štev.
iJubileji življenja in dela
Leto VI.
V LJubljani, dne 9. januarja 1930.
c„ jvu.jiiiisKej;^ oOrtnika Sodavičar Gašper B o 11 e, ki ga pozna vsa Ljuhljana, je praznoval 4. t. m. 70 letnico, odkar je zagledal luč sveta v Mengiški Loki. Obenem slavi 35 letnico, odkar je sam svoj gospodar, poteka pa mu tudi pol stoletja, odkar je naročen na »Slovenski Narod«
inuvo zavetišče SFD na Sv. Gori
Na Sveti Gori pri Litiji se opaža že dalje časa, da so prostori, last SPD v Litiji, premajhni, ker narašča naval tujcev od nedelje, do nedelje. — Odbor SPD Litija-Zagorje je v namenu, da odpomore temu nedostat-ku, kupil idilično zemljišče, načrti so že gotovi, potrebni les že kupljen, na pomlad se bo že pričelo z graditvijo novega planinskega zavetišča
Za novo kmetijsko šolo
Zadnji čas so začeli prav pridno z restav-riranjem gradu Ponoviče, ki se nahaja ob
železniški progi med postajo Litijo in Savo, sedaj last uprave Dravske banovine. — Po-noviško veleposestvo ima tik pod gradom hleve in druga gospodarska poslopja, poseduje pa tudi dovolj travnikov in gozdov na Svibnu, Smrekarici in v bližnji soseski. — Kmečkemu prebivalstvu vsega- Zasavja bi bilo ustreženo, če bi se preuredila ponovi-ška graščina za kmetijsko šolo.
iteziser Hinko Nučič
bo slavil letos 30 letnico svojega oder-skega delovanja
Karel vitez pl. Strani
graščak v Stari Loki, poslednji svojega rodu, je umrl na sveti večer v starosti 80 let
Sliki na desni:
80 letnica odličnega obrtnika
Na Silvestrovo je poteklo ravno 80 let, odkar se je rodil splošno znani in priljubljeni tesarski mojster g. Matija Sedlar iz Zagorja, doma iz Bužfce pri Krškem. Služboval je pri Trboveljski premogo-kopni družbi v Zagorju celih 32 let
30 letno službovanje rudarskega glavarja inže-njerja Strgarja
3. t. m. je praznoval g. inž. Vinko Strgar, rudarski glavar v Ljubljani, tridesetletnico svojega službovanja pri rudarski oblasti v naših krajih. Z notranjim tihim zadoščenjem lahko zre po tridesetih letih na uspehe svojega neumornega delovanja ne le kot rudar, ki je konsekvent-no podpiral stremljenja po ojačenju naše domače rudarske industrije, ampak tudi kot mož, ki je celo v časih črnožolte Avstrije neustrašeno branil narodne interese svojega rodu
pred haastco Konference
njem nemških reparacij, in drugo, ki bo pod predsedstvom Loucherja obravnavala vprašanje vzhodnih reparacij. Kot nadaljna vprašanja, ki naj jih reši konferenca, je tudi vprašanje ustanovitve mednarodne ban ke, ki bo imela izvesti vsa reparacijska plačila. -— Jugoslovenska delegacija na haaški konferenci je pod vodstvom našega zunanjega ministra dr. MarinK.vi.eo. Pred odhodom iz Beog s J. a so novinarji zunanjega ministra dr. Marinkoviča prosili za pojasnila glede druge tiaaške konference. Minister je izrazil nado, da bo konte renca z uspehom končala svoje delo in da bo prišlo tu-, di do sporazuma in reši V3 glede vzhodnih reparacij ter da bo pri tej priliki deti liti vno določen tudi naš delež na teh reparacijah. Dr. Marinkovič je mnenja, da no na tej konferenci defiaitiv-no sprejet Youngov načrt, ki predstavlja konči i reši-
v težavnega reparacij v ga problema. Po končani haaški konferenci bo odpotoval naš zunanji minister dr. Marinkovič v "v"'e/ , kjer bo zastopal Malo an-tanto na zasedaniu sveta Društva narodi .v
flleparaetisRa vprašanja
IV Haagu na Nizozemskem se vrši te dni druga haaška konferenca, na kateri se bo razpravljalo, — in če bo mogoče najti sporazum — tudi sklepalo predvsem o repara-cijskih vprašanjih, in sicer o nemškem in o vzhodnih reparacijskih vprašanjih, posebno o avstrijskih, bolgarskih in madžarskih. Haa-žko konferenco je »klicalo šestero velikih držav, ki so interesirane na "eparacij-skih plačilih vsled svetovne vojne. Haaške konference se udeležijo tudi vse druge države, ki so bile zapletene v svetovni vojni, med temi tudi Jugoslavija. Konferenca je bila otvorjena dne 3. januarja. Po sklepu držav-sklicateljic je otvoril konferenco kot predsednik belgijski ministrski predsednik Jaspar, ki- je bil že predsednik prve haaške konference. S tem se je podčrtalo, da je II. haaška konferenca samo nadaljevanje prve in potemtakem ni nova samostojna konferenca. Po otvoritvi je sledila tajna seja, o postopanju na konferenci. Konferenca je sklenila imenovati dve komisiji, in sicer prvo, ki se bo pod predsedstvom Jasparja bavila z vpraša-
K otvoritvi druge haaške konference
Desno zgoraj: Palača, v kateri se vršijo zasedanja. Levo in spodaj: Glavni udeleženci (od leve zgoraj proti desni spodaj): Tardieu in Briand (Francoska), Snowden (Angleška) in dr. Curtius, prof. Moldenhauer, Schmidt in dr. Wirth (Nemčija)
Prvi dan v Haagu
V sredi ob dolgih četverokotno postavljenih mizah sede posamezni delegati, na majhnih klopeh v ozadju pa izvedenci. Levo od predsednika zasedanja Jasparja (X) sedi francoska delegacija s Tardieujem in Briandom, dalje angleška delegacija s Snovdenom. Desno od Jasparja belgijska delegacija, takoj poleg pa nemška: Curtius, Wirth, Moldenhauer in Schmidt (po vrsti)
Slika levo:
Slika desno:
Zastopniki sovjetov v cilindru
Novi sovjetski poslanik v Londonu, Sokolnikov, pred svojo nastopno av-dijenco pri angleškem kralju. Za ta poset se je moral poslanik ukloniti angleški dvorni šegi in se pojaviti v cilindru, ki je za pravovernega komunista zapopadek vsega buržujstva in znak reakcije
Smrt pod zemljo
V rudniku North Macalaster, država Missouri, je došlo do eksplozije jamskih plinov, ki je zasula preko 50 delavcev. Obširna rešilna akcija je znatno zmanjšala katastrofo, tako da je nesreča zahtevala le tri človeške žrtve. Ostale delavce so vrli tovariši rešili gotove smrti. Naša slika prikazuje reševalna dela ob vhodu v rov.
Pravljična ameriška ladja
Parnik »Ontario«. ki vrši prometno službo po severoameriških velikih jezerih, je pretekli torek pristal v Milvvaukeeju v svoji zimski paradni« obleki« in vzbudil občudovanje gledalcev.
Novi angleški poslanik v Kremlju
Pravkar imenovani angleški poslanik Ovey (v uniformi) pri svojem nastopnem posetu pri Ka-lininu, predsedniku sovjetske Unije (v sredi). Na sliki je tudi komisar za zunanje zadeve Litvi-nov (desno). Zlati diplomatski frak je očividno v nasprotju s preprosto obleko ruskih prestavni-kov
Strahovita nesreča v angleškem kinu
V mestecu Paisley blizu Glasgovva je tekom otroške predstave na Silvestrov večer nastal v kinu požar, ki je zahteval doslej 72 žrtev, samih otrok pod 14. letom. Med ognjem je deca v silni paniki drvela proti izhodom in starejši so poteptali mlajše. Pred izhodi so trupelca nesrečnih otrok ležala po šest drugo na drugem. Pod razvalinami popolnoma uničenega poslopja je morda še več žrtev, ker se število rešenih in mrtvih še ni ugotovilo. Kakih 150 otrok je v bolnici in bodo nekateri gotovo podlegli poškodbam. Mestece je zavito v globoko žalost in številne matere objokujejo izgubo svojih malčkov. Slika nam prikazuje usodni kino pred požarom.
Vatikansko mesto dobi svojo železniško postajo
ki bo v kratkem dograjena, kakor vidimo.na sliki. Papeževa država bo priključena potem na italijansko železniško omrežje.
Slika desno i Razstava psov
V Londonu so otvo-rili razstavo psov, na kateri vzbuja posebno občudovanje gorenja skupina stark® s šestimi mladiči, ki so tako dražestno podobni svoji materi
Slika levo i - Po mrzli kopeli
V Parizu se vrši vsako leto o Božiču plavalna tekma za božični pokal. Letos si jo je v mrzlih valovih Seine priboril znani plavač Menu, ki Jo je preplaval po 2 min. 16 sek. Fotograf ga je slikal neposredno po zmagt in kakor je videti, ga je dobil čisto svežega
Slika levot
Kraljica auvergant-skih lepotic
Kakor vsako leto o Božiču, so si izvolili Auvergnati na Francoskem tudi letos kraljico, ki jo počastijo z naslovom »Pa« stirica vseh pastiric«
Slika desno i
Zima je tu, čas zimskega športa,
In skupina mladih Angležinj vstopi na letališču v Croydonu v letalo, s katerim se popelje v Švico, v raj vseh zimskih športnikov
Emile Loubet,
nekdanji predsednik francosko republike, je te dni umrl. Slika ga kažo
nekoliko časa pred smrtjo na sprehodu
Zimski šport v Švici Dva drsalca kažeta svojo umetnost na zimsko-sportni prireditv V
St. Moritzu.
Bivši poljski ministrski predsednik Bartel
je prejel nalogo, da sestavi novo poljsko vlado