Kaj gubi kmetski stan! (Izviien dopis \/, SniušUe doline.) Marssikiij gubi liinetski t-tan, da Cedalje huje propi-.da. Ponioči jo uže nujno treba in prav. da se državni poslanci eukrat tudi za težave kraetskega stanu resno pobrigajo. Kinetje razuinuejši vidijo nevarnost sarni ter naštevajo skoro povsod nekaterih nezgod, ki so le učinki nemško-liberalnega po.-.tavodajalstva. Sprva ni nihče veroval, da bodo tako iiudi. a sedaj jih vseobče krneti obsojajo ia jiin vee ali menje pripisujejo svoje propadanje. Pravijo: 1. Krivo je, da se smejo posestva trgati, drobiti in puieola za pareelo odprodavati. Naseli se 5—6 novih poseslnikov pa nobedon no more živeti, saj pošteno no. 2. Obresti tiijajo so zmiiaj še prevelike. Bolje bilo bi, ko bi npniki inorije zahtovali. Tako bi einžev jim menjo v zgubo šlo in dolžniki bi leži dihali. Tudi pri slovonskih posojilnicah, saj nekaterih, jo želeti, da bi mogoee po eeni dajalo kapital, posebno kodar na po.se.stva denar posodijo. 3. Prosto žonitovaujo nemaničev na Skodo občinam je krivo, da posestniki hlapeev in dekel ne morejo dobiti, da se tatinsko rodbine množijo in srenjam vodno večje priklade nalagajo, kor morajo za ljudi skrbeti, ki se sami rediti no morejo. 4. Pristojbino so provisolie. Kako boče sin izhajati, če mu oča za 3 — 4000 fl. posestvo izroci ali proda, pa mora takoj 200—300 tt. desetka plačati, zlasti če še ima deleže dediiev vknjižene in mora za obre.sti skrbeti ? Skoro gotovo je pa uničen, če ga dediči premejo in vsak svoje tirjajo. 5. Kmetskemu stanu na kvai* je, da se navadno vsem dedičem jecJnaki deleži odmerijo. Zakaj bi tisti dedič, ki posestvo prevzame, ne imel nekoliko prednosti? Leži bi gospodariti začel in dora pri rodbini ohranil. 6. Malokde uže ostane posestvo ofetovo sinu, še redkoje vnuku, vnučiču pa skoro nikder. Kajti prepogosto napodijo upniki zadolženoga sina ali vnuka izpod domače streho po svetu s trebuhom za kruhom. Ta nestalnost kmetskih rodbin na posestvih jo mnogo kriva, da slovenski kmetovalci tako noradi kaj storijo za poboljšanje vinogradov, travnikov, njiv, sadunosnikov, pašnikov, gozdov. Vsak nekako čuti, da ne bodo njegovi uživali sad njegovega truda. 7. Strašna kuga pa jo žganjepivstvo. Kedar mladi posestnik vidi, da ne more lehko več shajati, da se bo težko iz dolgov izkopal pa zdvoji in išče tolažbe v nevarnem ,,šnopsu". Tako pa le pospeši popolno osiromašenje svoje pa tudi svoje žene in otrok. Domoljubi, poslanci, tako ne sme dalje. sieer nam kmetski stan popolnem i/.gine. V. J.