L slo ¥11., ita* 48, LJubljana, sobota 27. februarja 1926 Poštnina pavšalirana. Cena 2 Din =a Uhaja ob t. »Jatraj. g Stane mesečno Din «5-—J za inozemstvo Din 40*— neobvezno. Oglasi po tarifo. Uredništvo i Ljubljana, Knafiova ulica Stev. 5/I. Telefon Stev. 7», ponoči tudi Stev. 34. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko UpravniStvo: Ljubljana, Prešernova ulica St. 54. — Telefon St. 36. lnseratnl oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica št. 4. — Telefon št. 492 Podružnici: Maribor, Barvarska ulica St. i. — Celje, Aleksandrova cesta. RaCttn pri poštnem ček.zavodu: Ljub-jana št. 11.841 - Praha čislo 78.180. Wien,Nr. 105.241. Ljubljana. 26. februarja. Inteligenca, ki so jo zadnja leta klerikalci slepili s slovenstvom ter z za- adno - evropejsko demokracijo, sedaj iahko v samih klerikalnih listih vidi kakšen nekulturen, anacijonalen in re-akcijonaren zelotizem se zbira okoli SLS. Kakor nedolžno, novorojeno dete je šele »Vodnikova družba*, brez madeža in brez greha in vendar taka obsežna obrekovaina in lažna kampanja po-iitikujoče duhovščine proti njej! Slovenska kniiga. namenjena samo slovenskemu ljudstvu, a tolik strup in ogenj, ki ga siplje klerikalni Izrael na novo ustanovljeno »Vodnikovo družbo*! Skoraj ista gonja, kakor takrat, ko smo Ljubljani slovesno odkrivali Trubarjev in Prešernov spomenik, isti dervi-ški fanatizem, ki je Dalmatinovo in Cankarjevo slovensko knjigo zažigali na plamteči grmadi. Vse, kar se je dodajalo Trubarju, Dalmatinu, Vodniku, Prešernu, Gregorčiču, Jurčiču, Levstiku. Aškercu, Tavčarju in sploh vsem slovenskim kulturnim prvoboriteljem, ki so s svojim duhom ustvarjali Slovencem trajne duševne in srčne vrednote, vse to se sedaj ponavlja v sramoto XX. stoletja »Vodnikovi družbi*, katere dela in sadov je reakcije že v naprej strah. Nas, ki poznamo pravo dušo, politiko in taktiko klerikalima, niso nikdar očarale njegove neodikritosrčne in pre- erantske vabe. Zgodovina klerikalne dobe Slovencev je žigosana z narodnim izdajstvom, nemoralo in najgrškn reakcijonarstvom. Hlapčevstvo in duševno robstvo slovenskega ljudstva je bil m je ideal rimskih političnih priga-njačev. Mladini, ki je v metežu svetovne vojne bila vržena v mnoge nove probleme in ni imela prilike motriti početja klerikalizma na lastne oči. se ne čudimo, da je po vojni sempatam podlegla njegovemu vplivu, nerazumljivo Da je, da so se nekaj časa klerikalci mozH hvaliti, da stoje v njihovih vrstah slovenski kulturni delavci, kakor da bi bilo mogoče, da se prijateljsko družita ogenj in voda. Kar se med Slovenci ni slepo pokoravajo komandi vatikanskih eksponentov, kar je bilo v resnici narodnega ln služilo nit; Dunaju, niti Rimu. so naš: klerikalci v Avstriji uničevali, razdirali, ali vsaj ovirali v napredku. Proti Ciril-Metodovi dražbi, ki je bila posvečena samo slovenskim narodnim manišinj-skim šolam, so uprizarjali dolgoletno cerkveno in versko hajko ter ustanovili «Našo Stražo* kot konkurenčno organizacijo. ki je seveda propadla, ker za take namene klerikalec nima denarja. Ze desetletja je slovenski in jugoslo-venski »Sokol* središče klerikalno-po-litičnih in verskih napadov. Klerikalci so ukradli Sokolu kroj in ustanovili svo jega »Orla*, kateremu pa sproti postrl-žejo peroti škofovi ljudje. V svetovni vojni je bil »Orel* priganjač za »Prostovoljne strelce* ter kot tak izdajalec slovenskih interesov. »Slovenska Matica* je bila klerikalcem trn v peti. Proti nlej so ustanovili »Leonovo družbo*, med vojno pa z demmcijacijo dosegli sistiranje njenega delovanja ter postavitev nemškega notarja za komisarja. Po prevratu so klerikalci oropali «Slo-"cnsko Matico* velikanske zaloge dragocenih knjig, ki so jih kupili za malenkostne denarje, da so pozneje ž njimi verižili in navijali cene slovenski knjigi. škofova knjigarna je bogatela, »Slovenska Matica« pa osiromašila. Našteli bi lahko še celo vrsto kulturnih in drugih ustanov, proti katerim so klerikalci enako ali slično postopali, vsepovsod ca z devizo, da smejo med Slovenci obstojati samo udruženja. ki prisegajo na komando krive palice slepo pokorščino. \ko danes divjajo klerikalci proti •Vodnikovi družbi*, je to le dokaz, da vestno in točno izvršujejo svoj program brez vsake olepševalne in ne-skrene taktike. Njihovo geslo: »Ali sami in samo mi!* je zopet tu, v svoji popolni nagoti. Vsaj za vse one slovenske kulturne delavce, ki se zavedajo, kai znači kultura, že dovolj jasen me-mento, kake protikulturne orgije bi uga njah klerikalci v Sloveniji, ako bi kdaj dobili državno in avtonomno oblast v svoje roke. Komur je pri srcu lastna duševna svoboda, komur m vseeno, da duša njegovega naroda ječi pod terorjem in suženjstvom propovednikov »Svete inkvricije*. ki jim ni nič sveto ^a svetu m v narodu iji ki nele vero :n cerkev, marveč tudi Boga smatrajo za tržno blago, mora z gnusom zavrniti besno divjaštvo klerikalcev proti »Vodnikovi družbi*. Grško-turški konflikt London, 26. februarja, s. Med Grško hi Turčijo je nastal oster konflikt radi sranice ob Izlivu Marice. Turška Je odklonila grški predlog, da se spor predloži haaškemu razsodišču. Grška vlada je sedaj apelirala na Zvezo narodov ter prosila za intervencija Zaključek rimskih razgovorov g. Ninčiča Včeraj je dr. Ninčič ponovno konlerirai z Mussoiinijem, imel sestanek s francoskim poslanikom ter se je zvečer odpeljal v Švico, — Njegove izjave pred odhodom. — Londonski italijanski poslanik v Rima. berlain še vedno na stališču, da imajo tudi druge države pravico do stalnega mesta v Svetu Zveze narodov in ne Rim, 26. februarja, o. Minister Ninčič je bil včeraj popoldne sprejet od kralja v dolgi avdijenci. Po avdijenci je konferiral dr. Ninčič z gen. tajnikom zunanjega ministrstva Contarinijem. Danes dopoldne se je sestal s francoskim poslanikom, s katerim je imel daljši razgovor. Popoldne se je vršil drugi sestanek z g. Mussoiinijem, na katerem so bili razgovori uspešno zaključenL Zvečer je dr. Ninčič odpotoval v Montreaux v Švico, kjer se nahaja njegova rodbina, Tam ostane dva dni. Dne 2. marca pride minister Ninčič v Pariz, kjer se sestane z g. Briandom. Dr. Ninčič je dovolil poročevalcu »Tribune® razgovor, v katerem je izjavil, da je sestanek z Mussoiinijem uspeh dolgih priprav. Dalje je poudarjal, da je ideja priključitve v direktnem nasprotju z mirovnimi pogodbami, ki so zagotovile stabilnost Evrope in miru. Ce bodo pričeli prekoračevati mirovne pogodbe, se ne ve, kaj bo sledilo. — Na vprašanje, ali bo Jugoslavija zopet upostavila diplomatske odnošaje z Rusijo, je izjavil minister, da zaenkrat ni pričakovati nobene spremembe v od-nošajih do Rusije. Odnošaji s Poljsko so zelo prisrčni tn Jugoslavija bo nastopila zato ,da dobi Poljska stalen sedež v Svetu Zveze narodov. Rim. 26. februarja, r. Italijanski poslanik v Londonu markiz Della Torretta je došel v Rim in je pred svojim odpo-tovanjem iz Londona konferiral z angleškim zunanjim ministrom Chamber-lafnom. Della Torretta bi imel pojasniti mnenje angleškega zunanjega ministra o vprašanju razširjenja Sveta Zveze narodov. Kakor se doznava. stoji Cham samo Nemčija. Večina članov angleške vlade je nasprotna temu mnenju. Pariz, 26. februarja, o. Dr. Ninčiče-vermu obisku v Rimu posvečajo tukajšnji politični krogi mnogo pozornosti la so mnenja, da bo rodil ta obisk znatne rezultate, ki bodo zadovoljili tudi Francijo. Rimski dopisnik lista »Petit Pari-sien» naglaša, da je Ninčičev poset velike važnosti in da bo našel v Evropi znaten odmev. Italija. Jugoslavija in Češkoslovaška vedo prav dobro, kako nevarna bi bila spojitev Avstrije z Nemčijo. Dopisnik «Tempsa» pravi, da se je govorilo v Rimu, da obišče Mussolinija tudi Pangalos. Ker pa Pangalos ne more zapustiti Grške, bo poslal v Rim svojega zaupnika polkovnika Tayu larissa, bivšega vojaškega atašeja pri grškem poslaništvu v Rimu. Ti sestanki imajo očividen namen. pravi «Tem!ps». in gre za proučevanje položaja na Balkanu. Rim, 26. februarja, o. Danes ob 13. je predsednik vlade Mussolini priredil svečan obed na čast jugoslovenskega zunanjega ministra dr. Ninčiča. Obeda so se udeležili tudi jugoslovenski poslanik Antonijevič, načelnik v jugosloven-skem zunanjem ministrstvu Antič. načelnik dr. Ninčičevega kabineta Vukče-vič, jugoslovenski vejni atašč v Rimn general Ječmenič in osobje jugoslovenskega poslaništva. Izmed Italijanov so bili navzoči notranji minister Feder-zoni, državni podtajnik za zunanje zadeve Grandi senator Contarini. rimski guverner senator Cremones, general Bodrero in še druge visoke osebnosti. Evropsko časopisje o rimskem sestanku Glasovi italijanskih, francoskih in angleških listov. Milan, 26. februarja, o. Današnji «Se-co!o» prinaša uvodnik pod naslovom »Beograjska politika*, v katerem pravi, da se imajo Italijani zahvaliti dr. Ninči-čevi politiki za znatno zboljšanje odno-šajev med Italijo in Jugoslavijo. Na Ninčičevo misijo v Rimu moremo, tako nadaljuje »Secolo*, Italijani gledati le z zaupanjem. Izmenjava misli med dr. Ninčičem in Mussoiinijem bo obrodila velike koristi. Ako dr. Ninčič v resnici želi postati član Sveta Zveze narodov, bo italijanska vlada seveda to željo primerno uvaževala. Mala antanta je v razsulu in njen duhovni vodja dr. Beneš je edini izmed treh zavezniških zunanjih ministrov, ki je imel že svoj sedež v Svetu Zveze narodov. Po vsem razumljivo je, da hoče dr. Ninčič končno priti na to visoko mesto. Prijateljstvo med Italijo in Jugoslavijo temeiji na potrebi, da se ohrani status quo na Jadranu in v drugi vrsti na gospodarskih interesih, ki spajajo obe državi. Toda nikakor ni res, da je načrt priključitve tako škodljiv Jugoslovenom, kakor bi utegnilo n. pr. škoditi nam Italijanom, če smemo soditi iz besed ki so se izgovorile na številnih jugoslovenskih zborovanjih in ki so jih napisali ugledni jugoslovenski novinarji, razume Jugoslavija pod realizacijo priključitve nekako razdelitev Avstrije. Napram tej tendenci ne more Italija ostati indife-rentna. Ako je treba v italijansko-jugo-slovenskih odnošajih še razčistiti kako točko, je to ravno točka, ki se tiče bodočnosti Avstrije, katero je treba razčistiti v smislu, da proti teritorijalni nedotakljivosti Avstrije ne bi podvzela ničesar, niti Jugoslavija, niti Italija. Jasno je, da nekateri slovenski krogi želijo, da bl mi Italijani podpirali pan-germanistično gibanje, le da se uresniči razdelitev Avstrije. Resničen mir pa zahteva nekaj povsem drugega.* London, 26. februarja, o. «Morn:ng-p>ost» piše: «Ni mogoče skrivati, da je namen Ninčičevega obiska v Rimu revidirati prijateljski garancijski pakt jedrnato tako, da je odvrglo vse tozadevno pisanje raznih Ikgv. Spričo odkritosrčnega prijateljstva, iti spaja Italijo in Jugoslavijo že dve leti, je bilo Mussolmije-vo srečanje z dr. Ninčičem nad vse prisrčno. Dogodek je posebno velike važnost! radi sedanje situacije ter radi predstoječih raizpTav v Zvezi narodov. »Tribuna« pravi: »Ako upoštevamo poslednje mednarodne dogodke ter J.ih postavimo v zvezo z interesi Jugoslavije, si lahko mislimo, kako veiike važnosti je srečanje dr. Ninčiča z Mussoiinijem. Spričo tega dejstva je vsako ugibanje o novih pogodbah odveč. »Glornale cT I tali a« pa piSe, da je znal dr. Ninčič s svoio miroljubno politiko ln s spretnimi pogodbami visoko dvigniti ugled jugoslovenske kraljevine v inozemstvu. Nadaljevanje pogajanj z Anglijo Beograd, 26. februarja, p. Po dogovoru so se včeraj ob 6. popoldne sestali v zunanjem ministrstvu naši in angliški delegati za trgovinska pogajanja. Ang'i'.ški poslanik Cnnard in trgovinski tajnik Harva sta izročila našim zastopnikom odg.>'.*w angleške vlade na prejšnji predlog naše delegiclje o novi trgovinski pogodbi in -co'izulari'i konvenciji. O tem angleškem odgovoru se ie pričela razprava, ki so se ie udeležili dr. Rybar, Kukič, Boža Markovič in M. Todoro vič. Po zaključni seji so izjavili naši delega ti novinarjem, da so zadovoljni z angleškim odgovorom, posebno Pa z onim delom, ki se nanaša na tarife ln da upajo na skorajšnji zaključek trgovinskih pogajanj. Povratek ministra Stojadinovica Prispel je včeraj v Cherbourg ter se na pot« domov sestane z Ninčičem v Parizu. Beograd, 20. februarja, p. Danes po pol« , . , -____. ■ Ulic JC prispel v i^ncruvjurg iz mnense s tned cbetna državama z ozirom na po- 1 parnikoi£ A^uitania finanf£; minister St0o slednje pangermanske manifestacije, ki so v zvezi z bližnjim vstopom Nemčije v Zvezo narodov. »Daily Telegraph« pravi: Pangermanizem ima široko polje v srednji Evropi. Radi tega morajo države, ki imajo nemške manjšine, iska ti skupno defenzivno politiiko. Rim, 26. februarja, o. »Voce Repubbtica-na« namiguje, da se Je vršila razprava o garancijskem paktu med Italijo ta Jugoslavijo. List teraia veselje, češ da se s takimi garancijskim! pakti vračamo k ženevskim protokolom ki ideji Zveze narodov. Rim, 36. februarja, o. »Papoio JS Roma« piše glede Ninčičevega jestanka z Musso-ihiiiem sledeče: Uradno poročilo po prvem razgovoru dr. Ninčiča s Mussoiinijem nI navadno dvoumno poročBo, kakršnega se prav rada poslužuje evropska diplomacija, da olepša mednarodne sestanke. Nasprotno J« včerajšnje uradno poročilo Jasno Ie jadinovič. Podal se je v London, kjer osta« ne dva dni. V pondeljek se odpelje v Pariz ter se sestane z Ninčičem. V Beograd se vrne dr. Stojadinovič v četrtek ali petek. Somorilec Rossi pobegnil! Pariz, 26. februarja, s. «Quotidien» poro« ča iz Nizze, da se je bivšemu vodji dopis« nega urada italijanskega ministrskega pred« sodnika Cesaru Rossi ju, ki je kompromitu ran v Matteottijevi aferi tn ga je policija strogo nadzorovala, posrečilo pobegniti ▼ Nino. Izključenje komunistov iz Labour Party Olasgow, 26. februarja, r. Nacijonalni svet delavske stranke je s 60.000 proti 20.000 glasovi pritrdil sklepu liverpool»keg« kon» g resa glede izključitve komunistov iz stran, ko. Italija snuje protinemški blok Zanimive informacije nemškega lista o pomenu in ciljih Ninčičevega sestanka z Mussoiinijem. — Italiji prvenstvo v Srednji Evropi, Jugoslaviji na Balkanu. Gradec, 26. februarja, s. »Grazer Ta-gespost* poroča iz Rima: Informacije iz najboljših diplomatskih virov so nudile vašemu dopisniku priliko, da ie odkril politično ozadje rimskih razgovorov in jih postavil v pravo luč. Predvsem je treba ugotoviti, da se je sestanek obeh ministrov vršil na prizadevanje Rima. Italijanski agilni zastopnik v Beogradu general Bodrero se je že pred nekaj tedni po instrukcijah iz Rima javil pri zunanjem ministru dr. Nin-čiču. da doseže sestanek med njim in Mussoiinijem. Ta sestanek je bil najprej namenjen za Milan, kamor je odpotoval Mussolini, pričetkom februarja po diplomatskem dvoboju z dr. Streseman-pom. Radi zaposlenja dr. Ninčiča pa je bik) srečanje odgodeno na dneve pred zasedanjem Zveze narodov. Ninčičeve simpatije za Italijo so znane, tako, da so bili rimski načrti brez mnogo okol-nosti izvedljivi. V Rimu se z vso gotovostjo zagotavlja, da bo med Italijo In Jugoslavijo sklenjena varnostna in obrambna zveza. Kot pogoj za to zvezo se navaja striktno očuvanje statusa quo v Srednji in jugovzhodni Evropi. Oba pogodbo sklepajoča dela se obvežeta, da bosta sedanje meje v Srednji Evropi branila celo z orožjem. Po posredovanju doktorja Ninčiča. ki dela tudi po nalogu dr. Beneša, skuša Italija pridobiti Francijo za svoj načrt. Namen Italije, da bi zavrla naraščajoči pangermanizem, je v zvezi s tem, da sj hoče Italija na podlagi novih rimskih dogovorov ohraniti prvenstveno vlogo v Srednji Evropi, Jugoslaviji pa daje prednost na Balkanu, Prišlo bo tudi do majhnih obmejnih korektur v Julijski Krajini. Vprašanje slovenske manjšine v Italiji pa ostane za vedno pokopano.* »Grazer Tagespost* nadaljuje: »Po Radikali iščejo novih zaveznikov Stalno nezaupanje med obema R. — Kriza vlade takoj po sprejetju proračuna« — Misija Ace Sianojeviča. — Seja ožjega glavnega odbora NRS. direktnih informacijah iz Beograda, tako javlja naš dopisnik, večina jugoslovenskega javnega mnenja ne odobrava Ninčičevega koraka Zveza z Italijo, ki bi šla preko prijateljskega sodelovanja, je najnepopularnejša zveza, ki si jo je mogoče predstavljati. S ponolnoma utilitarističnega vidika je za Jugoslavijo poravnava z Nemčijo važnejša, nego zveza z Italijo. Trgovsko politični ednošaji med Jugoslavijo in Nemčijo nudijo preveliko možnost razvoia, da Jugoslavija ne bi smela iskati sovraštva Nemčije. V ostalem je konstelacija med Rusijo, Nemčijo in Anglijo za slovanske narode v Evropi preveč zapeljiva. Pri-ključitveno gibanje za Jugoslavijo ne pomeni nobene nevarnosti in bi se mogla brez nadaljnega izvršiti s pristankom jugoslovenskega javnega mnenja, ker v nekaterih krogih Jugoslavije z gotovostjo računajo, da bi prišlo pri tem do obmejnih korektur na Koroškem v prid Jugoslavije. Končno je popolnoma negotovo, kako bo obsodila Ninčičev korak Narodna skupščina, ker so radičevci (?), kakor tudi jugoslovenski nacijonalisti proti tej italofilski zunanji politiki dr. Ninčiča. List zaključuje, da smo na predvečeru zasedanja Zveze narodov pred zelo zanimivimi dogodki. Cilj Italije je, da bi ustvarila protinemški blok, kateremu naj bl pripadale Francija, Jugoslavija, Češkoslovaška ta Poljska. Na drugi strani je prijateljstvo med Rusijo ln Nemčijo zelo močno. Slovanske an-tantne države gravitirajo same po sebi proti Moskvi. Med Nemčijo in Anglijo se pripravlja zveza kapitala, dočim more Nemčija računati tudi na blagohotno stališče Amerike. Pri tej preerupaciji moči gre za izolacijo Nemčije ali Italije.* Beograd, 26. februarja, p. Današnji dan je potekel brez večjih političnih dogodkov. Napovedana je bila plenarna seja finančnega odbora, ki pa je bila odložena z motivacijo, da ima sejo radikalni poslaniški klub. Odgoditev seje finančnega odbora radi seje radikalnega kluba je v vseh političnih krogih izzvala veliko nevoljo. Vendar pa se tudi seja radikalnega kluba ni vršila, ker ni bilo prisotnih dovolj poslancev. Kot važnejši dogodek se beleži, da je ameriški poslanik Dodge posetil ministrskega predsednika Pašiča. Misli se, da je ta sestanek v zvezi s predstoje-člm sklepanjem o ameriškem posojilu. Uradno pa se trdi, da je ameriški poslanik prišel k Pašiču zato, da se pri njem poslovi, ker bo v najkrajšem času odpotoval iz Beograda. G. Dodge je, kakor znano, odpoklican. Ministra Krsta Miletič in dr. Srskič potujeta jutri v Zagreb, da v imenu vodstva radikalne stranke intervenirata v svrho medsebojnega pomirjenja maloštevilnih pristašev radikalne stranke v Zagrebu. Odnošaji med obema vladnima skupinama so tudi dalje ostali nezaupni in napeti ter je situacija še daleč od te- kombinacije, ki naj bi zamenjale današnjo vladno koalicijo, čim se izglasuje proračun. Največji del radikalov stoji odločno na stališču, da je nadaljevanje dela z radičevci nemogoče ter da si mora radikalna stranka zagotoviti obstanek na vladi z zvezo z drugo parlamentarno skupino. Politični krogi pozorno zasledujejo akcijo Ace Stanoje-viča, ki že nekoliko dni biva v Beogradu in je imel več političnih sestankov. Nekateri radikali mislijo, da Aca Stanojevič po nalogu g. Pašiča proučava možnost nove kombinacije, ki bi bila sposobna, da nadaljuje delo današnje koalicije, ako bl prišlo do razkola. Radikali trdijo, da se bo koalicija z radičevci prekinila, čim se sprejme proračun. Danes je Pašič dolgo konferiral z Ljubo Zivkovičem. Ta konferenca se tiče sklicanja ožjega glavnega odbora, ki bo imel svojo sejo v nedeljo popoldne. Beograd, 26. februarja, p. Ko je v radikalnih vrstah došlo do odkritih sporov, se je naglašala med radikali potreba sklicanja glavnega odbora stran-| ke. Kljub temu ni bil sklican. Sedaj se j je g. Pašič odločil, da skliče glavni od-i bor za nedeljo popoldne. Kakor se trdi. ga, da bi se mogla imenovati normalna, j se ima na teh sejah razpravljati o celot- Pomirljive izjave Stjepana Radiča za bodočnost niso mogle umiriti radikalov. Kriza vlade je odgodena radi potrebe, da se sprejme proračun. Radikali, posebno posamezne skupine zelo živahno sondirajo teren za nove | nem notranje-političnem položaju, predvsem pa o nezadovoljstvu, ki se zadnje čase pojavlja v radikalnem poslanskem klubu. Radikalni glavni odbor bo razpravlja! tudi o vprašanju proslave Ni-kole Pašiča. Falzifikatorska afera pred parlamentom Tudi Schultze — umobolen! Budimpešta, 26. februarja, s. Parlament je nadaljeval danes debato o poročilu preisko« valnega odbora. Poslanec Hegymcgyi«Kiss (demokratska opozicija) je izjavil, da so on in skupina, ki jo on zastopa, prepričani, da mora Madžarska z vsemi narodi in tudi s sosedi živeti v miru, ker more le to zbolj« šati njeno usodo. Govornik ne more prista. ti na to, da je čast naroda istovetna s čast« jo vlade in mora grajati naziranje, ki za« vija falzifikatorsko afero v patrijotično ogrinjalo. »Prepričani smo», pravi govornik, «da se ponarejanje frankov ni vršilo niti v narodnem interesu niti ni imelo patrijotionih smotrov. (Hrup na desni.) Vl»da in pred vsem ministrski predsednik ter notranji minister so Odgovorni za sistem, r katerem je pri4k» do takega zločini, in sicer zato, ker ga niso preprečili, dasi so zanj vedeli. Zato mora vlada odstopitiU Seja je bila nato od-godena do Jutri. Berlin, 26. februarja, k. Proti Schultzeju, Id Je zapleten v madžarsko falzifikatorsko »fero in ki Je v tukajšnjem preiskovalnem x*poru, Je bila uvedena predhodna preiska. va. Schultze je napravil pri zaslišanju tabo raztresen vtis, da so ga oddali v neko bol« nico radi opazovanja njegovega duševnega stanja. Pogreb dr. Ivana Lorkoviča Zagreb, 26. februarja, n. Danes popoldne ob 3. uri je bil pogreb dr. Ivana Lorkoviča. Sprevod se je začel pri umetniškem paviljo« nu. Pogreba so se udeležili za Narodno skup ščino podpredsednik dr. Stanko šibenik s poslanci dr. Peričem, dr. Hrasnico dr. Kra« ftom, Drljevičem, Kokanovičem, Krnjecom, dr. Trumbičem, Urojičem, dalje zagrebški veliki župan, zagrebški mestni župan, armij« ski komandant general Matic z mnogimi ofi« cirji, zastopniki civilnih oblasti itd. Krsto so z paviljona na voz prinesli poslanci Šibe« nik, dr. Perič, dr. Hrasnica, dr. Kraft, Drije« vid in Sernec. V mrtvaški voz je bilo vpre« ženih šest konj, sledilo je 7 voz z venci. Pred Umetniškim paviljonom je prvi govo-ril dr. Bazala, nato pa dr. Ninko Perič, ra» dičevski disident Urojič m dr. Trumbič. Po ulicah so se nabrale goste množice občin« stva. Nekoliko pred 6. uro je sprevod dospel na Mirogoj, kjer je govoril delegat fede« ralistične stranke iz Splita, nato pa zagreb« ški mestni podžupan Krstelič. Med petjem žalostink so spustili krsto v grob. Pričetek špecijalne budžetske debate Glavne postavke proračuna vrhovne državne uprave. — Ostra a pravična kritika poslanca SOS Palečka. — Predlog SDS za prevedbo kronskih upokojencev. večja. Razpravljajoč o proračunu Narodne slntpSčine, kritizira, da vlada niti najmanj e ne respekttra parlamenta in ne odgovarja na interpelacije in na vprašanja poslancev. Pribičevič: Minister za zunanje stvari sploh ne obvešča Narodne skupščine. Vil der: Razen, ako ga Vaitikan prisili. Govornik zahteva pojasnila, kai je s stavbo novega par lamenta, ki se gradi že od 1. 1907, torej 18 let Kritizira dalje veliki dispozicij ski fond min. predsednika, govori o delu Državnega sveta, za; -nki naraščajo, ker Je premalo osobia, a še strašne je je, da ministri tudi ne respekoirajo odločitev tega najvišjega upravnega sodišča. Govornik zahteva, da se gotove stvari odvzamejo kompetenci Državnega sveta ter se izročijo upravnemu sodišču. Stroški za pisarno kraljevih odlikovanj so mnogo previsoki. Plače za ministre na razpoloženje naj se črtajo. Država naj vendar enkrat izvrši svojo dolžnost napram kronskim vpoko-jencem, ki gtaejo od gladu. Sveta in človeška dolžnost vlade ]e, da popravi krivico, a je tudi naša mednarodna obveznost, sprejeta v mednarodnih pogodbah, da se to vprašanje pravično reži. Dr. Paleček predi asa v imenu SDS amandma, da se s prlaettem novega proračunskega leta, t j. s 1. aprilom 1926 kronski upokojenci prevedejo na dinarske. Končno razpravlja govornik o vojni odškodnini ta zahteva, da se plača vojna odškodnina tudi oškodovancem iz prečanskih krajev. Na pe.po4daitski seji je bil edini govornik Aleksa Zujovič (Tad.), ki je imel daljši go-vot, s katerim ie Izzval mnogo posmeha in dovtipov. Na koncu svojega govora ie predlagal, da se dnevnice poslancev znižajo za 50 Din. Ker je vladna večina to njegovo zahtevo odklonila, apelira na opozicijo! Nato se je prešlo k glasovanju. Predsedujoči dr. Subotič konstatira, da so Svetozar Pribičevič in tovariši pravočasno predložili amandma glede partij 47 in 58, da pa finančni odbor o tem še ni ničesar sklepal, vsled česar predlaga, da so ti dve partiji rezervirata za pozneje. Sprejeto. Pri glasovanju o proračunu Narodne skupščine vpraša Pribičevič, kaj Je z amand-manom posl. Alekse Zujovlča glede zmanjšanja dnevnic. Dr. Subotič je rekel, da je ta amandma prepozno predlo-žen (Smeh.). Zakaj nas je potem g. Žuiovid celo ure mučil! Nastane velik prepir med večino ta opozicijo tako, da mora predsednik sejo prekiniti. Po lOmimrtni pavzi se je seja nadaljevala ter je večina izglasovala ta de! proračuna. Prihodnia seja bo jutri, na kateri se bo pretresel proračun ministrstva pravde. Razprava o proračunu v podrobnosti se bo vršila v nastopnem redu: Ministrstvo pravde, prosvete, ver, za notranje stvari, naradno zdravstvo, zunanje stvari, za finance, za vojno ta mornarico, javne zgradbe, promet, pošto, šume ta rudnike, poljedelstvo, trgovina in industrija, sociial-no politiko, agrarno reformo, Izenačenje zakonov, za rezervne kredite, proračun dohodkov in finančni zakon. Beograd, 26. februarja, r. Današnja skupščinska seja se Je pričela ob 9. dopoldne. Objavljen je ba kraiijev ukaz, s katerim se za zastopnika ministra za agrarne reforme Pavla Radiča v času njegove od-setnosU v Prasi imenuje minister pošte in brzojarva dr. Benjamcn Šuperina. Nato se je pričela špecijalna debata o proračunu Vrhovne driarne uprave, pokojninah In dr" žanrih dolgovih. Kraljeva civilna lista znaša 24 imMlooov dinarjev, ajpanaža princa Jurija pa 60 tisoč dinarjev ter draginjska dokiada v znesku 130.000 Din. Izdatki za Narodno skupščino (za dnevnice poslancev, razne nagrade ta skupščinsko upravo) snasajo 47,042.023 Din, za predsedstvo ministrskega sveta in za njegov dispoizacijsld fond je določeno 2,933.940 Din, za Državni sveit 6,086-230 Din, za Glavno kontrolo pa 17,612.720 Din. Za pisarno kraljevih rediov je dotočeaih 1,251.420 Din, za pisarno kraljevega dvora 2,051.160 Din, splošni izdat-Iri, v katere spadajo tudi taini fonda, pa znašajo 32,270.000 Din. Pokojnine vseh civilnih in vojaških državnih uslužbencev znašajo 84,323.040 Din, vdovske pokojnine 21,600.000 Din, izdatki za ministre ter civilne In vojaške uslužbence na razpoloženju 1,803.920 Din, dragmjske doklade državnih uradnikov 388, 105.351 Din, a za pokojnine skupno 498,057.551 Din. Postavita državnih dolgov za izplačilo anuitet in raznih obveznosti napram Narodni banld znala 571,024.582 Din. GovorSi so poslanci Husein Alič (musl.), klerikalec Pušenjak ter zemljoradntk Joca Jovanovič, kl Je zahteval, naj vlada kaj ukrene proti lažnjivim vestem o razmerah v naši držav«, zlasti pa proti vestem v ameriškem in angieikem tisku, da srao mi krivi sarajevskega atentata. Posl. dr. Paleček (SDS) se ie obširno bavi! s posojilom, ki bi ga imela naša država najeti v inozemstvu, kakor tudi s potovanjem fta. ministra dr. Stojadinoviča v Amerffoo. Prej se Je govorilo, da se posojilo ne more najeti, ker ni sporazuma med Srbi ta Hrvati, sedaj pa, ko Je ta sporazum sklenjen, nri prav mč bolje. Dr. Paleček je naglaša!, da uživa naša dTžava v inozemstvu glas zello slabega plačnika. Dolgov ne plačuje niti lastnim državljanom, še manj pa seveda inozemstvu. Državljani so prisiljeni tožiti državo ta Jo rubiti. Rezultat vsega tega Je splošno nezaupanje. Veiika dela naj bi se Izvrševala s pomočjo posojil in ne z investicijami iz rednega državnega proračuna. Radič Je dejal o naši državi, da je veli! t a električna centrala. To je res v toSiko, ker imamo dosti vode, toda Radič je pozabil povedati, da ta centrala ta urejena. Govornik je naglašal potrebe čim večjega izkoriščanja naših vodnih sil. Kljub temu, da je na;ša zemlja bogata, imamo vefflco število brezposelnih zlasti v Bosni, Hercegovini, Dalmaciji in LDd, od koder se mora narod izseljevati v tujino, da si poliče kruha. Dr. Paleček le naglašal potrebno odprave monopolov. Ako bl se odpravi! monopol na tobak, bi se razvila svobodna trgovina s tobakom in na-5a trgovska bilanca bi bila mnogo JačJa ta K potovanju dr, Ninčiča v Rim Interesantna izvajanja italijanskega lista. Oticijozno glasilo monarhistične nacijonalne organizacije v Milanu »La Monarchia* je objavilo 31. januarja članek o položaju v črni gori. česar vsebina je važna ravno zaradi sedanjega potovanja dr. Ninčič a v Rim v svrho ureditve čim ožjih prijateljskih odno-šajev med našo državo in Italijo. Iz omenjenega članka je razvidno, da v Italiji še vedno obstoji »nacijonalni komite za neodvisnost Črne gore* (!), dasi je črnogorsko vprašanje že rešeno s sklepom podgoriške narodne skupščine 1. 1918 in je likvidirano črnogorsko emigracijsko gibanje, čegar vodja Jovan Plamenac je celo postal titularni minister v naši državi Članek je poln besnih napadov proti Srbom in Srbiji in poln obrekovanj o nečloveškem postopanju našiJi oblasti v črni gori. Posamezni črnogorski odmetniki se opisujejo kot junaki, Srbi pa kot barbari Pisec članka zagovarja »osvoboditev« črne gore od naše države, nakar bi avtomatično prišla na vrsto tudi * osvoboditev* Dalmacije. Med drugim pravi «La Monarcbia*: •Dalmacija se nahaja med črno goro in Italijo. S katere strani bi mogla intervenirati Srbija? čim bo črna gora osvobojena izpod srtiskega suženjstva, jI bo lahko vzdržati vstajo na vseh mejah Jugoslavije, predvsem na meji Makedonije ta na važni meji Albanije, ki se nahaja pod robstvom Beograda. M rž nja proti Srbijj se bo razplamtela na vseh mejah ter bi mogla kompromitirati tudi meje Beograda samega Srbija je vse to tako dobro razumela da se je zateikla pod zaščito (!) tako-zvanega prijateljskega pakta z našo vlado, s katero fjubimkuje, da bi jo izdala. čim bi prišla v nasprotje z drugimi državami. Srbija se ne bo odrekla Julijski Krajin;. V Jugoslaviji so se tolmačile nettunske konvencije na razne načine, dasi so bile za nas zelo težke. Kljub našemu popuščanju je italijansko stališče nezdružljivo s srbskim. Bilo bi zelo primerno, ako bi naši patrijoti vedno družili vprašanje Dalmacije z vprašanjem črne gore v svrho osvoboditve ene in druge. To je bistvo jadranskega vprašanja. Srednja rešitev ni nikaka jasna rešitev. Madžarsko vprašanje je postavilo Mussolinlje- vo potrpežljivost na veliko preizkušnjo. Italija je z ozirom na to pripravljena, da dž svoji balkanski politiki novo smer in morebiti Je blizu čas, ko bo izvedla to politiko izven prijateljskega pakta. Upamo, da obstoj; ta pakt sam0 na papirju. Naše stališče v vprašanju prekinjen ja grško - jugoslovenskih pogajanj more biti simptomatično. List »Echi e Čommenti* od 5. julija pr. 1. je pisal: «Ta jasna izprememba italijanske politike izziva tem globokeje iznenadenje, ker stremi Italija odkrito po prijateljstvu z Grško, ki so io Italijani pobijali doslej kot svojo neprijetno konkurenti-njo na Sredozemskem morju.* Italijanska akcija se razvija aktivno tako v Albaniji kakor v Rumunski. Ta dejstva ne morejo ostati neomenjena, ker predstavljajo etapo nove orientacije italijanske politike na Balkanu, ki bi mogla izzvati mnoga iznenademja.* 0 štirih kandidatih za permanentno mesto v Svetil Zveze narodov V kratkem se bo odločilo, ali se Svet Zveze narodov razširi in če se razširi katere države bi dobile stalni sedež v njem. Kandidati za razširjenje so iz vseh delov sveta. V pni vrsti prihaja v poštev Poljska. Toda permanentno mesto zahtevajo tudi Španija, Brazilija in Kitajska Kitajska je že ponovno postavila svojo zahtevo, da se ji prizna značaj velesile in stalni glas v Svetu. Pač z minimalnim upanjem na uspeh. Res, da je Kitajska za Anglijo po številu prebivalstva prva država na svetu; ima namreč 439 milijonov prebivalcev, dočim jih ima Velika Britanija z vsemi kolonijami in dominijoni vendarle nekoliko več. in sicer 464,585.000. Toda Kina je danes komaj senca države, kaj šele velesile. Njen ugled v inozemstvu je minimalen. Kako bi ji mogle velesile priznati popolno enakopravnost, taktično in pravno, če mora Kitajska še danes priznavati na svojem ozemlju eks-teritorijalnost evropskih podanikov, posebne privilegije inozemskih trgovcev, konzulatov in vojaško-policijskih posadk. Država, ki jo velesile tretirajo kot silo. manjvredno po svoji organizaciji in mednarodni sposobnosti, vendar ne more računati, da bi jo iste ve lesile posadile na vplivno pozicijo permanentnega člana v Svetu Zveze narodov. Brazilija bi imela nedvomno mnogo več šanc, da bi napredovala do stalnega članstva v Svetu. Zanjo je ugodno, da je največja država v Ameriki, ako Izvzamemo severqe Zedinjene države. Brazilija se odlikuje s svojimi 30,636.000 ljudmi ne le po številu prebivalstva, marveč tudi izredno ugodnih perspektivah za bodočnost. Njena površina (8,522.000 kvadratnih kilometrov) presega celo površino Zedinjenih držav (7,839.064 kvadratnih kilometrov). Tudi če odračunamo pragozde ob Amazonski reki, ki za naseljevanje in kultivacijo ne pridejo v poštev, ostane še vedno ogromen areal, ki more sprejeti še silno množino kolonistov. Brazilija napreduje, kakor je tekom zadnjih petih, šestih desetletij napredovala Unija, in postane v dveh, treh desetletjih ena najvažnejših velesil na svetu. Toda za to velesilo bodočnosti je neugodno, da je portugalska, dočim so vse ostale države južne in srednje Amerike španske. Zato so se pojavili tehtni ugovori, da bi megla Brazilija nastopati pri Zvezi narodov, oziroma v njenem Svetu kot predstaviteljica latinske Amerike. Kot zastopnica latinske Amerike, ki se zelo intenzivno udeležuje delovanja v Zvezi, bi mogla namreč Brazilija doseči permanentno mesto. Španija ima pač najmanj šanc, da bi ii dovolili permanentno mesto. Na pozicijo velesile se ne more sklicevati niti po političnem vplivu, niti po vojaški moči, niti po številu prebivalstva (20,845.000). Ako bi bila njena vloga v latinskem svetu pomembnejša, osobito ako bi imela dobre zveze s špansko južno Ameriko, bi bile njene šance dokaj ugodnejše. V današnji izoliranosti pa njena kandidatura pač ne prihaja resno v poštev. Ostane najresnejši kandidat — Poljska. Poljska se glasom svojega časopisja poteguje za permanentni mandat, sklicujoč se na dejstvo, ki bi se mogel smatrati kot zastopnik slovanskega sveta To je res; v hrbtu imajo dobre pozicije Romani m Germani, osobito po pristopu Nemčije, slovanske države morejo doslej priti samo začasno vanj, dokler ne spremeni sovjetska Rusija svojega stališča. Seveda pa je to nagla-šanje slovanstva argument bolj za notranji svet, nego za mednarodni forum, ki je dovzeten za drugačne razloge. Debata o teh bo odločila usoda poljskega permanentnega mesta. • Pariz, 26. februarja, d. Japonska vlada je sporočila zaveznikom, da bo njen zastopnik v Svetu Zveze narodov glasoval izvzemši za Nemčijo proti vsakemu razširjenju Sveta. Istočasno je sporočila Brazilija, da ne retlektira na svojo kandidaturo s pogojem, ako ii dajo stalni člani Sveta garancijo, da bo mogla kdaj pozneje ponovno postaviti svojo kandidaturo. Odločna poljska zahteva v Ženevi Ministrski predsednik Skrzynski je oii-cijeino izjavil, da bo zahteval za Poljsko stalno mesto pri Zvezi narodov. d Varšava, 25. februarja. Ob priliki prvega branja ratifikacije locarnskih pogodb je podal ministrski predsednik grof Skrzynski na današnji seji parlamenta obširne izjave o poljskem stališču do Locarna in Zveze narodov. Ministrski predsednik je izjavil med drugim: Locarno pomeni za Poljsko mednarodno priznanje medsebojnih francoskih in poljskih pravic glede pomoči v primeru neizzvanega napada. Poljsko-nemški odnošaji so lojalno in korektno postavljeni na polje, priznano tudi s strani angleške politike, in sicer v skladu s francosko - angleško politiko, v čemer je zagarantirana naša varnost. Vstop Nemčije v Zvezo narodov more le povečati njeno aktivnost. Locarnske pogodbe ne smejo spremeniti niti črke v pravilih Zveze, ako se hoče ohraniti svetovni mir. O tem problemu bo razpravljalo bodoče zasedanje v Ženevi, kjer bo kamen spod-tike tvorilo vprašanje preustroja Sveta Zveze narodov. Nemčija bo zavzela na podlagi člena 4. Zvezinih statutov mesto, rezervirano za zavezniške velesile. Pod tem pojmom pa se v duhu statutov ne razumejo oni, ki so nekdaj mogli. ali ki morejo pričarati največje število topov in strojnih pušk, ali oni. kl morejo imeti v najkrajšem času največ letal, temveč oni, ki so preizkušeni boritelji demokracije in svobode narodov. Praktična interpretacija duha Zvezi nih statutov nas vodi k zahtevi, da mo. ra dobiti Poljska istočasno z Nemčijo svoie mesto v Ženevi, Ni naš namen, da bi se bavili v Ženevi z državljani tujih držav, ali da bi stremeli po pridobitvi vlade v svobodnih mestih, tudi ne. da bi stegali roke po kolonijah. Lo carno ne sme ustvariti novih Privilegijev na škodo varnosti drugih držav. Svet mora dobiti zaupanje v poljsko politiko. Berlin, 26. februarja. I. Prva uradna vest. da bo Poljska na seji 8. marca zahtevala permanenten sedež v Svetu Zveze narodov, je povzročila v vladnih in političnih krogih veliko razburjenje. »DeuHg Journal šf 8" nrinaš* med drugim boksale velikane. Frane D:ener in njegov učitelj in manager Sabr-Nahir. Paolino, Harry Stein, Havmann, DIcki mann in Noak. Danes Kino «Dvor». Francosko-ruska konferenca Francoski in ruski delegati izražajo upanje na ugoden izid. p Pariz, 25. februarja Danes se je pričela na Ouai d' Orsayu francosko - ruska konferenca za ureditev dolgov caristične Rusije. Konferenco je otvoril ministrski predsednik Briand, ki je v prisrčnih besedah pozdravil polnoštevilno sovjetsko delegacijo ter izrazil upanje, da se bodo posvetovanja topot končala ugodno za obe «prijateljski» državi. Ministrski predsednik Briand je naglasil posebne interese, ki jih ima na teh pogajanjih francoski narod. V imenu ruske delegacije je odgovoril njen predsednik Rakovski, ki je izjavil, da je že iz sestave delegacije razvidno, kakšen pomen pripisuje sovjetska Rusija tej važni konferenci. Nato je imel daljši govor predsednik francoske delegacije minister de Mon-zi, ki je izvajal: Francija je dokazala že v Locarnu. da želi vedno sodelovati v miru z vsemi evropskimi in drugimi državami. Naloge francosko - ruske konference so z mednarodnega stališča sicer lažje, nego so bile naloge locarnske konference, ki je umela rešiti težke probleme mednarodnga značaja, toda za Rusijo in Francijo so te naloge ravno tako važne, kakor so bile locarnske za ostale države. Minister de Monzie je naglašal zgodovinsko prijateljstvo, ki je vezalo obe državi ter je izjavil, da vsebuje konferenca svečano priznanje načela o izključitvi medsebojnega vmešavanja. Uspeh konference bo pričetek nove mirovne dobe. Tekom svojega go vora je dal de Monzie razumeti, da bo francoska delegacija na vsak način zastopala zahteve francoskih državljanov, ki so posodili svoj denar Rusiji Poslanik Rakovski je v svojem odgovoru izrazil nado na ugodno rešitev vprašanja ruskih dolgov in na vzpostavitev rednih odnošajev med obama državama. Povdaril je. da eventualni spo razami ne bo škodoval interesom drugih držav in da bo le člen v verigi splošnega miru. Za predsednika konference je bil izvoljen de Monzie. Locarnska razprava v francoskem parlamenta Govor poročevalca Paula - Boncoura. —- Komunisti in desnica napadajo pakt. — Važne Brlandove izjave. n. Pariz, 25. februarja. Včeraj popoldne je otvoril poročevalec zunanjega odseka socijalist Paul-Boncour s svojim govorom veliko debato o locarnskih paktih. Paul-Bon-cour je branii te pogodbe kot mirovno jamstvo za Francijo. Uvodoma ;e razpravljal o karakteristikah versajskega miru, ki vsebuje poleg začasnih odredb tudi ukrepe stalnega značaja. Med prve spada n. pr. zasedba Porenja, med druge pa vsi koraki, ki vodijo k stalnemu miru. Najvažnejša je organizacija Zveze narodov. Razorožitev se ne more izvesti v isti meri pri vseh narodih. Po sklepu versajske pogodbe se je pričela razorožitev pri Nemčiji, ki je povzročila vojno. Toda pogodba predvideva za pozneje splošno razorožitev. To je vogelni kamen in najsijajnejši del versajske pogodbe poleg povratka Alzacije — Lorene k materi domovini. Ko je v nadaljnem izvajanju Paul-Boncour pohvalil Herriota, da je prvi našel v Londonu sredstvo za internacionalizacijo reparacijskega programa, je nastalo viharno ploskanje na levici in v centrumu. Tudi Briand je ostenta-tivno ploskal. Kot Briandovo zaslugo je navedel govornik, da je ume! premagati odpor Anglije proti sporazumom, ki ne leže v omejenem interesnem okviru britanske politike, in da je pripravil Anglijo do podpisa renskega pakta in ostalih pogodb o vzhodnih mejah. Pri razlagi posameznih točk renskega pakta je prišlo do burnih incidentov. Ko je »javil Boncour o čl. 15, § 7.. da vsebuje vrzel, namreč za slučaj, če ne more priti v Svetu Zveze narodov do enotnega stališča in mora nato priti spor pred razsodišče, je vzkliknil general Saint-Just: »Tedaj bodo Nemci v Parizu, zbornica pa v Bordeauxu, dokler se ne zaključi debata pred Zvezo narodov.* Ta medklic je izzval velikanski hrup in ostro prerekanje med levico in desničarsko opozicijo. Prvi za Boncourom je govoril komunist Marcel, ki je izjavil, da je imel locarnski pakt soglasno svrho, da loči Nemčijo od Rusije in jo spelje v angleške vode. V imenu desnice je nastopil vojni invalid polkovnik Fabry, ki je ostro kritiziral locarnski pakt. s katerim se je žrtvovala sigurnost Francije. Angleška obljuba pomoči je napisana v tako elastični obliki, da je Anglija mirne duše lahko podpisala pakt. Tu je govornika prekinil ministrski predsednik Briand ves razburjen: «Če Anglija izjavlja, da bo v določenem slučaju stopila na našo stran z vsemi svojimi silami na suhem, na morju in v zraku, to torej za Vas nič ne pomeni?* Fabry: »Ni nobenega dogovora med obema generalnima štaboma.* Briand: »Francoski narod se ne sme varati o pomenu locarnskih pogodb. Locarno se mora vzeti kot celota. Anglija, Italija, Poljska in Češkoslovaška so na strani Francije. Če bi bilo tako leta 1914., ne bi bila izbruhnila vojna.* Fabry: »Versaiska pogodba nam daje garancijo proti Nemčiji s petnajstletno zasedbo Porenja. A Stresemann je iz-JaviL da bo imel locarnski pakt za posledico izpraznitev Porenja. Briand: »V pogodbi ne stoji o tem niti besedice.* Fabry: »Toda mi smo že izpraznili Koln.* Briand: »To nima nič opraviti z Lc-carnom.* Fabry je nadalje opozarjal, da je razvidno, da izdaja Nemčija ogromne vsote za oboroženje, posebno za »Schutz-polizei*. «In Francija se naj razoroži? Trdi se, da je Francija pokazala v Locarnu svoje pravo lice, mene pa bolj vznemirja pravo lice Nemčije. Že nemški šolarji ne poznajo drugega kot so-vraštvo in željo po maščevanju.® Briand: »Stresemann se je skliceval na čl. 431. versajske pogodbe, ki pravi, da se morejo roki za zasedbo skrajšati, če Nemčija izpolni svoje obveznosti. Locarno ničesar ne spreminja na Ver-saillesu. V locarnskih pogodbah ni niti besedice, ki bi mogla dati trohico upanja na predčasno izpraznitev.* Fabry: «Nismo mi poklicani delati koncesije. Nemčija moTa doprinesti dokaz svoje dobre volje. Ona mora pred-njačiti. Mi ji bomo sledili.* Skrčenje kreditov za Sirijo in Maroko Pariz, 26. februarja, s. Na današnji seji zbornice je prišlo pri posvetovanju o budžet skih dvanajstinah za tekoči mesec do živah« nih incidentov, ko sta komunistična poslan« ca Vaillant.Oouturier in Cachin protestira« la proti kreditom za boje v Siriji Ia Maro« ku in so bili ti krediti za milijon frankv; dejansko reducirani. Kritiki obeh komunističnih poslancev s« je priključil poslanec republikanske^Iemo. kratske unije de Jardin, ld je ostro napa« del generala Sarraila !n zahteval njegovo kaznovanje. Pri tem je prišlo do burnih pri. zorov med desnico in levico zbornice, te« kom katerih je nacijonalist Francais zajn> stil dvorano. Končno je bil med ogromnim hrupom t 264 proti 246 glasovom sprejet predlog so cijallsta Mistrala, da se od vlade zahtevan! krediti skrčijo za 1 milijon frankov, s či. mer je hotela zbornica demonstrirati za sklep miru. Pozno popoldne se je nadalje, vala v zbornici debata o Locamu. Politične beležke + Delo ministra prosvete. V beograjski »Polit&i* čitamo: Medtem ko se minister prosvete St. Radič izprehaja po državi troimenega naroda ter pridigu-je, naj Srbi ostanejo Srbi in da Hrvatom ni treba, da bi ne bili Hrvati pač pa da se zbirajo samo okoli njega je delo v ministrstvu popolnoma zastalo. Profesorji ne dobivajo povišanj plač, do katerih imajo pravico po zakonu, honorarji za nadurečse že od novembra ne izplačujejo, a v nekaterih gimnazijah, zlasti v južni Srbiji profesorji niti plače za februar in januar še niso prejeli. Ker se stvari razvijajo na tak način, se je treba vprašati kako se bodo šele po 1. aprilu, ko stopi v veljavo novi proračun, ki ga je minister »štediša* zelo enostavno okrnil. + Hudičev rep. Citirali smo nedavno poslanico avstrijskih škofov zoper telesno kulturo, moderne plese, modo in drugo. Citirali sam6, ker so citati sami — v rubriki »Iz življenja in sveta* - po našem dobrodušnem gustira-nju zadostovali. Le to smo glede na predpustno moderno plesanje ljubljanskih klerikalcev dostavili, da tudi oni lahko poberejo kakšno poučno zrno iz poslanice avstrijskih škofov. Ljubljanski klerikalci so si to stvar vzeli k srcu, zato pa je dr. Koroščeva »Straža* v Mariboru tako - le zažvižgala: «Kdor hoče vedeti, kako zna »Jutro*, ki je seveda krščansko in nikdar ne stori nic proti veri, obliti s pravo framasonsko gnojnico vse. kar stori kat. Cerkev za povzdigo morale, naj si prečita njegov pamflet v številki z dne 23. februarja t. 1. o poslanici avstrijskih škofov. Človeku pride nehote na misel zgodba o hudiču, ki je hotel ljudi slepiti, pa se jo začel delati pobožnega in je šel celo za mežnarja, pa se mu ni posrečilo, ker svojega dolgega hudičevega repa pač ni mogel skriti.* Kaj nam preostaja dru gega. kakor da pristavimo piko! To pa zgolj zato, da hudičev rep mariborske »Straže* ne bo prikrajšan. + Radičevski humbug z občinskimi volitvami v Dalmaciji. Kakor znano, se radičevci neprestano pritožujejo nad zavlačevanjem občinskih volitev v Dalmaciji. Dalmatinski radikalski iist »Država* pa odgovarja na te pritožbe, da so radikalski poslanci iz Dalmacije že trikrat posredovali pri notranjem ministru zaradi pospešenja izvedbe občinskih volitev v Dalmaciji, radičevski poslanci iz Dalmacije pa niso niti s prstom mignili in niso niti hoteli iti skupaj z radikalskimi poslanci k notranjemu ministru, da bi zahtevali razpis volitev. Nasprotno so pod vplivom poročil dalmatinskih organizacij HSS radičevski poslanci iz Dalmacije kakor tudi klub HSS ovirali, da bi se izvedle občinske volitve. Namesto volitev so zahtevali, naj se jim skoro vse občine v Dalmaciji izroče v njihove roke, oziroma, da naj bi se njihovim zaupnikom kot občinskim komisarjem izročila uprava občin. Taka je torej radičevska seljaška demokracija. Proti občinskim komisarjem so samo zato, ker niso ti komisarji radičevci, volitev pa bi se radi izognili, ker bi jim bile bržkone kot vladkii stranki neljube. Radičevska zahteva po volitvah je navaden humbug, s katerim prikrivajo radičevci svoje prave namene. f Klerikalci in „ Vodnikova družba" Štirinajst dni že traja v vseh klerikalnih listih koncentrični ogenj proti Vodnikovi družbi. Radi bi to družbo koj oo rojstvu zadušili, ako bi jo mogli. Nobenega stvarnega argumenta ne morejo navesti proti nji; toda to jih čisto nič ne moti, sai si sproti lahko izmišljajo vse mogoče grehe ki jih družbi nato podtikajo anticipando za bodočnost. Zakaj ta besna gonja proti društvu, ki ima prav tako pravico do obstoja, kakor n. pr. «Družba sv. Mohorja« ali ((Slovenska Matica®? Ni težko to uganiti! Včasih so imeli klerikalci pri nas monopol za izdajanje ljudskih knjig. Od vsega začetka so imeli «Družbo sv. Mo horia® trdno v svojih rokah. Po prevratu se iim je s spretnim manevriranjem in pretkanimi spletkami posrečilo dobiti odločilen vpliv tudi na »Slovensko Matico® in jo popolnoma uspavati, da ne da že leta in leta od sebe nobenega znaka življenja. In »Matica® je bila edina organizacija, ki je s svojimi neklerikalno barvanimi knjigami kalila klerikalcem vodo. Ko je po prizadevanju klerikalcev. Slov. Matica® zaspala in prenehala z delovanjem, je vzela •Družba sv. Mohorja® takorekoč izključno v zakup izdajanje slovenskih kn;ig za široke ljudske mase. Da je to ustrezalo klerikalnim namenom, kdo b: o tem dvomil?! Vsa književna širokim plastem naroda namenjena produkcija je bila tako v klerikalnih rokah za dobre Slovence so v številnih izvodih izhajali samo poljudni spisi, ki so nosili «imprimatur» mariborskega in — čujte in strmite — tudi inozemskega celovškega škofa — Neinca! Da je bilo to klerikalcem nadvse po godu, je pač iasno. saj so se nadejali, da si pribore s pomočjo tako uniformirane in unifi-cirane književnosti nazaj stari vpliv in staro veljavo med ljudskimi masami, ki so io imeli nekoč v blaženih časih pokojne Avstrije. Zelo pa mora stati njihova stvar na slabih nogah, da se sedaj tak:> strašno boje « Vodnikove družbe®! Povsem naravno je torej, da sedaj-be-sne in divjajo, ko vidijo, da se še najdejo med Slovenci ljudje, ki nočejo priznati klerikalnega književnega monopola. Seve ti na blaznost meječi napadi niti za trenotek ne spravijo iz ravnotežja onih, kj so ustvarili, dobro zavedajoč se svojih plemenitih in vzvišenih smotrov. «Vodnikovo družbo®. Nasprotno, tj napadi so jim dobrodošli: 1.) ker so najboljša reklama in propaganda za «Vodnikovo družbo» in 2.) ker jih ti napadi odvezujejo od vsake obzirnosti. Sklicevale se na te napade bi slovensko napredno časopisje lahko pač upravičeno stopilo na plan s pozivom, naj Izstopijo iz Mohorjeve dražbe vsi napredno misleči elementi, toda prepričani smo. da ti listi tega ne bodo storili, ker so liberalni in kulturni dovoli, da puščajo svojem ljudem svobodo tudi v takih vprašanjih, takisto pa si tudi narodni in napredni ljudje ne dado kratiti pravice, da si svobodno izbirajo čtivo po svojem okusu, ne ozirajoč se na dovoljenje ali prepoved kakršnegakoli preiata in naj je to tudi nemški škof v Celovcu! Zahteve Jagoslovenskega učiteljskega udruženja Beograd. 26. februarja. Predsednik UJU Vuksanovič je danes izročil resolucijo izvrševalnega odbora UJU državnemu podtajniku Josipu Pa-sariču. Resolucija pravi: 1.) Pri vpokojitvi učiteljev in učiteljic po dovršeni 321et.ii službi se jim je na podlagi člena 33. zakona o narodnih šolah stalno odrejalo poleg -polnega iznosa dotedanje plače tudi 15% povišale. Ker pa se je po uveljavlienju činov-niškega zakona postavila glavna kontrola na drugo stališče, poziva resolucija ministra prosvete, naj izposluie. da se povodom razprave in uveljavljenja finančnega zakona prizna v členu 20S. s posebnim odstavkom pridobljena pravica učiteljev na 15% povišanje po do- končanem 32. letu učiteljske službe. Resolucija obširno utemeljuje moralično pravo učiteljstva na ta privilegij. 2.) Zakon o uradnikih .(poglavje X. čl. 159—223) določa disciplinarne predpise za civilne državne uslužbence. Po členu 85. zakona o proračunskih dvanaj stinah za mesece april—junij 1925. odnosno člen 7. dvanajstin za december 1925, januar, februar in marc 1. 1926. pa so učitelji osnovnih šol izvzeti od splošnih disciplinarnih predpisov ter naj veljajo za nje posebni disciplinarni predpisi zakona o osnovnih šolah. Uči-teljstvo zahteva, naj tudi za učitelje veljajo disciplinarni predpisi uradniškega zakona, in izvrševatni odbor UJU prosi ministra, naj poskrbi, da se s posebnim členom v novem finančnem zakonu razveljavi izjemno stanje, predvideno za učiteljstvo. Povodom izročitve resolucije je gosp. Vuksanovič tudi obvestil državnega podtajnika Pasariča o velikih krivicah, ki se gode korektnim prosvetnim delavcem. učiteljem od strani ministrstva in njegovih podrejenih organov. To velja zlasti za člane UJU v Hrvatski, ki so izpostavljeni vsakovrstnemu preganjanju prosvetnih oblasti . . . t, \ ,A - > V ' v- i Ml Wm i ilflllf K obisku dr. Ninčiča v Rimu: Zavod sv. Jeronima, kjer je sedež našega poslaništva pri Vatikanu. Po fotografiji v ljubljanskem mestnem arhivu, ki jo je sprejel v dar od našega posla« ništva v Vatikanu v spomin, ko je bila na zavodu prvič razobešena naša državna za* stava in bil izobešen državni grb. Pogreb slovenskega častnika v Prizrenu Prizren, 23. februarja. Romantični Prizren. ležeč pod albanskimi gorami, je spremil te dni mladega. izredno sposobnega in talentiranega slovenskega častnika, artilerijskega podporočnika Ivana Kroparja iz Kranja k večnemu počitku. Šele pred dvema letoma je dovršil vojno akademijo v Beogradu in se je po sodbi njegovih predstojnikov nadarjenemu mladeniču obetala v naši junaški armadi še lepa karijera. Ni ga bilo človeka v mestu in okolici, ki ga ne bi poznal in tudi ljubil. Pokojni Kropar si je namreč kmalu Po svojem prihodu v Prizren osvojil srca vseh. Brat mi mio, koje vere bio! je bilo njegovo geslo, z enako ljubeznijo pa so mu vračali naklonjenost ne samo njegovi srbski tovariši, temveč tudi Turčini in Arnavti. Komaj tri dni je bolehal in 16. t. m. je moral v prerani grob. Ves Prizren se je povodom pogreba ovil v žalost. Tri dni so romale množice naroda v mesto, da se poklonijo ma-nom mladega slovenskega častnika, če-gar truplo ie ležalo na mrtvaškem odru v državni bolnici. S pogrebom so čakali, dokler ni prišel pokojnikov oče. železniški uslužbenec v Kranju. Zalnj spre vod se je razvil dne 18. t. m. popoldne iz okrožne bolnice po glavnih ulicah mesta do stolne cerkve in potem na katoliško pokopališče. Velikanska množica naroda je spremljala podporočnika Kroparja na njegovi zadnji poti. Šolska mladina, gimnazija, bogoslovje, ves oficirski zbor z artiljerijskim brigadirjem - generalom, ki je prihitel na pogreb iz Kosovske Mitrovice, ženska društva, ki so darovala tudi lepe vence, častniške dame. zdravniki, č. sestre iz državne bolnice itd. Sprevod je vodil prelat, don Tomo Glasnovič. V pretresljivih besedah se je poslovil od pokojnika njegov komandir, poročnik Štef-ček, a imenom očeta se je zahvalil vsem za izraze sočutja naš rojak, kapetan Slavko Farkaš, blagajnik 30. peš-polka. V novo zgrajeni katoliški kapeli državne bolnice se je vršila dne 19. t. m. maša - zadušnica. ki jo je daroval katoliški prizrensko - skoplianski škof, dr. Janez Gnidovec in imel pri tej priliki na zbrane tovariše pokojnika in njegovega očeta lep nagovor v slovenskem jeziku. Daleč proč od rodne mu grude siliva Ivan Kropar svoj večni san, naj miu bo lahek, saj spi med brati, ki so mu poklonili vse svoje bratsko srce! Statistika železniških nesreč v naši državi 117 žrtev v preteklem letu. Nedvomno ni države v Evropi, kjer so razne železniške nesreče tako številne, kakor v Jugoslaviji. Vzrok so temu v prvi vrsti še neurejene razmere in slab materijal. Vrh tega posveča vlada mnogo premalo pažnje rednemu funkcioniranju prometa in popravam prog. ki so v vojni tako silno trpele. Ministrstvo saobračaja je pravkar izdelalo statistiko c raznih železniških nesrečah v naši državi v preteklem letu, ki je zelo zanimiva in nudi dovolj jasno sliko neurejenosti našega prometa. Največje število pade na iztirjenja in trčenja vlakov. V preteklem letu je skočilo s tira 73 lokomotiv, v 180 slučajih pa so lokomotive potegnile s seboj tudi po več vozov. Pet slučajev iztirjenja je zahtevalo 9 človeških žrtev. Trčenj vlakov je bilo 38, v enajstih slučajih 51 človeških žrtev. Trčenj z drugimi vozili na raznih železniških prelazih je bilo 24. ki so zahtevala 24 žrtev. Vagoni so se vneli v sedmih slučajih, na dveh postajah, oziroma postaji-cah je bil najavljen požar. Poplav prog in mostov in prebitja nasipov je zazna- »I Pismo, lii 90 niso nikdar dosegla" Veliki nemški veiefilm po romanu baronice Heyking. Pride v kino „Dvor". Danes veliki šlager: Zamenjana nevesta v glavni vlogi krasotica Vivlan Gibson nepozabna grofica Marica in Vaš ljubljeni, Vaš mili Bruno Kastner ki skrbita za zabavo in smeh. Danes ob 4., pol 6., pol 8. In 9. uri. PREDNAZNANILO: Težko pričakovani velelilm ..Mladi cunjar" v glavni vlogi priljubljeni znani ? ? 1226—a Kino < Telefon 730. movati 18 slučajev. Tračnice so popokale trikrat in je bilo Pri tej priliki 12 človeških žrtev. Osi so popokale trikrat. Pri premikanju vozov so se pripetile nesreče 180 krat. sneg je zame-del 36 vozov. Skupno je bilo v preteklem letu 419 železniških nesreč, torej pri de na vsak dan 1.14. Nesreče so zakrivili: železniško osob-je v 103 slučajih, privatniki v 198 slučajih. iz tehničnih vzrokov so se zgodile v 52. radi elementarnih nezgod v 66 slučajih. Nesreč s človeškimi žrtvami je bilo skupno 29 z 286 žrtvami, od teh 115 železničarjev in 171 privatnih potnikov. Od ponesrečencev jih je podleglo poškodbam 117, težje Je bilo ranjenih 70. lažje pa 99 oseb. Železnice so nas stale torej v preteklem letu 117 žrtev; kako ogromno škodo pa je imela država od številnih nesreč, tega pa nam statistika ne pove. Gre pa seveda na stotine milijonov. Žalostne slike Ljubljana, 26. februarja. Povojna doba jc rodila žalostne posledi« ce, ki se kažejo tudi v moralni propalosti človeško družbe. Hitro obogatenje na eni strani in revščina na drugi strani, oboje je rodilo svoje gorje, samo s to razliko, da se nesreča v «boljših hišah® spretno maskira in nezadovoljstvo ne udari tako na dan, do« čim se v revščini kaže gorje in propast v vsej nagoti. Ljubljanski policiji se je posrečilo v zad« njih dneh odkriti zopet nekaj tajnih nočnih azilov, kjer so se shajale propale ženske z moškimi in so se odigravale najrazuzdanej« še orgije. V Šiški ima svojo hišo mlada vdova. Žen« ska se je sama v nebrzdani strasti udajala najrazličnejšim moškim, obenem pa je ime« la v svoji hiši vedno še po več dTugih žensk, večinoma služkinj oziroma natakaric brez posla. Sosedje so opažali v nočeh, da so pri« hajali v hišo najrazličnejši moški. V poznih urah se je čulo včasih na cesto razuzdano petje, prepir in zopet krohotanje. Policija je postala slednjič na vdovo in njeno hišo pozorna. Zjutraj so detektivi počakali pred hišo odhajajoče parčke in jih povabili na policijo. Tamkaj so mogle več izpovedati ženske, kajti te so stanovale pri vdovi kar po cele tedne in imele pri njej vedno nove kavalirje. Noči so jim potekale v pitju opoj nih pijač in grehu. Policija je vdovo ter ne» ka deklet aretirala in izročila sodišču. Drugi žalosten slučaj: V barakah stare milarne živi mlada nezakonska mati s svo« jim sedem mesecev starim otročičkom. — Otrok joka v umazani sobi, mati pa se za« držuje zunaj po beznicah in lovi moške brez vsake izbire ter jih privablja na dom. Vsa okolica je dolgo časa opazovala njeno po« četje, sprva nekam začudeno, ker pa je va« jena sličnih dogodkov, je molčala in gleda« la njeno početje molče, akoravno je spre« jemala na večer v presledkih kar po tri in štiri moške. Včeraj šele se je pojavil v njenem stano« vanju detektiv, ki je zaznal za njen posel. Matere od otročička seveda ni mogel takoj odtrgati, zato je napravil samo ovadbo, na podlagi katere se bo sedaj odločila usoda v močvirju toneče ženske. V noči na petek je bilo aretovanih na ce« stah in ulicah v mestu tudi več mladoletnih izgubljenk, ki so tavale okrog brez cilja. So to ubežnice od doma, skvarjeni naraščaj, družice postajajočih apašev iz predmestja. Največ jih vržejo na cesto in s tem v blato predmestja, v prvi vrsti Selo in Vodmat. Po zdravniški preiskavi je odšla večina pri« jetih deklic v bolnico, ker so spolno oku« žene. Nafveiio zalogo razne aluminijaste ter emaflirsne posode dobiš le pri tvrdki Stanko Florlanfif * trgovina z železnino Ljubljana Sv. Peira c. 85. Pred sodniki Ižanec Ruda: «franče, ali si ti sunil tisto plahto, ali sem jo jaz, ne spominjam se več; k nama je pač priletela, ni pa odletela. Zi« darski zadrugi sva morala vzeti svetilko, kdo naj brez nje krevsa v temi domov? Ono zidarsko orodje, kar sva ga vzela, pa n' bilo kaj prida, o njem se še govoriti ne izplača. Pravite, da je bil tudi vodomer po leg. mogoče se je res držal drugega ,orod< ja. Ni pa mogoče gospodje, da bi bilo vse, kar sva odnesla, vredno 1979 Din. Prote« stiraval Hm! Da imam 5 mesecev ječe, ste rekli; malo prehudo je; zakaj je pa dobil Francelj samo 3 mesece, saj sva delala v «španoviji»? Pa težke ječe pravite, i, saj je ječa že tako sama na sebi dovolj težka!® Delavka Ivanka iz Brezovice: «Tisto bo res, da sem hodila prat in pospravljat k po--setniku Jerneju, seveda tudi pred božičem ie veliko nočjo. Zakaj ima pa Jernej preveč lepo kredenco? Ko sem jo prvič videla, ni bilo še nič hudega, a ko sem jo gledala drus gič, so prijazno žvenkljali ključi v njeni ključavnici in zaželela sem si jo ogledati tudi znotraj. Kredenca niti zaklenjena ni bi* la. Odprem jo torej in opazim v nji lepe. modre bankovce, ki so kakor oblaki zatem« nili mojo dobro vest. Tam zunaj je pa sne« žilo in pozvanjalo k praznikom. Zasanjala sem o lepi, rumeni potici in dehteči pečen* ki in že je smuknil bankovček za 100 Din kar sam v moj žep. Drugič je bilo skoro prav tako. Stala sem v Jernejevi sobi, v zvo niku se je drla stara velikonočna raglja in me dražila, češ. Velika noč stoji na pragu, šunka bo dobra, rdeči pirhi bodo mameče vabili, a ti Ivanka boš brez vsega! Pa sem pihnila v tiste lepe oblačke — v oni kup bankovcev in že sta mi frfotala v roki dva metulja po 1000 Din. Seveda sprejmem trite denski zapor! Veste gospodje, nikdar bi te» ga ne storila, če bi mi ta vražji Jernej sam ne napravil skušnjave in mi ne nudil take lepe prilike!® • Kavalir Dreja iz Kravje doline: »Prišli smo trije kavalirji v kavarno. Pa smo s pa« licami malo pobezali biljard, a potem še drug drugega; pri tem je nekdo sunil s hrbtom v okroglo mizioo s kamnito ploščo in padla je, a plošča se je razbila. Kdo iz« med nas je to storil, ne vemo; a mi smo ka« valirji, škodo bomo poravnali pa bo! Prav, prav gospod sodnik, da ste nas oprostili, sicer bi kavarnar težko prišel na svoj ra« čim, saj, če bi bili obsojeni, bi mu pač pre« pustili, naj lovi svojo odškodnino od ene« ga do drugega, vjel bi jo bil težko'* • Hlapec Miha Koritnik iz Hotemaž: «Mlad sem in čvrst fant Vedno sem delal in bom delal do konca. Ko sem bil brez službe, me je nekdo potegnil, češ da rabi gostilničar M. iz Ljubljane hlapca. Stopil sem k njemu in se mu ponudil. Zavrnil me je, da me ne potrebuje. Tam v gostilniški sobi so pa b!e» štele na solncu lepo zapečene, rumene štruč« ke in se smehljale mojemu lačnemu želod« cu. Ker sem bil brez službe, sem bil tudi brez denarja. Prosil sem gostilničarja za ko« šček kruha; saj so še mati včasih dejali, da ni sramota prositi za košček kruha, če je človek lačen. A gostilničar M. nima sr« ca; ozmerjal me je, naj se sramujem, ker teko mlad beračim. Pa še stražnika je po* klical, ki me je zapisal med sodnijske dolž« nike. Kaznovan nisem bil še nikoli; 24 ur zapora pa sprejmem, čeprav sam ne vem, čemu bom zaprt, saj to ni bilo nikako be« r-čenje!® Danes svetovni filmski prvaki Hans Schletiovv znan iz filma .Na ukaz carja*. (Lya de Putti), Grete R e i n w a f d in Jenny Jugo v pretiesljivi kmečki drami JrijijslM Kri" Jsoda in življenje lepe, mlade a slepe deklice. Predstave popoldne ob: 3., pol 5., 6., pol 8 in 9. uri. Kino „Ideal". Gledališki repertoarji Ljubljanska drama Začetek ob 20 uri Sobota, 27.: «Obrt gospe Warrenove». F. Nedelja, 28.: ob 15.: «Naša kri®. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv. Ob 20.: "Deseti brat®. Ljudska predstava po zni« žanih cenah. Izv. Ljubljanska opera Začetek ob pol 20. uri. Sibota, 27.: Zaprto. Nedelja, 28. ob 15.: «Zvedave ženske*. Ljud ska predstava po znižanih cenah. Izv. Mariborsko gledališče Začetek ob 20. Sobota. 27.: »Grofica Marica«. B. Nedelja. 2S.: »Grofica Marica®. "arijonetno gledališče «Atena» v Ljubljani Sobota, 27.: ob 17.: »Gozdni kralj Lavrin*. Izpremembe v repertoarju. Uprava Narodnega gledališča v Liublani obvešča P- n. abonente in drugo gledališko občinstvo, da se ie moral že objavljeni repertoar vsled obolelosti več članov spremeniti in velja za danes soboto in naslednje dni repertoar, ka kor je zgoraj objavljen. Prihodnji teden pri- deta na vrsto dve premlieri v operi in sicer v četrtek in v nedeljo zvečer. WoIf Ferrariieva opera »Zvedave ženske« se v nedelo popoldne ob 3. poje v Ljubljani zadnjič v letošnji sezoni. Opera se odlikuje po gracijozni glasbi. lepih melodijah in zabavni vsebini. Pri prvi popoldanski vprrzoritvi dne 14. t. m. ie žela naravnost velikanski uspeh. Predstava se prične ob 15. popoldne, konec ie pred 18.. tako da je mogoč zunanjim udeležencem pravočasen odhod z večernimi vlaki. Marijonetno gled. »Atena« v Narodnem domu vprizori v soboto 27. t. m. in v nedeljo 28 t. m. ob 15. popoldne Poccijevo pravKčno igro »Gozdni kralj Lavrin«. Na to vprizoritev posebno opozarjamo ljubitelje lutkovnih iger in občinstvo sploh, saj je ta Igra dosegla že prvič neobičajen uspeh. Tu je prikazan Pravljični svet tako živo kot v malokateri Poccijevi Igri. V mračnem gozdu se odigra dvoboi med dobrim in zlim svetom in kot iutrania zora priplove skoz budeče se gaje duh dobrote in plemenitosti — kralj Lavrin. Tudi Gašper ne man;ka. Ta mali burkež je spet tu končni razpletavec vseh zadreg in zanjk in vzdaje celoti živahnost in razgibanost. Poleg umetniške inscenaci-ie Pa močno vplivajo vpletene glasbene toč ke, kot na pr godbena spremljava Lavrino-v!h besed Itd. Grlegovi akordi se sozvočno zgrinjajo na poetično dejanje, v katero poslušalce uvede prav taka godba. Za to pred stavo je gled pridobilo godalni kvartet. Opo zarjamo občinstvo, da se predstave vrše odslej v sobotah in nedeljah ob 5. popoldne Cene običa-ne; eno uro pred začetkom pred stave ie blagajna odDrta. Simfonični koncert Glasbene Matice v L!ubljanl. V petek. 5. marca priredi Orkestralno društvo Glasbene Matice simfonični koncert, katerega bi pravzaprav lahko na-zvali »suitni koncert«, saj ie na koncertu več suit za doladni odnosno veliki orkester. Koncertni spored ima dva dela. V prvem de lu so izvirne skladbe domačih komponistov in sicer Mihevčeva overtura »Planeti«. Sant lova »Mala suita« za veliki orkester, pa Adamičeva suita za godalni orkester: »Ljub ljanski akvareli«. — V drugem delu Pa se izvajajo Cajkovskega »Karakteristični plesi« in pa Borodinovi plesi iz »Kneza Igorja«. Spored izvaja Orkestralno društvo Glasbe ne Matice, pomnoženo s člani Dravske di-viziiske godbe in opernega orkestra pod vodstvom skladatelja Emila Adamiča. Pred-proda;a vstopnic ie od danes naprei v Matični knigarni. Koncert pianista Antona Trosta. Podrob ni spored Trostovega koncerta smo že javili. Naj izpregovorim še par besed o drugi točki katero tvori Josipa Suka skladba »2i-votem a snem«. To klatvirkso delo češkega komr>onista člana slovitega češkega godalne nega kvarteta, je pravzaprav zbirka življenjskih vtisov in fantazije njegovih sanj. Z raznimi nadpisi karakterizira Suk razna razpoloženja. Nekateri kosi se posebno odlikujejo po humoru. sarkazmu ali srdito gesto proti usodi, s katero se ie imel Suk priliko nekolikokrat. in to prav nemilo, seznaniti. Izredno globoko občuteni sta n. pr. iz tega cikla delci »PozabVenim grobovom na nšem vaškem pokopališču« in pa k »Ozdrav ljenju mojega sina«. Na tem koncertu pa ie Špk zastopan še z nekim mlajšim svojim de lom. namreč s pomladansko idilo. V harmo ničnem ustroju se zrcali skladateljeva pot njegovega umetniškega razvoja v moderni smeri. — Odlični pianist Anton Trost zasluži kot popolen in priznan umetnik naše absolutno zanimanje in občinstvo vabimo na poset tega koncerta, za katerega se vstopnice prodajajo v Matični knjigarni. Mariborska «Grofica Marica» V sredo, dne 24. t. m. je vprizorilo mari borsko gledališče Kalmanovo opereto »Gro fica Marica«, delo ki žanle še vedno uspehe v vseh velemestih. Libreto ie spretno sestavljen ter ima literarno podlago v romanu »L histolre d' un ieime homme panore«. Octava Fenilleta Zato ie tudi deianje logično ter dramatsko zapleteno. Kalmanova tem peramentna vglasbitev vsebuie vse polno vročih ciganskih napevov. ie strastna v ritmiki. pestra in žareča v orkestraciji. Vprizoritev na marib. odru ki ie izredno učinkovala, pomeni popolen triumf režiserk gosta g. Bachmanna.. Izredno učinko- vita inscenacija, ki ie tudi tehnično prvovrst na (odprta sprememba v drugem dejaniu!) poglobitev liričnih scen, vedno originalna in dovtipna koreografija ter veleokusni. bujno pestri kostumi (konec prvega deianja ie bi' prava barvna simfonija!) so stare vrline na šega dobrega znanca. , Naslovno vlogo je podala gdč. Lubejeva pevski in igralski izvrstno. Simpatična pevka je ustvarila to pot eno svoiih najboljših vlog ter pokazala tudi v toaletah fin okus. Gdč. Kovačičeva, ki ie nastopila prvič kot subreta. ie odigrala svoio vlogo z živahnim temperamentom in toplim čustvom. Zadovo ljila ie tudi glasovno. G. Bratuž. kot grof-oskrbnik. je znova dokazal, da ie njegova obča priljubljenost upravičena. Bil je živahen in šegav. v Iirskih partijah tope! in iskren. G. Harastovič ie podal polnokrvnega Madžara: bil ie temperamenten v igri. izvr sten v plesu. G. Urvalek ie bi! na mestu kot vedno, izmed man;ših vlog katere so bile vse dobro izvedene, omeniam še gdč. Zameičevo ter g. Tomašiča in Tovornika. Zbor ie bil točen, srčkan; deci gre vse priznanje, enako tudi baletu. Separaten uspeh si ie pridobila mala »primadona« Šari ka. Glasbeno vodstvo ie bilo v rokah. g. Herzoga ki se vidno spopolnjuje. Celoten utis Izvrsten, oprema lepa in okus na. slovenski prevod pa mestoma še nad-kriliuie original. Gledališče je bilo polno, pohvala burna, cvetja obilo. Dr. L V. Domače vesti Potni list za Kalvarijo S potnimi listi so danes velike težave. Po« sebno za nas Slovence, ki se brez potnega lista domala ne moremo makniti, pa smo že z nosom ob meji in nas financi primejo: «Pasoš?!» Poznam jaz vse te težave s potnimi listi, toda tega pa doslej le nisem vedel, da je tudi Jezus potreboval potni list za Kalva« rijo. Prebiram novine io vzamem tudi «Bogo» !juba» v roke. In glej: na prvi strani Ti pri« naša presunljivo sliko Izveličarja s težkim križem na rami, rabi j i ga tirajo navezanega na vrv, vojščaki so ob strani z bridkimi su« licami, na desno kleči Veronika — pod sli« ko pa je zapisano: «Veronika poda Jezusu potni llstl» Strmim v ta potni list, ki ga drži Vero« nika v rokah in je vanj vtisnjen Izveličar« jev trpeči obraz... Blagor nam, učencem Njegovim, ki ima« mo potni list samo za prešerne prilike, ka« dar se z nosom okrenemo preko granice in v rokah vihtimo popotne kovčege. A On, Jezus, je nosil križ na Kalvarijo in jo tudi moral imeti potni list. Ta potni list pa je bil tiskan v škofovi tiskarni M. A, C. Naročnikom, katerim poteče naročnina koncem Februarja, priložili smo zadnje dni položnice. Prosimo jih, da plačajo nanje naročnino takoj prve dni marca, da razbremene upravo. Po možnosti naj se naročnina plačuje, ako ne celo — aH polletno, pa vsaj četrtletno. S tekočo naročnino Je poravnati tudi morebitne zaostanke. Upravništvo »Jutra*. • * Kralj podpisal zakon o zavarovanju letalcev In njihovih svojcev. Kralj je te dni podpisal zakon o zavarovanju osebja vojske in mornarice v shjibenih poletih, ki ga je skupščina 2e sprejela ln ima 10 členov. Odredbe tega zakona veljajo tudi za dobo od končanja demobilizaciie 1920 do nastopa veljavnosti * Odlikovanje g. Josipa Zurca Iz Kan-dije. Na predlog ministra za notranje zadeve je odMkovan dolgoletni bivši župan v Kandiji pri Novem mestu, g. Josip Zurc, splošno znan pod imenom Stembur, z redom Sv. Save V. razreda. * Imenovanje. Bivši klerikalni poverjenik Gustav Golia je imenovan za agrarnega inšpektorja (I. kateg. 5. skupina) prt agrarnem okrožnem uradu v Mariboru. Slovenski radičevci sc hvalijo, da je k temu imenovanju pripomogla ž lah ta zelenih generalov ter osebno prijateljstvo g. Prepeluha. * Zakon za pobijanje draginje. V ministrstvu za socijalno politiko se bo prihodnji teden nadaljevalo delo za sestavo zakonskega načrta glede pobijanja draginje. Projekt je bfl odposlan gospodarskim zbornicam, da izrazijo o njem svoje mnenje in so nekatere že odgovorile. " Vpoklic rekrutov. RekrutJ, raj. 1905 in Starejši ljubljanskega vojnega okruga, ki so bEll rekrutovanl in vzposobljenl pri lanskem naboru 1925, bodo nastopili kadrovsko službo in sicer; vsi artiljertsti (za kr. gardo, težko, havbično, poljsko in gorsko artiljerijo), vsi vazduhoplovcl (letalci), konjeniki, vozarji, peki, zanatJije (profesijo-nisti), konj. telegrafisti, konj. pijenirji, pl-Jonirji, potonirji in reflektorji dne 15. marca, del mornarjev dne 25. marca, pešadija 23. marca in avtomobil isti 29. aprila. Vsi oni rekrutt, ki se nahajajo izven 6V0jih do-movnih občin, naj po dopisnici javijo svoje bivališče pristojni občini, da Jim mote cb-činska oblast dostaviti pravočasno poziv za nastop kadrovske službe. * Reorganizacija evangeljske cerkve. Minister ver je predvčerajšnjim sprejel zastopnike evangelijskega sinoda. Deputacija Je obvestila ministra o predstoječih sejah sinoda, ki se bodo vršile od 11. do 21. aprila v Novem Vrbasu in na katerih bo izdelala nov Statut o reorganizaciji evangeljske cerkve augsfourške konfeslje, k3 bo predložen potem Narodni skupščini. * Novi Šolski zakoni. Novi načrt zakona o univerzah Je defnitivno določen ta pride v najkrajšem času pred ministrski svet. Sedaj se v ministrstvu prosvete pripravlja zakonski načrt o osnovnih ta srednjih Šolah. čim bodo ti načrti dovršeni, se bodo pričela posvetovanja o avtorskem pravu. * Himen. V Stoprcah pri Rogatcu se Je f. Ivo J a n č i č, učitelj v Ptuju, poročil z gospodično Lojzko Lovrec, učiteljico v Stoprcah. * Smrtna kosa. V četrtek popoldne je preminula v Mariboru v najlepši dobi IS let gdč. Adica Tušnlk. PogTeb se bo vršil danes ob 16. na mestrw pokopališče v Po-brežju. Prizadeti rodbin! naše Iskreno so-žalje! * Posojila beograjske mestne občine. Beograjska občina le prejela ponudbo bančne skupine Brown-B * Samomor radi brezposelnosti. V Zagrebu se je zastrupila 19-ietna brezposelna sobarica Milorada Vizarvv iz VeL Bedke-reka. Zapustila je pismo, v katerem pravi: »tNi mi žal življenja. Zelo sem nesrečna. Ne vprašajte ničesar. V smrt sem šla, ker nisem imela sreče ž« od mladega.« Nezavestno so Jo prepeljali v bolnico ln je dvomljivo, ako bo okrevala. * Aretacija dveh bančnih ravnateljev y Zagrebu. Na zahtevo državnega pravdni-štva le bila v četrtek odrejena aretacija bivših direktorjev Prometne banke v Zagrebu, dr. M. Kotaiarja ta dr. Stanka NJe-mirov«k&ga. Banka je prišla pred kratkim v konkurz ta sicer vsled raznih manipulacij imenovanih ravnateljev, ki jih ie sedaj izdala btvša uslužbenka Krkliuš. Dr. Nje-rmrovski se je sedaj sam javil preiskovalnemu sodniku, ki ga je obdržal v zaporu, dr. Kebnar pa se še skriva. * Tragična smrt starega učitelja. V Da-ruvarju je spremil v sredo 73-letni upokojeni učitelj Uzelac neko svoio 9orodnico k zagrebškemu vlaku. Ko se je od nje poslovil, se je vlak ravno odoeljal. Stari učitelj Je moral skočiti iz vlaka, padel pa ie pri tem tako nesrečno, da je prišel pod kolesa vlaka, ki so mu eno nogo odrezala. Dasi so izvršili na nJem takoj operacijo, je starček še istega dne podlegel težki poškodbi. * Vlom v železniško skladišče v Maren-bergu. V noči na sredo le bil izvršen vlom v skladišče na postaji Marenberg cb Dravi. Storilci so odnesli zaboj tobačnih izdelkov, namenjenih za tamošnjo glavno zaloga Ra-zbit zaboj so drugi dan našli ne daleč od postaie. V zaboju Je bilo cigaret ta tobaka za 133.820 Dta. O tatovih doslej tri nobenega sledu. * Vinski sejem v Št. Ilju. Kakor nam poročajo lz St. Ilja v Slovenskih goricah, se bo vršil tamkaj v dvorani gostilne Dimnik v dneh 22. ta 23. marca vinski sejem. Iz Maribora gre 22. marca ob desetih dopoldne poseben vlak v Št Ilj, ki Je druga postaja od Maribora. Udeleženci vinske razstave bodo imeli polovično vožnjo. Pri odboru je že doslej priglašenih nad 250 vrst vina. * Pomlad v južni Dalmaciji. V Južni Dalmaciji ln sosedni Hercegovini so zavladali krasni pomladanski dnevi. Vrtovi se marljivo obdelujejo ta srce se človeku polni veselja, ko vidi sadno drevje povsod v krasnem cvetju. Popki se razvijajo ta v kratkem bo vse v bujnem zelenju. * Avtomobilska nesreča pri Brežicah. Iz Krške vasi nam poročajo: V nedeljo popoldne sta pni Krški vasi trčila dva avtomobila; eden je vozil proti Brežicam, drugI pa proti Novemu mestu. Na ovinku blizu Bukovčeve gostilne sta se hotela izogniti drug drugemu in se umaknila na sredino ceste, kjer sta potem trčila. Oba avtomobila sta bila močno poškodovana, žrtev pa k sreči ni bilo. Gospodične, ki so se nahajale v enem Izmed cfceh avtomobilov, so se odpeljale takoj z vlakom v Zagreb, cd koder le prišel potem tovorni avto, ki je naložil njihov popolnoma razbiti avto. Nesrečo sta zakrivila neprevidnost, ker se voznika nista ravnala po novih predpisih in pa prehitra vožnja. * Strašna smrt zblaznelega mladeniča. V hercegovtaskem seJu Viš gor je te dni umo-bolni 25-!etni mlademlč Mirko Fr arij i č, ko je bil pri malem otroku sam doma, v napadu blaznosti s petrolejem polil cb!eko ter se potem približal plamenu na odprtem ognjišču. Mahoma je bi! ves v plamenu ter le v strašnih mukah obležal mrtev v kuhinji * Strašna rodbinska tragedija se Je odigrala v četrtek v Veliki vesi pri Krapini. Posestnik Nikola Sinkovič se ie pred mnogimi leti oženil s hčerko iz dobre hiše, s katero le živel v sreči in zadovoljstvu. Sin Štefan je bil že 20 let star ter je očetu skrbno pomagal pri gospodarstvu. Lansko jesen pa Je umrla žena-gospodinj a In od onega časa ni šio v hiši vse v redu. Oče se je uda! pijači ter si vzel v hišo prilcZ-nlco. Med očetom ta sinom je prišlo vedno pogosteje do ostrih prepircv. Oče se ie vsled tega hotel znebiti sina. Ko le v sredo ponoči sin trdno spal, je vzel oče sekiro ter stau z ostrino odsekal glavo. Bil je takoj mrtev. Vsled nenavadnega krika so prihiteli v hišo sosedi, ki so podivjanega očeta zgrabili ta ga Izročili sodišču. * Velik požar v Zagrebu. V četrtek popoldne je nastal v skladišču volne tvrdke E. šterna v Zagrebu velik poižar. Povzročila ga je prodajalka Štefka Kraner, ki je v temi prevrnila pollitrsko steklenico špirita. Ko le kmalu za njo prišla njena tova-rišica Faletnč, je slučajno vrgla vžigalico ravno na ono mesto, kjer se ie razlit špirit, nakar je nastal požar, ki se je kmalu razširil. Le s težkim naporom so ga osnje-gascl končno lokaflizirali. Škcda se ceni na 100.000 Din. * Mrlič v brzovlcku. V torek zvečer je v Zagrebu vstopil v brzovlak poštni ofici-jal Gjuro Filkovič, ki Je potoval v Spi't Sprevodniku je naročil, naj ga par postaj pred Splitom zbudi. Sprevodnk ga Je v Kaištelih v resnici skušal zbuditi, kar se mu pa nI posrečilo. Poklican Je bil nato zdravnik, ki je ugotovil, da se je potnik — ki najbrže ni mogel zaspati — s preveliko dozo veronala zastrupil. Nesrečnež se nI več prebudil in je kmalu nato izdihnil. ' PoskuSen samomor 13-Ictnega dečka. Predvčerajšnjim opoldne se je na Savski cesti v Zagrebu odigral nenavaden dogodek. Ko je na omenjeni cesti vozil tramvaj proti mestu, se je nagloma vrgel na tir trinajstletni mizarski vajenec ter bridko plakajoč položil glavo na tir. Ker pa je tramvaj vozil po drugem tiru, se Jc de- j ček naglo dvigni! ter se vrgel na drugi tir. Le z največjim naporom je vozač tik pred dečkom ustavi! električni voz. Redar je dečka odvedel na policijo, kjer js mladi kandidat smrti izpovedal, da ne more več prenašati brutalnosti svojega delodajalca in da gre raje v smrt, kakor da bi še nadalje prenašal neprestano trpinčenje. Policija ie v zadevi uvedla preiskavo ter bo dečku poiskaia drugega gospodarja. Danes Henny Porten (Mati in dete) samo še danes ob 4. in 'A6. Paul Richfer (Korzar Pietro) danes ob '/,8. in 9. uri. Elitni Kino Matica Iz Ljubljane u— Selitev Vodnika z Vodnikovega trga. Med našimi umetniki se ie povodom razpravljanja o prestavitvi Vodnikovega spomenika na primernejši prostor sprožil sedaj tudi načrt, da naj bi prestavili spomenik na Kongresni trg, ta sicer v vogal, ki ga tvorita Kongresni trg in cesta lz Gradišča. Spomenik bi ostal tamkaj v lepi ogradi tn hi nikakor ne oviral prometa. Tamkaj bi prišel spomenik po mnenju nekaterih umetnikov vsaj do svojega efekta In bi napravil tudi na tujca dober utis. u— Filmsko predavanje »O higijenskem prerodu ljudstva«, ki ga priredi Zveza kul turnih društev v LJubljani, se bo vršilo lu-trl v nedeljo v prostorih Kina Matice. Začetek točno ob 10. dopoldne ta ne, kakor le bilo pomotoma Javljeno, ob 11. dopoldne. Predavanje bo spremljano z dolgim trodelirim filmom. Vabimo zlasti šolsko mladino. u— Policijske prijave. Od četrtka na petek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 tatvina, 1 sum tatvine, 1 pretep, 1 prestopek kaljenja nočnega miru, 1 prestopek pijanosti, 3 prestopki Izvrševanja gostilniške obrti brez osebne pravico, 6 prestopkov cestnega policijskega reda in 2 prestopka avtomobilskih predpisov. Aretacije so bile izvršene 4, in sicer: 2 radi tatvine, 1 radi prestopka pijanosti ta razgrajanja in 1 radi nadlegovanja pasantov. u— Ukradeni verižici. Posestniku Josipu Dimniku lz Jarš pri Mostah sta nedavno zmanjkal! dve srebrni verižici v vrednosti 400 Din. Vsa poizvedovanja za tatom so ostala takrat brezuspešna. Pred nekaj dnevi pa Je Dimnik zvedel, da le verižici prodajal njegov bivši hlapec Josip R., ki stanuje sedaj v Šiški. Ker Je bil Dimnik prepričan, da se je verižic polastil hlapec, ki je kmalu za tem zapustil pri nJem službo, je prijavil zadevo policiji. u— Pobiranje smeti. V prihodnjih dneh bo začel v notranjem mestnem okraju Ljubljane pobirati smeti irov voz, s katerim bo kar največ mogoče preprečeno razpraševanje smeti pri nalaganju. Mestni magistrat opozarja občinstvo, da smeti oddaja le v is opetovano predpisanih zabo-lih, ki imajo dolžino 60 cm, širtao ta višino pa do 30 cm. Drugih večjih aH posod smetar ne bo izpraznil, ker Jih v novem voeu tudi izprazniti ne more. Ob tel priliki nujno priporoča mestni magistrat vsem gospodinjam, da vse smeti in druge odpadke, tudi kuhinjske, sežgo v peči ali Štedilniku ta da končno oddajo le ostali pepel in negorljive snovi v svojem zabojčku smetarju. Na ta način se izdatno zmanjša množina smeti in se tudi doseže nekaka razkužba odpadkov iz stanovanja ter se s tem zmanjša nevarnost okužbe po smeteh, če se bo ta način pobiranja smeti obnese!, bo mestni magistrat nabavil take vozove za vse mesto. u— Pozor gostilničarji! Na podlagi Informacij, ki smo lih dobili na pristojnem mestu, izpopolnjujemo svojo včerajšnjo notico pod gornjim naslovom v toliko, da gostilničarjem, ki so si pridobili koncesije še na podlagi predpisov cbrtnega reda, nI potrebna pridobitev osebne pravice. u— Protestni shod proti davčni obremenit rl Slovenije se bo vršil za občino Moste v nedeljo, dne 28. t. m. ob 10. dopoldne v salonu restavracije g. Jakoba Novaka »Pod Lipo« v Mostah. Na shodu bo poročal pred sednik g. Ivan Frelich o novi davčni reformi in davčnih razmerah v naši državi, zlasti v Sloveniji. Na shod so vabljeni vsi hišni in zemljiški posestniki iz občine Moste in okolice. K obilni deležbl vabi odbor. u— Glavna skupščina ljubljanskega oblast nega odbora Rdečega križa se bo vršila v sredo dne 3. marca ob 6. popoldne v posve tovalnici ljubljanskega magistrata. Dnevni red običajen. Odbor vabi članstvo k polno-številni udeležbi. u— Prodaja čevljev tovarn Peter Kozina &. Co. po znižanih cenah v trgovini Aleksandrova cesta 1 in Breg 2D, se izjemoma podaFša do konca tega meseca, ker se ni moglo vseh odjemalcev postreči. na kar se cenjcno občinstvo opozarja. u— V društvu »Soča« v Ljubljani predava danes, dne 27. t. m. v salonu nri »Levu« šef higienskega zavoda dr. Ivo Pire o »so-cijalni higijenl«. Predavanje bo vsebovalo dva dela. V prvem delu bo predaval o razvoju higiene po prevratu v Jugoslaviji. V drugem delu — po kratkem odmoru pa o zdravju bolezni in stanovanju. Predavanje bo spremljal z lepimi velikimi skioptičniml slikami. Vab!'eri »Scčani« in sploh vsi, ki se za taka coučna, zdravstvena predavanja zanimate. Začetek ob 2133 zvečer. 'Vstop prost. n— Obraz ?n roko vam oousteša megla, ki tlači Ljubljano dan za dnem. »Creme de his« vas obvaruje teh ncprillk. Zahtevajte jo samo v drogerili »Sanitas« LJubljana, Prešernova ulica 5. u— Napredno gospodarsko ln prosvetno ■-> r\ Krakovo ln Trnovo opozarja vnovič vse člane na rečni občni zbor. ki se bo vršil danes ob 8. zvečer pri g. Sokliču Članstvo nai se zbora udeleži v obilnem šte vllu. u— Popravlja vsakovrstne ure. Izdeluje na domestne dele pod iarrstvom. urar Fran Ko rošec. Ljubljani. Bavarska steza, dohod iz Poljanske ceste ob hiši 7 in za Reichom. n— Ljudski visoka tola v Ljubljani. Po daljšem presledku vsled nepričakovanih o-vir se no.da|:ulejo predavanja ta riccr v nedeljo 2.5. t. ;n. ob 10. dop. Predava filozof g. Srečko Kosovel o temi »Razpad družbe in propad umetnosti«. Predavanje se bo vr šilo v pevski dvorani Glasbene Matice Vegova ulica za Univerzo). Vstop pnst, pro stovoljnl prispevki za krit e stroškov se hvaležno sprejemajo. — Odbor DSFF. u— Predavanje turist, kluba »Skala« o Mont Blancu se bo vršilo v nedeljo, ob 11. dopoldne v kinu Matica, in ne ob 10.30, ka kor je bilo prvotno določeno. Vstopnice na razpolago pri dnevni blagajni kina Matica. Predavanje dr. Pirca o »Higijenskem prerodu ljudstva« bo istotam že ob 10. dop. —n »Preporodov« KZO priredi danes. 27. t. m. ob pol 6. 15. redno predavanje. Predava g. Zupančič o temi: »Katolicizem v sred njem veku«. Vse člane in članice opozarjamo, da prideio točno k predavanju, ker pozneje vstop v dvorano ne bo dovoljen. u— Preporodaši! Danes 27. t. m. se bo vršil po predavanju KZO, občni zbor »šport ne sekctfje« Preporoda. Odbor športne sek cije vabi vse člane, ki se zanimajo za šport k polnoštevilni udeležbi u— Kurz iz alkoholnega vprašanja ima abstinentska mladina, danes v soboto 27. t. m. v akademskem kolegiju ob 17. uri. — Mestno središče v Ljubljani. Slavni Haydnov oratorij ^©tnl časi" izvaja Olasbeaa Matica v Mariboru, 3. marca. Sodelujejo: Lovšetova, Ašič, Križaj. Iz Maribora a— Zahvala generalnega konzula dr. Be" neša. Generalni konzul ČSR dr. Otckar Beneš je poslal JČLagl v Mariboru pismo, v katerem se v iskrenih besedah zahvaljuje za krasen poslovilni večer ta za podelitev častnega članstva. Ob tej priliki je nakazal Ligi »v -plemenite svrhe njenih stremljenj« znesek 1000 Din ter s tem ponovno dokazal, da delovanje mariborske Lige visoko ceni In spoštuje. a— Seja mariborskega občinskega sveta se bo vršcla v torek dne 2. marca ob 17. v mestni posvetovalnici z običajnim dnevnim redom. a— Iz trgovskega sveta. Znano slovensko pekarno Strassgiittelovih dedičev na Glavnem trgu poleg pivovarne Tschelli^l je te dni prevzel dolgoletni vodja tega podjetja g. Josip Čebokli. a— »Česky klub v Mariboru zučastnf se ctaes, 27. t m. pfedndšky, kterou porada zdejšf »Sokol« oh 20. hod. v maič dvora-nč Nar. domu o Tyršovč domč v Praze. PKjd'te v počtu co nejvčtšim.« a— Rizlko dela. Delavka Ivana Horvat, uslužbena v tekstilni tovarni v Melju, je prišla pri delu z desno roko v neki stroj, ki ji Je roko do členka dobesedno zmečkal. V tovarni so jo zasilno obvezali, nakar »e Je sama podala v bolnica a— Neprevidna kolesarja. Včeraj Sta v mraku vozila dva kolesarja po Pcbieški cesti. Ker nobeden ni imel luči, sta v poltem! trčila skupaj. Dočim Je eden osti n-poškodovan, Je drugi, neki Robert P. dobil tako težke poškodbe, da se Je zgrudil nezavesten na tla. Stražnik Je pozval rešilni oddelek, ki moi ie nudil prvo pomoč, ter ga nato prepeljal v stanovanje. Tud: kolesa so močno poškodovana. Oba se bosta morala še zagovarjati na policiji a— Neznani utopljenec. Blizu Sv. Petra nižje Maribora so včeraj potegnili iz Drave truplo neznanega moškega, starega okrog 50 do 55 let. Truplo Je ležalo domnevno 2 do 3 dni v vodi Na truplu nI opazili n be-nih znakov nasilja. Zato le verjetno, da gre za samomor. Utopljenec ima na sebi samo hlače in telovnik, dočim manjka suknja. Eventualni podatki o utopljencu naj se sporoče policijskemu komisarljatu v Maribo- Mi$ li !ii E dne 1. marca 1926« 883 Teko kakor Vam lahka tkanina vašega žtvotka (Steznika) zadostno Ščiti oze pred solncem. zrakom. vročino alt mra-rom. ter ohrani VaSt koži belino, milino in rahlost, pravtako očuva lahna uporaba Simonovega eraska 14 (Potidre Simon) vat obraz pred vplivom premočnih vremenskih izpriir.emb ter ohrani obličje mlado in lepo. iPoudre de JX>2 Smon- fm Icpljrv. slastno odišavljen. ni samo nekva-ren, ampak celo dobrodejen tn blalilen ter ne povzroča suSer.ja kože. Se prodaja povsod: CREME. POUDRE i- SAVO.\ StMO\ lin....i..........................................ii..........i......' Parfumerie Simon, 59 Fg. St. Martin. Pariš. Berndorf-beštek s F čuden, Prešernova ulica št. 1. nogavic x žigom In znamke (rdečo, modro aH zlato) „klju£" da se prepričate, kako en p it traja kakor štirje pari drugih. Dobivajo se v prodajalnah Nogavice brez žiga .ključ so ponarejene, »4 V Naši onstran granic Šport -A^amia.. n. DaU 11 /A II. M X4 . —_ ______J. ..nli Naloga «Čitaonice» na Reki. Predsed/ cik g. dr. R. Lenac je na glavni skupščini Sarodne Citaonice na Reki govoril o nalc« gi društva. Čitaonica vsled izpremenjenih državnopravnih razmer ni izgubila svojega »raison d' etre», nasprotno... Politično sta nje se društva ne tiče, ker mu je bilo ved« no tuje vsako politično delovanje. Naloga Citaonice je bila vedno samo socijalna in prosvetna: razvijanje društvenosti med re« ikimi Hrvati in drugimi Jugosloveni meščan ske vrste, jačanje in gojenje njihovih kul« turnih sil. Društvo ne misli n« kake velike stvari, toda v vsakdanjem društvenem pro« metu lahko nastanejo skromne pa koristne pobude, zlasti še, ko izpopolnijo razredče« ne vrste nove sile. Naš uspeh je v slogi vseh naših članov. Vsak na svojem mestu pravi človek, da bo društvo cvetelo in na« predoralo. p— Obstoju države nevarno petje. V Ri« bembergu so slišali orožniki prepevati slo« venske fante. Aretirali so tri in jih odpe« ljali v sodnijske zapore v Ajdovščini. O rož« nifci, ki najbrže ne znajo slovensko, so re« kli, da sc v oni pesmi vprašujejo Slovenci: ... «kje so naše mcje»? Sodišče v Ajdov* Ičini vodi strogo preiskavo, p— V Sežani je bilo na trgu 931 glav živi* r.e. Goveja živina se je prodajala 400 — 430 lir kvintal, prešički 80 — 160 lir, konji ogrske pasme 3000 — 5000 lir. Kupčija je bi« i« dobra. Prihodnji trg 12. marca. p— Pomnožltev postrvi v Soči. Star je ie sloves postrvi iz Soče. Sedaj se gibljejo neki faktorji z namenom, povečati gojitev postrvi v Soči in Idrijci. V Kobaridu in v Idriji so posebna gojišča postrvi, ministr« stvo se zanima za to izborno ribo in vsako leto se vrže v Sočo na tisoče eksemplarjev, ds se tako postrv zaredi in bo lahko dajala dobre dohodke. Kilogram postrvi stane oko« 11 40 lir is Številna so naročila iz velikih hotelov. Pred vojno so hodili tujci k Soči lovit postrvi. Nekatere postrvi so zelo raz« vijejo in najtežja, kar so jih doslej poteg« nili iz Soče, je imela 19 kg. p— Goriški izvoz sadja in zelenjave. V trgovsko*obrtni zbornici se je vršilo zboro« vanje, na katerem se je razpravljalo o le« tošnjem izvozu sadja in zelenjave. Izvozne tvrdke so podale svoje prošnje, s katerimi se opozarjajo kompetentne oblasti na do« sedanje številne nedostatke zlasti na želez« piči. Pred vojno je bil izvoz izborno urejen. Tako mora biti zopet, ako se res hoče po« magati kmetijstvu v obmejni krajini. p— Iz Prvačine nam poročajo: Časopisna vest, da ima Prvačina že svojega «podešta* tan, ne odgovarja resnici. Trgovec Piero Zuttioni ni Italijan iz starih provinc, mar« več Goričan, ki zna dobro slovensko in se zaveda tega, da je trgovec. p— Lesna kriza. Glavna lesna tržišča v Ilirski Bistrici, Šempetru in Postojni so pre« cej znižala ceno lesu. Druge stvari se dra« žijo, les pa pada v ceni. Take krize v lesni trgovini, kakor je letos, že ni bilo štiri leta. Konkurenca se čuti z jugoslovenske strani potem pa treba vpoštevati, da manjka de« narja. Kupčije se sklepajo na večmesečni rok, kupca za takojšnje plačilo je že težko dobiti. Upa pa se, da prinese v lesno kup« čijo več živahnosti bližnja spomlad. p— Razprava proti *indijanskemu prlnt cu» La Plante se prične v kratkem v Trstu. Radovednim Tržačanom je hotel odmakniti ta zanimivi proces odvetnik Targioni, ki je predlagal Turin za razpravni kraj. Ali so« diščo je zavrnilo njegov predlog in tako bo» do imeli Tržačani priliko poslušati, kako je prefrigani Indijanec »beli jelen« oslepa« ril lahkoverno nemško grofico Khevenhul« ler za lepo vsoto 1,200.000 lir. Iz Celja e— Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt ln Industrijo v Ljubljani za Celje in oko »co se bo vršil v torek, dne 2. marca in sicer cd 8. do 12. url v ravnateljski pisarni Prevozne družbe d. d (poslopje carinarnice) v Celju. e- Smrtna kosa. V četrtek, dne 25. t m. 'e umrla v Celju ga. Rozaliia Cerkuč. zaseb nlca v visoki starosti 92 let. Pokojno prepeljejo danes v domači krai Koprivnico pri Raihenburgu, kjer jo položijo k večnemu počitku. e- Iz zdravniške službe. Za zdravnika pripravnika v Javni bolnici v Celju je imenovan dr. Rudolf Rožič iz Celja. Upravni asistent Bogumi! Zgajner 'e premeščen kot upravitelj bolnice v Brežicah. e— \Vestenova tovarna. Kakor se nam iz Celja poroča, ie Westenova tovarna za posodo v Gaberju pri Celju znatno skrčila svoj obrat. Polno se dela samo tri dni v ted nu. Razen tega ie podletre odpustilo več sto delavcev. — Žaga Prve jugoslovenske lesne industrije v Zavodni, katera Je vsled pomanjkanja naročila stala skoro celo leto 1925. pa ie zopet pričela obratovati. e— V Javno bolnico so pripeljali v četrtek zjutraj 20 let starega Avguština Srimpfa katerega le povozil vlak v Tekačevem pri RosraSki Slatini. Imel ie zmečkani obe nogi. Prvo pomoč mu je nudil žel. zdravnik dr. Brabcc v Rogaški Slatini. Ker ni bilo druge odpomoči so odrezali ponesrečencu v celjski bolnici desno nogo nad kolenom, levo pa nad gležnjem. e— Živinski sejem. Običajni mesečni sejem bo v Celju v pondeljek, dne 1. marca. e— Plesni venček sokolskega društva se bo vršil danes, v soboto, dne 27. t. m. v vseh prostorih Narodnega doma. Igra kvar tet g. Negodeta in ne, kakor le bilo pomoto ma poročano, orkester »Sokola 1.» e— Policija je pridela Antona Anderluha, 29 let starega brezposelnega delavca h Kr-tic, občina Sladka gora, radi raznih prestop kov in ga oddala v zapore okrajne sodnije v Celju. Tička zasleduje več sodnij. Iz Trbovelj t— Družbi sv. Cirila in Metoda je posla« Ia gdč. Danica Urbančičeva iz Trbovelj« Vode 100 Din, ki jih je nabrala ob priliki godovanja gdč. Lorči Rupnikove v veseli družbi pri Dreotu. Iskrena hvala! t— Na današnjem sestanku obratovodij se bo sklepalo o številu rcducirancev v pondeljek 1. marca. t— Zaradi redukcij rudarskega delavstva se jo mudil na Dunaju generalni ravnatelj TPD. g. Skubic. t— Med Dukičevim podjetjem in TPD še ni podpisana pogodba glede obratovanja na celokupnem dnevnem kopu. Verjetno jc, da se bo to zgodilo čimprej, ker je v interesu družbe. Na ta način se bo število Dukiče« vega delavstva precej pomnožilo. Kakor^ je znano, so delavci pri Dukiču za polovico slabše plačani kakor pri rudniku. t— Intervencijska možnost raznih obla« sti v prid odpuščenega delavstva je po na« iih informacijah precej omejena, ker je že opetovano poseglo vmes radičevsko ministr stvo za šume in rudo in dalo prav TPD. Le ta se pri vseh svojih ukrepih opravičuje, da Je v državnih rudnikih še slabše in če že država prakticira v svojem delokrogu po istih metodah, da je to dovoljeno tudi njej. t— Obrtnikov v dbčtni so našteli v zad« njem času nad 600. vsekakor veliko število za kraj, ki štje 20.000 prebivalcev. t— izguba na zaslužku radi redukcij pri TPD. bo znašala samo v Trbovljah letno preko 50 milijonov dinarjev. Iz tega je raz« vidno, kako zelo so prizadeti po redukciji poleg delavcev tudi razni pridobitni krogi, katerim dolguje delavstvo že sedaj milijon« ske vsote. t— G. Marcel Žorga nam piše: V poroči« h: o nedavnem delavskem shodu piše_ «Ju« tro», da sem povdaril potrebo po složnosti delavstva tudi pri obč. volitvah in da Gu« stinčičevo krilo sedaj umakne svojo sepa« ratno listo za obč. volitve. To ni točno. Na shodu v Trbovljah sem nastopil kot pri« staš marksistične grupe, ki izdaja Delavsko Kmetski List. Napačno je in ne odgovarja resnici, da bi se izjavil za skupni nastop s Kristanovimi socijalisti pri bodočih občin« skih volitvah fn da se jo kandidatna lista Delavsko Kmetskega Bloka umaknila. Na« stopil sem na shodu proti politiki meščan« skih strank, za enotno in skupno akcijo vse« ga delavstva proti redukciji in kapitalu, za enotnost strokovnih organizacij, povdaril »em pa, da enoten nastop delavstva v akci« Jah in strokovna enotnost še ni politična enotnost in da ostanemo politično samos+oj ni, ker marksizem In oportunizem se ne mo« reta združiti v enotni stranki. Nisem pozval delavstva ▼ Trbovljah, da po«tavi enotno listo za občinske volitve in Delavsko Kmet« ski Blok v Trbovljah ne umakne pri teh volitvah svoje liste. — Marcel Zorga. t— Na Ljudski visoki Soli odpade radi odsotnosti bivšega pomočnika ministra za šume in rude g. Ivana Mohoriča nedeljsko predavanje. Prihodnjo nedeljo se prične nov ciklus predavanj, in sicer iz filozofskega področja. t— V Narodnem domu v Hrastniku se bo vršil jutri koncert domače rudniške god« be pod vodstvom g. Turnška. t— Zadruga gostilniških obrti v trbovelj« ski občini bo imela v pondeljek 1. marca ob 14. popoldne občni zbor v Hrastniku v gostilni g. Roša. t— Za »pomladanski nastop glasbenega društva Iirastnik»Dol vlada v hrastniški kot lini veliko zanimanje. f— V trboveljski občini obstoji po zad« njem štetju 1132 večjih poslopij. Iz Slovenske Bistrice b— Občni zbor Sokola. Dne 20. februarja »e je vršil občni zbor tukajšnjega Sokola. Zborovanje je vodil v odsotnosti br. sta« roste P. Skofica podstarosta br. M. Janže« kovic. Iz poročil posameznih društvenih funkcijonarjev je razvidno, da je društvo preteklo leto uspešno delovalo. Prireditve so se obnesle, glede telovadbe js društvo sedaj veliko na boljšem, ker ima ua raz« polago dvorano okr. hranilnice. Resno pa se misli na lastni dom, ki naj bi dal Sokolu možnost do popolnega razmaha. V novi od« bor so bili izvoljeni: starosta br. P. Škofic, podstarosta br. M. Janžekovič, načelnik br. F. Verdnik, načelnica se. VI. Torr.ažičeva, odborniki bratje M. Sajko, Z. Kristan, V, Cjeinger R. Bižal. M. Ramor, M. Rismal ter sestra M. Schlick. Predsednik gradbenega odbora: br. dr. J. Pučnik, prosvetnega od« seka M. Rismal. b— Matijev sejem. Na sejem dne 21. t. m. so prignali 307 glav živine. Kupčija srednja. b— Sprememba posesti. V četrtek 25. t. in. so prodali na javni dražbi posestvo zna« nega trgovca s senom g. Ivana Katza, ki je bil pri zadnjih državnozborskih volitvah kandidat na nemški listi. Kupil ga je k on« zorc;j slovenjebistriških meščanov za Din 237.200.—. Iz Prekmnr ja Nevzdržne upravnoepravne razmere v Prekmurju. Dočim pri sodnij ah v Prekmur« ju za vsa pravna področja veljajo prejšnji avstrijski zakoni, se pri politični upravi uraduje deloma po avstrijskih, deloma pa po ogrskih zakonih. To pa je pravno nemo« če. Ako se stoji na stališču, da so via facti v Prekmurju uvedeni isti zakoni kot v osta« li Sloveniji, tOTej avstrijski, potem se mo« rajo tudi za vse upravne zadeve uporab« Ijati avstrijski zakoni, ako pa to ni slučaj, potem se morajo uporabljati prejšnji zako« ni, ki so veljali na prekmurskem ozemlju, torej ogrski Sedaj se pa uporablja v Prek« murju na pr. avstrijski obrtni red ki je gle« de kvalifikacije strožji od ogrskega, domo« vinstvo pa se presoja po ogrskem zakonu, tudi vodno pravo je ostalo ogrsko, tkzv. «Priigelpatent» pa je avstrijski. Radi tega na pr. sedaj ne morejo priti do obrtnega lista osebe, ki so za Ogrske že izvrševale obrt, potem pa med vojno vrnile obrtno dovoljenje. Ker dalje ogrski domovinski za« kon ne pozna posebne pristojnosti držav« iiih uradnikov na stalnih službenih mestih, zato marsikateri državni uradnik, ki službu« je v Prekmurju takorekoč ni nikamor pri« stojen. Po katerih zakonih pa se naj uprav« ljajo občine v Prekmurju, pa se sploh ne ve. Zadnji čas je že, da se ta zadeva uTe« di, ki je povzročila že toliko škode in kri« vice v Prekmurju. Državni uradi v M. Soboti brez strehe. Novi stanovanjski zakon je našel državno upravo v M. Soboti popolnoma nepriprav« Ijeno. Radi pomanjkanja lastnih zgradb za uradne prostore so številni državni uradi v M. Soboti sedaj prisiljeni, plačevati skrajno visoke najemnine, nekaterim pa preti ne« varnost, da se kmalu znajdejo na cesti. Ta« ko n. pr. en sam državni urad plačuje 36.000 Din najemnine, neki drugi bo pa moral pla« čati 45.000 Din letno, ali pa ostati brez stre« he. Ker je v M. Soboti vsega 12 uradov po zasebnih hišah, si lahko vsakdo izračuna, koliko znaša letna najemnina. Mirno se lah« ko trdi, da bi se z vsoto, ki se potroši v dveh do treh letih za najemnine državnih ura« dov, lahko zgradila pravcata palača in bi ae tako marsikaj prištedilo v korist preoblo« ženih davkoplačevalcev. ^ Da najboljši je to znaj,' Colombo Ceylon čajSfjl Nogometne tekme v soboto in nedeljo Pokalna tekma med obema najjačjima domačima rivaloma se je prošlo nedeljo predčasno prekinila. Nadaljevala se bo da« nes v soboto. Reči moramo, da nas je nedeljska igra obeh moštev precej zadovoljila, kajti obe iroštvi stj predvedii v večjem delu dobro igro Pohvale jc vredno korektno obnaša« nje prisotne publike ter pričakujemo, da ni to bilo v prvič in poslednjič. Kdor zna ceniti pomen športa, ta se bo vedno pri tek« mah vedel spodobno in športniku primerno. Skratka vtis, ki ga je napravila publika pri nedeljski tekmi, je bil nad vse ugoden. Tekmo bo sodil tudi danes g. Ochs iz Ce« lja. Igra se na igrišču SK. Ilirije s pričet« kom ob 17. uri. Cene so znižane z ozirom na to, da se bo igralo samo 25 minut. Jutri, v nedeljo, se pokalna tekmovanja nadaljujejo, in sicer na igrišču ASK. Pri« morje, Dunajska cedit. Za semifinale sta se kvalificirala SK. Slovan in SK. Jadran, a ŽSK. Hermes ni bil v prvem kolu izžreban. Žreb je določil v drugem kolu sledeče protivnike: SK. Slovan : ŽSK. Hermes, SK. Jadran : zmagovalcu v tekmi SK. Ilirija : ASK. Primorje. Kakor izgleda bo tudi semifinale zelo za« nimiv, saj bodo nastopili naši najboljši klu« bi, z izjemo ASK. Primorje ali SK. Ilirija, ki nastopita danes v podaljšku in od kate« rih bo eden izpadel. Tekme se bodo odigrale sledeče: ob 13.45 SK. Slovan : ŽSK Hermes, ob 15.30 SK. Ja« aran : zmagovalec tekme SK. Ilirija : ASK. Primorje. Poleg gornjih tekem se bodo odigrale še sledeče prv. tekme rezervnih moštev, ki spadajo še v jes. sezono: SK. Ilirija rez. : ŽSK. Hermes rez. in ASK. Primorje rez. : SK. Slovan rez. Te tekme se odigrajo na igrišču SK. Ilirije in sicer ob 8.30 nastopi prvi par, ob 10.15 pa rezervi ASK. Primor« j a in SK. Slovana. * Službene objave LNP. (Seja p. o. dno 24. IL 1926.) Verificira se za SK. Slavijo igr. Petrič Sil« vij s pravom nastopa dne 4. III. 1926; za SK. Celje igralci Šuligoj Viljem, Kunej Franjo, Božič Josip in Kopušar Tine, vsi s pravom nastopa dne 6. III. 1926. Verificira se pr« venstvena nogometna tekma ASK. Primor« je : 2SK. Hermes 10 : 0 odigrana dne 14. IL 1926 v Ljubljani nadalje se verificirajo tekme za zimski pokal Siv. Jadran : SK. Svoboda 12 : 1, SK. Slovan : SK. Slavija 6 : 0, in pokalna tekma SK. Svoboda : TSK. Merkur 4 : 3. Roditeljsko službo LNP. vršijo v soboto 27. II. gg. Cimperman, ing. Struna, Kump, Zaje, Batista; v nedeljo dne 28. II. dopoldne na igrišču SK. Ilirije g .Kump nadzor nad red. in blag. službo: popoldne na igrišču ASK. Primorje gg. Kump in Černe, blag. službo g. Buljevič. Ponovno se opozarjajo vsi klubi, da po« stavijo po tri resne starejše reditelje ter stranskega sodnika, ki naj se javijo ;x>l ure pred pričetkom služb, odborniku LNP. Tajnik II. lz Sekcije ZNS. (Službeno.) Delegirajo se: Igrišče Ilirije 8.30 Ilirija rez. : Hermes rez. g. Ahčan; 10.30 Primorje rez. : Slovan rez. g. Deržaj. Igrišče Primorja 13.45 Her« mes : Slovan g. Planinšek; 15.30 zmagova« lec iz tekme lhrija=Primorje : Jadran g. Str« nad. — Tajnik. SK. Ilirija : ASK. Primorje. Za dana. šnji nastavek pokalne tekme med navede« nuna kluboma so določene znižane cene. V svrho normalnega poteka igre podpisani podsavez apelira na publiko, da ponovno manifestira z dostojnim ponašanjem, kot pri zadnji tekmi športno idejo. LNP. Predkonferenca JNS. Kakor znano, bi se morala v četrtek vršiti v Zagrebu prva predkonferenca JNS pred glavno skupščino, na kateri bi delegati podsavezov pričeli de« bato o pravilnikih in pravilih JNS Razven sarajevskega delegata ni dospel v Zagreb noben drug delegat, vsled česar se pred« konferenca ni vršila. Predavanje s sktoptičnimi slikami. V nedeljo 28. II. ob 11. priredi TK. Skala dru« go predavanje s skioptičnimi slikami, in si« cor o Mont Blancu, kralju evropskih gora in njegovih zanimivosti Opozarjamo na to velezanimivo predavanje predvsem naše tu« riste, skavte, gozdovnike in šolsko mladino. S. K. Jadran. Danes ob 20. uri sestanek prvega moštva in rezerve pri Mraku na Rim ski cesti. — Kapetan. .iSiv. Primorje (Nogom. sekcija.) Gar« deroba za današnjo tekmo s SK. Ilirijo je v gostilni Rcininghaus (Valjavec). Moštvo mo ra biti ob 16.30 v garderobi. — Tajnik I. Corrigendum: Službene objave LNP, objavljene v včerajšnji številki, je v toliko popraviti da se vrši izredna glavna skup« ščina dne 4. marca t. I. in ne, kakor je bilo pomotoma tiskano, redna glavna skupščina. Kolesarski podsavez Slovenija. Razde« litev kolajn in diplom se vrši danes v sobo« to zvečer ob 8. uri v Prešernovi sobi restav« racije Novi svet. Vsi dirkači, ki so se ude« ležili otvoritvene, skupinske, cestne in gor« ske prvenstvene dirke, naj sigurno prisost« vujejo razdelitvi. Eventuelne reklamacije naj se podajo o priliki razdelitve, ker se pa poznejše nikakor ne bo oziralol Uprav« m odbor KPS. SK. Ilirije nogometna sekcija. Današnji trening II. skupine odpade, mesto tega ob 18. sestanek rezerve in juniorjev v garde« robi na igrišču. V nedeljo 28. t. m. igra re* zerva ob 8.30 zjutraj prvenstveno tekmo z rezervo Hermesa, kombinirano moštvo ob 14. prijateljsko trening«tckmo s Svobodo. Načelnik. Iz damske sekcije SK. Ilirije. Danes po poldne Iahkoatletski. trening pod vodstvom g Hokeja. Udeležba strogo obvezna za vse. Trening se vrši v slučaju ugodnega vreme« na na igrišču od 14.30 dalje. V slučaju ne« ugodnega vremena pa se vrši trening v ja« halnici od 17.30 dalje. V pondeljek ob 17. bazenski trening v jahalnici. Ta trening je obvezen predvsem za sledeče igralke: Viz« jak, Rotar, Petan, Sporn, Privšek, JermoJ II, Koch II, Koželj, Tratnik, Schweiger Er« na. Istočasno naj se tega treninga udeleže tudi vse ostale članice. — Načelnik. Vremensko poročilo od 26« t. m. Bohinjska Bistrica, ob 7. zjutraj. Tempe« r a tura + 6 stp. C; za zimski šport neugod« no. Kranjska gora, ob 7. zjutraj. Temperatu« ra + 1 stp. C, barometer se dviga, poobla« čeno, srcn 10 cm. Gospodarstvo Hmeljarna L Jngosl o venski zavod za vkladanje, basanje in prepariranje hmelja v Žalcu. L. 1902. se je v središču našega hmeljarstva, v Žalcu, ustanovila zadruga v namen, da se sezida poslopje za vkladanje, pravilno basanje in strokovno prepariranje hmelja ka kor to žele in zahtevajo hmeVski prekupci. Pobudo za sezidanje takšnega poslopja je dalo Hmeljarsko društvo v spoznanju in prepričanju, da le to v Izpolnitev umnega hmeljarstva v Savinjski dolini neobhodno potrebno, ter ra krstilo za Hmeliarno. Pred ustanovitvijo tega zavoda so morali hmeljski prekupci opravljati vse manipulacije s hmeljem v drugih krajih na Češkem ln v Nemčiji, kar jim je povzročalo mnogo stroškov in drugih neprllik. Od ustanovitve Hmeljarne pa opravlja večina hmeljskih prekupcev vsa navedena dela v njej, to pa tem lažje, ker iim ustreže vsestransko, ku-lantno in strokovno pravilno. Hmeljarna si je pridobila ln vživa vsestransko zaupanje hmeljarske produkcle kakor tudi hmeljske kupčije. Poslovanje Hmeljarne se ie od leta do le ta širilo in tako so postajali nlen! prostori pretesni, njene priprave nezadostne za velike rfene naloge In zaradi tega se mora povečati ln razširit!. Tesnoba v njej bi se čim dalje boli občutila, ker se produkcija zvišuje od leta do leta in ker ie mogoče, da že v par letih podvojimo našo sedanjo produkcijo. Razširitev Hmeljarne ie torel nujno potrebna ln ie zaradi tega glavna skupščina zadružnikov dne 24. m. m. soglasno sklenila naj Sp Hmeljarna tako! prične večati. V to svrho le predstojništvo Hmeljarne PO klicalo iz Žatca (ČSR) prvega strokovnjaka ki ie sedanje poslopje temeljito pregledal ter dal potem potrebne nasvete in navodila, kako se nai razširitev izvršuie. Vsa stavba se bo dvignila za dve etaži, priprave za preparlranie se bodo podvojile, dvigalnlk ln stiskalnico Se bodo elektrlficira le. ekshaustor za žveplene pline se bo Izpo polnil, tako da se bo kapaciteta Hmeljarne dvignila na dvoino množino. V povečani Hmeliami se bo potem lahko vsakemu prekupcu odkazal poseben prostor za vkladeni hmelj, kjer ga bo lahko pregle doval, nadzoroval in sortiral nemoteno od svoega konkurenta. Za povečanje Hmeljarne potrebno gradivo je že preskrbljeno, se pridno dovaža in v kratkem se bo pričelo z delom. Na vsak na čin bo povečana in z vsemi modernimi stro ji opremljena Hmeljarna že do letošnje jeseni pripravljena za povečan obrat, ki jo čaka. Hmeliarna v Žalcu izvršuie zelo važno na logo v organizaciji našega hmel!arstva. Na eni strani olajšuje trgovini nakup, prevzemanje. vkladanje. prepariranje. basanje in ekspedicijo hmelja, na drugI strani nudi pro ducentom velike ugodnosti tudi neposredno s tem da Hh varuje potom Javne tehtnice morebitne prevare v teži in Jim preskrbuje pod ugodnimi pogodi pri našem solidnem denarnem zavodu Savinjski posqjilnlci pre-predujme na vklachtl hmelj. Hmeliarna v Žalcu ie s svojim solidnim poslovanjem še le ustvarila bazo. iz katere gre naš hmell — ort leta do leta več — h konsumentom. to je naravnost v pivovarne, ki ga še lo tako spoznavajo kot našega Izvora. Predstojništvo Hmeljarne ln z n3m vsi za dru ž ni ki so lahko preoričanl. da bo povečana Iimel arna v velik prospeh našega hmeljarstva. _ Tržna poročila Novosadska blagovna borza, (26. t. m.) Notirale so danes: pšenica, baška 61, 2 vagona 282.50—2S5, 77 kg 2% 2S5; ječmen banatski 4 vag. 0—0. turščica. sremska za april, 40 vagonov 130. baška. stara, 1 vagon. 167; moka, baška, »2« vag., 410; otrobi, baSkl, v jutastih vrečah, 5 var., 110. Svinjski se!em v Mariboru dne 26. februarja je bil razmeroma dobro obiskan. Kupčija je bila precej živahna. Od 123 prignanih svinj je bilo prodanih 74 komadov. Cene so ne7natno poskočile in vlada zlasti po težkem blagu spričo bližajočih se velikonoč nih praznikov večje povpraševanje. — Pov prečne cene so bile prasci 5—6 tednov stari komad Din 150—200. 7—9 tednov 225— 250, 3—4 mesece 350—380. 5—6 mesecev 400—480. 8—10 mesecev 550—600. eno leto stari 1500—1700; kg žive teže 10.50—12.50, mrtve 15—17. Duna'ska borza za kmetijske produkte. (25. februarja). Vsled nadalinega padanja cen na ameriških tržiščih in nepovol! nih vesteh z budimpeštanske borze, je bil današnji promet zelo malenkosten. Prodanih je bilo le nekaj partij pšenice in rži. Zato so tudi oficijelne notacfe ostale v glavnem nespremenjene. Notirale so vštevši davek na blagovni promet brez carine za 100 kg: pšenica, domača 40.40—40. moTavsko potisk« 38.25—3S.75, s IPotisja 44.50-47; rž: 25.25—27.75: turščica 20.25- 20.75. oves 27.50—29._ = Ceno sladkorju v naši državi znižane. Po vesteh iz Beograda ie spričo slabe tendence na svetovnem sladkoTneim trgu naš sladkorni kartel znižal cene za 10 par pri kilogramu. = Statistika naše Industrije. Ministrstvo za socijalno politiko le sestavilo statistiko Industrijskih podjetij v naši državi. L. 1925. le bilo pod nadzorstvom inšpekcije dela 9709 industrijskih pod'etii. ki so zaposlovala 146.720 delavcev (125.565 moških in 21.135 ženskih). Nesreč se ie zgodilo 8135, in sicer 144 smrtnih. Pod nadzorstvom inspekciie dela je 9422 parnih kotlov, od katerih sta 2 eksplodirala. Lani se Je prijavilo 861 novih podjetij. 350 podjetij pa se ie povečalo. Obrat je ustavilo lanj 100 podietii. od teh 77 v lesni in 23 v mlinski lndustri'1. = Pred otvoritvijo Llpskega pomladnega velesejma. Interesente opozarjamo, da se bo 28. t. m. priče! Lipski pomladni velesejem, ki bo trajal do 6. marca (tehnični vele selem do 10. marca). O tel velesejmski pri reditvi smo zadnje dn! že podrobnejše pisal! opozarjamo ponovno le na to. da !mak> po-setniki na nemških železnicah olajšave in da 'e vizum za Nemčijo brezplačen, ako ea posreduje častno zastopstvo Ltpskih vzorčnih velesejmov; v LJubljani Stegu in drmd, Dunajska cesta 1„ kjer se dobe tudi druge Informacije glede te prireditve. = Ustavitev obrata budlmpeštanskega parnega mlina. Iz Budimpešte iavlia;o, da ie ustavil obrat tamošnji parni mlin Concor-dia d d., in sicer zaradi velikih lzsrub. = Trgovinski stiki z Južno Ameriko. La Comercial S&d-Americana-Buenos Arres, U. T. 44-Juncal, želi zastopati jugoslovenske tvrdke na Iužno-ameriških tržiščih. Daje tu di na vsa vprašanja brezplačne informacije. = Prodaja. Dne 17. nrarca t 1. se bo vršila pri direkciji državnih železnic v Subotiči ofertalna Hcitacana glede prodaje okrog 5^ vagona starega papirja. Predmetni oglas je v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v LJubljani na vpogled. = Bančna insolvenca v Berlinu. Iz Berlina poročajo, da ie postala insolventna ta-rr.ošnja stara. Izza leta 1750. obstoječa bančna tvrdka. L. M. Bamberger. ki pa Je manjši zavod. — VII. trgovski sejem ▼ Bruslju. Za VII. trgovski seiem v Bruslju, ki se bo vršil od 7. do 21. aprila, dobe interesenti legitimacije v Zbornici za trgovino, obrt in industrjo v Ljubliani. = Ugodni Izgledi nove rumunske žetve. Iz Bukarešte poročao: Po poročilu kmetijskega ministrstva je stanie ozimnih posevkov v Rumuniji zelo povoljno. = Vinski sejem v Št. Ilju v Slovenskih goricah. Gostilničarji in vinotržci se opozarjajo, da se bo vrši! od 22. do 23. marca t. 1. v Št. Ilju v Slovenskih goricah vinski sejem v dvorani gostilne Dimnik pri kolodvoru. Iz Maribora bo vozil 22 marca dopoldne po dohodu ljubljanskega osebnega vlaka oko li 10. ure poseben vlak v St. IH, ki je druga postaja od Maribora. Posetniki seima bodo imeli polovično vožnjo. Priglašenih je doslej za sejem 250 vrst vina. = Panika na newyoršk! borzi. Kakor poročajo iz Newyorka, ie nastala v pondeljek na tamošnii borzi deruta, ki ie mestoma zavzemala značaj prave panike. Nekatere vrednote so padle za 11 dolariev. Delnice General Electric Compagnle so nazadovale celo za 15 dolarjev. Deruto so Izzvale vesti, da ie vlada sklenila z vsemi sredstvi preprečiti ustanovitev trusta v industriji življenjskih potrebščin._ Borze 26. februarja. LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepailh kupčiiski zaključki.) Vrednote: investicijsko 76— 7«, Vojna škoda 279—281. zastavni Kranjske 20—22, komunalne Kranlske 20—22, Celjska posojilnica 200—305. Ljubljanska kreditna 300—220. Merkantilna 100—104, Praštediona 973—980, S! a venska 50—0. Kreditni 175— 185. Stro'rae 0—120. Trbovlje 392—398, Vevče 110—0, Stavbna 90—100. Sešir 115—115, (115). Blaeo: les: hrastovi neobrobljeni plohi, od 70 do 120. od 2 m napr.. od 20 cm šir. napr., fco vag., meja 0—1100: smrekove hmeljevke zimske sečnje dolge, brez zadnje letne rasti po 6^—8V, m, na koncu 7—S cm debele, s samo do 10% od 6H—7 m, neodrgnjene ln neokontčene, foo vag. nakl. post. 4.85—0; javorjev! hlodi, od 40 cm napr in 3 m dolž.. napr.. fco nakl. post. 450—0; bukova drva, suha. 1.30 m doka. dO 107» okrogllc, foo vag. naki post. 0—22; bukovi plohi, L II., od 40—80 cm deb« od 25 cm šir napr., od 2 m dolž. napr- 1 vagon. 500—500 (500); bukova drva, napol suha, 1 m dolž., fco nakl. post. 10 vajronov 17.50—17.50, (17.50); premog: Mirne ponudbe; nespre menjeno; poljski pridelki: zaključki: turščica: časo primemo suha, gar. zdravo prispetje do sev. Italije, fco Postojna tranz. 2 vagona 158—158, (158). času prhn. suha. fco Postojna 1 vagon 155—155 (155); um. sušena, foo vag. nakl. post. 1 va*on 140— 140 (140): ostalo same ponudbe in v glev-nem nespremenjeno; gradbeni materijal: prlma portlanski cement »Zagorka« v sodčkih po 190—300 kg. za 100 kg brutto s sodom 0—64, v jutastih vrečah po 35—50 kg za 100 kg brutto brez vreč 0—54, v papir natih vrečah po 50 kz za fco vag. oost. Zida ni most 0—58. ZAGREB. Na tržišču efektov je bilo danes v bančnih papirjih nekai zaključkov v Praštedioni po 970—975. Od industrijskih vrednot je bilo nekaj ktrpčiie v Slavoniji ob nespremenjenem tečaju. Trbovlie so nekai popustile in so padle od 400 na 360, Eksplo-atacija pa od 30—21. Vojna škoda se je od 277 na začetku sestanka povzpela proti koncu borze na 288. Ostale vrednote so ostale večinoma na Isti višini. Na dev i z-nem trgu je bila tendenca malo šibkejša. Newyork ie nekoliko čvrstejši. ker je v Cu rihu porastel za 5 točk. Italija. Švica in London so nekoliko padli. Narodna banka je intervenirala in krila nekaj povpraševanj v čekih na London. Italijo ln Curih. Vsega skupaj je bilo prometa za 6 miliionov Din. Notirale so devize: Dunaj 799.50—803.50, ček 799-803, Berlin 1352.10-1356.10. Italija, izplačilo 227.65-228.85, ček 227.65-22S.80 London izplačilo 276.13—277 33. ček 275.90 —277.10, Newyork, ček 56.625—56.925. Praga 16S.10-1C9.10. ček 168-169, Švica 1C92.575—1096.575. ček 1C92.50—1096.50; efekti: Litorale 43—0, Eskornptna 120— 122, Poljo 17—17.50, Kreditna Zagreb 128— 130, Hipo 66.50—68, Jugo 104—105. Ljubljan ska kreditna 200—0. Obrtna 73—75, Prašte diona 972.50—975. Etno 167.50—170, Srpska 144—145; industrijski: Eksploataciia 21—24, Raguza 0—410, Šečerana Osiiek 410—430. Narodna šumska 17—0, Gutmann 300—305, Slaveks 148—0. Slavonija 43.50—45. Trbovlje 370—389, Union 0—420, Vagon 62.50 —65, Vevče 105—0, Danica 64—65, državni: Vojna škoda, promptna 278—279. za marc 281—282.50. investicijsko 77—78. agrarne 44.25—45.25. BEOGRAD. Devize: Pariz 207 —308. London 27620—276.40. Ne\vyork 56.75—56.80, Milan 228.15-22.125. Praga 168.40—168.50. Dunai 800—801, Budimpešta 797—798. Berlin 1353-1354. Curih 1093.75-1094.50. CURIH. Beograd 9.13. Berlin 123.75. Ncw vork 519.75, London 25.2675. Pariz 18.87, Ml lan 20.87. Praga 15.3775. Budimpešta 0.007285. Bukarešta 2.20. Sofija 3.75, Varša va 75.50, Dunai 73.20. TRST. Devize: Beograd 43.80—44, Dunaj 350-—353. Praga 73.60—73.85. Pariz 90— 90.50, London 130.95—121.10, Newvork 24.80 —24.90, Curih 47S—480. valute: dinarji 43.50—43.90. dolarji 34.70—24.85. DUNAJ. Devize: Beograd 12.445-12.485, Berlin 168.45—16S.95, Budimpešta 99.15-99.45, Bukarešta 2.9825—3.0025, London 34.385—34.4S5. MUan 28.40—28.53, New vork 707.35—709.85. Pariz 25.78—25.94, Pra ga 20.95—21.03, Sofija 5.08—5.12. Varšava 90.55—91.05. Curih 136.05—136.55. valute dinarji 12.4150-12,4750. dolarji 707.25-711.25 Deviza Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.625. Berlinu 7.38, Londonu (opoldne) 277. Budimpešti 1253—1258. < ja in sveta Cepljenje dece proti jetilri Cepljenje proti raznim boleznim ima v nekaterih ljudeh svoje zagovornike, v drugih pa zopet hude nasprotnike. Alopati. privrženci običajne šolske medicine. se navadno zavzamejo za cepljenje. ker so prepričani, da je mogoče v naprej omejiti bolezni ki se prej ali slej utegnejo pojaviti pri človeku. Ho-meopati, ki se držijo načela, da ne velja pretiravati z medikamenti nikjer in nikoli, pa pravijo, da je cepljenje škodljivo in da ga je treba odpra-iti. Borba med obema šolama je še vedno neodločena. vendar veljajo za zmagovalce alopati. ker vse države podpirajo njihova stremljenja in se ravnajo po njihovih zaključkih. V Parizu so pravkar iznašli nov serum za cepljenje proti tuberkulozi. Lek ie sestavil profesor Pasteurjevega instituta Calmette ter ga krstil Beg. Ta serum se vbrizgava nedorasli deci pod kožo. Učenjak je uporabil novo sredstvo v 1317 ih primerih, in sicer na otro-kih najnežnejše starosti. Uspeh tega cepljenja je bil zelo velik. Za 7,2 odst. otrok, ki so podlegli raznim boleznim, ter so umrli, je dokazano, da niso postali žrtev jetike. Na smrt radi jetike se ie dalo sklepati samo v 0,7 odst. vseh smrtnih slučajev. Profesor Calmette je radi tega uverjen. da se da s pomočjo njegovega preparata tuberkuloza pri otrocih znatno omejiti in da bo mogoče 93 odst. tuberkuloznih otrok rešiti pred zavratno morilko človeštva. Mora! turpitude Velika afera grolice Cathcart na Ellis Islandu. Gospa, ali ste ločeni? Tedaj ne morete v Ameriko. Zapisali vam bodo v pasoš: «Moral turpitude!» in vas vrnili nazai preko velike, velike luže. Kaj se je zgodilo angleški grofici Cathcart? Prav tako kakor smo zapisali in kakor zdaj to še nerešeno afero na dolgo in široko razpredajo angleške novine Grofica Cathcart je renomi-rana pisateljica in izkušena žena. Najprvo ie bila poročena s stotnikom de (irev Warterjem. Ko ji je umiri, je vzela grofa Cathcarta, pa se kmalu zopet ločila od njega, ker se je zagledala v lorda Cravena. Ko jo je ta pred meseci zapustil m se odpravil v Newyork, se je grofica Cathcart zaročila z dramatikom mr. Ralphom Nea-iom in se nato še ona odpravila v Ameriko — ne morda zato, da bi zasledovala ubeglega ljubimca, marveč zato, ker želi v Ameriki uprizoriti svojo novo dramo «Ashes». Toda v Ellis Islandu, kjer izkrcavajo in preiskujejo novodošle potnike, so grofico pod navedeno pretvezo zadržali in ji zabranili stopiti na ameriško ozemlje. Zadeva se je takoj raznesla po ameriških novinah in javnost se je postavila ob stran grofice, češ: kaj bi hlmili moralo, ko se pa v Ameriki stalno množijo ločitve in se je samo tekom zadnjih let razšlo nad pol milijona zakoncev, a se jim nihče ne upa očitati sramotne morale — --moral turpitude«. In končno, če so že ameriške oblasti tako rigorozne napram grofici, zakaj ne postopajo enako tudi proti lordu Cravenu, ki je njen sokrivec?... Ta pritisk javnega mnenja je imel tak učinek, da so se ameriške oblasti res odločile aretirati lorda Cravena — ampak mož je bil še odločnejši in je pravočasno pobegnil v Kanado. Grofica Cathcart pa se še vedno nahaja v Ellis Islandu. odkoder pošilja v ameriške in angleške novine fulminantne članke. Zadeva postaja tem bolj napeta. ker se po dognanjih ameriških oblasti nahaja v Ameriki še okrog 700 ločenih angleških novih priseljencev. Ako bo ameriška oblast vrnila grofico Cathcart v Evropo, bo morala enako postopati tudi z omenjenimi. Baje je že podpisanih 200 deportacijskih nalogov. in to spravlja angleške novine v največje ogorčenje Nenavadno ostro obsojajo postopanje ameriških oblasti na Ellis Islandu, kjer se je rodilo že toliko gorja, bede in surovosti, o čemer pa v javnost ne dospejo nikake podrobnosti. Kakor javlja najnovejša vest iz New-yorka, je priseljeniški komisar dobil iz VVashingtona naročilo, naj grofico Cathcart proti kavciji 500 dolarjev izpusti na kopno. Zakaj proti kavciji? Menda želijo ameriške oblasti dopustiti grofici samo kratko bivanje v Ameriki, dokler se nemir ne poleže, nakar bodo znova pritisnile nanjo. Toda grofica Cathcart je odločena, da se takoj vrne domov v Anglijo. Kajti tisto, kar je želela, je že dosegla v polni meri: tekom svoje internacije na Ellis Islandu je podpisala pogodbo za uprizoritev svojega «Ashesa» s številnimi gledališkimi in kabaretnimi ravnatelji. «Ashes» ie po toliki reklami siguren uspeha, grofica Cathcart oa težkih tant.iem v dolarfih ... Sreča o pravem času Dragi odjemalec srečk zasebne ali državne loterije! Kadar boš pri razpisu novega loterijskega žrebanja omahoval ter se ne boš mogel odločiti, če je vredno kupiti srečko ali zavrniti agenta, ki ti jo ponuja, nikar ne pozabi na tiste srečnike. katerim se je usoda nasmehnila. ko so že obupavali. Nikar pa misliti na tistega moža. ki je lani v Monako-vem obljubil polovico svojega dobitka monakovskim dimnikarjem, polovico pa monakovski točilnici piva in je potem v resnici zadel visoko vsoto. Ne zgleduj se torej na tem revežu, ki bi bil prišel ob ves svoj denar, da se ni pravočasno ustrelil ter se s tem izločil iz krivične pravde na našem svetu. Temveč se zgleduj na srečnem možu. o katerem govore nastopne vrstice: Pretečene dni se je vršilo v Berlinu žrebanje velike pruske državne loterije. Izžrebana sta bila tudi dva glavna dobitka po 500.000 zlatih mark, — oribliž-| no po 6 in pol milijona Din našega de-i narja. Oba dobitka sta našla pravi na-; slov. Prvega ie loterija izplačala neki i berlinski delavski koloniji, ki si je razdelila dotično srečko, drugega pa neke- j mu trgovcu, ki je baš 12 ur pred žrebanjem napovedal konkurz. Tudi on ie zadel 6.500.000 Din in je moral, morda z veliko žalostjo v srcu, preklicati konkurz. izplačati upnike in ostati zopet navaden trgovec. Do drugega konkur-za. seveda . . . Koburška posestva ea Slovaškem S svojim očetom Ferdinandom Ko-burgom se je moral pred leti izseliti iz Bolgarije tudi drugi sin bivšega cara, Ciril. Vendar je odstavljeni poglavar bolgarske dinastije poskrbel, da ne pojde-ta po svetu brez denarja. Pograbil je svoje vrednostne papirje in denar ter se odpeljal. V visečem stanju pa se še sedaj nahaja vprašanje koburških posestev na Slovaškem. Ta problem čaka še vedno rešitve in Koburžani bi radi videli, da bi se stvar čim prei ugodno iztekla za nje. Izmislili so si prav zvit izhod. Proglasili so za gospodarja koburških posestev na Slovaškem princa Cirila in ga poslali v Prago, da bi z osebnim posredovanjem izposloval primerno rešitev te zadeve. Ciril se res te dni nahaja v Pragi in je nastanjen v nekem hotelu pod imenom grofa Serenyja. Da ne bo ugovorov o njegovi misiji, pa vodi pogajanja s praško vlado kot zastopnik slovanske veje koburškega vladarskega doma ter skuša doseči odkup posestev te dinastije na Slovaškem, j Posestva, ki so zelo razsežna in bo-j do prinašala ogromne dohodke, bi si | Koburžani radi za vsako ceno prisvo-j jili. Za enkrat pa se radi njih še med i sabo prepirajo. Potegujejo se za njiho-! vo last številni interesenti, izid spora : pa bo najbrže kompromis, po katerem i se bodo razdelila posestva med saško i in med «slovansko» linijo koburške hi- še. V tem primeru utegne po likvidaciji spora in po sporazumu s češkoslovaško vlado princ Ciril prevzeti upravo teh posestev na Slovaškem ter ustanoviti v Pragi generalno direkcijo, oziroma vodstvo posestev. Podoba je, da se mu bo to posrečilo in da bo praška vlada na odkup koburških posestev pristala. Sodobni Metuzalem Najstarejši človek na svetu je baje William Smidt, rojen v Sanfieldu blizu Belfasta 1801. Letos torej dopolnjuje 125 leto. Starec živi kakor kak Šparta-nec v napol porušeni bajti v ulsterski grofiji in njegove edine dohodke predstavlja stanovska penzija, ki znaša 10 šilingov na teden in katere mu izplačuje angleška država. Nedavno so Smicia obiskali novinarji, ki bi bili radi doznali, pod kakšnimi pogoji je mogoče doseči tako visoko starost. Starec jih je sprejel zeta ljubeznivo in se je najprej dobrodušno nasmehnil, potem pa je začel razvijati svoje nazore o dolgosti človeškega življenja. — Radi bi vedeli, je dejal, čemu sem učakal starost 125 let? Kako nai vam to povem, ko niti sam ne vem, kaj je pravzaprav vzrok mojega dolgega življenja! Vse. kar vam morem povedati, je to, da ne vstanem nikoli pred deveto uro zjutraj in da živim v glavnem od ječmenove kaše, od mleka ter od krompirja. ki je kuhan na vodi. Od časa do časa si privoščim tudi skodelico čaja. Poleg tega pa se strogo držim preizkušenega pravila, da je dobro, če si človek, preden leže spat, privošči čašo čiste vode. Prepričan sem, da je čaša čiste vode najboljši lek in najboljši zdravnik. — So pa še druge stvari, ki utegnejo zanimati svet. Zato povem naravnost: nikoli nisem preziral pipe in tobaka, ki sem ga vedno vlekel z nepopisnim užitkom. Pipa mi je bila vedno velika tešiteljica ter mi ie pomagala pretrpeti marsikatero bridko uro. Tudi zastran alkohola ne morem reči, da bi ga sovražil Jaz sem dajal tned alkoho|nimi pijačami prednost posebno rumu. Sedaj pa si kupim vsak petek steklenico črnega vina in ga popijem z velikim užitkom. Smidt se prav dobro spominja bitke pri VVaterlooju, kjer je bil Napoleon poražen leta 1815. Takrat je bilo starcu 14 let. Trikrat je skušal priti v Wel-lingtonovo vojsko, da bi mogel od blizu videti Bonaparta. toda vsakokrat mu je načrt izpodletel Starec končno ni pozabil dati novinarjem nasveta glede ženitve. — Oženil sem se, pravi, ko mi je bilo 63 let in mi ni prav nič žal, da se je zgodilo tako pozno. Ce bi bilo mogoče, bi storil to še pozneje. Ne morem vam dopovedati, kako težko je ustreči ženski, ki se neprestano bori za prvenstvo v zakonskem jarmu ... K sreči je moja žena umrla pred menoi, tako, da mi je ostalo še nekaj let mirnega življenja. Iz tega zakona mi je ostala en edina hči. ki živi danes na Škotskem. — Moje življenje je zclaj čisto primitivno. Navadil sem se, da živim čim preprosteje in enostavneje. Obleko bi rad popolnoma zavrgel sodim d a, da mi tega ne bo mogoče storiti. Zato sem se pa navadil, da spim brez srajce ln brez pižame. Uverjen sem namreč, da prihaja nešteto bolezni od tega, ker se ljudje ne znajo primerno oblačiti in zato neprestano pobolevajo. Dosedaj sem bil jaz v tem pogledu srečna izjema in mislim, da mi je bilo baš radi tega dano dočakati lepo starost, v kateri imam še vedno veselje do življenja. X Grozen konec radi letalske stave. NTe« ki francoski letalec v Parizu je te dni sta« vil, da bo letel skozi vznožje Eifflovega stolpa. Opasni poizkus se mu je tudi v res« niči posrečil in stava je bila že dobljena. V svojo nesrečo pa je letalec pri tem eks« perimentu izgubil ravnotežje, ko se je sku« šal umakniti neki anteni. Posledice so bile zanj katastrofalne. Aparat je treščil na tla, motorji so eksplodirali in povzročili požar, Samo še ob 4. in se predvaja prekrasni film materinske ljubezni MATI IN DETE" ki je dosegel velikanski uspeh in splošno odobravanje navdušenega in do solz ginjenega občinstva HENNY PORTEN Ljubka žena in kot mati nepozabna. oh ^S. In 9. arfi se predvaja grandijozno filmsko delo o borbi med gusarsko zvestobo in ljubeznijo Romantična :gra polna liubezni. junaštvi in kr (Nepozabni Siegfried iz Nibelungov) Rudolf ^sln-Rogga flud Egede-Nissen (Strašni kralj Atila iz Nibelungov) Temperamentna črnolasa krasotica Kolosalna režija. — Posebno lepi naravni posnetki s sinjega Jadrana. Pomnoženi orkester svlra za ta velefilm posebno naštudirane komade. Predprodaja vstopnic od 10.—''/al Preoprodaja vstopnic od 10.—»/si. itn* KINO MATICA vodilni kino v Ljubljani. — Telefon 124. R: letalec, ki je že dobil stavo, pa je popolno« m a zoglenel in mu ni bilo več mogoče po« magati. X Letalo, ki bo varno pred padcem. Z Dunaja poročajo, da se je posrečilo letal« skemu teoretiku dr. Nimfuhrju rešiti pro« blem zrakoplova, ki bo popolnoma siguren v zraku. Iznajditelj bo predaval o svojem odkritju na Dunaju ter bo dokazal svoje trditve z aparatom, ki so ga izgotovili v Du* najskem arzenalu na letališču v Voslauu po leg Dunaja. X Angleški državljan obsojen radi raz» žal jen ja Mussolinija na osem mesecev ječe. Iz Rima poročajo, da je obsodilo sodišče v Florenci angleškega državljana dr. Elliso« na, ki prakticira v neki florentinski lekarni, na osem mesecev ječe ter na trideset tisoč lir globe. Mussolini jc namreč predkratkim zavaroval svojo osebo pred takimi napadi s posebnim zakonom in Anglež di\ Ellison je deležen tega novega fašistovskega blago« slova. X Ločitve in razporoke na češkoslovas škem v letu 1924. Izšel je statističen pre« gled, ki podaja nazorno sliko zakonskih Io» čitev in razvedb na Češkoslovaškem v letu 1924. 3143 zakonov je bilo v tem času spo* razumno, 1284 pa sodnim potom razdrti! Največje število teh ločitev in razvedb oc pade seveda na Prago. V splošnem se ops ža, da se nahaja zakonska zvestoba na Ct škem baš na isti stopnji, kakor v sosednji nemških deželah. : Sto ruskih tehnikov za Forda. Moško ska «Pravda» poroča, da odpošlje rusk vlada v najkrajšem času sto gojencev n ske tehnične visoke šok iz Moskve v Arr.f riko, kjer bodo uvedeni v praktično pesk vanje Fordovih tvornic za avtomobile. X Spomenik Frančišku Asiškemu v Mili nu. Dne 12. aprila bodo odkrili v Milan sr ..ienik Frančišku Asiškemu. Mussolin: : sTjaročil, da se osebno udeleži teh svečan" sti. X Ponarejevalci frankov na maskiraner plesu dunajskih umetnikov. Dunajski ume' niki so pred kratkim priredili originalen pie katerega se je udeležila tudi originalno ms skirana skupina, predstavljajoča falsifika torje francoskih frankov v Budimpešti. Ski: pina je bila originalno opremljena in sc j tudi nad vse duhovito obnašala. Najorid nalnejši trik teh maskiranih falsifikatorje je bil pa ta, da so skušali vnovčiti ponarc jene madžarske krone. E. C. Grenville-Murray: Vrtnica v Lahko bi vam povedal ime stražnika, če ga ne bi bi! pozabil; toda kar vem. je samo to, da si je, potem ko je čul žalostno povest o deklici z vrtnico, zadal sam tri udarce po glavi s svojim pen-drekom, kajti sklenil je, da ne bo dalje časa živel na svetu, kjer obstoja taka krivica. Jaz sem samo odobraval njegovo obnašanje pri tej priliki: ker pa ne ljubim gledati krvi, sem sledil mali deklici po ulici in izbrisal s svojega spomina vse, kar se tiče stražnika. Dekletce ie bilo boso in je Imelo umazano obleko. njene oči pa so bile temnorjave ko topaz. Pritiskala je vrtnico k svojim ustnicam z obema rokama, kakor da ji io bi hotel jutranji vetrič odnesti. _ Ta cvetlica prav lepo diši. moje drago dete. sem vzkliknil in jo vprašl, a'i mi jo hoče prodati, kajti pripravljen s-m plačati zanjo katerokoli ceno, seveda primerno, to se pravi ne več ko dva groša. Ona pa se je naslonila na ograjo hiše. kier ie na vratih stalo napisano ime nagačevalca ptičev; odkimala ie z glavo in mi odgovorila: - To je najbolj dehteča vrtnica, ki ie sploh kdaj zrastla pod solncetn, in nihče ne ve. koliko je vredna in kako moč ima: jaz je pa nikdar nočem prodati in dati nikomur. Pri teh besedah je lahno gladila cvetlico kakor kako liubo bitje. — Nikdar! sem ponovil z obžalujočim glasom, in morda sem vzdihnil, kajti dvignila je svoje oči in me radovedno motrila trenutek; skoraj gotovo se je vprašala, ali sem mož. ki se mu sme verjeti. — Morda, je dodala z mehkejšim Ha-som, morda jo bom vrgla proč, in potem jo lahko vi poberete, toda obljubiti mi morate, da boste vedno leno ravnali z mišmi in jim nikoli ne boste storili nič žalega. Bile so prijazne z menoi neko noč in so me pripravile do smeha, ko se ni nihče brigal ali sem živa ali mrtva. Tisto noč je zmrzovalo in spala sem na pragu hišnih vrat, dokler ni prišel stražnik, podoben onemu, ki ste ga videli, in mi rekel, naj se odstranim. Prenehala je govoriti in mislil sem, da je morala oditi v hišo nagačevalca ptičev, kajti izginila je bila na nerazumljiv način in ni je bilo videti niti na tlaku, niti za ograjo, izza katere so se mi menda režali vsi nagačeni ptiči v oknu. Vsekakor je pa vrtnica ležala na tleh. In tako sem jo pobral in vtaknil v svojo gumbnlco. V onem času je prebivala z menoj v mojem stanovanju miš, toda ž njo nisem bil v dobrem razmerju. Pojedla je najboljša poglavja mojih knjig in opozoril sem jo, da me mora vztrajanje na tem potu dovesti do tega, da si izposodim mačko, čeprav sem našel še manj do-padanja kakor ona na takem povečanju najine družbe. Ona se je pa tako malo brigala za mole grožnje, da si ie celo vzela soproga. Ker sem videl da bo družina kmalu narastla na šest ali osem članov, sem sklenil, da morajo miši poginiti, ali pa se preselid. Ko pa sem vtaknil vrtnico male deklice v svojo suknjo, se mi je zdelo, da sem zavezan s pogodbo, da pustim miš pri miru. da, celo, da ji postavim, kakor tudi njenim mladičem in soprogu, vsak večer kos sira, tako da ga lahko dobijo in v miru povečerjajo. Ne morem razumeti razlike med ostalimi pomladmi in ono, ki mi jo je odprla ta vrtnica, toda čutil sem, da nisem več isti možak kot prej. Vrtnica je napolnjevala sobo s svojim duhom in me naravnost opajala; enako je očarala druge ljudi. Smehljaje sem hodil okoli in vsi ljudje so se mi prijazno smehljali: zdelo se mi je, da je ves svet srečen in vesel Ce sem prišel domov, je miš prihitela na preprogo in plesala veselja pred menoj, kakor bi mi hotela pokazati, da me je že dolgo pričakovala z materinsko skrbjo. Cela družina je stanovala v enem mojih čevljev. Ko je miška nekoč tako plesala pred menoj in me gledala in jaz njo. sem jo vprašal: — Ali mi moreš povedati, ti srečna miška, odkod izvira moja sedanja sreča, veselje in zadovoljnost? Ce mi danes to razložiš, ti odprem omaro z živili, i Miš mi je odgovorila s kretnjo, da | vedno rada odgovarja na uljudna vpra-: šanja. Splezala je na mizo, kjer je slu-1 čaino ležal odprt slovar. Napravila ie s svoiimi zobmi znak pri besedi »PREVARA«. To je vse, kar sem mogel izvleči iž nje, kajti naglo je zbežala v svoj dom. Jaz pa sem odšel s svojo rožo, da vprašam izvedence, zakaj roža lepše diši in ima krasnejšo barvo kot vse druge. Iz-praševal sem cestne prodajalke cvetlic in po cvetličarnah, pri umetnih vrtnarjih iu znanstvenikih, in od vseh sem dobil isti odgovor: — To je znamenita »Roža prevare« in svetujemo vam. da se nikoli ne ločite od nje. Takega namena tudi nisem imel kajti spomnil sem se, da mi je bosonogo dekletce dejalo, da nihče ne ve, koliko je roža vredna in kako moč ima: in po dolgem premišljevanju sem slednjič prišel do prepričanja, da imam vrtnico, koje vsak cvetni list predstavlja eno prevaro, to se pravi, neko vsoto zaupanja in upa... Ali naj vam povem, kako so ti lepi cvetni list drug za drugim odpadali, ko sem hodil po svetu in se vedno manj smehljal, čeprav sem vrtnico nosil vedno seboi? Mislim, da je bil l otelski natakar, ki mi .ie odtrgal prvi list. Zahteval sem francoskega črnega vina. Ko je postavil steklenico pred mene in se je odkrušil z rože list in ->adel poleg mo-iega kozarca, sem vedel da bom pil kislico. Državnik mi je stresel drugega, ko me je domače prijel za gumbnico in mi razlagal svojo politiko. Smatral bi io bil za izborno, če :ie bi bil od moje rože odpadel list. Prodajalci slik, igral ke, ki so izgledale na odru nebeško Ic po. a so bile poslikane stare ženske novinarji, ki so hujskali v svojih člankili a se samim sebi in svojim čitateljen smejali, če so stali s tovariši pri t< peči v klubu, navidezni pobožnejši ' varalice vseh vrst in vseh stanov s odkrušili moje rožne liste, eni porn-i ljivo, drugi resno, toda vsi čudeč se. so videli, kako sem se ustrašil ko s frfotale uboge latvice na tla. Naravtu je, da so me kmalu začeli smatrati i• občutljivega čudaka. Izgubil sem mar sikaterega pri.iatelia. pridobil si pa ni sem nobenega. Med tem so moji listi dalje odpadal: Seda.i mi je ostal le še eden in upat" da se mi ta obdrži za vedno. Svež je krasno diši kakor prvi dan. ko me razveseljeval s svojimi tovariši. Mord; so mu vsi odpadli podelili nekaj od svo ie lepote in duha. da mi nadomestijo iz gubo. Moja miš ie že zdavnaj mrtva enako njeni otroci in vnuki. Toda ravni pred eno uro sem vpraša! mlado miš o kateri sumim, da ie potomec stare, jo prosil nai mi razloži, katero končin prevaro predstavlja zadnji list. Z ul.iud nostio. ki ie bila menda dedščina rod binske tradicije, ie zlezla miš kakor nje na prababica na mizo in napravila ' i slovariu s svojimi zobmi mal znak po i leg besede: LJUBEZEN. (Po angleškem izvirniku —ž—.) Dopisi VRHNIKA. Umrl ie dne 25. t m. go- ipod Franc Kočevar, posestnik ln vinski trgovec. Njegova smrt je živo zadela mno-{obrojne njegove prijatelje. Težko ga bo pogrešala posebno prezgodaj osirotela rod-Irtna, zakaj z njim je izgubila vzornega očeta, ki se je neumorno trudil za dobro fvoje blage žene in svojih otrok. Pogrešala ga bo pa tudi ostala Vrhnika, zlasti carodna društva, katerim je bfl vedno velikodušen podpornik ln dober svetovalec, pokojnik je bil nad vse marljiv in razumen {ospodair; zavoženo gospodarstvo, katero |e prevzel še skoro kot otrok, je postavil s svojo sposobnostjo zopet na trdno pod-(ajo. Umrli KočevaTjev Francelj si je s svoj o odkritosrčno in veselo naravo prido-M! srca vseh in le ni vasi v vrhniški oko-jjci, v kateri ne bi Imel svojih prijateljev. V politiki je stal vedno neomahljlvo v naprednih vrstah ln ga našo nikdar še tako ljubezniva sirenskl glasovi izvabili iz njih. Veliko zanimanje je kazal za gospodarska la kulturna vpraSanla. Mimogrede bodi omenjeno, da se je Ivan Cankar vedno tijraje ustavljal v njegovi! hiši, kier je pac poznal veliko du5o pokojnega Kočevar j a. !a ta blagi mož je sedaj mrtev. Njegov spomin ostane vedno med nami. BEVKE PRI VRHNIKI. Anonimni dopisnik. ki hoče, da se napravi red v dostavljanju pošte, naj se potrudi na pristojni postni urad. Ni res, da se pisma pobirajo le vsakih sedem dni, pač pa je res, da se pobirajo vsak dan razen nedelj in dni, ko je čez cesto toliko vode, da jo sel ne more prebresti. Tako je lz zapiskov razvidno, da s« v mesecu februarju vsled vode (pTeko pol metra) med Blatnb-Brezovico in Bev-kaml pošta nI dostavila dne 4., 12., in 13. la 15. februarja, 14. februarja se je sel čez vodo prepeljal z voznikom. Mesto anonimnih r.eosnovanih pritožb in pozivov, kl ne tadenejo pošte, je bolje, če se depitenik v občinskem zastopu zavzame za popravo ceste Blatna Brezovlca-Bevke, da ne bo ob vsakem dežju pot preplavljena in tako selu omogočeno, da dostavi pošto. Usluga pošte, da se je v sličnih slučajih izročila poŠta vozniku-mlekarju, da naslovniki pTei-mejo vsaj časopise dnevnike, se bo v bodoče lahko opustila. Upravnik pošte. BELOKRAJINA. Naš Črnomelj tn Metlika tekmujeta med sebod v gospodarskem in kulturnem oziru za prvenstvo. Prav Je tako. V Črnomlju bi bilo prav, da se poka-ie smisel za higiieno. Kako se morejo dopuščati gomile gnoja v mestu in tik ceste? Zdravstveni odsek, kje sa? — Rasna obo- tavljanja naj prenehajo, mestno županstvo ima besedo in daje inlcijativo. Industrija se pri nas razvida in ž njo moramo napredovati. BEGUNJE PRI CERKNICL V nedeljo so igraki-ljubitelji, večinoma kmečki fantje in dekleta z naprednim učiteljstvom na čelu, ponovili v korist tukajšnjemu gasilskemu društvu veseloigri: »GasSca hoče samo« ln »Gasilec Anže«. Igra ln igranje Je občinstvu tako ugajalo, da Je tudi to pot napolnilo dvorano v stari šoli do zadnjega kotička in na koncu dejanj igralce burno pozdravljalo. Predstavo Je posetila tudi večja družba iz Cerknice, med njimi gg. okrajni sodnik, notar in lekarnar s svojimi družB-nami. Požrtvovalnemu naprednemu črtelj-stvu pa kličemo: Tako je pravi Le pogumno s prosveto naprej med narod! BREZNICA. V nedeljo so imeli slovenski radičevci shod pri »Vrbanovcu« na Za-breznici. Na ta »Hmpozantni« sfocd je prišel celo dr. MamiSč Iz Ljubljane. Po 10. maši se Je ustavilo v navadni gostilniški sobi imenovane gostilne običajno število nedeljskih gostov, pomnoženo s par radovedneži. Samostojnežev je bilo natančno pel Drugi so bili naši. klerikalci, socijalisti, komunisti ttd. Glavni govornik dr. Marušič je silno ldaverno govora ln utis njegovega govora ie ba naravnost porazen. Sedem glasov le Imela SKS pri zadnjih volitvah, pri prihodnjih Jih bo samo pet, Imeniten napredek! Dr. .Maruš i č je silno udriha! posebno po svodih zaveznikih radikalih, po Pa 5: de vi bradi itd., kar se Je posebno opazilo ter so kmetje majali z glavami, češ da mora bftl to lepa dražba, kl tako udriha po svojih zaveznikih. Udrihal je po davkih, v parlamentu pa niihov PucelJ krepko glasuje za vse davke. Drugi »slavnostni« govornik Je bfl Ažman lz Ifraš, kateremu so neka-temfki prldejali priimek »večni kandidat«. Jezdi in penil se Je, napadal vlado in Srbe, udrihal po delavcih, obrtnikih in trgovcih, zabavljal čez šolo ta učiteljstvo, češ da so šole za kmete nepotrebne itd. Ljudje so se mu smejali ia s pomilovanjem gledal! na to radičevsko veličino, ki je bil oijunaš, Sc&d, a danes hoče požgati vse sokolske domove. Še stokrat bo lahko kandidiral, a garantiramo mu, da ne bo nikdar izvoljen. C t) a govornika sta uganjala demagogijo najnižje vrste, hoteč posnemati klerikalce, a klerikalci so v tem drugii tiči! Dragih nesreč na tem shodu ni bilo ter se Je končal v lokalnem prepiru, po čim naj bo mleko! Zanimivo Je, da so samostojneži privlekli na shod tudi vaškega alkoholika Šparovčovega Lojzeta ter je za glažek »je-ruža« zaklical: Živio Radič, živio PucelJ, aufbiks Ribč!! VITANJE. Na postno nedeljo ie priredila Narodna čitalnica v Vitanju veBk pustni karneval. Ta prireditev je bila ena najsi-Jadnejših, kar jih Je bilo sploh kdaj v Vitanju. Zato je dolžnost prireditvenega odbora, da se na tem mestu kar naj.prisrčne-je zahvali vsem, ki so pripomogla k uspehu Poleg tega se odbor zahvaljuje tudi občinstvu, ki je s svojo navzočnostjo povzdignilo renome S talni ških prireditev. POLZELA. Pri nas se je razpasla grda navada, tla mladoletni otroci med mašo nadJeguiejo vernike, ki pridejo v nedeljo v cerkev molit, da morajo kupovati orlovske znake po Din 5. V cerkvi se kupi in plača. Če ne kupiš, lahko doživlš, da te v cerkvi insultirajo in psujejo z brezvercem čeprav še tako goreče moliš. Zahtevamo od g. župnika, da napravi v tem pogledu red, ker smo mnenja, da Je cerkev za vse katoličane brez razlike političnega prepričanja. Ravno tako mislimo, da Je cerkev hiša molitve, ne pa trgovanja In suvanja. Ali ni ptfsano: »Moja hiša naj bo hiša molitve!« SLO VEN JGR ADEC. Občni zbor sokolske-ga društva ie bil letos razmeroma dobro obiskan. Od 67 članov in 27 članic Je bilo navzočih 45 članov in 17 članic, pogrešali pa smo zastopnika nadrejene Sok. župe. Iz poročil se Je dalo posneti, da Je v minulem letu odbor vršil svoio nalogo vzorno. Zlasti delavna sta bila prosvetni in tehnični odbor, pa tudi gradbeni odsek Je pokazal lep uspeh. Prosvetni odsek Je priredil Ma-saTykovo proslavo in proslavo 1000-letnice hrvatskega kraljestva. Pri prvi sta sodelovala prol dT. Dolar kot predavatelj in operni pevec Živko s koncertnimi točkami. Člani odseka so izdelali 10 predavanj, ki se Jih je udeležilo povprečno po 37 članov oziroma članic. Zanimiva ie ugotovitev, da 20 članov(ic) ni zamudilo niti enega predavanja, nasprotno pa je 50 članov(ic), ki tudi enkrat niso bili navzoči. Slednjim manjka sokolska zavest dolžnosti. Med prireditve prosvetnega odseka spadajo tudi 3 predstave na dilet. gled. odru, Miklavžev večer ta Silvestrov večer. Kot poglavitno nalogo Je smatral odsek uvedbo nagovorov pred telovadnimi vrstami. S sodelovanjem prednjaškega zboTa Je odsek tudi to naitKCo vsaj deloma rešil. Strokovna knjižnica se Je pomnožila za 83 vezanih knjig oziroma brošur Idejne in tehnične strokovne vsebine. Prednjaškl zbor se Je mora! borifi z mnogimi zaprekami, ki so močno oviTale njegovo sfcer požrtvovalno dete. Prva in glavna zapreka je bila nezadostna strokovna in idejna izobrazba prednjakov in članstva ter neprestano menjavanje prvih ta 'drusih. Telovadna aka- demija 1. decembra pa je pokazala kljub vsem zaprekam prav lepe uspehe nekaterih oddelkov, zlasti moške ln ženske dece ter moškega ta ženskega naraščaja. Tudi članice so žele mnogo zaslužene pohvale. Nastop članov nas je uveril, da so člani po pretežni večini novinci v telovadnici, toda začetek je dober. Vztrajna vežba ln ljubezen do dobre stvari, ki Jo zasleduje So-loofetvo, bosta premagali vse težkoče. Na občnem zboru Je bil Izvoljen starosta br. dr. Železnikar, namestnik br. Šentjttrc, načelnik br. Vmuč, načelnica sestra Rebul o-va, predsednik gradbenega odseka br. To-minec ta predsednik prosvetnega odseka br. Strne. Da se Je novi odbor lotil dela z vso resnostjo, priča dejstvo, da se vrši telovadba v dveh oddelkih (15 ur na teden), da se snujejo ta sproti izvršujejo načrti, kako bi se pospešile priprave za zgradbi Sokolskega doma, da ie prosvetni odsek uvedel redna predavanja, ki se vrše vsako sredo zvečer v risalnici meščanske šole in da začenja tndi zdravniški odsek svoje važno delo med članstvom ta naraščajem. ŠMARJE PRI JELŠAH. Stanovanjska kriza Je tudi v Šmarju dosegla svoj višek. V dragih kraiih, posebno večjih mestih, je res pomanjkanje stanovanj, celo manjših ln slabših, česat pa v Šmarju ne bi bilo treba. Kdo Je temu kriv? Onim, ki poznalo razmere, ki vladajo pri nas, na to vprašanje niti ni treba odgovoriti, drugim pa povemo, da v Šmarju vse spi. Edino kako dražbo še najdete v gostilni, ki modruje :n z besedami popravlja krivice, ki se nekaterim dogajajo. Posojilnica In hranilnica v Šmairju ima na dvorišču poslopje, ki je popolnoma podobno bivši stanovanjski hiši. Čemu se to poslopje ne popravi in lzToči svojim namenom ta sedanjim potrebam? Pričakujemo v tem oziru skorajšnje ukre-nitve. Kdor Ima svojo lastno hi So. bi se ga pač lahko prisililo, da sedanje stanovanje izprazni! Uradniki ne morejo dobiti stanovanj, moralo živeti od žen ta otrok točeno. Ukrenite potrebno, da bo p> magano tudi drugim, ne samo nekaterim. Za lepoto trga rt! zanimanja. Potok, ki teče skozi trg. le nesnažen ln zhJovje ob bregu razsipano. ograja okrog cerkve potrgana, da celo videti Je ni več. Taki-j, ko stopiš na trg, začutiš hud smrad. Od kod? It ti Beli labud Razkošnost in intrige na dvoru. Pride v kino ..DVOS" Od javnega občinskega stranišča, ki je Izpostavljeno vsem nesnagam. Kie ste in kaj delate, da vsega tega ne vidite. Gotovo ftna Šmarje tudi svoje olepševalno društvo, ki bi moralo s pomočjo tržanov gledati na snago ta lepoto trga. Kie ste očetje SLS. Ne brigajte se samo za politiko, temveč tudi za kraj, kjer politiko uganjate. Po drugem potovanju več. Pcpotnik. SV. RUPERT V SLOV. GORICAH. V 7. številk! »Slovenskega Gospodarja« odgovarja neki »pismouk« na popolnoma stvarno poročilo o milijonu v 26. številki »Jutra«. Temu »modrijanu« naslednje v album: Sloga jačL nestoga tlači! Ker se držim tega gesla ta ga tudi kolikor mogoče izvajam, vas boli. Kaj pravim »vas« — saj vas je samo še peščica, ki mislite, da obstoja delo za narod v tem, da sejete prepir ta razdor, se pehate za nekaj, kar je nedosegljivo ta našemu, Itak že dovolj zapostavljenemu ljudstvu kvarno. Bela hočete! Ni vam prav, ako Je človek pravičen, pošten in odkrit. Užaljeni ste, ker sem v naprednem časopisu priznal, da so bili gg. misijonarji označevalci božje besede in ne strankarski hujskači. To vas boli. In še gospoda župnika vlačite v zadevo in ga hvalisatel? On je res zaslužen mož, a njegovih zaslug nočete pripoiznafi ravno tam, kjer bi bilo na mestu. Le pomislite nazaj, kako ste zbirali proti nJemu p-dpi-se. kako ste se takrat osramotiH in blaml-rali itd. Zdaj ga pa hinavsko hvalite! Da, zasluge ima g. župnik, — a vi Jih boste spoznal! šele, ko ga več ne bo! Ml ga pa spoštujemo že sedai !n ne bomo nikdaT zbirali proti njemu podpisov ter ga bomo branili, če treba tudi prof vam! Zapomnite si to in bodite odslej poStenl ter verjemite, da s hinavščino nikdar ta rrfkoTi več ne boste slepili našetra ljudstva. Svita se! 317 Obvestilo Družabniki javne trgovske družbe «-Smre« ka» Franc Hrovat & Co. v Vavti vasi: Ivan Nase in Franc Drobnič iz Rumanje vasi, Matija Kren iz Vavte vasi in Franc Hrovat star. iz Vavte vasi sporočajo, da nima Franc Hrovat ml. iz Rumanje vasi pravice zasto-« pati dražbo in sklepati v njenem imenu ni» kakih kupčij in da ne prevzamejo za od njega sklenjene kupčije nrkakih obveznosti. Vavta vas, dne 25. februarja 1926. Ivan Nose s. r., Franc Drobnič s. r.. Mafija Kren s. r., Franc Hrovat s. r. 320 Izjava Spodaj podpisana preklicujem, da nisem plačnica za Alojzija in Jožeta Štruklja, kl delata dolgove na moje ime. ------MATlLDA_ Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjtl znesek Din 5*—. 2enitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din t • —. Najmanjši »nesek Din 10'—, Venček privatn. nameščencev v Celju (trg. nastavljencev) se Trži t nedeljo 28. februarji v mili dvorani Celjskega do-mi ob 20. nri, na katerega h rabijo vsi ljubitelji plesa 8 vira priljubljena celjska todfca »Ilirija*. V6topulna 10 Din, ker je čisti dobiček aaaenjen ia brezposeln® liane. se preplačila hvaleS? ao sprejemajo. — Posebnih »vabil se ne bo razpo-liljalo. 4376 Dobrih vin in jabolčnika Tečjo množino proda .Tanez Vimliš, Breg pri Ptuju. 4538 Sokolsko društvo na Jesenicah uprizori to soboto In nedeljo ob 20. uri dr. Nova-fanovo učinkovito dramo «Veleja» U je imela pred tremi leti B& istem odru velik uspeh. 4504 Izvežban šoier l dalj?o prakso za »Ford* "to s« takoj sprejme r »talno službo. Naslov pove uprava »Jutra*. 4464 Manufakturist i nekaj kapitala za soudeležbo se išče k dobro idočl trgovini. Na upr. »Jutra* Pod «5355». 4459 Snažilec jedilnega orodja * sprejme v hotelu »Slon*. 4452 Za slikarstvo nadarjenega dečka »rtjme v učenje na 8 leta t> svoji oskrbi. Josip Boli*. Svabičeva ulica It. 1 fTrr.ovo). 4371 Mladenič *»r nad 18 let, ali voja-jftn« prost, trezen, pošten *r- krepak, se sprejme ▼ •lovsko bilo na aeželi kot »loga aH hlapec k 1 konju. Opravljal bi tudi druga domača dela. Ker Je »luiha ta'ipia, se zahtevajo le "ajbol.iS« spričevala in priporočila. TakojSnje ponudbe I« poslati pod »Priden In PoSt«n mladenič* na npravo »Jutra*. 4S67 Pomočnico išče šivilja predstaviti se Je samo do "Mei opoldne. — Naslov t •pravi «Jatra». 4532 Periekina sobarica ••ridna in poltena, ki zna tudi nemško, se sprejme takoj. Naj s9 oglasijo »amo takJne, ki imajo dobra dolgoletna Izpričevala. Naslov t upravi «Jutra>. 4273 Pletiika dobro izurjena ee sprejme takoj v stalno službo. — Poizve se v Bolni dolini 11/13. 4322 Zobotehniško vajenko ki je dovršila mejčaHBko Sole, 66 sprejme. Naslov v upravi «Jutra>. 4528 Modistinja samostojna moč, za Novi Sad, se sprejme s takojšnjim nastopom. Oglasiti se je v modnem salonu Marije Jeglič, Ljubljana, Slomškova ulica 27. 4531 Posredovalnica služb Realka Plahuta, Ljubljana, Mestu! trg 25/1 ima v evidenci najboljše kuharice, sobarice, natakarice in služkinje. Vljudno 6e priporoča za obilna (tudi pismena)" naročila. 4326 Urarskl pomočnik dober, se 6prejme takoj proti dobri plači ▼ zasedeno ozemlje. Naslov v upr. cjutra*. 4536 Gospodinja katera razume vsa dela pri posestvu, mlajša. _ samostojna, se takoj sprejme. — Ponudbe na upr. «Jutra» v Mariboru pod Sitro «Go-spodinia». 4543 iS are,G) Službo blagajnlčar-ke ali prodajalke meiane »troke išče trgovsko naobralena gospodična. Ponudbe na upravo «Jutra» pod »Pridnost in poštenost« ^ 4466 Mesta gospodinje pri ločenem ali samostojnem gospodu ieli mlada, inteligentna, samostojna gospa, gospodinjsko in trg. naobražena, kl bi event. obojestransko pomagala. — Ponudbe na up»*o «Jutra» pod Iifro »Osamosvojitev*. ^ 4267 Kontoristlnia ■ petletno prakso, pertAt-aa v slov. In nemški korespondenci, kakor štor. ln nem. iMaografljl ter knjigovodstvu, Ieli premeni« mesto. — Cejena ponudbe prosi pod Iifro »Marljiva In vestna* na upravo »Jntra* j Maribor«. «42 Lovec oženjen in dobro izvelban v tej stroki, išče službe. — Naslov pove uprava »Jutra* 4432 Dekle pridno ln izobraženo, ve86e kuhanja, kakor vseh hiSnih del, želi k boljši, manjSi družini, samo izven Ljubljane, najraje v Celje. — Cenjene ponudbe pod Bifro «Eesen in pošten *načaj» na upravo cjutra*. 4436 Gospodična samostojna knjigovodkinja, dobra slovensko-nemSka ko-respondentinja in hitra strojepiska, ižfce primerne službe. Cenjene ponudbe pou •Zanesljiva 860» na upravo «Jutra». 4566 Skladiščnik 11 S e mesta pri kakšnem večjem podjetju. Zmožen je položiti kaTcijo. Reflektlra na stalno mesto. Ponudbe na upr. »Jutra* pod Iifro »Vesten*. 4556 Katera trgovina v mariborski ali celjski okolici sprejme močno ln pridno 161etno dekle kot učenko. Izven trgovine pomoč gospodinji. Naslov v upravi »Jutra*. 4559 Perfektna kuharica Išče mesta v hotelu, restavraciji ali pri boljši privatni rodbini v mestu ali na deželi. Nastopi lahko takoj ali pozneje. Naslov pove uprava »Jutra*. 4332 Prodajalka mešane stroke ifče službo. Naslov pove uprava »Jutra* 4517 500 Din dobi kdor preskrbi stalno službo slu-o ali skladiščnika treznemu in vestnemu možu. — Ponudbe na npravo »Jntra* pod šifro »Zanesljiv 2819». 4514 Šnitfresar izurjen, išče službe v tovarni za čevlje. — Cenjene ponudbe na upravo »Jutra* pod Iifro »515». 4316 Fina šivilja gre šivat na dom fina lu navadna dela. Naslov pov« uprava »Jutra*. 4494 Šofer-mehanik dober vozač, kl govori tri iezike, išče službo pa ta-:oj. Cenjene ponudbe na npravo »Jutra» pod SIfro »Br. 505». 4520 Natakarica kl ma nekoliko šivati, iiče mesta za 1. ali 15. marec. Gre tudi na deželo. Naslov pove upr. »Jutra*. 4496 V madžarščini želi pouka dama. Ponndbe pod Iifro »Takoj* n» »Jutra*. Izobražena gdč. sprejme mesto samostojne gospodinje, ezir. k otrokom brez matere v Ljubljani ali v okolici. Ponndbe poa »Poštena 26» na upravo »Jutra*. 4534 KOKS — čEBIN Wolfova 1/11. Telefon: B«. 481/IH Pletilni stroj 5/50 »Vederman* proda V. Malovrh, Ljubljana 7, Po-lakova 13. 4449 Radio aparate in dele najceneje pri J Goreč — palača Lj. kreditne banke. 25-a Avto najboljle italijan. znamke, 32 EP, lestsedežen, elektr., ekoro nova guma in rezerva, Izvrstno vzdržan, se poceni proda. Vprašanja pod »Zanesljiv avto* na upravo »Jutra*. 4384 Za lovce in ribiče! Prvovrstni gumijevi Ikornji ameriške nroveuijeuce, visoki do ledij, popolnoma novi, so vredno naprodaj. Naslov pove uprava »Jutra* 4433 Poceni se proda: (lambrije) leseni zid i m visok, v celem 35 m9, iz hrasta in smreke 2 ogledali 156—76 cm in 2 napisni tabli (Spiegelglas) 150—60. — Naslov pove npr. »Jutra*. 4315 Flobert puško 6 mm, dobro ohranieno prodam za 250 Din. Ogleda lahko vsak dan. Naslov r 4562 Kleparski stroji vseh vrst, tvrdke Mach 4 Fischer, Hronow, zastopstvo in zaloga Kudolf Der-žaj, Ljubljana, Kolodvorska ulica 28. 4043 Nov agregat 110 V IT A, se ugoono proda. Dopise pod značko »Agregat* na upr. »Jutra*. 4501 Ptičja kletka nova, lepa «e proda. — Naslov pove uprava «Jutra* 4493 upravi «Jutra>. Volna se proda Naslov pove uprava »Jutra* 4347 Za eno tretjino pod nabavno ceno prodam radi odpotoval..^i popolnoma novo posteljo, nočno omaric* In veliko omaro !< trdega leta; fotoaparat t X 12 i vsemi po-tretflCinaml, dalje livalni stroj »Singer* (Hcllmaschi-ne) za čevljarje. Naslov v npravl »Jutra* pod značko »Tretjino cone*. «57 Več spalnih oprav lz hrastovega, orehovega ln mehkega lesa po nizki ceni proda Josip Kurnik, Zg. Šiška 51. 4491 Svileni klobuki najmodernejši v vseh modnih barvah se dobe od 120 Din naprej pri Z. Mahnič-Gorjanc, Kopitarjeva uL 1. Istotam se sprejemajo vsa popravila. 3860 Velikonočne razglednice In druge, pisemski papir itd. na debelo In drobno kupite najoeneje pri L. Pevaleku v Ljubljani, Židovska ulica. 446» Dve moški kolesi se prodasta v Ljubljani, BleiweUova cesta št. 3/11. desno. 4493 K.ie kupiš najceneje? V Sentpeterskem bazarju, Ljubljana, Martinova c. !, kjer dobiš manufakturno blago po skrajno nizki ceni — Pridite in prepričajte »e. 4523 Obleka Nov laket, bel telovnik in modne hlače za srednje velikega gospoda, se po zelo ugodni ceni proda. Poizve ee pri Cehovin, Poljanska cesta 13. •OSS Moško kolo dirkalno, znamke «Waffen-rad», izvrstno ohranjeno, in fine koncertne citre prodam po zelo ugodni ceni Naslov pove uprava »Jutra* 4338 Krompirja prebranega, zdravega, debelega In rožnatega, nudi več vagonov Ivan Ravnikar, trgovec, Mursko Sre-diite. Medjimurje- 4801 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah Černe, juvelir Ljubljana, VVolfova ulica^3 Steklenice »Rogaška Slatina» očiščene, v vseh velikostih kupuje »Zora*, Ljubljana, Kralja Petra irg štev. 2. Pošljite ponudbe z navedbo velikosti in razpoložljive množine. Cene po dogovoru. 3249 Motorno kolo malo rabljeno, od 3 HP naprej. Ponudbe pod Iifro ♦Motorno kolo* na upravo »Jutra*. 4499 Stružnico za les (draksl) kupimo. Ponncroe z navedbo cene na naslov: A. Šinkovec, d. d. Grosuplje pri Ljubljani. 4503 Kupi se dinamo 15—20 k. s. z napetostjo 110 V., ietomerni tok. — Naslov pove uprava »Jutra* 4329 Železna postelja zložljiva, s e takoj kupi. Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Postelja*. 4324 Hiša v Ljubljani na prometni cesti, v kateri je dobro idoča gostilna, se pod ugodnimi pogoji proda Pismena vprašanja na upr. »Jutra* pod značko »Ljubljana 2700». 4346 Enodružinsko hišo v dobrem stanju, i nekoliko vrta kupim — najraje v Šiški. Dopise na upravo »Jutra* pod značko »Ta^ kojšnje plačilo*. 4370 Majhna kmetija in lepa domačija z velikim sadnim vrtom in velikim umetnim čebelarstvom v ugodni legi, 15 minut od Novega mesta se proda. — Poda se tudi samo kmetija ali samo čebelarstvo z 200 kg trčanega medu. Pojasnila dajeta Brata U d o v č, strojno mizarstvo v Novem mestu. 4560 Hišo i velikimi kletmi in vrtom na Ježici štev. 68 ugodno prodam. — Pojasnila daje lastnik Utotam. 4317 Prostovoljna dražba Dne 1. maTca 1926 ob 10. dopoldne se preda na licu mesta, 10 minut od kolodvora Mokronog veleposestvo zemljišča, travniki, veliki >?ozdi, vse sknpaj z orodjem in »troji. I. Kovačič, Dula 14, občiA Mokronog 4306 Enodružinsko vilo (majhno) kupim T Milini mesta Ljubljane, ter plačam v gotovinL Tonndb« z navedbo cene na upravo pod »Lutnl dom*. 4538 Hišo za manjšo trgovino, tudi t gostilno, kupim ali vzamem v najem. Slivar, Ljutomer. 4541 Gostilna in majhna trgovina se vzame v najem na deželi, na prometnem kraju. Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Promet*. 4473 Trgovci, pozor! Dobro vpeljana trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki v lepem trgu Slovenije blizu cerkve, se radi bolezni da v najem pod ugodnimi pogoji. Dobri i resni trgovci naj pišejo na upr. »Jutra* pod šifro »Sigurnost 21». 4242 Trgovski lokal ea trgovino * mešanim blagom 6e odda v prometnem kraju na Dolenjskem. — Ponudbe na upr. cJutra* pod «Takoj 2847». 4567 Trgovina meš. blaga dobro idofca, tudi založena, se išfie. Ponudbe pod šifro «Prevzem In plaCilo tako}* na upravo «Jutra* . 44UT Trgovski lokal v prometnem kraju se i8£e, oziroma se prevzame dobro idoSa trgovina. Ponadbe s podatki na upravo «J«tra» pod znaJSko cPromet 1926*. 4530 Kavarna v Mariboru solidna in dobro vpeljana, se proda. Naslov pri podružnici «Jutra» v Mariboru. 4545 Dva gospoda se sprejmeta takoj na hrano in stanovanje z vso oskrbo za 700 Din mesečno Naslov pove upr. »Jutra*. 4323 Iščem stanovanje v stari aU novi hiši, obstoječo iz 2, oziroma 3 sob > pritiklinami. — Pismene ponudba ( navedbo cene na upravo »Jutra* pod značko »Stara ali nova*. 4263 Prazna soba se odda mirni osebi sa Kongresnem trgu 8/11, levo 4554 2 gdč. ali 2 gospoda se sprejmeta na hrano in stanovanje. — Naslov pove uprava Uflllra novega v modnem salonu E. Djukanovič, Ljubljana, Sv. Petra cesta 27 (poleg hotela Tratnik). 78a nas Kdor hoče spoznati mesta ia kraje v Hrvatski, Boni, Vojro-dinU Srbiji, Dalmaciji Itd., a tj uraO A. Helik: Jugoslavija Zea(jeplsBl pregled. IL del. Na 524 straneh podaja knjiga, Id ji je priložen tudi zemljevid, podroben popis naše države. Knjiga velja s poštnino vred 52 Din, boljša Izdaja 67 Din 50 p. Naroča ae pri Tiskarni radrngi v Ljnbl sn!, Prešernova alica it. 54 Sax Rohmer: S6 Rdeči četektiu 40. poglavje. Kita se zvije. V notranji sobici je bilo temno. Gost dim je oviral dihanje. Težko, enakomerno hropenje je prihajalo iz hota, kjer je stala postelja, toda Kerry m imel pojma, kdo bi še bil v sobi. Domišljija mu je nadomestila, kar ni mogel opazovati. Umirajoča gospa Monte Irvin je ležala v postelji, in nekdo ali nekaj se je nahajalo sključeno za Kerryjem na divanu, pred katerim je ležal na tleh na rogoznici. Roke, ki jih je imel zvezane na hrbtu, so ga zelo bolele. Zvezane jih je imel v zapestju, noge pa v gležnjih; ker je bil pa konec vrvi potegnjen od rok do nog, si ni mogel prav nič pomagati. Za njegovo ognjevito naravo je bil ta položaj nekaj, kar ga je dražilo do blaznosti. Razen tega so mu bili privezali njegov robec tesno okoli glave ravno čez usta in med zobe so mu utaknili velik lesen za-mašek, ki je imel neprijeten zdravilski otkus, tako da niti govoriti ni mogel. Kako dolgo je tako ležal, ni mogel natančno presoditi, toda dolge ure, v katerih je mislil, da bo zblaznel, so morale preteči, odkar se je dal pod vplivom Kitajčeve pištole voljno povezati od gospe Sin. Najprvo si je v svojem moškem ponosu predstavljal, da mu r bo težko raztrgati vezi, ki jih je napravila ženska. Ko ga je pa zvalila na stran in potegnila vrv od nog do rok ter jo tesno zadrgnila, se je vdal v svojo usodo. V temni drugi sobi, kamor ga je bil zavlekel Sin Sin Wa in kjer je sedaj ležal, je poslušal glasove, ki so prihajali iz prve sobe: hri-pavi, večkrat jezni glas Židinje iz Cube in globoke glasove Kitajca, ki se ni dal spraviti iz ravnotežja. Neprestano zdihovanje ženske na postelji se je večkrat mešalo z drugim oddaljenim glasom, ki ga Kerry dolgo časa ni mogel določiti. Slednjič pa je spoznal, da je to voda, ki šumi pod ladjedelnico. Moral je biti ravno čas plime. Kavka je molčala, kajti bila je zaprta v pokriti kletki. Iz daljave se je od časa do časa čulo tulenje parnih siren in enkrat je začul delovanje vijaka, ki mu je povedalo, da se velika ladja vozi po reki Kerry je opazil, kako sovražno so se svetile oči gospe Sin. Imel je občutek, da je nevarna kot divja zver. Obnašanje Kitajca mu je pa bila uganka. Na videz ni kazal nobenega sovraštva. Kerry je opazil v njegovem edinem očesu blesk nekakega tajnega, čudnega sporazuma, ki ni bil v nikaki zvezi z neprestanim smehljanjem Sin Sin Waja. Ta možak, mož morilke, ki je svoj zločin sama priznala, brezdvomno načelnik opojninske družbe, katere skrivališče je bilo obdano od policijskih agentov, je bil isti Sin Sin Wa, ki je smehljaje ponudil svoja zapestja, ko ga je hotel Kerry pri prvem srečanju ukleniti. Tu in tam je Kerry čul, kako je s tihim glasom prepeval svojo pesem, in dvakrat ga je njegova žena radi nje sirovo nahrulila. Toda čemu je Sin Sin Wa prepeval? Ali je imel upanje, da uide? V slučaju vsakega drugega zločinca bi bil Kerry odgovoril »Ne!«, toda stvar je bila druga s tem Kitajcem, ki je ušel iz hiše, katero so stražili štirje detektivi. Iz tega je že bilo razvidno, da navadne policijske metode pri njem niso mogle ničesar opravit. Možak, ki je spremenil elegantno opijsko kadilnico v umazano, zapuščeno hišo, in to brez vsakega sledu in v najkrajšem času, je bil zmožen izvršiti še druge čudeže, in slednjič bi sc Kerry prav nič ne čudil, če bi se Sin Sin Wa v trenutku spremenil v omaro, ali pa neviden izginil skozi debele zidove. Da bi Seton paša ali kak policijski agent prišel na skrivnost Sam Tukove kleti, na to Kerry niti mislil ni. Kaj se bo zgodilo, si ni mogel predstavljati, še manj pa, ali ga bodo pustili pri življenju. Priznanje zločina, ki ga je Kitajec na tako čuden način izsilil iz svoje žene, je smatral Kerry za ključ nadaljnih tajnosti, toda vsa zadeva je bila tako zelo zapletena, da ni prišel do jasnih misli. Tako je ležal Kerry, prvič ujet v svoje življenju, in ni mogel razumeti, kdo ali kaj leži na divanu za njim, kajti dotično bitje ali stvar je bila popolnom mirna. Iz tega razmišljevanja ga je zbudil prepir med gospo Sin in njenim možem. — Pusti žival pokrito! je hripavo kriknila. — Tllng-a-Lmg hoče včasih tudi malo luči, je s tihim glasom odgovoril Sin Sin Wa. — Halo! Halo! je veselo zakričala kavka. — Spati moraš, TTing-a-Ling, Je zamrmral Kitajec. Gospej Sin ni všeč, če govoriš. — Sežgi ga! je kričala ženska. Sežgi enooko strašilo! Ko pa je vstopil Sin Sin Wa z gorečo svetilko v notranjo sobo, se je smehljal kot vedno in njegovo obličje nI kazalo, da b! bil razburjen. Sin Sm Wa je postavil svetilko na mavriško mizico, ki je včasih stala za divanom v opijskem svetišču gospe Sin v »Hiši stoterih naslada Pomenljivo je pomežiknil Kerryju, česar si ta nikakor ni mogel razložiti. Roke je držal skrite v svojih dolgih rokavih ln nekaj časa je gledal ženo, ki je ležala v postelji, potem pa je dtial tiho: — O. umrla pa ne boš, lepo moje dete. Preveč si jemala »belega snega«, hoi, hoi... Hudobna žena te je hotela umoriti, toda Sin Sin Wa ni tako hudoben! Njegova debela, izredno dolga kita mu je visela preko hrbta in se svetila v žarkih svetilke. Stal je pri postelji in se sklanjal cez Rito Irvin. Vsled svoje lege na tleh Kerry ni mogel videti gospe Irvin, ki je neprestano zdihovala. Tako je spoznal, da si ni svesta Kitajčeve prisotnosti — Naprej, stari norec! se je začul hripavi glas gospe Sin iz sosedne sobe. V kakih desetih minutah bomo dobili znak za odhod... Ali je lutka že poginila? — Ne bo umrla, je zamrmral Sin Sin Wa. Prekrasna je! V trenutku, ko je bil izgovoril te besede, je stopil Seton paša v prazno poslopje, ki je bilo zgoraj in našel jerebičarja, ki je praskal po tleh. Ko je Sin Sin Wa stal pri postelji nesrečne žene, ki ni hotela umreti, je pes, vznemirjen vsled Setonovega prihoda, prenehal cviliti in praskati ter začel lajati. Oddaljeno lajanje se je čulo tudi doli v podzemlje. Kerry je napel svoje mišice in skušal zakričati, a ni šlo... le srce mu je divje razbijalo v prsih. Popolna tišina je vladala v prednji sobi. Sin Sin Wa se ni premaknil. Spet je lajal pes, potem pa je divje kriknila kavka: — Halo! Halo! Sin Sin Wa! Policija! Policija! Nato so se čuli nagle stopinje, škrtanje, kot bi nekdo nekaj odpiral in slaboten Kavkin klic: — Sin... Sin... Wa! Besede so se končale z žalostnim krikom in divjim udarjanjem kril. Sin Sin Wa se je obrnil, odhitel v prednjo sobo in zaprl vrata za seboj. Obstal je med praznimi zaboji in opazoval prizor. Gospa Sin, ki je klečala poleg odprte kletke, katero je bila postavila na tla, je ravnokar vstajala. Pri njenih nogah in ne daleč od Sama Tuka, ki je nepremično sedel v svojem naslonjačo poleg peči, je ležal gibajoč se kup črnega perja. Posamezna peresa so bila raztresena okoli po tleh. Kavkine peroti so slabotno enkrat, dvakrat udarile, potem pa se niso ganile. Sin Sin Wa je tiho spregovoril neko kitajsko besedo, Izvlekel svoje roke iz dolgih rokavov, stopil naprej izza' kupa praznih zabojev in se spustil na kolena na tla poleg ptiča. Dotaknil se ga je s svojimi dolgimi prsti, ga dvignil in gledal v njegovo edino oko, kl je postajalo stekleno in motno, kot drugo. Smehljaj je izginil i i obraza Sin Sin Waja. M v*| | • • »ii mm Slovenije. 1232 a Ako hočete Vaš mesečni dohodek na realen način poboljšati, pišite na upravo .Jutra" v Maribor pod „Pomod 1926". NAJBOttltfK ZA KURJE OČI SMRT ŽUUEYIM Zahtevajte samo originalni „Smrt žuije-vima"! U apotekama in drogeriia" i ! zavoj 10 Dinara. LABORATORIJA LAMICO, Beograd, Kondlna 11, ei-a lllUMIIH ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■I | Industrijalci! Ljubljanska tvrdka, piotokollrana, strogo solidna, prevzame razpečavauje oziroma z.ilogo primernih izdelkov domače industrije za Ljubljano, oziroma Slovenijo. Ponudbe pod .Ljubljana* na oglasni zavod Kopitar, LJubljana, Čopova 21. aaia EHDE3 dobite uro na 15 rubinov ali srebrno cigaretna dozo poleg tovarniških cen, če kupite eno obleko, oblekco za otroke ali posamezne hlače etc. v naši detajlni trgovin! na Erjavčevi cesti št 2. Oglejte letake! Eonlekcljska tovarna TRAM BEBSNDA & GIB, LJUBLJANA. uoe-a l—J EJElEiaEEiEiEiEElEiSBElEEElEElOHB ^ ^ ^^ ^^ j^C a^Cii^Ci ^ 8:z "086 '15 uoppi ■EjpiKJEB eujai-si. Unod uajeidHjg •|/g ea;|n EaoBjnqus|a^ 'euej|qn[i 'eSsJBS 'pni IJfpJAJ jjd jsoupsjzi o) is ajfajSo 'fojjs 3)taeqeu is uapaij *uiop jjbsa ez JS} 3pBt]Aaj u; ajBfojjj 'sfHAjs vi ifojss mem J9M901S lifeuiododfeN "I Ni vse zlato, kar dobite iz inozemstva 1 O tem se lahko prepričate, ako primerjate izdelke in cene poslovnih knjig Morate K. I. D. v Ljo&lpi, Kopitarjeva ulioa 6 (II. nadstr). 43 i in pa tuje blago. t se dobijo lahko še za III. razred XI. kola pri Mil Hiti. Mm Si Petra cesta 19. Cela srečka III. razreda stane Din 240-— Polovična......... 120'— Četrtinska.......• , 60 — Zunanji naročniki naj blagovolijo odpadajoči zne-vnaprej nakazati, da se jim pravočasno dostavijo srečke. Žrebanje 5. In 6. marca 1926. M a H Mr. Ph. RUDOLF HAMOR lekarnar v Ljubljani, Miklošičeva cesta St. 36 naznanja p. n. občinstvu, da je preselil svojo lekarno v palačo olcro&nega urada za zavarovan je delavcev rta isti cesti (nasproti Sodne palače) ter jo popolnoma na novo in moderno uredil. Najbližja lekarna za vse, kl prihajajo na Glavni kolodvor. 1330 H H H gm n ff J* W W V^ V W W W Vaj'' V r^ fr J*^. -/"V j VSE LJUBITELJE JURČIČEVIH ROMANOV Jurčičevih opozarjamo, da je izšel © zvezek, Urednik dr. Ivan Prijatelj. Vsebina: Urednikov uvod — Golida. Hči mestnega sodnika. Nemški valpet Dva brata — Božidar Tirtelj — Kozlovska sodba — Črti Iz življenja polit, agitatorja — Sin kmetskega cesarja — Sosedov sin — Urednikove opombe — Str. 475. Broširana knjiga velja Din 72'—, v celo platno vezana 86*—, v polfrancosko usnje vezana 92-—. Naroča se v Knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani Prešernova ulica nasproti glavne pošte. SBOBOlOBOa Svetovna mm Maribor. jO IjHivO od 24. t. m. naprej Iz Španije v Meksiki I Velezanšmivo CD E CD ■ CD H CD S C po nafugc&scjš.M cenah se doto pr Franc MM Bi v Brtžcah. 1223 » JuumnnonnaoDC Pogubo vsaki družit! prinašajo nalezljive t\ leznl. Kako se jih ubra nlte izveste iz knjige Dr. Josip Tlčarr Cena s poštnino vrei Din 19-50 Hsročila na knjigarno Tskovro is drage v Prvovrstna mošiia pisarnišna rnoc s j popolnoma perlekten korespondent v slovenskem in nemškem ■ jeziku (prednost znanje srbohrvaščine), strojepisec in stenograiist, J dober knjigovodja, le a večletno prakso, se i&£e. j Pogoji: trezen, soliden, neožeujen, vojaščine prost. Nastop takoj J ali po dogovoru. Na nekvalificirane ln nezadostno izvežbane moči ■ se ne more ozirati. — Ponudbe z navedbo referenc, prepisi spri- g čeval ta zahtevo plače pod »Vesten 14" na upravo .Jutra*. J ■ tnpnnpnppnnmnnnnDODcg Kdor Muje, tu napreduje! Podeželske odre opozarjamo na veseloigro v enem dejanju (4 osebe) Mliseje vseh vrst v poljubni velikosti za vse vrste eno- in večbarvnega tiska izdeluje v kratkem času „JJJGOGRAI1KA» KL1SARNA r LJUBLJANI, SV. P Elit A NASIP SI. 23. > » Naročila sprejema tudi oglasni oaaelek uprave ,, jutra", Prešernova ulica k. Za predpust izdana. (Cena 15 Din). (V istem .Odru* je še enodejanka: »Bogatin in smrt). Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani. Naznanilo. P. n. cenj. občinstvu vljudno naznanjava. " prevzameva i 28. februarjem 192! obfieznano gostilno pri P,Zvezdl££ v Sp. Šiški, Celovška cesta št. 72 Točila bova najboljša namizna vina, piisir. dolenjski cviček, iini lutomerčan i. dr. Vsak dan sveže pivo v sodčkih in steklenica." lzborna meščanska kuhinja. — Na razpolagi vedno gorka in mrzla jedila. Sprejemajo se abonenti na hrano. Postrežb točna, cene solidne. Za mnogobrojen obisk se priporočava 1211-a FRANC In AHA MEHLE □□□□□nCXnr3DC3PDPDGn m dobi stalno mesto pri podjetju v Ljub Ijani. — Reflektira se samo na prvo vrstno moč. — Pismene ponudbe referencami na upravo „Jutra" po1 jjRsdio telegraf;st*. eseeeeeeeoes ___ obroke In posodo PIT« (Tttorne iabrllcate: ETEUTWAT, FOrSTEB, EflSEEDOR. niš. Original STUJSl Itd. dobite let pri ■mrikMtrokovnjaku (biviem učitelju Glasbene MaUce) ALFONZ BREZNIK Ijnbljaaa, Meitnl trg 3, poleg magistrata. Motam najbogatejše lzbera vsakovrstnih godal, mcjstnMb violin ln najfinejiUi stran. N»)ps~j!nejU tvrdka Jugoslavije! 61 a JDUUUUUUUUUUUUUUUUL'ULj^ji. L-;i- i LiUu ^J— fi mip mm eventualno še kake druge pisarniški mobilije, dcbro ohranjene iščem l takoj. — Pismene ponudbe pod , Pisarniško pobšštvs" na uprav* »Jutra*.