49 ftevllto. 11MMM t srtffcv L ma in mv.im. .Slovenski Narod" velja: v Ljubljani na dom dostavljen relo leto pol leta četrt leta na mesec K 24-- - 12 — - 6 — o-_ v upravništvu prejemaj!: celo leto......K 22-— pol leta ....... 11 — četrt leta........ 5*50 na mesec....... 1*90 Dopisi naj se franklrajo. Rokopisi sc ne vračajo. I u'c:itvo: Knaflc^a ulica it 5, (v pritličju levo\ ts.eloa št 34» lofctati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih tnsercijah po dogovora. Lpravnistvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. —- Psaajaaima stavilka valfa 10 viaorlav.--- .Slovenski Narod* velja po pošt!: aa Avstro-Ogrsko; * ca Nemčijo: ha pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Narodna tlakama lelafon it M. celo leto.......K 25"— pol leta........13' ....... 6 50 ,......230 četrt leta na mesec celo teto.......K W— za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K WM Vprašanjem glede inseratov na) se priloži za odgovor dopisnica alt znamki l pravni*, vo: laaJlova ulica it S, (spodaj, dvorišče levo), talafaait 1* Vabilo na naročbo. Slavno p. a. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo. stare p. n. naročnike pa, Uaterim ie potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem časa ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke. velja v Ljubljani na dom dostavljen: Vse leto ... K 24'— j Četrt leta ... K Pol leta ...» 12-— I En mesec . . . „ 2.— V upravništvu prejenan na mesec S 1*90. S pošiljanjem po pošti v Avstriji velja: vse leto ... K 25-— { Četrt leta . . K 6-50 Pol leta ... „ 13-— I En mesec . . „ 2*30 Za Nemčijo vse leto 28 K, Za Ameriko in droge dežele vse leto 30 H. fajj" Naroča se lahko z vsakim dnevom, a bratu se mora poslati tndi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Pri reklamacijah naj se navede vedno dan zadnjega plačila naročnine. List se ostavlja 10. dan po potekli naro čulni brez ozira vsakemo. kdor je ne vpošije o pravem časa. UnravBfštvti Jlovenskega Haroda". Borta med Avstrijo In OsrsKo. Delegacije, ki poslujejo točno Utko. kakor .iiin zaukazuje vojna oprava, so z lahkim srcem dovolile kredit v znesku 312 milijonov za zjrradbo vojnih ledij. Za to novo obremenitev davkoplačevalcev so glasovale z velikim navdušenjem zlasti vse avstrijske takozvane državo vzdržujoče stranke, in, med temi so bili celo posarnni delegat je — spominjamo tu samo dr. *>usteršiča, — ki so izjavili, da te uo-ve obremenitve- še ne zadoščajo in da hi bilo pametno, ako bi vojna uprava za svoje dreadnoughte zahtevala še več. Mornariška uprava jc tako dobro poznala svoje Pappenheimce v delegacijah, da je kar brez ustavnega dovoljenja dala že vnaprej graditi nove bojne ladje. Tako se je zgodilo, da so delegacije šele dovolile kredit, prvi dread-hought pa že spuste v morje koncem meseca maja letošnjega leta. Človek bi si mislil, da je s tem stvar v redu. Gospodje v delegacijah so dovolili 312 milijonov in na mornariški upravi je sedaj ležeče, da čim oajpreje izrabi ta kredit in da po možnosti že prihodnje leto pride pred delegacijsko zasedanje z novimi milijonskimi terjatvami. Tod:* gospodom ljudskim zastopnikom, ki sicer na a vojne uprave vsikdar promptno odgovore b, se je končno vendarle zdelo potrebno vsaj za trenotek ogrniti plašč nevstrasnih zagovornikov ljudskih interesov ter malo zaropotati proti vojni upravi. "Da je ta nastop zgolj insceniran manever, ki nima drugega namena, kakor javnosti nametati peska v oči, to jo gotovo in vzvišeno nad vsak dvom. Ljudski zastopniki, ki so na zahtevo mornariške uprave, da se ji da za nove oklopuice o 1*2 milijonov kron, odgovorili z da in amen, se sedaj prepirajo o tem, koliko se bo od teh milijonov zgradilo v Avstriji in koliko na Ogrskem. Zares prizor za bogove. Xaši avstriiski del p gat je so jeli markirati ogorčenje, češ da hoče mornariška uprava preveč milijonov od 312 milijonskega kredita porabiti za dobave na Ogrskem. In v tem ogorčenju igrajo sedaj važno vlogo razne tajne pogodbe in protokoli, ki sta jih v zadnjem desetletju sklenili avstrijska in ogrska vlada glede razdelitve dobav za vojne potrebščine. Tistim, ki so poučeni, ki vidijo tudi za kulise in ki poznajo mamc-lustvo raznih Šusteršieev in Gess-mannov. se zdi ta spor, ki je nastal v delegaeijah, smeren in bedast. Zakaj l Prvič: Mameluštvo in hlapčevstvo zlasti avstrijskih delegatov je že tako nad vsak dvom vzvišeno in utrjeno, da jo ni vlade, ki bi natanko ne vedela, da je vse ropota nje in prete-nje teh ljudskih zastopnikov docela brezpomembno, zakaj tako gotovo kakor amen v očenašu je, da lahko vlada brez strahu ukrene vse, kar se ji zdi, in če gospodje še tako markirajo ogorčenje in skrb za ljudske interese. Vlada pač pozna svoje ljudi in jih tudi taksira po zaslugi. Drugič: Kaj pa pomeni spor glede dobave vojnega materijala za nove dreadnoughte l Ali se gre tu morda za ljudske interese? Bog ne zadeni! Gre zgolj za to, kateri velekapitalist v Avstriji ali na Ogrskem bo pri dobavi vojnega materijala več pobasal v svojo malho od onih 312 milijonov! Ko se je šlo za to, da se naprte davkoplačevalcem nova neznosna bremena na rame, so gospodje »ljudski zastopniki« z dr. Šusteršičem na čelu navdušeno glasovali za to, sedaj pa se kregajo in prepirajo za to, kateremu kapitalistu se naj vtakne v žep več ljudskega denarja. In takšno delovanje se imenuje pri nas še vedno — delo in skrb za — ljudski blagor! K vragu s takšnim delovanjem ljudskih zastopnikov-de-legatov!___ Slov. Bistrico in Sv. Lenart. V Celju, 27. februarja. Mnogo desetletij trdega in vstrajnega dela je bilo treba„ predno smo mogli sploh resno misliti na to, da si pridobimo kaj vpliva tudi v onih mestih in trgih na Sp. Štajerskem, ki so gospodarska in kulturna središča za svoj okoliš. Uvideli smo, da ni za nas vsestranskega, zdravega napredka, ako ne pohodimo nem-škutarije v teh mestih in trgih. Zadnji dve leti se nam je zdelo, da stojimo pred prvimi uspehi. Vršile so se občinske volitve v Slov. Bistrici in manjkala sta samo po dva, oziroma en glas in Slovenci bi imeli svoje prve zastopnike v starem bistriškem rotovžu. Kolik moralni vtisk bi napravila ta zmaga ne le v Slov. Bistrici, temveč po celem tamošnjem okraju, ki je še močno v rokah štajeret-janeev in kjer skuša nemški »Sehul-verein« utrditi nemštvo z dragimi šolskimi palačami! DoŠlo je do ugovora proti volitvam iz 3. razreda in namestnija je morala ugovoru ugoditi. Slovenci so šli drugič v Slov. Bistrici v volilni boj in zmaerali hi bili, ako bi se ne zbala duhovščina in hi ne ostala doma . . . Pribili smo že takrat imena slovenjbistriških izdajalcev v talarjn na pranger in vsak spodnještajerski Slovenec, ki ve, s kako ogromnim trudom je zvezano osvojevalno delo po mestih in trgih, si jih bode za vedno ohranil v srcu ter se >pominjal na nje z grozo in s studom. So med njimi osebe, ki so že igrale v našem domačem političnem življenju veliko vlosro in pisale z velikim pa t osom no klerikalnih listih o naprednjakih, da so nemškutarji. V javnost: se morda takrat ni govorilo o žalostnih razmerah, ki vladajo glede narodne zavednosti v naši duhovščini sploh. Vemo, da riba smr- di pri glavi — krivda leži torej v prvi vrsti pri škofu v Mariboru, katerega narodni in pošteni duhovniki smrtno sovražijo, intriganti in strehe rji pa se mu dobrikajo in pozabljajo v slučajih — potrebe in — svete vere, da so rojeni Slovenci. V naši duhovščini se je še ohranilo mnogo, mnogo tradicij iz tistih časov, ko so bili naši duhovniki najstrastnejši nemškutarji in s posvetno in duhov-sko višjo gospodo vred smrtni sovražniki vsakega narodnega gibanja med Slovenci sploh. Še danes je polovica takih, ki dosledno nemško uradujo in piše ordinarijatu nemška poročila. Oni duhovniki pa, ki so na boljših mestih, so brez izjeme »diplomati«, posebno če je fara le malce jezikovno mešana. Tako so si mislili tudi slovenjbistriški duhovniki, da se je bolje zameriti narodnim Slovencem, ko uemškutarjem. Zadnji gTedo lahko »los von Rom«, med Slovenci pa hvala usodi ni nobene druge zveličavne vere ko rimsko-katoliška. V Slov. Bistrici so pokazali svojo narodno nezanesljivost duhovniki, pri Sv. Lenartu pa takozvani »katoliški« lajiki. Pokazalo se je tam obenem, da kdor je enkrat v domačem političnem življenju »Gesinnungs-luinp«, ta tudi ni zanesljiv narodnjak. V »Slov. Narodu« se je skrajno ostro grajalo nastop poslanca Ivana Roškarja. Vendar pa, kaj hočete, mi je dejal nekdo te dn:, kmet je kmet: prvo mu je lasten profit, potem še le vse drugo. Ne morem se strinjati s tem nazorom v splošnem, ali res je, da so zanesli klerikalci in nemškutarji toliko politične nemorale in nepoštenosti med naše politično še povrh tega nedozorelo ljudstvo, da ho treba mnogo let stroge vzgoje, predno ti madeži zopet izginejo. Roškar, ki je bil nekdaj Rosobker, ni odgovoren za s\*oj sramoten beg sam, odgovorna je njegova stranka in tisti, ki so ga političnega nepoštenja naučili. Tiplič je figura, s katero ima človek sploh nerad kakršenkoli opravek. Stopica je pa živ dokaz, da kdor ima pogum zatajiti iz oportunitetnih ozi-rov svoje politično prepričanje, ima pogum izdati tudi svoj rod . . . Stupi* ca je napravil zadnji korak: šel je v tabor renegatov, kjer je za nas mrtev. Ali mnogo njegovih duševnih bratov, danes liberalcev, jutri klerikalcev, pojutršnjem ciganov, še hodi med nami in igra vlogo poštenih in dostojnih ljudi. Radovedni smo, kako stališče zavzame k navedenim dosrodkom vodstvo »vseslovenske ljudske stranke«, oziroma »slov. kmečke zveze« v Mariboru. Ali se bode s temi lumparija-mi identificiralo in jih molče odobrilo ali pa bode imelo korajžo prijeti za nož in izrezati gnjilobo. Ako ji je kaj za svoj politični renome in ugled v očeh poštenih ljudi, potem se bo morala zgeniti. Da bi govorili o dobrih posledicah takega koraka za narodov napredek sploh, si skoraj ne upamo, ker bi se nas zmerjalo lahko za sentimentalne politike in politične naivneže. Senca dogodkov v Slov. Bistrici in Sv. Lenartu pada na vse klerikalce slovenskega rodu. Ali jo bodo skušali odstraniti? No verujemo; došlo bo do tega, da bo nas narod spoznal, da so klerikalci hujši njegovi sovražniki ko nemškutarji. PoIltiMfl KrentKn. V avstrijski delegaciji se je včeraj nadaljevala razprava o bosan* skem kreditu. Del. baron C h i a r i je pole mi zi-| ral z del. Tresičem in del. knezom Schwarzenbergom. Za Nemce je jako težko, zavzeti napram bosanskemu vprašanju določeno stališče. Za sedaj se more bosansko vprašanje rešiti edinole na temelju avstro-ogrske monarhije v obliki dualistične države, kajti za vsako drugo rešitev se mora izpremeniti sedanji državni ustroj. Govornik je tudi poudarjal, da dobivajo Madžari vedno večj: gospodarski vpliv na Bosno. V Avstriji se v tem oziru premalo stori. Avstrija mora Bosno gospodarsko osvojiti. Del. dr. K r a m a f je polemiziral z delegatom knezom Schwarzen-bergom ter poudarjal, da bi se morala politika tako voditi, da bi prebivalstvo Bosne samo želelo aneksijo. Polemiziral je tudi z delegatom Tre-sic - Pavičićem. Čudil se je, da se gn more sumničiti, da je zacovarjal du-alizeni in da je hvalil Srbe, ki se za vzemajo za dualizem. Ves državnopravni boj češkega naroda je naperjen proti dualizmu. O dualizmu in trializmu ne more govoriti. Pečal so je z velikesrbskim vprašanjem in rekel, da pač nihče ne more smatrati sedanje oblike Bosne za dovršeno. Glavna napaka bosanske ustave je ta. da se ni uporabilo te prilike ter rešilo eno najvažnejših vprašanj: železniško vprašanje. Velikosrbski problem se mora rešiti. Vendar se pa ne more na ta način rešiti, da bi prišli zastopniki bosanskega sabora na Dunaju v ogrsko, v Budimpešti pa v av- LISTEK. Prva službi. Spisal Josip P r e m k. (Dalje.) »Mislim, in tudi trdno sem prepričan, da ima marsikak tiči tel j in narsikaka učiteljica o svojem poklica popolnoma napačne pojme. Ža-ostno je to, ampak resnično. Naši judje so vse preveč navajeni jarma, /olje jim sicer ne manjka ,a moči in odločnosti! O, kolikrat mislim na to n žal mi je vseh, ki imajo dolžnost x>vzdigniti svoj glas, a molče. Seve-ia, oe premišljuje človek stvar na-anoneje ,pride — dejal bi — do vi-oke stene, katero je težko preskočiti, t Če bi se skušalo, bi morda šlo. Sa-no pravica in dolžnost naj bi jim bi-a prapor, pa bi se ljudem kmalu od->rle oči.« »Ne razumem vas, gospod kaplan,« mu je odkritosrčno priznala Angela, ko je umolknil — in dasi ga li razumela, bi ga bila rada posluša-a še dalje, ker tako odločne in težke o bile njegove besede, kot da udarja tekdo z železno pestjo ... Skušala je ilediti njegovim mislim, a je spozna -a, da je še vsa neokretna in počasna, da ji je to življenje še popolnoma neznano, med tem ko posega on s smelo roko v najtemnejše kote njene bodočnosti, v njej popolnoma tuje spletke in dogodke, ki jih je spoznal in doživel on po bogve kakšnem naključju. In dasi ni vedela o čem in zakaj govori, je bila vendar trdno u ver jena, da je vsaka beseda sveta resnica in da bi bila neizmerno srečna, če bi posedala in pojmovala bogastvo njegove duše. Ali vendar se je v njenih mračnih mislih zasvetiikalo nekaj kakor prva trepetajoča luč v zgodnjem jutru, ki .ie vrgla svojo bledo svetlobo na vse druge poljane, po kakršnih je urlala hoditi ona... A vse je bilo še nejasno, negotovo in nedoločeno ... in da ni videla pred seboj zagonetnega ognja njegovih oči, bi ne verjela, da se je zgodil tisti hip v njeni duši majhen prevrat... In da je kaplan tisti trenotek umolknil, bi ne vedela ne kod, ne kam ... pa njegov pogled je zopet obvisel nad razpelom in glas, ki je zvenel prijetno in nizko kot marmor ob jeklu, je predramil tišino, ki je zavladala med njima. »Le žalibog, da človek spozna vso strasno mizerijo svojega poklica, ko se ga ne more skoro več otresti in je že prepozno. Prej sanja in upa in ko doseže, kar je želel, spozna, da ni dosegel ničesar in je popolnoma izgrešil svojo pot. Jaz za svojo osebo sem želel vedno, da bi kdaj čim več koristil svojemu narodu, a sedaj, ko je setve čas, hodim po njivi brez semena in se zdim sam sebi pijavka, ki je in pije na stroške drugih. Pridejo sicer trenotki, ko sem močan in hočem pretrgati vse vezi, ki me vežejo, da ne morem delati po svoji vesti in volji, kakor sem želel nekdaj, a kaj, ko vidim, da sem osamljen, ali pa vsaj z majhnim številcem proti močni množici, ki bo dala tudi vam kmalu okusiti svoj kruti bič, ako ne boste hoteli držati križem rok iu pustiti ljudstva na tisti stopinji, kjer mora ostati ako nočemo, da ne nastopi čas, ko bo tudi učiteljstvo odvrglo svoj jarem in hodilo v luči resnice iu svoje svete dolžnosti . . . Kdaj pride čas te pravične tirjatve in davnega obračuna, ne vem, a zdi se mi, da nekoč gotovo in morda celo kmalu, •ker na mesto starih omahljiveev vro na delo mladi in čili, ki ljubijo blagostanje in srečno bodočnost svojega naroda bolj goreče. In če ste med njimi tudi vi, hodite prisrčno pozdravljeni!« Kaplan Lovro je iztegnil desnico in Angela je segla po njej brez vsake prave misli, a vendar udano in v očeh ji je postalo toplo . . . Čutila je, da ji je lahno stisnil roko in jo takoj nato zopet izpustil, a če bi jo obdržal v svoji mehki dlani tudi še dalje, bi mu je ne odtegnila, ker po vseh žilah ji je zainborela kri, kakor mladeniču, ki stopa prvič v hoj . . . »Da, tudi jaz sem med nj:nii,v< je šepnila in mlade prsi so se ji napele in zopet padle, medtem ko so se ji oči zasvetile samozavestno, a hip nato zopet povesile. »Samo ljubezen do svojega naroda me je vodila v ta poklic!« Kaplan Lovro jo je pogledal s Široko razprtimi očmi in nenadoma je postal njegov pogled ves zamišljen . . . Tisti k rat so se odprla vrata in obilna kuharica je naznanila z nezadovoljnim obrazom, da je gospod župnik prišel. ni. »Ave,« se je odzval gospod župnik in Angela je vstopila v sobo, ki je bila na dolgo in široko preprežena z marogastimi preprogami. Pod rdečkasto poslikanim stropom je visela ogromna svetilka, da je bilo v sobi svetlo ko opoldne, gospod župnik pa je sedel za belopogrnjeno mizo tako globoko v mehkem stolu, da se je videla iznad mize samo glava, katere pa gospod župnik ni imel bogve kako v čislih: dolgi lasje so se mu usipali na čelo, na senci in ušesa — kakor dež v pratiki, da je bil v svoji zanemarjeni naturnosti precej podoben misijonarjem v Ameriki. »Sem že slišal o vas, da ste tukaj,« je nagovoril z visokim skoro cvilečim glasom — »pa bi lahko počakali v kuhinji, saj kaplan ni niti odbornik krajnega šolskega sveta iu nima z učiteljstvoni prav nič opravka. Sedite! Ali ste se za razmere v moji fari mogoče že prej kaj zanimali?« »Ne, gospod župnik,« je odvrnila Angela in v grlu ji je postalo tesno kot da jo nekdo tišči s koščeno roko. »Potem je potreba, da vas nekoliko poučim, ker takoj od začetka ste krenili na napačno pot. Kar se tiče kaplana, bi vam svetoval, želel bi —-to se pravi — zahtevam, da se z njim ne pajdaši te, ker ima o vsem popolnoma napačne nazore. Zapomnite si to in ne bo vam žal. Gospoda naduči-telja pa vam zelo priporočam, parne* ten mož je, naj vam bo vzor v šoli i u zunaj šole — skratka: ravnajte se po njem in po meni, pa bomo dobro izhajali. Kako pa drugače? Ali imate kako politično prepričanje?« Pri tem so se uprle oči gospoda župnika v Angelo tako pozorno in ostro kot da ji hoče videti na dno duše. »Politično prepričanje —« je odvrnila Angela počasi in naenkrat je začutila do župnika vsled njegove vsiljivosti in sirovosti silno mržnjo — »s tem se nisem bavila nikoli na* tančneje, ker se mi zdi, če dovolite skromno opombo, da je politika našemu narodu več na škodo nego korist« _ CIMJa maiiiaJMK atrijsko delegacijo. Rešitev bo dalekosežna. Kdaj se bo to vprašanje rešilo, ne vemo, vendar mora pa prej priti do sporazuma na češkem. Del. M a r c k h 1 se je peca] m vprašanjem lokalnih železnic. Zahteval je od skupnega finančnega ministra, naj pove, v koliko so dozorela dela za liško železnico. Trializeni mu ne ugaja, ker bi Nemci v mešanih krajih Štajerskega, Koroškega in Kranjskega polagoma bili uničeni; s tem bi postala prosta pot do Adrije iluzorična. Del. So u k u p je navedel slučaj, kako je ravnateljstvo bosanskih deželnih železnic odprlo pismo nekega uradnika, naslovljeno na neko redakcijo. Po del. dr. O e s s m a n n u je govoril skupni finančni minister baron B u r i a n, ki Je odgovarjal na izvajanja raznih govornikov. Pravi, da bosanska uprava v železniškem vprašanju ni ničesar zamudila. Vprašanje se more rešiti edinole v sporazumu obeh vlad. Kar se tiče trgovinskega prometa monarhije v Bosni, skupna vlada ne podpira ne ogrskih, ne avstrijskih interesov, temveč postopa s prometnimi vprašanji obeh državnih polovic popolnoma parite-tično. Obljubi, da se bo vprašanje koalicijskega prava delavcev v najkrajšem času rešilo v bosanskem saboru. Zavzema se tudi za nemške privatne šole v Bosni in obljubi v tem oziru Izdatno državno podporo. Napram vprašanju trializma zavzema vlada popolnoma rezervirano in nevtralno stališče. Vprašanje revizije bosanske us.ave smatra minister /a prezgodnje, dokler se ne ve, kaj morejo storiti sosednje institucije. Govori tudi o liški železnici, o kateri se je ogrski ministrski predsednik popolnoma jasno izjavil. Po njegovem mnenju ta izjava popolnoma zadošča in je torej gotovo, da se ta železnica y doglednem času zgradi. Ob 1. popoldne je bila seja prekinjena ter se nadaljevala ob pol treh. Prvi je govoril del. dr. S u s t e r-š i č, ki je nekoliko pograjal bosansko upravo ter se povzpel do trditve, da so Slovenci del hrvaškega naroda. Zaletaval se je tudi v Srbe ter pravil, da se jim predobro godi. Baron B u r i a n je dal pojasnila o električni železnici Sarajevo-Ilidže. Ko je govoril se del. Z a z v o r -k a , je bila debata zaključena. Del. dr. Kramar je obžaloval, da je osebno napadel delegata Trešič-Pavičića. Nato so bosanski kredit sprejeli. Del. Tresie-Pavičie je umaknil svojo resolucijo ter se ako-modiral predlogu kneza S c h w ar-zenberga, katerega so sprejeli. Del. E x n e r je končno še kon-&tatiral, da ni konflikta med avstrijsko in ogrsko delegacijo in da takega konflikta noče Avstrija niti z ogrsko delegacijo, niti z Ogrsko. Resolucija, podana od vojnega odseka je bila nato soglasno sprejeta. V ogrski delegaciji je bila včeraj na dnevnem redu specijalna debata o proračunu mornarice. Ordinarij in ekstraordinarij sta bila v detajlih dovoljena, Pri razpravi o 312 milijonskem kreditu je del.T. B a t t h y a n v omenjal dogodke v vojnem odseku avstrijske delegacije. Ogrska delegacija naj pusti debato toliko časa in suspenso, dokler ni določeno, kakšen delež dobi Ogrska pri dobavah za mornarico. Stavil je predlog, naj se posvetovanje, oziroma sklepanje suspendira. Del. Bela Tallian ne soglaša s tem predlogom, ker je mornariška uprava v tem vprašanju dala odločno in precizno izjavo, vsled česar ji smemo popolnoma zaupati. Poročevalec Rosenberg se je tudi izjavil zoper predlog delegata Batthvanvja, Del. grof B a 11 h y a n y je nato še enkrat pozval delegacijo, naj ne gleda mirno, kako avstrijska delegacija hote zavlačuje svoja posvetovanja. S tem hoče pričakati sklepov ogrske delegacije in potem preprečiti ogrske pravice. Predlog grofa Batthyanyja je bil nato odklonjen. Del. H e 11 a i je izjavil, da stoji vsa delegacija, brez razlike strank, na stališču, da se mora strogo izvesti dogovor, v koliko naj bo Ogrska deležna pri dobavah za mornarica Del. C h o r i n je mnenja, da ustanovitev mornariškega ministrstva nasprotuje zakonu iz leta 1867. Del. grof Batthyany izraža bojazen, da bodo preveliki izdatki za vojaštvo ovirali notranji razvoj Ogrske. Njegova vest mu ne dopušča, glasovati za ta bremena. Odločno ugovarja ustanovitvi mornariškega ministrstva. Kar se tiče tlogovora trgovinskega ministrstva z mornariško upravo, nimajo Avstrijci prav ni kake pravice, vmešavati se, ravno t ako, kakor se tudi Ogri ne vmešavajo, kako se bodo v Avstriji porazdelile dobave za mornarico in armado. Trgovinski minister H i e r o n y-m i je izjavil, da je vprašanje, kako naj se naročila za armado in mornarico porazdale po kvoti med oba državni polovici, točka, katere se je delegacija v mnogoštevilnih sklepih držala. Ker se je pa na Reki ustanovila ladjedelnica, je ustvarjena popolnoma nova situacija. Po dolgem in truda-polnem posvetovanju se je končno vendarle posrečilo, določiti porazdelitev dobav za mornarico. Ta porazdelitev se je 31. januarja t. 1. protoko-lirala. Del. grof Batthyany je nato umaknil svoj predlog. Nato so odobrili 312milijonski kredit Sprejeli so tudi resolucijo del. H e 11 a i j a. Grof Aehrenthal se hoče odpočili. Ko bo delegacijsko zasedanje končano, hoče iti za več mesecev v Opatijo. V vodstvu zunanjega ministrstva ga bo nadomeščal poslanik v Carigradu P a 1 1 a v i c i n i. Vendar pa ne smatrajo Pallavicinija kot Aehrenthalovega naslednika. Ce bi pa Aehrenthal vendarle odstopil, tedaj smatrajo v diplomatičnih krogih za njegovega naslednika prejšnjega poslanika v Petrogradu grofa Berchtolda, Poudarjati je treba, da jo to prvi slučaj, da ima aktivni zunanji minister zastopnika, * O avstrijsko - italijanskem zbli- žanja piše rimska »Vita internazio*- nale«. V daljšem članku graja ono nacionalistično časopisje-, ki v Italiji, kakor tudi v Avstriji zastruplja razpoloženje, povzroča nezaupanje in to ravno v času, ko se z vso močjo na to dela, da se omogoči zbližanje Avstrije in Italije, Tako delovanje, je zelo nevarno, ker zastruplja ljudsko mnenje. ti Razmerje med Špansko in Vatikanom je postalo v poslednjem času kritično. Državni tajnik Vatikana je odklonil, zopet pričeti pogajanja s Špansko, če se vlada ne zaveže, da se bo poprej s kurijo o vseh nerešenih cerkvenih vprašanjih zedinila. Španska je le predlagala, da oddajo Španski škofi svoje mnenje v parlamentu, ko bo predložen načrt društvenega zakona. Francoska ministrska kriza je deloma rešena. Senator M o n i s jo dobil nalog, naj sestavi kabinet. ŠtaiersKo. J Deželni odbor štajerski in § 335. kaz. zak. Ni še dolgo tega, kar se je v »Slov. Narodu« razpravljalo o dveh sekundarijih deželne bolnic1 v Mariboru. Dr. Draschu in dr. Urbaczek, ki sta bila radi pikantnega ravnanja z neko natakarico samo prestopka razžaljen ja na časti po čbo, da je duševno popolnoma zdrav, in vsled pomoči sorodnika deželnega odbornika Robiča in vpliva državnega in deželnega poslanca Henrika Wa-stiana^ je deželni odbor štajerski odredil, da sme ta gospod sekunda rij zopet svojo službo v javni deželni bolnišnici v Mariboru nastopiti in mu tedaj izročil vse bolnike, ako jih hoče nsmrtiti itd. To je škandal in to tem bolje, ker pristojne oblasti niso ničesar ukrenile, da bi prišel dr. Om-bitseh pod sodno skrbstvo in se mu postavil oskrbnik, kar se običajno primeri vsakemu pijancu. Bolniki in ljudstvo naj se postavijo tedaj na noge, da pride dr. Grabitscb tja, kamor spada, v norišnico v Feldhof, ne pa, da bode še ubogim pacijentom in njegovim službenim kolegom postal za življenje itd. nevaren, kajti nihče ne jamči za to, da ne bi dr. Orubitsch hipoma zbesnel in z nožmi ali Strupom poškodoval bolnike in pa tudi svoje tovariše. Dr. Grubitsch je žc preje imel navado, da je svoje kolege tudi dennnciral na deželni odbor itd. One gospode pa, ki k takim dejanjem podajo svojo moč, naj pa državni pravdnik obtoži po v 325 kaz* zak. ali pa še bolje, izročijo naj jih dr. Gmbitschu, da jih bode Jedil in ekspediral tja, kamor spadajo. Človek mora imeti le zaščit: Me Robič in hie Wastian,potšm pa vas are — die Medicin ist international — v žlahti je vse dovoljeno. — Prihodnjič zopet ndkaj. Ii Ptuja. Ob gotovih časih so polni vaj graški listi ■lavgepevov na naš ljubi starodavni Ptuj. Skuša se s tem privabiti gojence in gojenke v znana tukajšnja »vzgoje val i šča« in kadi se obenem županu Oruigu. Kako zelo se pri tem pretirava, naj služi v primer sledeči stavek iz graške »Mon-tagszeitung«; »Divno Ornigovo nabrežje ob mestnem vrtu se po vsej pravici primerja z Opatijo . . .« Tako smešno pretiravanje človek samo takrat umeva, če pomisli, da je vse to hvalisanje mesta Ptuja in Orniga — mastno plačano. Čudno samo, da pri-občujejo tudi veliki zagrebški listi take slavospeve na Ptuj in vabijo hrvaško mladino v Ornigove hareme. Trebalo bi enkrat v Zagrebu pojasniti, da si v Ptuju Slovan ni življenja varen, ako se kaže za takega. Slovanski denar že diši ptujskim renegatom, Hrvati pa imajo menda dovolj prilike, da svojo mladino pošiljajo v druge in boljše šole ko so ptujske. Iz Celja. Na pustno nedeljo, zvečer se je vršila z navadnim sijajem v veliki dvorani »Narodnega doma« niaškarada celjskega »Sokola«, najbolj priljubljena prireditev predpustne sezone v Celju. Sijajna je bila ta niaškarada ne le vsled obilnega obiska, temveč tudi vsled množine in slikovitosti mask. Zdelo se ti je, da ^o se zbrali v lepih prostoriji reprezentančnega doma celjskih Slovencev zastopniki vseh narodov- videl si Japonke, ruske bojarinje, sieil-ske ribice, ki so tvorili prav- lepo skupino, kuharice, Cice in Ćieinje s b\ i>-jimi dudami. Beduine, angele, dame iz perzijskih haremov, postiljonke. Videl si lepo ženjico,ciganko,metulje, budičke, boginjo poletja itd. Četvorke je povprečno plesalo po 50 parov, češko besedo 24 parov. Obisk je bil, kakor že omenjeno, prav- dober ne le iz Celja, temveč tudi iz okolice nas je počastilo razveseljivo število gostov. Galerija je bila polna radovednega občinstva. Razpoloženje je vseskozi odgovarjalo sijajnemu nastopu mask in obilnemu obisku. Vrli narodni godbi, katera je igrala vztrajno in precizno, gre vsa hvala! Celjski »Sokol« lahko mirno prišteje to prireditev k svojim najboljšim. Končno moramo omeniti, da imajo mnogi mladi ljudje navado, da ne plešejo, temveč se po kotih pomikajo in zijala prodajajo, ne da bi se ozirali na dame. To dobremu renomeju plesa, škoduje. Drugič bi se naj poseben komite pobrigal za odpravo takih nedostatkov. Četvorke in besede sta z znano spretnostjo in izurjenostjo aranžirala gg. Salmič in Rotter. Iz Žalca nam poročajo, da so imeli v nodeljo zvečer prvo letošnjo nevihto z bliskom in gromom. Za sedanji čas gotovo redka prikazen. Maribor. »Slovanska Čitalnica« priredi v nedeljo, dne 12. marca t. 1. v veliki dvorani »Narodnega doma« slavnostni koncert, ki bo prvi te vrste v Mariboru. Izvajajo moški in ženski zbor s skupaj SO pevci pod vodstvom strokovnjaka g. Hinka Družoviča; orkester »Glasbenega društva« vodi g. Jan. Koudelka. Koncertni spored se ozira osobito na slovensko in slovansko narodno in umetno pesem. Dočim so se lani proizvajale le slovenske narodne in umetne pesmi, seznaniti se nam bo letos i s češko in srbsko narodno pesmijo ter z mojstri ruske umetne pesmi. Moški zbor bo podal Malatovo uprav* klasično prireditev češke narodne pesmi: ^Ko bi imelo moje dekle sto ovac« Prireditelj nam pokaže, kako se more še teko kratka in enostavna narodna pesem duhu primerno, a pri vsem tem značilno in zanimivo prirediti za koncertni oder. Isto velja o Mokranj-čevero >-šopku srbskih narodnih i>es-mi s Kosova« za mešan zbor. Brez-dvomno bodeta dosegli svoj namen: vnemati naše občinstvo za bisere slovanske narodne skladbe. Moški zbor nrvaka ruske glasbe, Glinkov »Ijfa« ie krepak in navdušujoč, mešan zbor, Greeaninov »Sever in jug« pa nam nekako odpre nov muzikalni svet. Dosedaj še v naši umetni skladbi ne-noznani harmoniji in dinamični efekti spominjajo prav močno na vpliv rugko - cerkvene glasbe. Za glasbenike bo proizvajanje te skladbe poseben užitek, tehnične težkoče so velike in z zadovoljstvom se mora omeniti, da jih je zbor premagal. IJ. Ipavčev moški zbor: »Na Prešernovem domu«, G. Ipavčev mešani zbor: sEj tedaj«, Procbazkov moški zbor: »Po* potnik« ter divna ženska zbora »Cigani« (Schuman) in tercet iz »Čarobne piščaii« (Mozart), so namenjeni nekako v razvedrilo sirjemn občinstvu. Brezdvomno bodo dosegli v tem oziru svoj namen. Iz novejše slovenske glasbene literature se bodo podali: Adamičeva zelo značilna in efektna »Cvetica« (moški zbor), ter ljubka Sehwabova: »Zdrava Marija«; Sehwabov koncertni valček za mešan zbor s sprem 1 jeva njem orkestra »Dobro Jutro«, je nova prikazen mm polju glasbenega slovstva* Veselja pevcev pri proizvajanju te skladbe pa je dokaz, da se bo skladba tudi občinstvu zelo prikupila. Vse skladbe se bodo proizvajale v izvirnem jeziku, na vabilih pa se nahaja njih slo-venaki prevod. Vabimo slavno občinstvo, da poplača velikanski trud pevcev s tem, da se koncerta v velikem številu udeleži; vabimo pa tudi tiste cenjene pevce, ki so se dosedaj z opravičenimi in neopravičenimi izgovori odtegovali petju, da pridejo h koncertu, prepričali se bodo, da je način, kako se sedaj goji petje, pravi in da mora tudi v tem oziru pevska umetnost stremiti za višjimi cilji. Mogoče se bo v marsikaterem zopet vzbudilo veselje do petja, kar bo nam v veliko zadoščenje. Pevski odsek. Maribor. »Slovanska Čitalnica*« Povodom 501etnice se priredi da* 12. marca, na dan koncerta, ako se oglasi dovoljno število Udeležence v, banket, za katerega se naj blagovolijo vposlati priglasi do 7. marca na Či-talniški odbor. Koroško. Nezgoda. V Kamnu pri H rastju je sunila mlada krava hlapca Antona Migiča v hlevu njegovega gospodarja z rogovi s tako silo v trebuh, da mu je prizadejala težke notranje poškodbe in globoko rano ter so ga morali prepeljati v bolnišnico. Zaupljiva dekla. Pri Žoržu Kirschbauraerju v Otoku zaposlena dekla Marija Zima je dala spraviti svojo hranilno knjižico, glasoeo se na 1630 K. natakarici Agnezi Čemer-nik. Ko je hotel te dni delodajalec vložiti plačilo za deklo Zima v hranilnico, se je izkazalo, da je bila Čemer-nik počasi skoro ves prihranek dvignila in porabila za sebe. Oddali so jo seveda deželnemu sodišču. Oko sta si pokvarila. V Rablju je vrtal delavec Jožef Bergmoser luknjo v neki kamen, pri tem se mu je zlomil sveder in mu odskoči 1 odlomi jeni del v levo oko ter mu je poškodoval tako, da bo na tem očesu oslepel. — V St, Lovrencu v Ziljski dolini je odskočilo pri sekanju drv 381etnemu delavcu Holzfeindu poleno v obraz ter ga zadelo na oko s tako silo, da so mn otrpnile očesna mišice. S sekiro. Pri sekanju drv je odskočila 381etnemu dninarju Jožefu Auru v Celovcu sekira in mu preklala palec na levi roki. PrlmorjUo, Javna nasilja. V nedeljo popoldne ob 3. je tulil v Trstu po ulici Crosada pijani dninar Alojzij Va-scotto, star 21 let in pritulil do redarja, ki ga je pokaral zaradi njegovega nespodobnega vedenja. Vaseotto se seveda za te opomine ni prav :iie brigal; končno pa je redarja minila potrpežljivost in je Vaseottija aretiral. To pa temu zopet ni bilo prav in oostavil se je v bran, kakor da bi mu šlo za življenje in smrt. Vendar je moral na inspektorat, kjer je naprej razgrajal, dokler ga niso vtaknili v spehkamro. — Viljem Klarič, 321et-ni dninar iz Trsta je v nedeljo v neki gostilni v ulici Salice pobil par oken *n povrh še ni hotel plačati pijače. Ko ga je odvedel redar na stražnico, je obema sledil natakar iz one gostilne. Klarič pa se je obrnil proti natakarju in ga sunil s pestjo v trebuh, takoj nato pa seveda svoje dejanje ^opolnoma pozabil. — Rajmund Rusjan, 23Ietni težak iz Trsta je tudi nastopal v nedeljo kot poulični pevec. Seveda ga je redar primerno pohvalil, kar je Rusjana šc bolj navdušilo. Redar pa, ki je spoznal njegove nevske vrline, ga je napravil za komornem pevca. Vodja zader*ke policije. Včerai ie odpotoval iz T^sta višji policijski komisar dr. Alojzij Gustiri, da nastopi mesto vodie novoustanovljenega državnega policijskega urada v Zadru. Zverinjak na Brionskih otokih. Kakor smo že poročali, je sklenil znani Haflrenbeck z g. Knpelwieeer-ipm p^o-odoo za zveriniak na Brionih. Že s prvimi transatlantskirm urniki dospeio baje prve eksotične zivnli. Žo meseca mp.i*» bo na velikem travniku prirejen oddelek z* 900 inozemskih pf;čev in mnogo antilop. Potem zirradijo farmo za crojenje no-jev. in do leta 1912. mislim, da bo zveri"ipV nonolnom« dogotovljen. I bedaka ŽHift. Občina ft pi§. 2 Praprot 176 — 29 hiš. 3. Trnovica 74 — 13 hiš. — Goveja živine se je uštelo V*8 gl*u* v c*»M obč;ni. — Občina Siivno ima 3?>8 preHvalcev, koiih odpad** n* vas Slivpo 107 in na Prečrnk t*1. Mesto nisamISkeca pomočnika. Na c. kr. okrami sodni ii v Tolminu odda tekoj začasno mesto pisarniškega pom^č^ika z dnevni no 2 K !H) viti., za seda* le za dva mes-ca. Prosilci, ki pišejo na stroj, Imajo pred- nost; prošnje naj se vpošljejo na pred-stojništvo. Kipar Zajec v Trstu. V Trst se je preselil iz Ljubljane akadeniični kipar Ivan Zajec ter otvoril svoj kiparski atelje pri Sv. Ivanu. Olavni nabori na Goriškem. Leta 1911 se bodo vršili na Goriškem glavni nabori dne 26. in 27. maja v Kanalu; dne 29. in 30. maja v Ajdovščini; dne 30. maja, 1., 2., 3., 6. in 7. junija pa v Gorici za okolico. Dr. Peter DefranccschL Bivši primarij moške in ženske bolnišnice v Novem mestu, dr. Peter Def ran-c o s c h i, se je nastanil v Gorici na Corsu Giuseppo Verdi št. 37 in ordinira od 10. do 12. dopoldne in od 2. do 3. popoldne. Ljudsko štetje. Davčna ohčina Štorje je štela koncem leta 1010. 537, Kazi je 355 prebivalcev, v zadnjih desetih letih je tedaj nazadovalo šte* vilo prebivalcev v Storjah za 9, v Kazljah pa za 83. Občina lavek ima 582 navzočih oseb, je tedaj tudi ua-zadovala za 14 glav. V Volčah je 764, v Čiginju 284, v Kozarščah 221, v Seli 240 in v Rutah 200 prebivalcev. Občina Ozeljan ima 68Q, Št. Mihel 382 prebivalcev7. V županiji Podgora štejejo davčne občino Podgora 327, Pevma 1316, Št. Maver 359 in Pod-sabotin 346, Brezovica v občini Po-vir pa 88 ljudi. — V goriški okoiici se razdeli število prebivalcev sledeče: v sodnem okraju goriškem 45.266 oseb, nasproti 40.974 leta 1900, v ajdovskem sodnem okraju 14.795, nasproti 14.202, in v kanalskem sodnem okraju 13.551, proti 13.195 osebam leta 1900. Nezgoda. V ponedeljek ob pol 11. zvečer je padel 441etni, v Škorklji Št. 84 stanujoči delavec Jožef Sar doc s pomola Sv. Karla v morje. Rešil ga je neki finančni stražnik in neki pomorščak, ki sta ga tudi oddala rešilni družbi, da ga je prepeljala v bolnišnico. Imenovanje. Oskrbnik obeh de-želnosodnih ječ v Trstu, Jakob Pas-c o 1 o 11 i, je imenovan za oskrbnika moške kaznilnice v Mariboru. Poper je kradel. Pri izhodu iz proste luke v Trstu so prijeli 291etiie-ga fakina Jožefa Perčiča iz Motovuna, ker je bil ukradel precejšnjo množino popra. Ko ga je stražnik aretiral, ga je skušal podkupiti s 5 K ter svojo ponudbo še povišal. Tatinska postrežnlca, 461etna postrežnica Ivana Vianello, stanujoča v Trstu v ulici Altana št. J, je ukradla dr. Karlu Ravasiniju dva bi nokla, vredna 60 K. Prijeta, je priznala tatvino ter se izgovarjala veliko revščino. Oba binokla je bila zastavila in en zastavni listek tudi i> prodala. Tržaški uradniki. Včeraj se je podala deputacija tržaških uradnikov, slug in delavcev državne železnice k državnoželezuiškcm ravnatelju, dvornemu svetniku Galambosu, ter mu zopet izrekla prošnjo tržaškega osobja za izboljšanje materijal nega položaja. Deputacija je izjavila, da je z odgovorom ravnatelja zadovoljna. ijotfouinsKa reduta Emono-Llnhijono. Kako neumni so naši učenjaki, quos ego! Trudijo in belijo si la.se in najbolj enostavnega ne morejo iznajti. K Rimljanom naj bi se šli učit, tam dobe pravo učenost in pravo filozofijo. Vse boljše in lepše znajo Rimljani kakor mi danes. In naši učenjakoviči se osmelijo celo še tr diti, da Rimljanov ni več. Pojdite se' solit vsi skupaj, sam sem jih videl na te lastne svoje žive oči, ej in en valček sem zaplesal s pravo pristno Rimijanko iz Beneventa, pa mi pridite še enkrat in recite, da Rimljan ovni več! Podlo obrekovanje, gnusno hujskanje! Bojite se njih, ki vse boljše vedo in znajo kakor vi, zato bi ji m radi zatajili in požrli kakor je požrla riba Jona. Našemljen kot človek iz začetka XX. stoletja v salonski suknji, sicer malo obnošeni, ker mi ljubljanski krojači ne kreditirajo nove, sem stoi pil na Grad v stari Emoni. Emona jo namreč stala na dveh krajih, Emona antiqua je bila pod Gradom, Emona nova pa tam na Mir-ju, kjer so napravili kurnik, da rimski zid ne uide. Stopil sem na široko grajsko dvorišče prav pohlevno, ker nisem vedel med kake ljudi pridem. Slišal sem namreč nekaj o Sokolih in ker so sokoli ptice roparice, sem bil v poštenem strahu. No, pa to ni bilo tako hudo, krempljev in ostrih kljunov nisem videl, zato pa, — bog mi odpusti, 6e sem kot nemodernistični katoličan tako pregrešno sanjal, — vse polno dražestnih postav, katerih pa zdaj še nočem našteti, ker moram kot vesten moderni poročevalec ab-solvirati vse po vrsti po tisoče let stari šabloni. * Rimljani so res kaveljni, dvorišče so bili pomedll, da je bilo bolj gladko, kakor Celovška cesta v Šiški po dežju. Pred seboj sena se ozrl na velikane naših Kamniških planin in ua bujno zeleno ravan, spodaj pa mesto, — mesto kakršnega v svojem življenju nisem videl! Izprva sem mislil, da so sami templji, ker nisem vedel da so si stavili cives Emonen-ses tako krasne hiše. Kako ueumen je vendar človek, če ima maturo in tri posvetne fakultete na grbi! Cives Eroonenses so si bili postavili tu svoje hiše in jih okrasili s stebri in ka-piteli. Tam zadaj se je dvigala mogočna stavba Silvija Lepusa, zraven seveda zidanica za falernsko vino, t. i. za vino, ki je faleno, če pride v želodec Na drugi strani je bil otvoril podjetni Rimljan Enej Lampus kinematograf v katerem je razkazoval najnovejše dogodke v svetovnoznani Emoni. V svojo sveto dolžnost 6i štejem, da navedem ves program tega svetovnoznanega podjetja. Cineniatographus Emonensis Via Cravaria LVII. Programmus illustrissimus: 1. Zadnji izbruh vulkana Krima. (Nafarbano.) 2. Ugrabi jenje Sabin k. (Pican-tissime. Tantum pro domiuis.) 3. Barbari odnesejo zaklad za emonsko univerzo. (Dramatieissime.) 4. Nonne me eognoscis? Cur nou salutas mihi praetori? (Seaena co-mjcissima.) In tam zadaj *e je dvigala veličastno Šmarna gora kakor bi se mi hotela smejati, ker sem kot hribola-zec opešal na njenem podnožju. Tu v kotu se je dvigal Štirioglat stolp z vhodom na planoto, kjer so pozneje ^zidali oni sloviti Pfeiferturn na katerem so kot kuščarji zeleni piskači trobili na svoje pozavne in na Chro-mov rog. Rimljani seveda so bili vso jplj izobraženi, PHILH ARMONIA SLOVENICA jim je igrala tu Lehar-jeve, Straussove in druge podobne skladbe. Na drugi strani se je dvigal v nebo okrogel stolp, pripravljen da vtaknejo v njega podjetnika kinematografa, Carcer urbanus ali Vrbano-va luknja. In tam zopet je bil štirioglat stolp, na njem pa pripravljene gav-in strašno močna vrv. Nehote sem potegnil glavo med ramena in nekaj me je zaščegetalo na vratu. Kaj, ko bi Rimljani izvohali, da sem anarhist in nameravam atentat na mestnega prefekta? Na drugi in tretji strani pa so se dvigale visoke galerije in globoka hodišča so vodila v kleti. Tu nekje je morala imeti Emona tudi svoj magistrat kajti čital sem tu v paragrafih ^nionski zakonik. SPQR. Saculcius Pantoffatus, Aomonae Draefectus iuvenili dementia eaptis: § i. Dave pner matronas, nihil nisi ofcetas spectant, *ave ne saltans satanis praeda fias! § S *vc pnella mollis. ne hodie plochum vlaccebis, •ito ruunt anni, mox stara seatla eri s! §3. Pamilias pater, le glei, de ga s drugo ne lomiš, L'aitti sicer bo ropot, sam se te bon nei usmili! §4. Ljuantumcumone potes, o mater lau- da pnellas, forsitan le odo ti preslepiti se da! §5. Quidquid bibis, opulenter bibas, nix «respice finem«, Drei pa za soeolov sclad kronco ocroglo odriu! Te zadnje zapovedi sem se kore-lito oklenil. Zadaj pod stebriščem pa si prijel v pravo pristno gostilno in skoraj ji rekel, da je bila kranjska, če tudi o imela vina tako čudna imena. Prav zares pa s&m se čudil, da v £moni ni bilo draginje in kranjske dobase tndi niso bile napravljene iz ^rgentinskejra mesa. Kaj veselo vrtenje se je faz vilo pri veselem -'moneu. Toda sedaj je čas. da se nekoliko /zrem po ljudeh, ki jih je pripeljala ndovednost aH pa stremljenje po potonem pustnem delu na Grad. Tam . kotu je zaspal čuvaj, drugi pa je »edel le še napol in vlekel ob pipi, ;raven pa je sedel rimski advokat, z epimi širokimi usti, kakor biseri se ivetečimi posameznimi zobi, ki so nu štrleli iz ust. Ovenčan z rožami e prijatelj vinske kaplje ravno za-irožil odo na vino iz Gadove peči; ad bi mu bil podal roko, pa se v eliki skromnosti nisem upal. Saj pa e bilo tu toliko izbranega občinstva, la firn vsem niti imen ne vem. Pet >elih klovnov je sviralo pravo indi-ansko-rimsko godbo na slovanske, nanske in druge instrumente. Rim-ki vojaki in patriciji so se bratili s rancoskimi vojaki in se sukali z timljankami in Egipčankami. Živa >iril-Metodova škatljica me je oro-mla za srebrno kronco in crn domi-io mi je zažugal z lorgnonom. Šel em ga iskat, pa se mi je kar črno de-alo pred očmi samih dom i nov, črnih, zelenili, belih, modrih, rdečih in raznobarvnih. Kranjec in Kranjica sta se zasukala ob zvokih rimskega triumfalnega valčka, še celo Mihel, nešteto zvezd med njimi nekatere iz Rimske ceste in smotka ter zlato jabolko so sledili zvokom vabeče godbe, da sem bil prepričan, da slišim Orfeja. Tudi meni je vzdigovalo noge. Poštarica, huzarka in Japonka, turška hanum, Turek, Cigan in Ciganke ter bebe so mešali gledalcem pamet in glave. Turkinja in Crnogorka sta bile dobri prijateljici, njima so se pridružile Parižanke in brhke postavice iz časa Enipire in rokoko Vmes so se vrtele rože in fantazije in vile in živa Emona jim je kraljevala. Nastopila je triumfalna četa rimskih vojakov pod poveljstvom prefekta z lovor je vim vencem krog glave. Pripeljali so barjana iz njegove stavbe na kolih in ga vtaknili v Vrbanovo luknjo. Takrat pa sem stisnil v žepu pesti v sveti jezi, toda ko sem slišal kako je jetnik zažugal Rimljanom, da hodo že še spoznali Kranjea, sem se oddahnil. Korakali pa so ti Rimljani kakor naši Sokoli, zato sem začel premišljevati ali se ni Cezar naučil vladati svojo vojsko v sokolovi telovadnici. Opolnoči pa so obesili na pripravljena vesala pusta in meni se je tudi zahotelo na vešala, ker so moje besede vse preskromne, da bi po zaslužen ju orisal zgodovinsko redu to Emona - Ljubljana. Dnevne vesti. 4- Cesar Viljem in doktor Šu- steršič. Italijanski narod bo letos praznoval jubilej svojega zedini^nja. Nemškega eesarja Viljema, ki je sicer rad obiskoval italijanskega kralja, pa letos ne bo v Rim. V tem, da se avstrijski cesar in nemški cesar ne udeležita italijauskega slavlja, leži gotovo dokaz, da je trozveza najtrdnejša vseh obstoječih alijanc. Nemški cesar ne pojde v Rim, ker se njegova notranja politika opira na blok protestantskih konservativcev in katoliških klerikalcev, avstrijski cesar pa ima že od nekdaj toliko ozirov na papeža, da ueče iti v Rim na noben način. Dne 25. t. m. je v avstrijski delegaciji povedal dr. Šnstersič svoje mnenje o tej stvari. Seveda je »Slovenec* kakor vselej, tako tudi sedaj ves navdušen za to Šusteršičevo govoričenje. Tako navdušen je, da postavlja govoranco dr. Šustersiča v eno vrsto s sklepom eesarja Viljema in jima pripisuje enako važnost. ^Prišel je odgovor iz Berolina, prišel je odgovor tudi iz avstrijske delegacije^ vzklika »Slovenec«. Torej so Šusteršieeva »modrovanja« tako pomembna, kakor odločbe cesarja Viljema. Dobra je ta, četudi jo je »Slo-venec« zlegel — na pustni torek! -f Klerikalna gonja zoper ne-klerikalne denarne zavode. Po celi deželi se je razpletla strastna gonja zoper vse one denarne zavode, katerim načelu jejo slučajno možje, ki uživajo v dotičnem kraju zbog svojega poštenja splošno zaupanje, a imajo to napako, da ne trobijo v klerikalni rog. Pravi hujskači se seveda skrivajo v varnem zavetju svojih, z ljudskimi žulji zgrajenih grado^, boj pa pošiljajo razne zapeljance, če si tudi ti potem opeko svoje prsre. Tako so po novem letu kar na debelo začeli hnjskati zoper »Glavno hranilnico in posojilnico v Mokronogu, katere vodstvo je v rokah mož, katere nožna cel okraj kot može poštenjake in vzorne gospodarje. Seveda so tudi pri ti gonji ostali pravi krivci lepo na varnem in za svoje hujskanje iz svojega varnega zavetja uporabljali svoje slepe privržence. Tako je tndi J. N., čegar ime zamolčimo iz usmiljenja, hnjskal in begal ljudi zoper »Glavno hranilnico in posojilnico v Mokronng^i« — toda ne brez za-slnzene kazni, ker #a je doletela roka pravice z vso strogostjo. Včeraj je stal namreč J. N. na obtožbo »Glavne hranilnice in posojilnice v Mokronogu« in njenega načel siva pred kazenskim sodnikom v Mokronogu. Kakor vsak pristni klerikalec je seveda svoje dejanje hrabro tajil in se izgovarjal, da je imel v mislih le ljubljanski denarni zavod podobnega imena. Ko 6e mu je no pričah na neizpodbojen način dokazalo njegovo hujskanje, ie pa namesto, da bi za svoje nhdol-žitve nastopil dokaz resnice, začel priče, ki so izpovedovale pod prisego, sumničiti, da ga niso prav razumele in da so torej govorile neresnico. Tako postopanje je seveda izključilo vsako prizanesljivost na strani zasebnih ohtožiteljev .ki so bili noprej pripravljeni odpustiti obdolžencu, če svoi« dejanje skesano obžaluje in nrekličc svoje neresnične obdolžitve. Na to je sodišče obsodilo obdolženega J. N. v smislu obtožbe na štiri na M-dnevni zapor s primernimi poostritvami. TTpamo, da bode le-ta ostra, toda zasluzena kazen odnrla raznim za-slepljencem oči in da bode ostro svarilo tndi onim hniskačem, ki iz varnega zavetia spuščajo svoje zastrupljene puščice v osebe in zsvode. ki niso podlaga njihovi peti. Obsojeni ob- dolženec J. N. naj se gre pa za svojo zasluzeno kazen zahvalit svojemu zapelji vcu. + Katehet Smrekar je v različnih kupčijah jako izveden navihanec, ki je imel doslej čudovito srečo, da ga Še nikoli niso prijeli za ušesa. Tak ptič je seveda v prvi vrsti poklican izrekati klerikalcem — zaupuice. Kdor je s takimi zaupnicami zadovoljen, je vsekako čudovito skromen. + Iz justične službe. Za avskul-tanta je imenovan pravni praktikant dr. Fran Ženko pri deželni sodniji v Ljubljani. -r Imenovanje. Okrajni živino-zdravnik Viktor Saitz v Gradcu je imenovan za okrajnega živinozdrav-nika v statusu kranjske veterinarske uprave. — Hišno preiskavo je izvršilo sodišče včeraj v odvetniški pisarni dr. Hudnika. Drago spanje. 19. t. m. je obiskal delavec Lorenc Veber iz Zgornje So-rice več gostilen in prišel proti večeru v gostilno Frana Demšarja v Zali log pri Škofji loki. Tu mu je prišlo slabo vsled česar je legel v odprto drvarnico spat. Ko se je zbudil, je zapazil, da mu manjka 400 K, beležnica in vojaška knjižica. Knjižico in be-ležnico so pozneje našli v gnojnici, denarja in tatu pa niso dosedaj še izsledili. Ogenj. 21. februarja se je vnel ogenj v gospodarskem poslopju posestnika Ivana Podobnika, po doma če Šimna v Bukovici v škofjeloškem okraju. Zgorel je hlev in ]x>d ter slama in seno in mnogo pol jedel skega orodja. Škode je do 5000 K. O vzroku požara se do sedaj še ne ve nič gotovega, vendar ni izključeno, da je kdo zažgal. Po nemških listih kroži vest, da je usnjar in lastnik opekarne v Novem mestu g. Anton Hočevar izginil. Baje je šel v Ameriko. Ker so nemški listi že večkrat priobčili podobne vesti, ki so se izkazale kot neresnične, registriramo tudi to-le s previdnostjo. Hočevar je sezidal veliko opekarno v nadi, da se bo pri gradnji belokranjske železnice dobro obnesla. Ker se pa železnica še danes ne gradi, je pri šel pred nekaj dnevi v velike denarne stiske. Elektroradiograf »Ideal«, zraven glavne pošte ima od srede, dne 1. marca do petka, dne 3. marca sledeči spored: Nogomet (Football) v rodbini. »Komično.) Perutninarstvo. (Naravni posnetek.) V prepadih Tarna (V barvah.) Ave Marija. Seu poeta (Fantazija.) Policist tekmec. (Jako komično.) Dodatek k zadnjima dvema predstavama ob 7. in polu 9.: Za očetovsko čast. (Drama.) V Ljubljani se je naštelo 1327 konj, med njimi 467 vojaških. Med konji je 27 žrebcev in 452 kobil. Govedi je 879 glav; med njimi 14 bikov in 622 krav. Mule so 4. osel 1; koz je 28, ovac 9; prašičev 772, med njimi 18 mrja8cev in 100 svinj za rejo; panjev je 375, kokoši 6127. gosij 41, rac 130, druge perutnine 689. Maškara. Snoči je hodil po Vod-matu našemljen nek delavec, katerega je srečal njegov znanec. Skočila sta si v lase ter se začela boriti. Pre-obvladal je našemljenec ter pritisnil svojega nasprotnika v ograjo. Med tem pa pride še tretja moč. Meni tem, ko jo ta nenašemljenega držal, ga je maska bila po glavi. Pri pretepu sta si prva dva raztrgala toliko obleke, da imata 22 K škode. Prišedši domov ie stopila v akcijo še neka ženska in bitka se je začela znova. lTpili so, kakor vrabci na strehi in šele, ko je boljšo polovico zadel v glavo kamen, je bil ljuti boj končan. Zadnjo besedo bode imela pristojna oblast. S ce:»te. Ko je včeraj popoldne kovač Anton Šusteršič peljal po Flor-janski uliei z enovprežnim vozom, se je konj ustrašil prihajajočega električnega voza in skočil na progo, kjer R-a je električni voz zadel s tako silo, da se je konj obrnil okrog ter se nekoliko na zadnji nogi poškodoval. Pri tom je potrgal opravo, pri električnem vozu je pa razbil šipo nad «ve-tilko. Poskusen samomor. Včeraj ponoči si ie v zmotnji že delj časa bolna gostilničarka A. D. z nožem prizadja-la blizu srca tri rane in si je tudi poskusila prerezati žilo na roki. Prepeljali so jo z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 22 Slovencev, v Inomost je šlo 28, v Hcb 39, v Bucha pa 7 Hrvatov. Današnji list ima prilogo glede Tomasove žlindre za gnojilo. Društvena naznanila. Vsi »žalujoči ostali«, ki po odhodu princa Karnevala ne morejo prenašati krutega dolgočasja, in vse, ki ima danes neprostovoljno v spomin na »Sokolovo« maskarado mačka, vado in sploh vsi ljubitelji mirne, pa vendar animirane, familijarne zabave se vabijo na nlesni salatnaa-der, ki ga v obliki Vffl. družabnega priredi v soboto, 4. t. m. v »Narodnem domu« »Narodna čitalni< ea v Ljubljani«. Dostop imajo vsi društveni člani, po njih vpeljani gostje in oni, ki so dobili permanent na vabila. Kdor se tedaj hoče tako prijetno, kakor je le v Čitalnici mogoče, zabavati, pa slučajno nima vabila, naj se neženirano obrne na sa-lamanderskega kontrapiko, čitalničnega tajnika g. Milka Naglica, Ljubljana, Ilirska ulica 25. Slanikova pojedina. Kakor vsa ko leto na pepelnico vrši se tudi danes v kolodvorski restavraciji g. Jos. Schrev velika slanikova pojedina z izbranimi ribami. Pri pojedini svira dobro znana delavska železničarska godba iz Maribora. Začetek ob 8. uri. Vstopnina 80 v. Ples mesarskih pomočnikov. Predpnst je minul. Vse se je včeraj poslavljalo od njega. Tudi vrli mesarski pomočniki so vzeli slovo s svojo jako dobro uspelo prireditvijo v veliki dvorani »Mestnega doma«. Ze pred napovedano uro se je dvorana napolnila do zadnjega kotička. Zor-ničev sekstet je takoj pričel svirati in ob prijetnih zvokih so se zavrteli pari v lahnem valčku. Med tem pa so ljubke gospodične hitele od mize do mize in obsipavale mnogoštevilne goste z najrazličnejšimi cvetkami. Gostilno je oskrboval g. Peter K o š a k. Tako so mesarski pomočniki, kakor že lani, tudi letos pokazali, da imajo voljo in zmožnost prijetno zabavati sebe in druge. Akad. društvo »Adrija« v Pragi obhaja dne 4. marca t. 1. petletnico svojega obstanka s slavnostnim zborovanjem, ki se vrši ob 8. zvečer v restavraciji Choderv (Praga II. Ferdinand, ul.) Tov. L. Brunčko bo predaval: Narodno rad. dij. gibanje in »Adrija«, njena reprezentantka v Pragi (češko) in tov. B. Krivic: Kratka sinteza narodno rad. dij. gibanja; — pogled v bodočnost (slovensko). Po sporedu poje društven zbor. Prosveto. Slovensko deželno gledališče. Jutri, v četrtek se igra za par-abo-nente igrokaz »Voznik Henšel«, najznamenitejše Hauptmannovo dra-matsko delo, biser moderne realistične drame. Glavne vloge igrajo g. Verovšek, ga. Danilova, g. Bohuslav in g. Povhe. — V soboto prvič v sezoni Jamova opereta »Logarjeva Krista« na korist subrete gdč. Josip. Hadrbolčeve, ki poje naslovno vlogo. Gdč. Hadrbolčeva je že tri sezone naša prva operetna subreta, vedno marljiva in vestna. — V nedeljo dve predstavi. Razgled po slovanskem svetu. — »Bog Jezus v luči tujega in lastnega raziskovanja,« tako sc imenuje razprava, ki jo je napisal poljski učenjak Andrzej Niemojewski. Državno pravdništvo v Varšavi je to razpravo zaplenilo, češ, da je njegova vsebina bogokletna, obenem pa je tudi obtožilo Niemojewskega zaradi hudodelstva bogokletetva. Prvo sodišče je pisatelja obsodilo v enoletno težko jeeo. Niemojewski se je proti tej obsodbi pritožil. Te dni se je na to pritožbo vršila pred okrožnim sodiščem v Varšavi nova razprava, pri kateri se je Niemojewski sam zastopal in zagovarjal. Sodišče je pisatelja po dognani obravnavi oprostilo vsake krivde in kazni. — K občinskim volitvam v Dalmaciji. V nekaj mesecih se imajo po vsi Dalmaciji izvršiti nove občinske volitve. Razume se, da so se na te volitve jele pripravljati vse politične stranke v deželi. Dasi se bodo vršile te volitve šele čez nekaj mesecev, vendar se je že sedaj razvila po posameznih občinah dokaj živahna volilna borba. Doslej je razvijala najži-vahnejšo agitacijo hrvaška napredna stranka. Zato je vso javnost naravnost presenetil članek voditelja te strank« drž. poslanca Josipa Smodla-ke, ki ga priobčuje v »Slobodi« in v katerem pozivlje vse hrvaške in srbske stranke, naj se sestanejo na medstrankarsko konferenco in na vsi črti sklenejo kompromis glede bodočih občinskih volitev. Poslanec dr. Smodlaka utemeljuje ta svoj poziv tako-le: »Politične stranke so potrebne in strankarske borbe se bodo vršile, dokler bodo na zemlji ljudje. Toda politična borba ne sme podko-pati korenin narodnemu življenju — občini. Politične stranke, borbe, propagande in volitve naj bodo izven občin. Na razpolago so druga sredstva, s katerimi se pridobiva večina v politični borbi. Upropastiti v to ime občine, to bi bilo naroden samomor.« — Doslej še niso na ta poziv označili stališča niti listi, niti poedi-ne stranke. — Izumrla dubrovniška grofovska rodbina. Pretekli teden je v Dubrovniku umrl zadnji potomec slavne dubrovniške rodbine grofov Puei-eev — grof Marko Pont - Pucic. — »Dubrovnik« piše o njem: »Plemič* po krvi, Dubrovničan po rojstvu je v srcu čutil udarec, ki je zadel njegovo rodno mesto s tem, da je ta staroslav-na republika izgubila svojo svobodo. Ni imel rad, ako se ga je nazivalo grofa. »Kakšen grof,« je pri takih prilikah nevoljno vzkliknil. Kadar se je govorilo o preteklosti Dubrovnika, je navadno molčal, ker mu je bilo teško. Navduševal se je za slogo Hrvatov in Srbov, toda videč, da taka sloga v pravem smislu besede še no obstoji, ni hotel nastopati kot Srb, niti kot Hrvat.« izpred sodišča. Kazenske obravnave pred okrajnim sodiščem. Sirovina. Nedavno je šel delavec Karel Kotnik s svojim dekletom iz gostilne. Na cesti pa sta ga hotela dva neznana fanta napasti, ali Trt-nik ju je pregnal. Ko je šel potem z dekletom naprej, je srečal nekega Štefana Ropeta, kateri je Trtnika ie-po pozdravil. Trtnik pa misleč, da je to eden prejšnjih napadalcev, skoči za njim ter ga sune z nožem v hrbet. Rope se je imel le slučaju zahvaliti, da ni bil sunek smrtonosen, ker je namreč nož zadel hrbtenico in se ob kosti ustavil, Trtnik dejanje priznava. Rope ne zahteva odškodnine. Trtnik je bil obsojen na dva meseca ječe in eno trdo ležišče na teden. »Šneidfeder« je nosil. Ivan Megle, hlapec tu v Ljubljani, si kaj rad da krivec za klobuk. To pa ni bilo po volji Martinu Mrzlikarju, ki je sklenil, da bo preprečil postavljanje Megletovo s krivci. Ko je pred kratkim Megle srečal Mrzlikarja ter zavpil »auf«, je Mrzlikar tresoč se od jeze skočil za njim ter ga z debelim koncem bičevnika dodobra namlatil. Vsled tega junaštva je dobil 28. t. m. pred tukajšnjo okrajno sodnijo 3 dni zapora. Izpred tukajšnjega porotneea sodišča Anton Rakovec, oproščen od obtožbe radi hudodelstva uboja, Pojol-due se je nadaljevala razprava radi smrtnega udarca z grabi jam i proti 16- (ne 26) letnemu Antonu Rakovcu iz Brezovice, pod predsedstvom svetnika Luschana. Zagovornik dr. Oblak je dal še konstatirati po sodnih spisih, da je bil ubiti Marinko pretepač in izzivač, druge njegove predloge je senat zavrnil. Nato je sledil govor državnega pravdnika, ki je predlagal obsodbo radi hudodelstva uboja, ki je po njegovem mnenju nad vse jasno dokazano, dočim je dokazal zagovornik dr. Oblak, da o uboju ne more biti govora že z ozirom na mladost toženca, ki izključuje sovražni namen, in zato je predlagal, da se obtoženca obsodi le radi malomorne usinrtitvo Fr. Marinkota. Opazili smo, da svetnik Luschan ne le hoče po nepotrebnem nemškutariti, nego da je tudi njegov resume kaj čudno prikrojen, radi česa je prišlo med njim in zagovornikom do konflikta.. Stavljena so bila 4 vprašanja. Prvo glavno vprašanje, glaseče se na uboj, so porotniki z 10 proti 2 glasovoma zanikali, vsled česa je drugo in tretje na sil obran in prekoračenje silobrana odpadlo, potrdili pa z vsemi glasovi od zagovornika v potrditev predlagano vprašanje. Zato je bil Rakovec obsojen samo radi pregreška zoper telesno varnost na 5 mesecev strogega zapora. S tem je bila ta zanimiva razprava, ki je trajala skoro 9 ur, končana. Razne stvari. * Sekretar carice, Iz Petrograda se poroča, da je bil v ponedeljek tam aretiran sekretar carice-vdove, Kos-min, ker je bil poneveril 200.000 rublje v. * Kuga. Včeraj je umrlo v Char-binu 13 Kitajcev za kugo. V Skopa-nah v državi Washington je nastopila kuga. Do sedaj so umrli trije ljudje, zbolelo pa jih je 16. * Prisežna družba. V Gleiwitzu pri Vratislavi so odkrili dobro organizirano prisežno družbo, katere člani so bili vsak čas pripravljeni proti primernemu plačilu po krivem priseči. V ponedeljek zvečer so zaprli 30 oseb, ki so obrtoma po krivem prisegali. * Ljubezenska drama. Ker je moral k vojakom, je napadel v nedeljo \ Češkem Brodu 231etni Julij Pacek svojo nevesto Marijo Prochazko z besedami: »Ce te jaz ne smem imeti, naj te nima tudi nobeden drug!« ter ji z britvijo prizadejal več težkih ran na vratu. Umirajoča so pripeljali v bolnišnico nevesto in Paceka, ki se je bil tudi smrtno nevarno ranil. * Umor na parniku. Na ladji nemškega parnika »Cordoba« so našli nekega potnika, imenom Schutta, v njegovem oddelku s prerezanim vratom. Kot sumljivega zasledujejo nekega drugega nemškega potnika Ju*, trn, ki je bil takoj, ko se je ladja ustavila, izginil. Najbrže je odnesel s seboj tndi vse Schuttovo premoženje. Po drugih poročilih je morilec neki Renand in so mu detektivi že na »ledu. * Lahkomiselna mati. 22. februarja je dala neka kmetica v Cepinu na HrvaŠkem svojemu otroka v zibelki kos kruha, pustila otroka samega ter šla na žganje v bližnjo gostilno. Med tem je prišel v sobo k otroku praŠi6, ki mu je najprvo požrl kruh in mu potem tudi odjedel roke do komolca. Ker je otrok vpil, so prihiteli sosedi ter odgnali prašiča. * Tatvina draguljev. Iz Kew Yorka se poroča: Na parniku »Amerika« proge Hamburg-Amerika, ki je prišel v nedeljo v New York, je nekdo ukradel dragocenosti v vrednosti pol milijona kron. Gospa Malvina Drumond iz Cikage je nosila še pred dvemi dnevi dragoceno ovratnico iz biserov in druge dragocenosti pri ka-pitanskem dinejn ter jih potem shranila v svoji kabini. V soboto so bili dragulji brez sledu izginili. Ladjo so takoj preiskali, toda najti niso mogli ničesar. Ravnateljstvo proge Hara-burg-Amerika je mnenja, da ni primorano škodo povrniti, ker jamči samo za one dragocenosti, ki jih potniki shranijo pri kapitanu. Telefonsku in ftrzojnvna poročili Avstrijska delegacija. Budimpešta, 1. marca. V današnji plenarni seji avstrijskih delegacij se jc začel obravnavati mornariški proračun. Kot glavni govornik je govoril delegat dr. Schlegel, ki je poudarjal potrebo dobro oborožene mornarice. Če pa so dreadnougbti pertrebni mvnlitv« našega Nota so poslali: Sa Ciril-Metodev« dr«***: Gdč. Ang. Ogrinc v LJubljani K 570, nabrala v veseli dmšbi. G. Rihard To-ry K 14-02, nabral na svatbi inženirja Heutmana v Ljubljani. G. Pretnar, Bled, K 0*80 kot preplašilo inse-ratov. Gdč. Angela Ogrinc nabrala v veseli družbi še K tt—. Gdč. lika Burger, Krasnja, K 7, darovali veseli udeležniki na Vidičevem domačem plesu. G. Lovro Humer, Jesenice, K 5*—, nabrano v hotelu »Triglav« na Jesenicah, darovali gg. Peternelj 2 K, F. P. 2 K in občinski gerent Anton Cebulj 1 K. Gdč. Rezi Kenda, Idrija, K 5176, in sicer 40 K kot čisti dobiček veselice, ki so jo priredile nekatere mladenke v Sp. Idriji, K 11*76 pa je nabral g. Ivan Bazovi-čar po raznih gostilnah. G. Anton Seliškar, strojevodja v Ljubljani, 10 K, povodom poroke svoje hčerke Rozalije. Skupaj K 97 29. Hvala lepa! Živeli! Umrli so v Ljubljani: Dne 28. svečana: Frau Steppan, trgovski potnik, 70 let, Rimska cesta 11. — Marija Schettina, modistinja, 71 let. Trnovski pristan 14. — Elizabeta Rebuza, hči železniškega uslužbenca, 4 mesece, Prisojna ulica 7. mm iituiHi t uiMi«f.~ it 100. (Par|. Omšt predat 2112. V ootrtok, dno 2. marca 1911. Drttsjle: Voznik flenšel. Igrokaz v petih dejanjih. — Spisal Oerhart Banptmann. — Poslovenil Fran Kobaf — Režiser A. Verovšek. Blagajnica se odpre ob 7. uri. Začetek ob V 28. uri. Konec po 10. gjgj jfgm 11 »Mi, i lina 1911. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka v Ljubljani". Vi M karti issijskc Urit 1. marca 1911 Bcoarei i SUgtn 92-95! 9315 ■»;•*»•■! paatrfl. 4% majeva rente . . . . 4-2* a srebrna renta . 4*/« avstr. kronska renta . . ogr. »• * ■ 4*/« kranjsko deželno posojilo 4% k. o. eeake dež. banke . »i ■ »» »t Srečke ta I. 1860 »/, . . w „ 1864 . . . . tiske . . . . icmeijske I. izdaje H- » ogrske hlpotečne . dma. komunalne avstr. kreditne . . ljubljanske . . . avttr. rdeč. križa Op. rt r» • beatiika .... taške..... LjaMjanske kreditne b&ake Avstr. kredttiiesa zavoda . Dunajske bančne družbe • Južne železnice . . . . Državne železnice . . . alptne-Montan .... Češke sladkorne dražbe . Zivnosteneke banke. . . Salata. CeMni Marke PranU Lira . Rabili. 96 95 9295 j 9175 95*— 94-- i 213-50 j 310-60 i 297-75 t 284 — i 251-- J 535*- j 5,31-89-75 85 — 51 50 j 39-_ 255-75 j j 48(r— 673 25 I 562 50 !12 25 74675 79325 260-— 282 — 11 36 117 25 S5 05 i 91 tO, 253-25! 97 15 9315 9195 95 — 219 50 316-.0 16225 303 75 290 — 257 -54S — 541 — 95 75 9! -57 50 43 — 2i8*75 486-674*25 163-50 113 25 747 75 794 25 26J — 285-50 11-39 117-45 9515 94 70 254*25 Žitno oene v Budimpešti. Dne 1. marca 1911. Termin« Pšenica za 30 kg 1155 za 50 kg ti 27 april 1911. . j> » maj 1911 . . I » oktober 1911. . za 50 kg 10 64 Rž za april 1911 .... za 50 kg 803 Rž za oktober 1911 ... za 50 kg 784 Ko uza za maj 1*411 ... za 50 kg 572 Oves za april 1911 ... za 50 kg 8 70 Cfafctlv. Neizpremenjeno. Poslano. Avstrijska aseciaUtsta. Na želodcu bolehajočim ljudem priporočati je porabo pristnega „Moliovef * Soiilitz-praika", ki je pre-sku&eno domače zdravilo in vpliva na želodec krepilno ter pospešilno na prebavljenje in sicer z rastočim vspehom Skatljica 2 S. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagat li, DUNAJ, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi zaht vati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in s podpisom. • 18 fin iS S ntii iS seveda ne more vsakdo obiskati. Kdor A pa s prsnimi in vratnimi bolestmi ter z ^ bronhialnim katarjem ostane doma in W mora delati, mu zato ni treba obupati. A Paveve pristne sodenske mineralne pa-v stifje mu odpomorejo prav tako zanes-W Ijivo pa precej hitreje in udobneje od A trpljenja kakor pa taka draga vožnja. a Dobiva se po K 125 po lekarnah, dro-V gerijah In zadevnih trgovinah, ne dajte si pa nikakor vsiliti ponaredb. Oenaralno zastopstvo za Avstro t Ogrsko* W. Th. Ountzert, e. kr. dvomi založnik, Dunaj IV, 1, Ofosae Nengasse 17. in9 Pariz, Rim itd. Natančno in temeljito sem prelz kustl Vašo ustno vodo in Vaš zobni prašek, ki ju že dolgo rabim sam kakor tudi moji bolniki, zato Vam z veseljem izražam svoje mnenje: Ustnih vod in zobnih praškov se nahaja veliko, toda v resnici dobrih je zelo malo. Bolniki naj se torej poslužujejo le onega sredstva, o katerem je pre zkušnjo in večletna raba izpričala, da je v resnici dobro. In ta je: 8oyOUnM. &!« m m Št Serravallo železnato Kina-vino HigijeaHtaa razstava na Dunaju 1944: Državno odlikovanje in častai diplom k zlati kolajni. Povzroča voljo do jedi. okrepča živce, poboljša kri in je rekonvaleacentom In molokrvniin zelo priporočeno od zdravniških avtoritet. u Izborni okus. n Večkrat odlikovano. c umt 7000 jjssggSfi BfiŽBBŽ 8 J. SERRAVALLO, l in ki. iim\ dokavitolj TROT- B arkovlje. odina slovanska ura sa tolovadoo. Dobi se samo pri tvrdki Ljubljana n rnffnnr Ljubljana MKfai tri u. J lil lili: I Jt. Peha cesta r ga ni I Po njem ti jed difti, Želodec ne boleha in glava ne boli! Ljsdtka kakovost Kabiaetaa kakovost ttter R S>44. Naslov za naročila: .FLORJAN". Ljskljaaa. Postavno varovano. Heteonlofilrjio porodio. •d E Cts Stanje karo* ofass* vaaja »etra v »»m Š > Nebo 2S I ž. pop. 9. z v. 737 5 7367 7. zj. ! 7355 6*5 i si jjvzh. 13] si. jug —03 sr. s vzhod lasno oblačno Srednja včerajšnja temperatura K)*, norm. 1 V. Padavina v 24 arak on mm I IttSI Hoifl7 ••kr- soproga, nUullblllL, naznanja vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest o smrti svojega iskreno ljubljenega svaka« oziroma strica, gospoda Frana Steppan trnovskega agenta ki je po dolgem težkem trpljenju, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, danes, dne 28. februarja ob pol 5. popoldne v 73. letu starosti, blaženo zaspal v Gospodu. Pogreb bo v četrtek, 2. marca ob 5. popoldne Iz hiše žalosti, Rimska cesta štev. 11 na pokopališče pri Sv. Križu. 760 Sv. zadušne maše se bodo služile v Trnovski cerkvi. V Ljubljani, 28. februarja 1911. t Tužnim srcem naznjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znane m prežalostno vest, da je naš ljubljeni oče, oziroma stari oče, i trie in svak, gospod Ignacij Mohorčič okrožni ztlravnik v p. danes po dolgi, mučni bolezni v 82. letu potolažen s svetotajstvi mirno preminul. Pogreb blagega pokojnika bo v petek, dne 3 marca ob 9. uri dopold iz bolnice usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu na pokopališče v Smihelu. 761 Blag mu bodi spomin ! Novo mestu, dne 1. marca 1911. Žalujoči ostali. Zahvala. Vsem, ki so mi povodom bridke izgube moje ljube nepozabne matere Marije Hronvooel »i tat izkazali, blago sočutje in vsem, ki so moji predragi materi na potu k večnemu počitku dne 27 februaja v St. Lenartu in v St. Boifarku izkazali zadnjo čast, izrekam v lastnem in v imenu svoje soproge in otrok naj-iskrenejšo zahvalo. Javiti žalostnega dogodka radi redelje pravočasno ni bilo mogoče. Št. Lenart, dne 27. februarja 1911. 757 Dr. Jos. KrenvogeL Zahvala. Za vse mnoge dokaze odkritosrčnega sožalja, ki se nam je izraziio povodom smrti dragega tovariša, gospoda Ivana Nep. Pokorna - nadučiteija v o. se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Posebno zahvalo dolgujemo Čč. gg. duhovnikoma za toiažiine obiske ob Času pokojnikove bolezni, gg. tovarišem 2a krasno petje, g. župniku za ginljivo slovo ob odprti gomili, Marijini družbi, Orlom, gasilcem, občinskim svetovalcem ter članom krajnega šolskega sveta za častno udeležbo in lepe vence, sploh pa vsem, ki so prihiteli od blizu in daleč kljub slabemu vremenu, da izkažejo rajniku zadnjo čast. HORJUL, 27. svečana 1911. 752 * Šolsko vodstvo. :>qjK4 Učenca 744 mizarsko obrt, ki naj bi in ei sv* jo hrpn«\ sprejme takol Alofall Trlnk, mizarski mojster, LJubljana, Linhartova nI. 8. Pod ugodnimi pogoji se sprejme za razširjenje že vpeljane trgovine 00 538 Potrebni kapital 20— 30000 kron. Risiko je isključen, ker se vloženi kapital lahko h-potekamo zavaruje. Naslov v upravmStvu »Slov. Naroda«. DokCI* tek ! Zdrav želodec imamo in nit nas ne tišti želodec odkar rr» hho izborne Fellerjeve kragitc* z rabarbsrom in snimko .Bismo kfog|iqe*. Povemo Vam po izkušnji, poizkusite tetudi, uravnavajo telesno odvajanje in pospešujejo prebavo. 6 škatljic poštnine prosto samo 4 krone. Izdelovalec samo lekarnar E, V. Feller v Stubid, EUzin trg št. 238 na Hrvaškem Dne 2. marca i. I. n se otvori Starem trgu st. 1 (prej bazar) 719 noro monufoKturno trgovina JESIH&WINDISCHER na kar slavno občinstvo iz mesta in z de« žele vljudno opozarjava in se priporočava za mnogobrojen obisk. Z vele&postevaiijen JESIH & VVINDISCHER. Kilftfta nncnirsi ^epe zunanj°sti m u lulOUD yUv|IIUI boljše hiše bi se rada seznanila z elegantnim in izobraženim gospodom v starosti 22—27 let — Ponudbe pod šifro „Zvezda 1 poštno ležeče v Gorici. Anonimna pisma se ne vpoštevajo. 758 Proda se dva do tri vagone dobre, trde (prve košnje) 643 mrve (sena). Cena po dogovoru. — Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. Kontoristinja708 z 2 letno prakso, slovenskega in nemškega ježka kakor tudi stenografi'* »n strojertsia popolnoma zmožna £©li dG* biti primerne službe, B g«»hotne punudbe ped »Zanesljiva moč11 na upravništvo »Si. Na?oda«. Dobro ohranjen, napol pokrit za enega konja se žefi kopiti Kje, pove upravništvo »Slovenskega Naroda.« 751 !Pozor! Gg. raniti« n prodajalci « na debelo, 705 Poročajte svoje na*love na upravništvo »Si Naroda« pod „Naša bodočnost". Stenograf se sprejme s 1 aprilom 1911 v moji pisarni. Dr. Ivan Rudolf, 760 odvetnik v Konjicah. A 21/11 7. 759 Prostovoljna sodna dražba nepremičnin. Pri c. kr. okrajnem sodišču v Idriji je po prošnji dedičev na prodaj po javni dražbi v zapuščino Janeza Lapajneta iz Idrije št. 231 spadajoče zemljišče vlož. št. 227 k. o. mesto Idrija in sicer hiša št. 231 z vrtom in zemljiškimi parcelami (št 648, 1237 l, 1239, 1135/1 in 1135/2) za kar se je ustanovila izklicna cena v znesku Š000 K. Dražba se bo vrši-a dne 17. marca t. !. ob 9. uri v hiši št. 231. Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmejo. Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove nastavne pravice brez ozira na prodajno ceno Dražbeno izkupiio je izročiti g. c. hr. notarju Alojziju Pegami. Dražbene pog