuhovo podlago, skoraj popolnoma njv, se zelo pu ceni proda. O^REHOVC, Dolgopolje St. 1. 20 2-2 f ^ vseh wit ^^ ICIRIE SITXR W UÜBUANA ^ se sprejme takoj v špecerijski trgovini v mestu Celju. Naslov se izve v upravništvu lista. 1 2—2 Na veliko pipe za bačve, sule i pu§ači pribor, rezbarija za stolare, 26 3-1 sjedišča za stolce, štapove i inu div. galant, robu fosip Gmaz, Zagreb, Illca stev. 32. Na debelo in drobno kupite ca^iboSie pri tvfdki Janko Bovha Celje, Kralja Pctra c. Colje, vse druge soSske iti pi* sarniške potrcbauiiie. 38 Ivan Strelec tapetnlk v Celju, Samost nska ul. 2. Prevzame vsa tapetarska dela, kakor napravo Žimnic, tapetniSkii) irobilij itd. Popnivila iz- vršuje točno in ceno. Točas v zalogi morska 2o> trava, afrik in Zima za modroce. 50-37 1 Stavbeno In galan- I lerfsko Kleparstvo " «iti. joiia nisi. Franjo Qolzan ---------Celle-------- 26 firalja Pelra cesta 8 n nasproii ..Uelefla vola" 97 Preveem« vao v siroHo »padaJoCn dela, Ixvriltev račua In solidna. Gospodlčna dovršlla trgovsko Solo, govorl hr- vatski in slovenskJ ifiče mesta v kakšnem uradu, kotRontoriSiUl- fa an blagajničarka. Nastopi takoj. NasUiv v upravništvu Hsta pod »bo«. 2 3—2 En uogon buSioyego VpraŠa se pri g. Poderžaj Breg 31. Celje. enega h konjern, enc^a h kravam in enega za vsa (kla sprejme taka} velep. BIEN Braslovče H) 3-2 po nixki cenl blagajna orig. Wiese St. 3. Vpra§a in os^leda r>e pri g. Matiču, Aškerčeva ulica St. 3. 27 3-2 JL3 ln.1 belega in 17 hi rudečega prvovrstnega bizeiiskega vina od leta 1920 prodam po 21 K. Vino je 5e v vinogradski kleti. Vprašanja je nasioviti na I. Ul C wij Zai'SCa 3-3 ^^^ prve vrsle f//ß sveže blago ~ in j^lco okusne. clohiy i se povsod ^ Prya hrvatska tvornica salam, suhega mesa In masti M. Gavrilovič sinovi d. d> Pelrinia. Noyo! Naznanilo. Novo! Slavnemu občir.stvu v Celju in okolici luutianjava. da sva prevzela špecerijsKo trgovino od gosp. Antona Dšmetza v Cankarjevi ul. 4 in jo bodeva poveca'a v trgovino z Suecerijo in železnino. Cenj. odjemalce bodeva postregla najtočnejSe in solidnej.^e ter se priporočava za obilen obi^k. Z odličnim spoštovanjem Petek 8t Pečovnik. Isloiam se opr ^nie uČenec. M 3-1