-AINO VPRAŠANJE'
V okviru sredstev okrajnega Zavoda za socialno zavarovanje obstoja tudi poseben sklad za preventivno zdravstveno varstvo, ki znaša v letošnjem letu 30.613.0C0 dinarjev. Iz tega sklada je moč finansirati nakup pripomočkov in instrumentov, ki služijo ambulantam in zdravstvenim ustanovam za usne no preprečevanje raznih obolenj, epidemij itd., medtem ko se ta sredstva ne smejo uporabljati za investicije.
Na nedavni skupščini okrajnega Zavoda za socialno zavarovanje so ugotovili,   tla  so  posamezni zdravstveni
domovi hoteli črpati iz tega sklada v lanskem letu denar za investicije, precejšnjemu številu zdravstvenih domov pa so lani dodeljena sredstva ostala na tekočem računu.
To kaže, da ponekod še niso resneje razmišljali o preventivni zdravstveni zaščiti, saj bi sicer imeli načrte, ki bi jih lahko izvajali z dobljenim denarjem iz sklada za preventivno zdravstveno varstvo.
Kako bodo letos razdeljena sredstva tega sklada?
Zdravstveni dom v Kranju bo dobil 895.000 din, na Jesenicah 107.000, v Radovljici 349.000, v Škofji Loki 1,001.000
din ter zdravstvena domova na Bledu in Tržiču po 284.000 din.
Razen tega bodo v Tržiču z denarjem iz tega sklada opremili še šolsko zobno ambulanto, na Bledu, v Radovljici, Žirovnici, Kranjski gori in Blejski Dobravi posvetovalnice; 700 tisoč dinarjev bodo dobile tudi šolske kuhinje v okraju, za stroške okrevanja otrok s področja Gorenjske pa bodo uporabili 3 milijone din itd. — Pomembna postavka so tudi stroški z:a komisijo HTZ, ki znašajo letos prav tako nad 3 milijone dn.
I. A.
KTUALNO VPRAŠANJE
GORENJSKA SE PRIPRAVLJA NA DAN MLADOSTI
GORENJSKE
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO
&ETO X. — ST. 38 — CENA DIN 10.
Kranj, 17. maja 1957
Dan mladosti proslavljamo po vsej državi letos prvič tako množično. V vseh krajih Gorenjske se že dlje pripravljajo na praznovanje.
V Kranju bo glavni del prireditev od 18. do 26. maja. 18. maja bo pionirski nogometni turnir in kegljaški mednarodni dvoboj. Naslednji dan bo dejanski začetek mladinskega tedna v kranjski občini z množičnim nastopom mladine v skoraj vseh telesnovzgojnih panogah. V Kranju bo tudi odprta razstava mladinskih odlikovanj, začetek turističnega tedna, planinci pripravljajo izlet planincev-pionirjev, taborniki-pionirji bodo postavili propagandni tabor v Savskem logu, šole bodo priredile izlete v znane kraje iz NOB, vajenci pa bodo združili praznovanje s proslavo dneva vajencev itd. 25. maja zvečer bo pred Sindikalnim domom revija mladih s sodelovanjem kulturnoprosvetnih in telesnovzgojnih društev. V nedeljo, 26. maja bo velika parada, kjer bo sodelovala delavska, kmečka in šolska mladina.
Tudi v radovljiški občini se pripravljajo na parado. V Radovljici bodo v teh dneh najrazličnejša športna tekmovanja.
Na Jesenicah bodo letos v dneh od 18. do 26. maja proslavljali VI. mladinski festival. Kot povsod drugod so tudi tu zdru-
žena proslavljani a z najrazličnejšimi fiizikulturnimi tekmovanji. V soboto ob 18. uri se bo začel festival, ko bodo prišli planinci s Triglava. Taborniki pripravljajo v nedeljo pod Golico miting delavske mladine »Litostroja«, »Iskre« in »Železarne«. 21. maj — dan letalstva — bodo počastili z obiskom letališča v Lescah. 25. maja zvečer bo slavnostna akademija, naslednji dan pa parada mia-dosti.
V Tržiču se pripravljajo na praznik že ves maj. 23. maja bo pričetek III. zleta gorenjskih tabornikov. Tudi tržiška mladina pripravlja parado, kjer bo sodelovalo okoli 1500 mladine.
V žirovski občini bo v počastitev Dneva mladosti 19. maja odprta razstava Ljudske tehnike. Razen tega pripravljajo tudi športna tekmovanja.
V Železnikih bodo 25. maja v KZ Martinj vrh ustanovili mladinsko organizacijo. Mladinci bodo z udarniškim delom sodelovali pri gradnji strelskega doma v Železnikih.
Tudi v vaseh občine Gorenja vas bodo počastili 25. maj s športnimi tekmovanji, izleti, predvsem pa bodo v teh dneh utrdili pionirsko organizacijo.
Po vseh krajih bodo v počastitev tega dneva zagoreli kresovi.
S PLENUMA OKRAJNEGA ODBORA SOCIALISTIČNE ZVEZE V KRANJU
KVALITETA ZAOSTAJA za MNOŽIČNOSTJO
KRANJ, 16. maja. Danes je bil v sejni dvorani OLO Kranj plenum Okraj, odbora SZDL. V uvodnem delu je član sekretariata Okrajnega odbora SZDL, tovariš Slavko Beznik prebral obširno poročilo o problemih kulturno prosvetne dejavnosti na - Gorenjskem, medtem ko so bile nekatere misli v kasnejši razpravi podrobneje razčlenjene in dopolnjene z nekaterimi novimi predlogi, ki bi utegnili ugodno vplivati na razvoj in poglobitev dela ljudsko-prosvetnih društev na Gorenjskem. — Ob zaključku plenuma je bil namesto dosedanjega predsednika Okrajnega odbora SZDL, tovariša Mirka Zlat-narja, ki je odšel na novo službeno mesto, izvoljen za novega predsednika tovariš Franc Popit.
Da je kulturno - prosvetno delo na Gorenjskem doseglo v letih po vojni, zlasti v kvantitativnem pogledu že kar zavidljivo razvojno stopnjo in temu primerne uspehe, ni treba posebej poudarjati. Doseženi uspehi pa dobe že posebni poudarek, če jih primerjamo z delom in posebej s programsko politiko nazadnjaških ljudsko -prosvetnih društev izpred vojne. Ce že govorimo o uspehih današnje kulturno - prosvetne dejavnosti, tedaj ne bo napak, če se dotaknemo tudi težav in problemov, ki botrujejo delu prosvetnih društev že od vsega začetka. Ker pa jc leh problemov preveč, da bi jih bilo moč obdelati hkrati, se bomo omejili le na nekatere najznačilnejše.
Podatki  o množičnosti   kulturno -
prosvetnega na Gorenjskem so dovolj zgovorni, da ne potrebujejo posebnega komentarja. Kočijivejša pa je presoja kvalitete dela kulturno - prosvetnih društev. Le-ta bi se lahko precej izboljšala, če bi se društva oprijela načrtnejše dejavnosti in bi ne. skušala za vsako ceno gojiti vseh zvrsti kulturno - prosvetnega dela hkrati. Težnja organizirati v društvih čimveč sekcij, vzbuja sicer videz izredne delovne intenzivnosti, po drugi plati pa vodi ta način do upadanja kvalitete. Pogcstoma so namreč posamezne sekcije, ki so bile ustanovljene na silo, pod vplivom raznih objektivnih činiteljev, posebno še spričo pomanjkanja vodstvenega kadra, že takoj ob rojstvu obsojena na životar-jenje, kateremu sledi tudi skorajšnji razpust. Ta pojav je toliko škodlji-vejši, ker slabi organizacijski ustroj društva, hkrati pa vnaša med članstvo ostalih sekcij, ki morda delujejo pod boljšima pogoji, nezaupanje in malomaren odnos do dela. Pri ustanavljanju sekcij je treba upoštevati tudi specifičnost kraja, kjer društvo deluje. To in pa upoštevanje delovne zmogljivosti članstva, bo dalo posameznim sekcijam dovolj trdno osnovo za uspešno delo.
Niso pa to edini vzroki upadanja kvalitete dela. Posamezne sekcije imajo lahko najboljše pogoje za uspešno delo, pa vendar njihovo delovanje, če ne docela onemogoča, pa vsaj močno zavira pomanjkanje denarnih sredstev. Vsekakor bo treba najti pot, da se društvom, ki bodo s svojim prizadevanjem opravičila svoj obstoj, ta sredstva v prihodnje zagotovi.
Tretji, a ne zadnji faktor, ki slabi kvaliteto dela, tiči v neustreznih in
pretesnih prostorih. Prav neprimerni prostori so često vzrok, da kulturno-prosvetna društva ne morejo uvajati v svojo programsko politiko novih oblik in metod dela, zato se tudi njih dejavnost ne more osvoboditi tesnega čitalniškega okvira in hkrati starega načina dela.
To utegne biti tudi eden poglavitnih razlogov, da je začelo zanimanje za kulturno - prosvetno dejavnost ponekod moćno upadati. Zlasti velja to za tista industrijska središča, ki so prešibka, da bi imela kakršne koli profesionalne kulturno - prosvetne institucije, okus prebivalcev pa je že tolikanj izbrušen in zahteven, da jih prosvetna dejavnost s svojimi klasičnimi in zastarelimi oblikami dela ne more več zadovoljiti. Za te kraje velja ugotovitev, da kažejo ljudje več zanimanja za kinematografe, pa čeprav s še tako slabim filmskim sporedom, kot za razne kulturno-prosvet-ne nastope, ki so prvič zelo redki, drugič pa na razmeroma povprečni kvalitetni ravni.
Takšno nezanimanje za delo v društvih ali morda le za obisk raznih kulturnih prireditev bo moč odpraviti le z uvajanjem novih, za sodobnega človeka sprejemljivejših in privlačnejših oblik dela. Izkušnje preteklih let uče, da bo treba hitro in resno ukrepati, da se izboljša pestrost in z njo kvaliteta kulturno - prosvetnega dela. Prvenstveno pa bi bilo treba zagotoviti prosvetnim društvom ugodnejše materialne pogoje.
Tudi v programski politiki nekaterih dramskih sekcij tiči vzrok, da so uprizoritve le slabo obiskane. Mnoga dru štva še vedno črpajo iz ropotarnic
polpreteklega časa odrska dela, ki brez sleherne umetniške pretenzije in napredne tematike le žalijo in podcenjujejo okus sodobnega človeka. Gre namreč za to, da se v delovnem človeku zbudi zavest, da je edino on zakoniti dedič bogate kulturne dediščine in da se v njem zdrami potreba po umetniškem izživljanju.
Nekateri sicer zagovarjajo neustrezno programsko politiko te ali one sekcije, češ, da je treba širiti »ljudsko« kulturo, kajti ostala, lahko bi jo imenovali tudi »visoka* kultura, ni dostopna dojemanju preprostega človeka. Takšno razpravljanje o »ljudski« in »visoki* kulturi je nesmiselno. Je samo ena kultura in to je treba posredovati delovnemu človeku.
Mnogokje so nerešeni gospodarski problemi tisto, kar potiska skrb za kulturno - prosvetno delo na drugo mesto. To mačehovsko nenaklonjenost do nekaterih društev je sicer moč opravičiti z najrazličnejšimi komunalnimi, stanovanjskimi in drugimi problemi, pri tem pa se pozablja, da so tudi človekove kulturne potrebe pogojene z nenehnim napredkom človeško družbo tudi v ekonomskem smislu. Treba bi bilo torej, res še nezadostna sredstva soraamernejo in v skladu z objektivnimi potrebami porazdeliti in ne vedno postavljati v ospredje rentabilne investicije, ki obetajo v doglednem času dvig materialnega standarda.
Kaj pa duševni standard delovnega človeka? — Brez kulturnih dobrin in
Ljudje cenijo človeka po njegovem odnosu do človeka
spričo mehanizacije ter mrzličnega tempa današnje dobe bo ostal človek prazen, brez plemenitih vrednot, ki mu dajejo ceno — postal bo cinik in malomeščanski snobist.
Pod pogoji ekonomske zmage socializma v svetu in tehničnega napredka v proizvodnji, je postavljena pred zavestne socialistične sile v svetu naloga: ustvariti med ljudmi nove družbene odnose. To pa bodo sposobni storiti le samozavestni, globoko humani in vsestransko razgledani ljudje. Zategadelj se tudi postavlja v ospredje kulturna vzgoja človeka, da se bo zavedal sam sebe in spoznal svojo vrednost.
Ob zaključku te misli lahko torej poudarimo: površno gledano, »investiranje« v kulturno in prosvetno dejavnost nima ekonomskega smisla, je pa vendarle pomembno in je rezultat ekonomske nuje.
Vsekakor naj bi bila tudi poslej glavna skrb Svobod in prosvetnih društev posvečena iskanju novih oblik dela, kar bo ugodno vplivalo na porast članstva, zlasti mladine in pa širiti kulturne dobrine med delovne množice. Le s takšnim smotrnim delom bomo vcepili delovnemu človeku občutek, da kulturne dobrine niso le pojem, temveč so del njihovega vsakdanjega življenja ;in njih samih.
Namen današnjega plenuma pa bo dosežen tudi s tem, da se bo o problemih kulturno - prosvetne vzgoje in kulturnega razvedrila delovnih ljudi začelo intenzivneje razpravljati, da bomo začeli gledati na problem dviganja delovne storilnosti in dviganja življenjskega standarda naših ljudi bolj kompleksno in da boimo vlogo, ki jo ima kulturno - prosvetno delo v današnji socialistični skupnosti, upoštevali .
IZ ŽIVLJENJA JLA — Levo: inže-nirci pri pouku. V sredi: gojenec mornariške akademije. Levo spodaj: tan-kisti na terenu. Desno v sredi: zvečer v klubu vojne akademije. Desno spodaj: šport in razvedrilo.
»Kaj bi naj vam še povedal,« se je široko zasmejal Brenčičev Jože iz Stražišča, ki je v okviru naših enot dobrih pet mesecev preživel v Egiptu. »Kako je bilo, tako veste iz časopisnih poročil.«
»Ljudje! Da, bili so čudoviti ljudje. Od vseh pripadnikov čet Združenih narodov, so nas Jugoslovane najtopleje sprejemali, kamorkoli smo prišli. Spominjam se, kako je bilo, ko smo obiskali Kairo. Predstavniki posameznih nacionalnih enot smo se pripeljali vsak v svojem avtobusu. Komaj smo se ustavili, je bilo okrog našega avtobusa že vse polno ljudi. Stiskali so nam roke, nas poljubljali in objemali. Ob drugih avtobusih take gneče ni bilo!
ALi pa takrat, ko smo prišli v El Ariš! In pozneje v Gazo! Povsod nepopisni sprejemi.«
»In zdi se mi,« je nadaljeval Jože, »da vem, zakaj so nam ljudje tod tako naklonjeni. Mi smo na vsakem koraku pokazali, da smo prišli samo zato, da se popravi zlo in zagotovi neodvisnost in mir. Na svojo neodvisnost pa so Egipčani zelo ljubosumni in prav zato, ker vedo, da vsi Jugoslovani mislijo tako, kot smo mi postopali in da se tudi Jugoslovani borijo za enakopravne odnose med dr-
žavami in za neodvisnost držav, smo bili povsod prisrčno dobrodošli.
So pa tudi taki, ki ne mislijo tako. Tudi med pripadniki čet Združenih narodov si našel take. Živo se spominjam, kako je nekoč v neposredni bližini El Ariša eksplodirala na cesti tempirana mina ravno v trenutku, ko je cesto prečkalo egiptovsko dekletce. Razmesarila ji je obe nogi, v tem času pa je pripeljal po cesti patruljni džip s kanadsko posadko. Dekletce, ki je ležalo na cesti, je zapiralo džipu pot. Brž je izstopil iz avtomobila vojak in jo z nogami odrinil s ceste. Potem je vozilo nadaljevalo pot. Na srečo pa je bilo v bližini nekaj naših vojakov, ki so pravkar pripravljali teren za nogometno tekmo z Norvežani. Prihiteli so k dekletcu, ga za silo obvezali in odpeljali v našo ambulanto.
Take in podobne stvari pa so ljudje videli in komentirali. Danes namreč tudi najpreprostejši Arabec ni več samo stvar za izkoriščanje. Zaradi težkih izkušenj v preteklosti zna morda še mnogo bolj kot kdorkoli drug, ceniti človeka le po njegovem odnosu do človeka.«
ABC
r
A Jugoslovanska parlamentarna delegacija, ki se že nekaj dni mudi v Romuniji, je obiskala Jaši, eno najstarejših kulturnih središč in glavno mesto Mol-davije. Jugoslovansko parlamentarno delegacijo na vsej poti po Romuniji prisrčno in prijateljsko sprejemajo.
A Predsednik francoske vlade GUY MOLLET jc sporočil, da je francoska vlada sklenila postaviti vprašanje Sueškega prekopa ponovno pred Varnostni svet OZN. Po sestanku vlade, ki je razpravljala o tem, je Ouy Mollet dejal novinarjem, da so sedanji egiptovski pogoji za plovbo po Sueškem prekopu nesprejemljivi. Pripomnil je, da se bo Francija še zadnjikrat obrnila na Varnostni svet, da bi uredila sueško vprašanje, v skladu z načeli, ki jih je potrdil Varnostni svet lani v oktobru. Francija bo še nadalje bojkotirala Sueški prekop in njeno nadaljnje ravnanje bo odvisno od sklepa Varnostnega sveta. Mollet je še tudi dejal, da je v protest proti načinu, kako obravnavajo sueško vprašanje, ponudil predsedniku Cotyju svoj odstop, katerega pa lc-ta ni sprejel.
A EISENHOVVER je izjavil, da je prepričan, da Sovjetska zveza zdaj bolj resno obravnava razorožitev zato, ker čuti težave spričo vzdrževanja velike vojaške organizacije. Pripomnil je, da tudi ZDA in druge zahodne dežele čutijo težave spričo tega, toda na drugačen način. V tej zvezi je menil, da svet ne sme izgubljati upanja v napredek razgovorov o razorožitvi. Izgubiti to upanje bi bilo usodno in bi človeštvo pahnilo v žalostno usodo.
A Ob razpisu državnega posojila za leto 1957, je finančni minister Sovjetske zveze ZVERJOV v svoji izjavi poudaril, da se novo posojilo v znesku 12 milijard rubljev po svojih pogojih znatno razlikuje od prejšnjih posojil. Posojilo je razpisano na dobo 5 let, vračati pa ga bodo začeli leto dni potem. Posojilo je znatno manjše kakor prejšnja posojila.
A V Varšavi se je v sredo začel IX. plenum Centralnega komiteja Poljske združene delavske partije, na katerem je imel referat o ključnih problemih politike partije prvi sekretar CK VLADISLAVV GOMULKA.
V svojem govoru je poudaril, da je naloga IX. plenuma nadalje razvijati problematiko na podlagi sklepov VIII. plenuma. Podčrtal je nadalje velikanski pomen sodelovanja delovnih ljudi v upravljanju z narodnim gospodarstvom in državno administracijo. V tem upravljanju se mora uresničevati diktatura proletariata kot najširša oblika demokracije za delovne ljudi. Govoreč o poljski poti v socializem je Gomulka dejal, da je praksa izgradnje socializma pokazala, da ni in ne more biti univerzalnih oblik. »Toda socializem je univerzalen, oblike njegove izgradnje pa narekujejo konkretni pogoji, kraj in čas. Tu gr© tudi za to, da bi na podlagi lastnih in tujih izkušenj poiskali nove oblike, ki bi izboljšale stare načine graditve socializma.«
A Britansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je v sredo na osrednjem Pacifiku v veliki višini izvršena prva atomska eksplozija v sedanji peti seriji britanskih atomskih poizkusov z jedrskim orožjem. — Kot je videti, velike sile kljub nasprotovanju javnega mnenja še nadaljujejo z atomskimi poizkusi.
IZDAJA ČASOPISNO ZALOŽNIŠKO IN TISKARSKO PODJETJE »GORENJSKI TISK« / DIREKTOR SLAVKO BEZNIK / UREJA UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK MIRO ZAKRAJSEK / TELEFON UREDNIŠTVA ŠT. 475, 397 — TELEFON UPRAVE ST. 475 / TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 61-KB-1-Z-135 / IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA 600 DINARJEV,  MESEČNA  50 DINARJEV
V..
Ko je v ponedeljek stopil britanski ministrski predsednik Macmillan pred poslaniške klopi v Spodnjem domu, so vsi pričakovali iz njegovih ust samo eno izjavo, ki ni nikogar presenetila, čeprav je marsikoga spravila v slabo voljo. Tedaj je Macmillan dovolil britanskim ladjam, da znova zaplujejo skozi sueški prekop.
»Sramotna kapitulacija«, »ponižanje«, »najbolj nesmiselni poraz« — taki in podobni naslovi so takoj za tem napolnili stolpec britanskih časopisov. Odmev v javnosti je bil različen: od ranjenega britanskega ponosa do grenkega spoznanja, da je to vendarle edina možna rešitev. Zgodilo se je tudi prvič, odkar so se zgrnili oblaki nad sueškim prekopom, da jc neki egiptovski časopis čestital britanskemu premieru k njegovi potezi. Vse kaže, da je britanska vlada z drzno potezo sklenila prekiniti z neljubo preteklostjo, z vso navlako sueške pustolovščine, ki jo je prejela, v dediščino od poprejšnje Edenove vlade. To je samo po sebi že pozitivno dejstvo, ker je MacmiUanov kabinet pokazal voljo, da se sprijazni s stvarnostjo, čeprav se Velika Britanija s tem še ni odrekla misli na razne poznejše posege in ukrepe proti Nascrjcvi vladi. Macmillanova odločitev je sle-
LJUDJE IN DOGODKI
EDINI MOŽNI IZHOD
dila neposredno sklepu tako imenovanega Združenja uporabnikov sueškega prekopa. Ta organizacija, ki je nasledila staro sueško družbo in skušala diktirati neodvisni egiptovski vladi svoje pogoje, je spoznala, da po tej poti ne bo prišla daleč. Zato so na zadnjem sestanku minuli teden sklenili, da bodo prepustili vsaki vladi, članici tega združenja odločitev, ali bodo lahko njene ladje plule skozi prekop ali ne. To ni bila samo edino možna rešitev za umetno rojeno združenje, marveč tudi njegova edina razumna poteza, odkar je nastala ta organizacija. Prav to pa obenem razkriva, kako nesmiseln je bil obstoj in vloga Združenj?, uporabnikov sueškega prekopa.
Že dlje časa je bilo vsem jasno, da večini držav, ki uporabljajo prekop, gre le za to, da bi čimprej obnovili redno plovbo skozi prekop in spet navezali s sueško vojno pretrgane trgovinske stike. Odkar je Egipt s svoje strani ponovno slovesno izjavil, da bo spoštoval načela proste plovbe po prekopu, je odpadel vsak resnejši razlog, da bi zahodne dežele še nadalje prepo-
vedovale svojim ladjam prehod skozi Suez. Pritisk raznih gospodarskih krogov, zlasti iz onih industrijskih vej, ki jim je petrolej neogiben, je postajal čedalje močnejši. Njemu se je pridružilo še svetovno javno mnenje, stališče ZN in popustljivost nekaterih drugih zahodnih dežel, ki so mirne vesti začele izkoriščati ponovno usposobljeni prekop.
Ob takem razvoju dogodkov je vsaka misel na morebitni bojkot prekopa morala nujno zbledeti in je postala praktično neures-ničljiva. Tega so se dobro zavedali tudi v Egiptu in so zato ob vseh grožnjah z bojkotom prekopa ostali povsem hladnokrvni. Egiptovski tednik »Akhbar El Yom« je jasno zapisal: »Če bi zahodne pomorske družbe začele bojkotirati prekop, bi jih zamenjale druge konkurentske družbe, ki bi z uporabo prekopa i-mele 70% manjše izdatke od njih.« To pa ni bilo mnenje samo egiptovskega tiska, marveč ga je delila večina svetovnega, časopisja, svoje pa je pribil tudi ameriški zunanji minister Dulles, ko jc dejal, da bojkot ne bi bil koristen niti za tiste, ki bi ga izvajali. V tem prepriča-
nju ga je dovolj zgovorno potrdil tudi britanski časopis »New Statesman and Nation«, ki je navedel, da bi britanski bojkot prekopa za vsak funt škode egiptovski državni blagajni prizadejal 10 funtov izgube britanskim koristim. Že sedanje zadrževanje britanskih ladij povzroča vsak dan pol milijona funtov škode britanskemu gospodarstvu, ki ga je sueška kriza znatno razrahljala, saj je utrpelo uiČ manj ko 500 milijonov funtov.
Zatorej ni nič čudno, če se je Združenje uporabnikov odločilo odvezati svoje člane nesmiselne obveznosti, ki se je večina dr-žav-članic tako ni več pridrževala. Enostranski bojkot bi britanskim koristim prizadejal še več izgub, poleg tega, da bi bil povsem brez smisla. Zato je britanski korak docela stvaren in edini možni izhod iz zagate, ki so si jo pripravili britanski diplomati sami. Na vrsti je le še Francija, ki še vedno trmasto vztraja pri svoji »politiki odločnosti« do Egipta. Pač zaradi Alžira. Toda tudi njim bi koristilo, da se počasi sprijaznijo s stvarnostjo, saj bodo tako koristili največ sami sebi. Včasih je pač potrebna smela kirurška operacija, da bi rešili vsaj tisto, kar je še ostalo zdravo.
MARTIN TOMAZIC
kratko, vendar zanimivo
OBČINSKI KOMITEJI LMS SO PREŠIBKI
Kranj, 16. maja. Včeraj je bila v Kranju prva seja novo izvoljenega Okrajnega komiteja LMS. Razpravljali so o življenju vajencev in njihovi prehrani. Nadalje so razpravljali tudi o ideološko - političnem delu. To delo je 'nezadovoljivo zlasti po nekaterih vaseh, ker so ponekod vodstva občinskih komitejev LMS prešibka, razen tega pa jim tudi komunisti no nudijo zadostne pomoći.
V »ISKRI« SO IZVOLILI DVA DELEGATA ZA KONGRES DELAVSKIH SVETOV
V torek 14. maja je bilo v »Iskri« zasedanje delavskega sveta. Sklepali so o gospodarskem planu podjetja za leto 1957, imenovali so člane delavskih svetov, ki bodo sodelovali pri analitski oceni delovnih mest. Iz vrst članov delavskega sveta so izvolili tudi posamezne komisije, ki delajo pri delavskem svetu. Razen tega pa so na zasedanju izvolili dva delegata, ki bosta zastopala podjetje na kongresu delavskih svetov Jugoslavije.
SLAP PERIČNIK JE V NEVARNOSTI
Svet okrog slapa Peričnika je zelo krušljiv. Voda je napravila dve razjedi, ki se z leta v leto poglabljata. Prva je pri vrhu široka en meter, globoka pa je štiri metre. Druga pa je široka 80 centimetrov, globoka pa tudi
skoraj štiri metre. Če bi dopustili, da bi se razjedi poglabljali, bi se slap spremenil v vodno korito.
Turistično in Planinsko društvo v Mojstrani že dolga leta opozarja na nevarnost, ki grozi slapu. Ker društvi sami nikoli nista imeli toliko sredstev, da bi lahko razjedi zalili s cementom, se dela nista mogli lotiti. Na zadnji seji pa se je za zadevo zavzel tudi Svet za turizem pri ObLO Jesenice in sklenil dodeliti potrebna sredstva za ohranitev Peričnika. Nevarno delo bodo opravili delavci, ki v Zgornjesavski dolini regulirajo hudournike. V obe razjedi bodo vgradili 120 kubičnih metrov kamenja in betona.
SREČA V NESREČI
V ponedeljek, 1.3. maja popoldne se je na cesti Strahinj—Žeje na nezavarovanem železniškem prelazu v Straihinju pripetila kaj nenavadna nesreča. Posestnik Lovro Fajan iz Strahinj a se je z vprežnim vozom odpeljal na polje. S seboj je vzel tudi odraslega sina in hčerko Marijo s štiriletnim otrokom. Vsi trije so sedeli na deski prednjega dela voza, zadaj pa je bila še Marijina hčerka. Pred nezavarovanim železniškim prelazom ni nihče pogledal na progo, pač pa so bili vsi trije obrnjeni proti svoji njivi ob levi strani ceste. Zaradi tega tudi niso opazili prihajajočega vlaka, ki je vozil iz Tržiča v Kranj. Brezbrižnega voznika je   na   njegov   prihod opozoril
otrok, vendar je bilo že prepozno. Lokomotiva je zadela konja in ga potegnila za seboj, da je obležal mrtev v jarku. K sreči so bile oje voza že stare in so se prelomile. Ostali del voza je ostal na mestu nepoškodovan. Konj je bil vreden 65.000 dinarjev, na vozu pa je škode za 5000 dinarjev. Nesrečo je zakrivil voznik.
PROMETNA NEZGODA V ZGORNJIH BRNIKIH
15. maja ob 10.45. uri je prišlo do prometne nezgode v Zgornjih Brnikih. Trčila sta kolesar Jože Kepic in motorist Andrej Zor-man. Kolesar je laže poškodovan. Nezgodo je zakrivil kolesar, ker je na cestnem ovinku vozil po levi strani.
POJASNILO K VESTI »EKSPLOZIJA V ŽELEZARNI«
S Tajništva za notranje zadeve v Kranju smo za ponedeljkovo številko dne 13. maja, prejeli vest o eksploziji v Železarni, ki jo danes pojasnjujemo. Do nesreče je prišlo, ko je čistilec plinovodov pri visokih pečeh Janko Čemažar pričel s kisikom žgati odprtino na plavžu. Iz vrtine je siknil plamen in zajel Cemažarja. Na pomoč so mu takoj priskočili ostali sodelavci in reševalec ter v dveh minutah pogasili gorečo obleko. V jeseniški bolnišnici tovariša Cemažarja uspešno zdravijo. Poškodbe torej niso tako hude kot je bilo navodno v zadnji številki lista.
šport
STARC — ZAPRAVIL PRVENSTVO
SLABŠI REZULTATI KOT SMO PRIČAKOVALI
KRANJ, 16. maja. — V Kranju se je sinoči končalo državno prvenstvo v kegljanju za posameznike. Rezultati, ki so jih dosegli tekmovalci v sredo, bodo morda koga začudili. Zapisati moramo, da čeprav je bilo pričakovati, da bo za državnega prvaka potrebno več kakor 907 kegljev, so bili kcgljači v sredo že močno utrujeni od napornega tekmovanja v prvih dneh prvenstva.
Zadnja nada slovenskih tekmovalcev je bil Kranjčan Stare. Metal je odlično vse do zadnjega čiščenja. S strahom so pričakovali to zadnjo oviro, ki pa je Starca na žalost vseh prisotnih spravila ob naslov državnega prvaka. Martclancu se je poznalo, da je utrujen in ni mogel tako razveseliti gledalcev kot jih je v torek. Slovenci so v prvi desetorici zasedli sedem mest in bi z malo več sreče lahko dosegli še večji uspeh.
REZULTATI PRVE DESETORICE: 1. Marjan Pogeljšek 907, Stanko Hladnik 900 (oba Grmo-ščica), 3. Mate Buneta 899 (Part. Bgd.), 4. Rajko Stare 898, 5. Lado Ambrožič 893 (oba Triglav),
6. Miško Štefe 883 (Zvezda Lj.),
7. Avgust Likovnik 880 (Lj.), 8. Viktor Vanovšek 860 (Beton), 9. Lado Martelanc 858 (Triglav), 10. Ljubo Lotrič 856 (Lj.).
M.
Vi
V :•
KONFEKCIJI (MNENJA POTROŠNIKOV)
Potrošniki se vse bolj zanimajo za konfekcijo. Vendar naša konfekcijska podjetja v več primerih še ne zadovoljujejo želja kupcev. Potrošniki si sicer žele, da bi lahko kupili že gotova oblačila, vendar se kljub temu izdelki le počasi uveljavljajo. Zakaj, bodo povedali potrošniki sami:
Anka Cigoj, gledališka igralka: »Menim, da so cene konfekcije zmerne, vendar sem načelno proti konfekciji, ker kupec le težko dobi oblačilo, ki bi mu brezhibno pristojalo. Zato bi morale konfekcijske delavnice izdelovati oblačila za vse »vrste« kupcev, raizen tega naj bi po istem modelu izdelali le dve, največ tri oblačila, sicer smo vsi uniformirani. . . .«
Marijan Rugale, uslužbenec: »Konfekcije se načelno ne poslužujem, zato lastnih izkustev pravzaprav nimam. Vsekakor pa se mi zdi, da je predraga, prepovršno izdelana, da so kroji neokusni in preveč pasivnih barv. To je verjetno tudi vzrok, da konfekcija še ni osvojila tržišča.«'
Sonja, Stepan, uslužbenka Gospodinjskega biroja: »Za odrasle jo konfekcija skoraj zadovoljiva, le premalo pestra in nekoliko predraga. Povsod prodajajo  le  plašče,  veterne  jopiče,  bluze  in morda
hlače. Za otroke je izbire premalo, razen tega so izdelki nekvalitetni (otroški čeveljčki so slabi, ravno tako otroška trikotaža). Predvsem manjka konfekcije za otroke v starosti do 8 let. Morda bi lahko dajale tekstilne tovarne svoje ostanke tekstila konfekcijskim delavnicam, da bi lahko te izdelovale cenejša otroška oblačila.«
Bine Kobentar, uslužbenec: »Otroške konfekcije je še vedno mnogo premalo. To je tudi vzrok, da je cena otroški konfekciji tako visoka. Za ostalo konfekcijo se mi zdi, da je med izdelki še premalo izbire. Cena je nekako ustrezna in prilagojena kvaliteti izdelkov.«
Jožica Teppy, urednica ženskega kotička »Glasa Gorenjske«: »Konfekcija si pri nas šele utira pot med potrošnike. Tovrstna oblačila imajo vrsto napak, zaradi katerih pri kupcih niso priljubljena. Kroji so navadno zastareli, barve neokusne in kvalitetno slabe, izdelava pa je pogosto nesolidna. Tudi izbira modelov je premajhna. Od konfekcijskih oblačil kupujem le perilo, volnene puloverje in jopice. V več krajih bi bilo dobrO ustanovili polkonfekcijske prodajalne, kjer bi potrošniku v kratkem času napravili obleko po meri.« Lj.
ODKRITJE  SPOMINSKE PLOŠČE MATIJI VALJAVCU
Letos je preteklo 60 let, odkar je v Zagrebu umrl slovenski pesnik in jezikoslovec Matija Valjavec-Kračmanov, pesnik Storžičevega kraljestva. V počastitev obletnice njegove smrti pripravljajo domačini v nedeljo, 19. maja v sodelovanju s Slavističnim društvom v Ljubljani in okrajnim ter občinskim svetom za šolstvo — Kranj lepo slovesnost. Na njegovi rojstni hiši na Srednji Beli pri Preddvoru bodo odkrili spominsko ploščo. K tej slovesnosti vabimo šolsko mladino okoliških šol, prosvetne delavce, množične organizacije in prebivalstvo. Prired. odbor
GORENJSKA   IN ZDRAVSTVENI TURIZEM
V ponedeljek je bila v Kranju seja Upravnega odbora Gorenjske turistične podzveze. Člani Upravnega odiboira so razpravljali o možnostih za izkoriščanje Gorenjske za zdravstveni turizem. Mimo problemov turističnih društev v kranjskem okraju, so govorili tudi o pripravah za organizacijo turistične razstave, ki bo v okviru letošnjega VII. Gorenjskega sejma.
RAZDELILI SO SKLAD ZA PREVENTIVNO ZDRAVSTVENO VARSTVO Na okrajni skupščini Zavoda za socialno zavarovanje, ki je bila pretekli ponedeljek v Kranju, so člani skupščine razpravljali o novi tablici za plačevanje posebne stopnje prispevka za zdravstveno zavarovanje. To je bilo potrebno zaradi čedalje večjih stroškov okrajnega zavoda za socialno zavarovanje. Člani skupščine so potrdili tudi predlog razdelitve sklada za preventivno zdravstveno varstvo
PODJETJA NAJ ZAPOSLIJO ČIMVEČ DOMAČIH DELAVCEV V ponedeljek je bilo v Radovljici posvetovanje direktorjev, predsednikov delavskih svetov in upravnih odborov podjetij radovljiške občine o izvajanju gospodarske politike v podjetjih. Govorili so o možnostih za znižanje materialnih, reklamnih, reprezentančnih in drugih stroškov. V zadnjih letrh jc zaradi porasta industrije pereče zlasti stanovanjsko vprašanje. Zaradi tega so udeleženci izjavili, naj bi podjetja zaposlovala čimveč domače delovne sile. J. P.
IN DELAVSKO SAMOUPRAVLJANJE
Ko govorimo o organizaciji podjetij, ni mogoče iti mimo temeljev gospodarskih organi-zacij, to je mimo sistema delavskega-samoupravljanja. Ce bi pri obravnavanju takega vprašanja kot je organizacija dela, prezrli to osnovo, potem bi bil utemeljen prigovor, da gledamo na delavske svete in upravne odbore kot na neke institucije, ki so same sebi namen. Nesporno pa je, da je sistem delavskega samoupravljanja tista osnova, ki je v bistvu najzahtevnejši razlog za uporabo naj-
sodobnejših znanstvenih načel organizacije dela. To sledi iz same funkcije delavskega samoupravljanja. Ker je to tako, potem je v kritični, obdelavi problemov organizacije dela treba pripomniti, da vodilno in strokovno osebje v gospodarskih organizacijah ni dovolj upoštevalo samoupravnih organov in ni bilo tisti del kolektiva, ki bi moral biti predvsem vzpodbuda za to, da bi se sistem delavskega samoupravljani a bolj pozitivno odrazil na organizaciji dela.
Odnosi vodilnega osebja in samoupravnih organov
Prav gotovo je eden perečih problemov organizacije dela odnos tako imenovanega strokovnega kolegija v gospodarski organizaciji do organov delavskega samoupravljanja in obratno. Dogaja se, da pride na sejah strokovnih kolegijev do bolj ali manj odkritega Podcenjevanja vloge samoupravnih organov m zato ti organi ali njih posamezni člani kažejo včasih nezaupanje do strokovnih kolegijev in njih vloge v vodenju proizvodnje. Pri vsem tem pa se pogosto srečujemo z zelo nerazčiščenimi pojmi o funkciji samoupravljanja na eni in funkciji vodenja v okviru
celotne organizacije dela na drugi strani. Večkrat se dogaja, da se delavski sveti operativno spuščajo v vodenje proizvodnje, da se operativno pečajo s posameznimi kadrovskimi vprašanji, razmeščanjem na delovna mesta in podobno, zaradi česar pride do trenj med organi samoupravljanja in vostvom podjetja. To se dogaja često tudi zaradi podcenjevanja pravil in drugih organizacijskih predpisov v gospodarskih organizacijah. Kar je za OLO in ObLO statut, to morajo biti za gospodarske organizacije pravila. Ta pa morajo biti za posamezna delovna področja dopolnjena z organizacijskimi predpisi.
Pravila podjetja
Če upoštevamo to dejstvo, se nam zdi nemogoče, da podjetja v praksi dostikrat prepisujejo pravila med seboj. Ta so včasih za Posamezno gospodarsko organizacijo neustrezna ali celo zastarela. Pravila tudi največkrat le formalno sprejemajo na sejah delavskih svetov. So tudi primeri, ko direktorji ali drugi vodilni ljudje predpisujejo vrsto organizacijskih predpisov. Pri tem pa nastane vprašanje, če gre to lahko mimo organov samoupravljanja in brez širše obravnave!
Važno vprašanje s tega področja je, kako zainteresirati celoten kolektiv za izboljšanje dela in delovnih mest. Delavci imajo večkrat ni nogo predlogov in pripomb, ki pa ne pridejo dovolj do izraza. To kaže, da se tako delavski sveti, kot strokovnjaki premalo ukvarjajo s problemi organizacije dela in da strokovnjaki kažejo tudi premalo teženj, da bi delavski svet odločal o teh vprašanjih. Dosledno je treba uveljavljati funkcijo de-
vskega sveta in upravnega odbora kot or-ganoiv, ki sklepajo in odločajo. Prav tako ^a je treba dosledno uveljavljati tudi vlogo
strokovnega kolegija z direktorjem na čelu.
Škodljivi za organizacijo dela in s tem za produktivnost, za obseg in kvaliteto dela so tudi. pojavi, da direktor in strokovni kolegij zgolj lokalno gledajo na delavsko samoupravljanje v podjetju, kar jih pri delavcih
POLOVICA KANDIDATOV JE PADLA
Preteklo soboto je zasedala na Jesenicah izpitna komisija OLO Kranj, pred katero je polagalo 16 kvalificiranih delavcev iz Železarne Jesenice, »Elana« Begunje in »TIO« Lesce izpit za visoko-kvalificirane delavce. Medtem ko so dali dosedanji izpiti povprečno prav dobre uspehe, je to pot opravilo izpit od šestnajstih le 8 kandidatov. Kazno je, da so začeli nekateri izpite omalovaževati, kar se je bridko maščevalo. U.
postavlja v dokaj čudno luč. Od tod tudi težave, ki jih imajo včasih strokovnjaki pri uveljavljanju svojih, sicer konstruktivnih predlogov.
So tudi primeri, da se direktor poslužuje organov delavskega samoupravljanja kot nekakih posvetovalnih organov, za katerimi se često tudi skrije. V takih primerih se odgovornost pred delovnim kolektivom razvodeni, kar zopet negativno vpliva na organizacijo dela.
Komisije samoupravnih organov
Ko razpravljamo o organih delavskega samoupravljanja, mnogo govorimo o nadaljnjem izpopolnjevanju in razvijanju samoupravnih organov. Pri tem največkrat mislimo na komisije.
Čeprav je ta metoda dela lahko koristna, so že marsikje kažejo njene negativne posledice. Prav pretiravanje pri ustanavljanju najrazličnejših komisij opozarja, da se le-te ustanavljajo celo za tista delovna področja, za katera obstajajo v podjetju referati, odseki in oddelki! Na ta način delavski svet preko takih komisij prevzema naloge, za katere ima sicer plačane strokovnjake. To odvaja delavske svete od načelnih ekonomsko -političnih problemov gospodarskih, organizacij, vnaša v potrebno poslovno ažurnost negotovost, zavlačevanje in »demokracijo« v izvrševanje nalog, pri katerih je potrebna popolna disciplina. To izpodkopava strokovnjakom tisti položaj, ki ga v delovnem procesu imajo (in ga tudi morajo imeti) in zaradi česar so podjetju strokovnjaki potrebni. Nekaterim strokovnjakom pa je takšna praksa dobrodošla, ker jim daje možnost prevaliti odgovornost za kakovostno in pravočasno izvrševanje določenih nalog na organe delavskih svetov.
Škodljivi pa so tudi primeri, da organi samoupravljanja v podjetju spoštujejo direktorja in strokovni kolegij le kot sicer potrebno, vendar začasno zlo.
Tudi taki pojavi morajo biti današnjemu razvoju tuji in za samo delavsko samoupravljanje, organizacijo in proizvodnost dela škodljivi. Direktorja in vodilne uslužbence podjetja je treba uveljaviti kot neposredne organizatorje dela in delovnega procesa! Le pod tem kogojem je njihova funkcija poroštvo za tako organizacijo dela, za tako poslovanje in^ vodenje, ki ga lahko vzkladiimo z izpolnjevanjem družbenih interesov, interesov delovnega kolektiva in posameznika. Ti interesi pa terjajo, če ne izrecno pa objektivno uporabo znanstvenih načel sodobne organizacije dela. C. B.
PRIPRAVE NA PRVI KONGRES
AVSKIH
Od celotnega števila šestinosemdesetih trgovskih podjetij in trgovin na drobno na Gorenjskem, jc lo dvojo lahko volilo delavski svet, triintrideset samo upravni odbor, niedtem ko dvainpetdeset trgovskih gospodarskih organizacij ni moglo voliti niti upr. °dboru.
T| podatki kažejo o pravzaprav svojevrstni Problematiki, delavskega samoupravljanja v trgovini tam, kjer kolektivi nimajo tolikega števila zaposlenih, da, bi lahko izvolili tudi fasten upravni odbor. Ta, ugotovitev sicer ne 2Podkopujo samega, sistema samoupravlja-nJa. vendai* v precejšnji, meri onemogoča organizirano delo kolektivov v tej smeri in
KAMEN SPOTIKE
DOBER TEK!
Mesnica Mesarskega podjetja iz Škofje Loke v Žabnici je odprta ne samo za odjemalce, ampak tudi prahu, mrčesu in drugi nesnagi, saj je v odprti lopi poleg ceste. Sicer Pa slika dovolj zgovorno kaže to zelo »higiensko« napravo.
Morebiti se bo razen nas še kdo drug spotaknil ob njo? Se ne bi dala stvar urediti na kak drugačen, bolj higienski način?
dostikrat tudi nima tiste praktično vrednosti ko': v večjih kolektivih. To so zlasti ugotovil* zastopniki samoupravnih organov trgovina kranjskega okraja, ki. so so nedavno teg-, zbrali nr. okrajni konferenci, kjer so tudi izvolili delegata za I. kongres delavskih svetov Jugoslavije.
POMANJKLJIVOSTI SAMOUPRAVLJANJA V TRGOVINI
Najpoglavitnejša pomanjkljivost samoupravnih organov v trgovini, jo v tem, da se delavski sveti in upravni odbori premalo poglabljajo v problematiko podjetja, ki ga upravljajo, kakor tudi v problematiko trgovine sploh. Zategadelj so tudi odločitve samoupravnih organov v trgovini največkrat vse preveč odvisne od stališč vodilnega osebja v podjetjih, premalo pa plod lastnih dognanj in mnenj članov kolektiva.
Čutiti jo tudi, da so zanimanje samoupravnih organov v trgovini največkrat izraža takrat, ko gro za neposredne materialne pravice članov kolektiva (delitev dobička!), manj pa takrat, ko je treba razmišljati in razpravljati o problemih celotnega gospodarskega poslovanja podjetja, vzgoje kadrov itd.
Del krivdo za tako stanje je prav gotovo na eni strani v nepravilnem pojmovanju pravic in dolžnosti članov delavskih svetov v trgovini, precejšen del pa. tudi v tem, da so člani delovnih kolektivov v trgovini še vse premalo seznanjeni s splošnimi problemi trgovine. Člane delovnih kolektivov tudi zelo poredkoma. vključujemo v različno obravnave problemov našo trgovine.
Poseben položaj organov samoupravljanja v trgovskih podjetjih pa jo nastal, ko so bili izvoljeni organi družbenega upravljanja v trgovini - potrošniški sveti. Gledo pravic enih in drugih jo tudi še sedaj precej nejasnosti, čeprav ni razlogov, da bi obstoj potrošniškega sveta onemogočal ali celo izključeval delovanje delavskega sveta v posamezni trgovini in narobe.
Delavski svet, upravni odbor ali kolektiv posamezne trgovine, jo organ delavskega, samoupravljanja v podjetju, medtem ko so potrošniški sveti predvsem organi družbene kontrolo v trgovini in imajo v prvi vrsti namen posredovati želje potrošnikov organom samoupravljanja v podjetjih. Ni prav
nobenega dvoma, da je delovanjo potrošniških svetov v marsičem v precejšnjem interesu samih delavskih svetov v trgovini, saj jim potrošniški sveti lahko posredujejo vse tisto, kar teži potrošnike. Ne le, da so delavski sveti v določeni meri in v okviru možnosti dolžni upoštevati želje in zahteve svojih kupcev, marveč sodelovanje r, njimi — seveda koristno — v veliki meri prispeva tudi k boljšemu poslovnemu uspehu podjetja.
Hkrati ne bi bilo pravilno, če bi si potrošniški sveti lastil! pravico neposrednega upravljanja v posamezni trgovini in v podrobnosti posegali v gospodarjenje podjetja, ker bi tako zmanjševali pravico in tudi ugled samoupravnih organov v trgovini. Takšnih teženj pri potrošniških svetih sicer ni bilo opaziti, vsaj pri večini svetov ne. Treba je tudi pripomniti, da so prav potrošniški sveti pri majhnih kolektivih trgovin, zlasti v oddaljenejših krajih, v marsičem nadoknadili pomanjkljivo delo in neiznajdljivost posameznih samoupravnih organov.
Eno izmed vprašanj, o katerem so tudi govorili na konferenci, jo vključevanje potrošnikov v delavske svete. Trgovina je o tem zavzela negativno stališče. To predvsem zavoljo tega, ker bi v tem primeru šlo za kršitev načel samoupravljanja in morda, tudi za domnevo, da trgovski delavci ne zaslužijo tistega zaupanja, kof, delavci v drugih gospodarskih panogah. Zaradi tega predstavniki samoupravljanja, v trgovini sodijo, da jo pravilneje formirati samostojne potrošniške svete, kot da bi se v organe upravljanja vključevali državljani, ki niso člani kolektivov.
Problemi našega trgovskega omrežja postajajo v zadnjih letih vso bolj občutni in terjajo hitre in nujne rešitve, kajti čutiti je, da jo trgovina v primerjavi z ostalimi gospodarskimi panogami v precejšnjem zaostanku. Zato bodo morali v prvi vrsti organi delavskega samoupravljanja, v trgovskih podjetjih in trgovinah vložiti šo mnogo naporov, da bi postopoma uredili vrsto še nerešenih vprašanj. — S temi problemi, ki smo jih v tem sestavku le v skopih obrisih nanizali, so bosta podala delegata delavskega samoupravljanja trgovino kranjskega okraja na I. kongres delavskih svetov v Beograd.
I. A.
IZ TRŽIŠKIH DELOVNIH KOLEKTIVOV
Upravni odbor Bombažne predilnice in tkalnice v Tržiču je pred kratkim razpravljal o zvišanju norm zaradi spremenjenih pogojev dela. Sklenili so, da bodo delavci o> vsaki spremembi pravočasno obveščeni. Razdelili so tudi sredstva sklada za samostojno razpolaganje tako, da so določili dotacijo stanovanjski zadrugi, obratni ambulanti, počitniškemu domu, upravi stanovanjske skupnosti, de-lavsko-uslužbenski menzi, gasilski četi in političnim organizacijam v podjetju. V lastni investicijski sklad pa so vložili 19 milijonov dinarjev. — Letos bo podjetje sprejelo na prakso 20 praktikamtov, medtem ko gimnazijcev lotos ne bodo sprejemali na prakso.
V Tovarni lepenke govore o elektrifikaciji obratov
Tovarna lepenke v Tržiču si še nadalje prizadeva elektrificirati svoje obrate. O tem zlaisti mnogo razpravljajo samoupravni organi podjetja. — Za izplačilo premij so določili 35 % celotnega zneska plač iz dobička. — Ker imajo za sedaj dovolj surovin na zalogi, jih do konca maja tudi ne bodo kupovali.
Za boljše delovne pogoje
V Lesno-industrijskem podjetju v Tržiču so na nedavni seji delavskega sveta predvsem sklenili, da bodo modernizirali zračne naprave, da bi s tem zmanjšali nevarnost požarov in omogočili delavcem boljše delovne pogoje.
Poglavitna naloga — povečanje prometa
Trgovsko podjetje »Prehrana« v Tržiču bo odslej analitsko ocenilo svoje uslužbence, podobno kot v drugih podjetjih. Tako je sklenil delavski svet na zadnjem zasedanju. — Razpravljali so tudi o tem, kaiko povečati promet, ker bi se sicer utegnilo pripetiti, da uslužbenci podjetja ne bi mogli prejemati niti polnih plač. Sklenili so opozoriti vse poslovodje posameznih poslovalnic, da z boljšo zalo-ženoistjo trgovin in boljšo postrežbo pritegnejo nove odjemalce. J. V.
PREOZKA CESTA V MOJSTRANI Turisti, posebno inozemski, potujejo vedno bolj t avtobusi. Na ta način si lahko ogledajo kar največ zgodovinskih znamenitosti in naravnih lepot. Holandce n. pr. navadno vodi pot z Bleda k slapu Peričnik. V Mojstrano pa si avtobusi v veliko primerih ne upajo, ker jc 100 metrov dolgo cestišče med državno cesto in železniško postajo Mojstrana preozko. Turistično društvo Dovje-Mojstrana že dalj časa opozarja na to »ozko grlo«, vendar doslej brez uspeha. Dne 4. februarja 1957 smo v »Glasu Gorenjske« poročali, da se višina Peričnika vsako leto niža, ker voda v konglomeratni pečini vedno bolj poglablja korito. Kakor je izjavil tov. Matevž Kolar, je ObLO Jesenice dal 300.000 din, da se to uredi.
Danes je reklama sredstvo, ki ga uporablja vsak, kdor hoče uspeti. Čez Korensko sedlo in prehod v Ratečah prihajajo k nam tuji avtomobilisti. Planinske postojanke imajo tam okusne reklamne deske, naša gostinska podjetja pa take potrebe ne ?utijo. Če hočemo, da se bo tujski promet povečal, bo v tem pogledu treba storiti mnogo več, pa tudi bolj načrtno, organizirano. Skupno delo turističnih društev v Mojstrani in v Kranjski gori bi ob sodelovanju gostinskih podjetij prav gotovo pokazalo prepričljive uspehe. S.
NA TAK NAČIN NE OMEJUJEMO ŠUŠMARSTVA
Šušmarstvo na Gorenjskem spričo nezadostnih obrtnih obratov socialističnega pa tudi zasebnega sektorja obrti, pomeni resen problem. O tem, na kalkšen način naj bi šušmarstvo omejevali, je bilo že precej govora in različnih mnenj. Med vsemi temi pa prevladuje eno: v občinah je treba pospeševati razvoj socialistične obrti, kar lahko v prvi vrsti prispeva k omejevanju šušmairstva.
V lanskem letu je tržna inšpekcija na Gorenjskem ugotovila 31 šušmarjev, za kaznovanje pa predlagala le 23. Pristojni sodniki za prekrške so v postopku rešili prijave za 15 šušmarjev, 4 prijave so odbili.
Vseh 15 šušmarjev, pri katerih je bil ugotovljen prestopek, pa je bilo kaznovanih z denarno kaznijo 51.500 dinarjev! Se pravi — na enega šušmarja odpade torej 3433 dinarjev!
Zaradi take, zgolj simbolične, denarne kazni pa se sedanjim šušmarjem brez dvoma izplača še nadalje šuišmariti ... I. A.
PISMO UPRAVI KINA V RADOVLJICI
V mesecu maju se navadno menja čas pričetka kino predstav. Tudi v Radovljici se tega držijo in večerne predstave se prično poleti ob 20.30 namesto ob 20. uri. Prebivalce Begunj, Zgoše in Noye vasi pa bi to precej prizadelo. Sedaj imajo po vsaki predstavi avtobus, ki jih v nekaj minutah pripelje domov. Ce pa bo Kino Radovljica uveljavil poletm čas, bodo morali okoličani peš domov. Zjutraj morajo zgodaj vstati, zato si marsikdo ne bo mogel ogledati kino predstav. Razvedrila pa so okoličani prav tako potrebni in željni ne samo ob nedeljah, ampak tudi med tednom, posebno če je na sporedu dober film. Zato prosijo upravo kina, naj upošteva njihovo skromno željo, da bi se kino predstave tudi poleti začenjale ob 20. uri.
V imenu prebivalcev Begunj, Nove vasi, Zgoše, Hraš Hlebe, Lesc, Lancovega in drugih krajev
II. S.
6
ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA
Zdravstveni dom Kranj, Poljska pot 8, telefon 218, naročila za prevoz bolnikov telefon 04
Od privatnikov malih oglasov ne  objavljamo pred vplačilom.
Cena malih oglasov je: Preklic 20 din, izgubljeno 10 din, ostalo 12 din od besede. Naročniki imajo 20% popusta.
TELEFONSKA ŠTEVILKA NAROCNIŠKO-OGLASNEGA ODDELKA JE: KRANJ 190.
Hišo s petimi družinskimi stanovanji, vodo in elektriko, vso podkleteno, v velikosti 12X10 m, s pritiklinami vred in cca 400 m-vrta na prometnem kraju na Primr-kovem zaradi družinskih razmer prodam iz proste roke skupno, po nadstropjih ali stanovanjih. V pritličju sta dva lokala grajena po predpisih in primerna za kater o-kolii obrt ali prodajalno ter eno družinsko stanovanje, v I. nadstropju sta dva družinska stanovanja z verandama in v II. nadstropju dva družinska stanovanja. Informacije dobite v Kranju, Golniška cesta 18.
Prodam motorno kolo »PUCH< 250 ccm in kovaško orodje. Naslov v oglasnem oddelku.
Prodam dobro ohranjeno žensko italijansko kolo. — Pšenična polica 3, Cerklje.
Pozor! Poceni prodam stavbno parcelo 520 m2 na lepem kraju v Struževem. Naslov v oglasnem oddelku »Glasu Gorenjske«.
Prodam kravo 8 mesecev brejo. — Markun Lovro, Sr. Bela, Preddvor.
Prodam dobro ohranjen otroški voziček znamke »Tribuna«. Naslov v oglasnem oddelku.
Prodam travnik 1,5 ha v bližini Kckrice. Naslov v oglasnem oddelku.
Prodam vzidljiv štedilnik — desni, v dobrem stanju, z bakrenim kotlom in 2,5 ploščama. Naslov v oglasnem oddelku.
Prodam    kuhinjsko pohištvo
malo rabljeno in leva vrata. — Naslov v oglasnem oddelku.
Prodam moško kolo. Šink Jože, Sp. Urniki 37, Cerklje.
Motorno kolo »Horeks« 500 ccm, potrebno malega popravila prodam za 75.0C0 din. Naslov v oglasnem oddelku.
Državnemu zavarovalnemu zavodu se zahvaljujem za izplačano zavarovalnino za konja. — Urbane Jože, Zg. Bela, Preddvor
Nudim hrano in stanovanje poštenemu dekletu, ki bi v dopoldanskih urah pazila na otroka. Naslov v ogl. oddelku pod »takoj«.
Preklicujem številko bloka 33.789 izdanega v komisijski trgovini Kranj dne 30. 4. 1957. — Šegula Matilda.
Proglašam za neresnične izjave, ki sem jih izrekel o Sreda-nović Rezki, Stara cesta. — Drnovšek Viktor.
Proglašam za neresnične besede, ki sem jih govorila o babici iz Gorenje vasi. — Justin Milka, Javorje.
Žensko moč za vsa kuhinjska dela sprejme takoj »STARI MAYR« v Kranju.
Šivalni stroj znamke »Jon-Jah«, motor znamke »Puch« 250 ccm in »Druk pumpo« po ugodni ceni prodam. — Štular Helena, Otoče 1, Podnart.
Prodam moško kolo — kompletno za 16.000 din. — Globoč-nik. Cerklje.
V prostih urah po službi grem pomagat šivati tistemu, ki mi da sobo. Naslov v oglasnem oddelku.
ZAVOD ZA STANOVANJSKO IN KOMUNALNO GRADNJO, KRANJ
s p r e j m e
GRADBENEGA INŽENIRJA, ING. ARHITEKTA ali GRADBENEGA TEHNIKA
s pooblastilom za vodstvo gradbenih del za nadzorno službo. Plača po pravilniku o plačah.
LICENCIRANEGA BIKA PINCGAVSKE PASME vzamemo brezplačno
na pašo za planino Sija. Ponudbe poslati KZ Sv. Katarina, p. Tržič
DVA NOČNA ČUVAJA
sprejmemo
Tarifna postavka 9300 do 10.000 din, dodatek za nočno delo posebej. Ponudbe poslati na personalni oddelek tovarne „Iskra", Kranj
ZADRUŽNA MLEKARNA KRANJ,	- ČIRCE
sprejme v službo	
SER V IRKO	
za mlečno reslavraeijo  Kranj. —	Nastop
takoj.	
za
moški
KMETIJSKA ZADRUGA ŠENČUR sprejme takoj
TRGOVSKEGA POMOČNIKA, KNJIGOVODJO in VAJENCA
trgovino.   V poštev  pridejo predvsem
OBVESTILO
Komunalno podjelje „Komunala" Kranj -POGREBNI OBRAT
NAPROŠA VSE LASTNIKE GROBOV na pokopališču v Kranju in Stražišču, ki so plačali najemnino v času od 1. 4. 1955 do 30. 6. 1956 in se niso odzvali vabilu Občinskega ljudskega odbora Kranj zaradi prežigosanja potrdil o plačani najemnini, naj to storijo takoj.
Zadeva je važna, ker ho z odzivom vsakdo ugotovil točnost svojega vplačila najemnine groba.
JAVNA DRAŽBA
Občinski ljudski odbor Kranj,-likvidacijska komisija bo v nedeljo, dne 19. maja 1957 prodajala na_ javni dražbi razni gostinski inventar — mize, stole, sode, steklemino, porcelan, jedilni pribor, namizne prte in razni drobni inventar.
DRAŽBA BO OB 9. URI V POSLOVNIH PROSTORIH BIVŠE GOSTILNE »UDENBORŠT« V NAKLEM ŠT. 99.
Prednost imajo državna in zadružna podjetja. Pravico sodelovanja imajo tudi privatniki.
KINO »STORŽIC« KRANJ
Od 16. do 18. maja, amer. barv. film »DOLINA MAŠČEVANJA«, ob 17.30. in 20. uri.
19. maja, ob 9.30. uri nemški barvni film »DEŽELA SMEHLJAJA«, ob 14. uri jugoslovanski film »ZENICA«, ob 16., 18. in 20. uri amer. barvni film »■DOLINA MAŠČEVANJA«.
LETNI KINO »PARTIZAN« KRANJ
17. maja, jug. film »ZENICA«, ob 20. uri — zadnjikrat.
18. in 19. maja, premiera amer. filma »V KOLORADSKIH KANJONIH«, ob 20. uri.
KINO »SVOBODA« STRAŽIŠCE
18. in 19. maja, premiera amer. filma »V KOLORADSKIH KANJONIH«. V soboto ob 18. uri in v nedeljo ob 15., 17. in 19. uiri.
KINO NAKLO
18. maja, jugoslov. film »ZENICA«, ob 20. uri.
19. maja, nemški barvni film »DEŽELA SMEHLJAJA«, ob 17. in 20. uri.
KINO RADOVLJICA
Od 17. do 19. maja, italijanski barvni film »PLAZ.A«. V petek
in soboto cb 20. uri, v nedeljo ob 15.?0., 17.30. in 20. uri.
KINO BLED
Od 17. do 19. maja, slov. film-drama »DOLINA MIRU«.
KINO LJUBNO
18. in 19. maja, amer. film »TAJNOST INDIJANKE«. V soboto ob 20. uri in v nedeljo ob 16. in 18. uri.
KINO »SORA« ŠK. LOKA
Od 17. do 19. maja, mehišiki film »ZAPOR ZA ŽENSKE«.
KINO »KRVAVC« CERKLJE
18. in 19. maja, ameriški pustolovski film »ZASEDA«. V soboto ob 20. uri in v nedeljo ob 16. in 20. uri.
GLEDALIŠČE.
»PREŠERNOVO GLEDALIŠČE« KRANJ
V soboto 18. maja ob 20. uri: GOSTOVANJE v Lancovem, Alojzij Remec »MAGDA«.
V nedeljo 19. maja ob 16. in 20. uri, izven in za podeželje GOSTOVANJE Mestnega gledališča z Jesenic, Andre Roussin »OTROCI PRIHAJAJO«, komedija v 4 dejanjih. Za mladino neprimerno.
MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE
V soboto 18. maja ob 20. uri G. Stuard Oliver »ČUDOVITE PUSTOLOVŠČINE  ENE NO-
Cl. — Komedija v treh dejanjih.
V nedeljo 19. maja ob 16. in 20. uri Andre Roussin »OTROCI PRIHAJAJO«. Komedija v štirih dejanjih. GOSTOVANJE v Prešernovem gledališču Kranj.
T* Z Mi PREGLED
V KRANJU
Živilski trg je bil v ponedeljek, 13. maja izredno dobro založen. Tudi kupcev je bilo tokrat precej. Gospodinje so pokupile veliko sadik povrtnine, predvsem paprik in paradižnikov. Tudi krompir je šel dobro v denar. Jabolk ni bilo veliko naprodaj, bila pa so tudi precej draga — po 70 din kg. Ostale cene: jajca 15 din kom., smetana 150 din liter, kuhano maslo 600
NAROČNIKOM   »GLASA GORENJSKE« V KAMNIŠKEM OKOLIŠU
Z uvedbo avtobusa za prevoz pošte iz Ljubljane v Kamnik, so se prometne in poštne zveze v kamniškem okolišu zelo izboljšale. Naročniki »Glasa Gorenjske« pa so bili tokrat prikrajšani, ker so prejeli list šele v torek, oziroma v soboto. Poštni avtobus namreč odhaja iz Ljubljane pred prihodom vlaka iz Kranja. Uprava našega lista bo skušala urediti zadevo tako, da bo pripeljal naš časopis v petek in v ponedeljek zjutraj v Kamnik Transturistov avtobus iz Škofje Loke.
UPRAVA
dinarjev kg, fižol 60 din liter, krompir 15 din kg, česen 10 din glavica, šopek rdeče redkvice 10 din, špinača 20 din merica, kisla repa 25 do 30 din kg, zavitek peteršilja 10 din, ajdova moka 70 din liter, koruzni z drob 50 din kg, koruza v zrnih 40 din liter, sadike paradižnikov 6 do 7 din komad, paprike 8 din kom. in majaron 10 din šopek.
V ŠKOFJI LOKI
V sredo je bilo tudi na loškem trgu precej izbire. Cene so bile naslednje: por 5 din kom., špinača 20 din merica, motovileč 25 din merica, regrat 20 din merica, solata berivka 20 din merica, korenje 5 do 7 din kom., zavitek peteršilja 10 din, čebula 100 din kg, češenj 10 din glavica, jajca 16 din kom., smetana 150 dinarjev liter, sirček 12 din komad, suhi fižol 65 din liter, krompir 15 din kg.
NA JESENICAH Poročili so se: Edvard Legar, delavec m Pavla Pernuš, gosp. pomočnica; Franc Iskra, tov. delavec in Roza Korošec, kuh. .pomočnica; Edi Cilenšek, laborant in Hermina Verhovšek, frizer, pomočnica.
Umrli so: Vida Frelih, uslužbenka; Dimitrij Velikonja, tov. delavec; Terezija Škrjanc, roj. Vovnik, gospodinja; Marija Mer-har, roj. Dol i nar, druž. upokojenka; Marija Ličof, roj. Jelene, druž. upokojenka; Ivana Šifrar, roj. Kemperle, gospodinja; Marija Budan, roj. Schranik, gospodinja; Ana Mandeljc, roj. Zgonc, gospodinja; Alojz Cuznar, učenec; Marija Ferčnik, roj. Roter, gospodinja; Feliks Kosmač, oseb. upokojenec; Jožef ina Rozman, roj. Treven, gospodinja; Janez Tavčar, oseb. upokojenec; Anton Tavčar, oseb. upokojenec; Helena Prešern, roj. Rekel j, gospodinja.
§§ S SODIŠČA
IZ  »HVALEŽNOSTI« GA JE OKRADEL
Tovarniški delavec Franc štros je povabil 19. februarja letos svojega prijatelja Slavka Be-ravsa iz Radovljice na majhno krekarijo. Najprej sta pepivala v družbi še nekih tovarišev v Kolodvorski restavraciji na Jesenicah. Ze precej vinjena sta odšla v hotel »Pošto«. Pijačo je ves čas plačeval Štros, zato je Beravs opazil, da ima v denarnici precej denarja. Ko je Štros v hotelu »Pošta« zaradi vinjenosti zaspal, mu je Beravs izmaknil denarnico z dokumenti in 8000 dinarji gotovine ter odšel domov. Denar je porabil za pijačo, denarnico in dokumente pa je iz previdnosti odvrgel. — Vendar mu tudi to ni pomagalo. Obsojen je bil na mesec in pol zapora, po preživeti kazni pa bo moral vrniti Štrosu še 8000 din.
-nc
NI MOGEL UTAJITI
Dne 4. julija lani so v Bodov-ljah pri Škof j i Loki napadli F. V. Napadla sta ga dva neznanca, eden od njih ga je pretepal s kolom, mu izbil tri zobe in prizadejal hude udarnine po telesu. Ugotovili so, da sta bila neznanca M. H. in K. O., zaposlena kot delavca pri podjetju »Cegrad«. M. H. je pred sodiščem dejanje zanikal, vendar so priče njegovo krivdo potrdile. Ker M. H. do sedaj še ni bil kaznovan, je bil obsojen na mesec dni zapora pogojno za dobo enega leta. Drugi napadalec pa se bo moral pred sodiščem še zagovarjati. S.
PET MESECEV ZA UKRADENO TRAVERZO
J. B. in V. F. sta bila zaposlena na Kmetijskem posestvu v
ZA SP-REJEM UČENCEV V L LETNIK Industrijske sole „ISKRA" v Kranju
Sprejemni izpili na Industrijski šoli „ISKRA" v Kranju bodo od II. do 14. junija t. 1. Kandidati, ki se nameravajo vpisati v I. Jetnik šole, naj se priglasijo do vključno 5. junija t. 1. b,sebno ali pismeno in predložijo naslednje listine:
— prošnjo, kolkovano z državnim kolekom za 30 din in kolekom Občinskega ljudskega odbora Kranj za 20 din (v prošnji naj kandidat napiše poklic, ki se ga želi izučiti);
— šolsko spričevalo o dovršeni nižji gimnaziji ali osemletki;
— rojstni list;
— zdravniško spričevalo; ,
— lastnoročno napisan življenjepis (vsebuje naj podatke o starših, njihovem poklicu in imovinskem stanju) in
— po možnosti tudi potrdilo poklicne posvetovalnice. Vsak priglašenec bo pravočasno obveščen, kateri
dan naj pride k izpitu.
Priglasijo se lahko kandidati, ki so:
— uspešno dovršili nižjo gimnazijo ali osemletko;
— ki niso mlajši od 14 in ne starejši od 17 let;
— ki jim poklicna svetovalnica na osnovi ustreznih preizkusov priporoči sprejem in
— ki so zdravi in telesno dobro razviti. Ravnateljstvo šole bo sprejelo izmed kandidatov,
ki bodo dosegli pri sprejemnem izpitu najboljše uspehe, 54 učencev in to za poklice:
orodjarja........ 8
strojnega ključavničarja ... 8
preciznega mehanika .... 8
kovinostrugarja...... 8
kovinorezkalca...... 8
elektromehanika...... 5
telefonskega mehanika .... 5
avto-elektrika .....; 4
Šola ima lasten dijaški dom, v katerem znaša celotna oskrba mesečno približno 4.800 din. Prošnje za sprejem v dijaški dom bo uprava doma sprejemala naknadno. Stanovanje v domu pa ni pogoj za sprejem v šolo.
Ravnateljstvo
Smledniku. Konec avgusta 1955 sta iz drvarnice posestva vzela železno traiverao, vredno okoli 12.000 dinarjev. J. B. je še v marcu istega leta vzel na posestvu staro slamoreznico, vredno okoli G500 dinarjev. Traver-zo je potem J. B. prodal S. K. v Bukovico, ki jo je kupil, čeprav je vedel, da je bila traverza ukradena. Sodišče je ugotovilo, da je bil glavni storilec in ini-ciator pri tatvini J. B., V. F. pa je bil njegov pomočnik. Sodišče je obsodilo J. B. na 5 mesecev zapora, V. F. in S. K. pa vsakega na en mesec zapora. S.
KROŠNJARJENJE ŠE NI PRENEHALO
Ze lepo število krošnjarjev se je zvrstilo na zatožnih klopeh gorenjskih sodišč. Med njimi je bilo tudi precej takih, ki so po hišah prodajali blago za obleke.
Zaradi preprodaje blaga sta se pred kratkim na kranjskem sodišču zagovarjala tudi brata Jurij in Stipe Miloloža, pri katerih so organi ljudske milice našli pri vsakem po 6 m blaga za moške obleke. Blago je bilo zelo slabe kvalitete. Ponujala sta ga kmetom v Poženku, Naklem in Medvodah. Organom ljudsko milice pa sta zatrjevala, da sta kupila blago zase in za svoje domače, po hišah pa sprašujeta za kmečki voz, ki bi ga rada kupila. V Slovenijo sta prišla iz okolice Livna, da bi kupila vsak po en kmečki voz za svojo kmetijo. Po njuni izjavi bi ju voz nabavljen v Sloveniji, stal manj kot v domačem kraju. Seveda je ta zagovor smešen, saj bi samo prevoz stal več kot bi bil star voz vreden. Razen tega pa obdolženca nista imela pri sebi niti dovolj denarja za nakup voza, kaj šele za prevoz. Zaradi nedovoljenega trgovanja sta bila obsojena na denarno kazen v višini 3500 in 75O0 dinarjev.
Pri takih prodajalcih so posebno v navadi pooblastila oziroma dovoljenja, ki jih dobijo od privatnih obrtnikov za prodajo njihovih izdelkov. Ker to delo ni dovoljeno, tudi taka dovoljenja ne ščitijo krošnjarjev pred kaznijo. Tako je bil te dni pred sodiščem v Kranju obsojen neki foto potnik, ki je »mimogrede« prodajal tudi razne pletenine po hišah. Ze denarne kazni včasih niso majhne, če pa upoštevamo še odvzem vseh predmetov, se nedovoljeno trgovanje res ne izplača.
Dopisujte ▼ »Glas Gorenjske«
DOHODEK JE UTAJIL
Pogosto posamezni obrtniki v svojih davčnih napovedih prijavljajo manjše dohodke kot 99 dejanski, z namenom, da bi plačali manj davka. Davčne komisije pri občinskih ljudskih odborih sicer po prosti presoji sem« ocenijo približen zaslužek posameznika in po tej oceni odmerijo tudi davek — dohodnino. So pa primeri, ko je davčna napoved dohodka očitno prenizka-
Tako se je na kranjskem sodišču zagovarjal pred kratkim obrtnik-livar Anton Selan. Ugotovljeno je bilo, da je v davčni napovedi za leto 1954 prijavil samo okoli 225.000 dinarjev čistega dohodka, čeprav jc dejansko znašal najmanj okoli 670.000 dinarjev. »Pozabil« je namreč prijaviti promet, ki ga je imel 9 privatniki, oziroma je ta promet prijavil namesto z zneskom čez milijon dinarjev, samo 150.000 dinarjev. Šlo je za izdelavo električnih aluminijastih doz, ki j^1 je dejansko v nočnem času izdeloval njegov sin. Ta si je zadržal zase tudi večji del zaslužka.
Upoštevaje olajšilne in obte-žilne okoliščine je sodišče izreklo denarno kazen v višini 70.000 dinarjev, seveda pa bo moral doplačati tudi razliko dohodnine, za katero je bil premalo obremenjen. L-
NE POZABITE:
NAROČNIKI
»GLASA
GORENJSKE«
SO VISOKO
ZAVAROVANI
PROTI NEZGODI!
Jan de Hartog :
Pred zadnjo premiero PG v letošnji sezoni
ZAKONSKA POSTELJA
Vesela ganljivka o zakonu in zakoncih
Menda nobena družbena institucija, mimo te starodavne ustanove, ki ji Pravimo z juridičnim izrazom, »zakonca zveza«, ni bila tolikokrat predmet umetniške obravnave. Temu se ni ču-f»tt. Čeprav si je ta ustanova iz stoletja v stoletje izobllikovala novo podo-P0| je vendar v osnovi ostala to, kar 3° bila: »pravno« zagotovilo, da bodo žena in otroci preskrbljeni in ve"; So nekaj več: objektivni pogoji za individualno ljubezen in srečo dveh ljudi- To, in predvsem to, naj bi v bodočnosti, ko bosta oba partnerja osvobojena materialne odvisnosti, drug od drugega tudi bila. Resnična individualna ljubezen, spočeta v renesansi, je Po Leninovem mnenju možna šele takrat, ko bodo o svobodni zakonski zvezi odločala samo subjektivna medsebojna nagnenja in ne materialni interesi enega ali drugega partnerja.
De Hartogova »dramatizirana izpoved o zakonu« pravzaprav ni niti drama niti komedija v pravem pomenu besede. Je kar oboje hkrati. Saj tudi življenje nikoli ni samo eno ali drugo. Ce bi hoteli De Hartogovo igro zgodovinsko opredeliti, bi lahko rekli, da je to »kronika nekega zakona«, ki je bil sklenjen tam nekje na začetku »fin de siecla« in preminil nekje na večer pred drugo svetovno vojno.
In tako smo ob De Hartogovi drami Priča, kako dva mlada človeka, malone kakor Milan in Milena iz Cankarjevo novele, vsa »rosna« stopita na cesarsko cesto, po kateri hodita družno od postaje do postaje. Priča smo sončnemu jutru poročnega dne, veselim pričakovanjem, rojstvu »prestolonaslednika« in zakonskim prepirom vročega opoldneva, ko bi se sopotnika najraje razšla in hodila vsak po svoje; pedagoškim težavam ob doraščanju otroka, volji in zlu, ki ga prinaša le-"ta s seboj, pa še vsemu preostalemu večeru   življenja,   starosti   in smrti.
Jan De Hartog je po rodu Holandec — njegovo delo je dramatizirano po istoimenskem romanu »Pod nebom zakonske postelje« vsaj v treh, če ne štirih verzijah. V slovenščino je delo prevedel dr. Ivan Črnaigoj. Delo so z uspehom igrali na obeh kontinentih v Evropi in Ameriki Pri nas je delo režiral Miloš Mikeln k. g. v sodelovanju s scenaristom Sašo Kumpom, ki Je bil hkrati tudi kostumograf. V glavnih vlogah nastopata Jožo Pristov in Uelena Skebetova.
De Hartogova igra je zadnjo delo, ki ga Prešernovo gledališče uprizarja v tej sezoni. Pisec tega članka se mora na žalost ugrizniti za jezik, ker obljubljene slovenske novitete ni bilo moč spraviti v program. Vzrok za tako odločitev je predvsem ta, da nameravanega Tedna izvirne slovenske drame v Ljubljani letos ne bo. Za udeležbo na Novosadskem gledališkem festivalu pa nimamo potrebnih sredstev, ki jih bo za prihodnjo sezono treba nujno zagotoviti, da se bo gledališče lahko izmotalo iz ozkih regionalnih meja. Rado Jan
Zaključni prizor Lešćanove Komedije   SLEPI  POTNIK,  ki  jo uprizarja Prešernovo gledališče v Kranju
»GIUSEPPE VERDI« je barvni film, s katerim s« je italijansko film. podjetje PAT film dostojno oddolžilo spominu velikega glasbenega ustvarjalca Verdija, čigar nesmrtne opere tvorijo železni repertoar vseh svetovnih opernih gledališč. — Filmu skorajda ni kaj očitati. Nekateri prizori iz glasbenikovega življenja so na začetku filma nekoliko raztegnjeni in učinkujejo dolgočasno, medtem ko se v drugi polovici filma dogodki prehitevajo. Zgodba sama se z majhnimi izjemami zvesto naslanja na skladateljevo biografija, po drugi strani pa so nekateri prizori začinjeni z dobro mero sentimentalnosti, kar gre, žal, na škodo biografske vernosti zgodbe. Filmu v prid naj omenimo, da je po obrtniški plati brezhiben. —
Režiser Rafaello Matarazzo je imel pri izbiri gledalcev in in-terpretov opernih arij dokaj srečno roko, saj srečujemo t glavnih vlogah sama zveneča Imena. V vlogi Verdija nastopa Pierro Cressoy, kateremu uspešno sekundirata igralki Anna Marija Ferrero in Gaby Andre. Višek vsega pa predstavlja glasbeni del filma z odlomki iz domala vseh Verdijevih oper: »O-
thello«, »Traviata«, »Rigoletto«, »Aida«, »Nabukadnezar«, »Fal-staff«, »Trubadur« itd. Tu nastopajo popularni italijanski pevci — tenorist Mario del Monaco, baritonist Tito Gobi in sopra-nistka Irene Genna. Film je bil posnet leta 1953.
Oceni v prid bi lahko pripisali še to, da je film za ljubitelje opernih arij in posebej za oboževalce Verdijeve glasbe — nepozabno doživetje. aa
»ZENE ORKESTRA« Film je star najmanj deset let, vendar mu to ne vzame cene še kar prijetno glasbene komedije. Glavni adut filma — zaradi tega so ga tudi naredili — pa jc orkester znamenitega ameriškega jazz komponista Glenna Miller-ja; zares kvaliteten orkester, ki ga je vodil kvaliteten glasbenik.
»DOLINA MAŠČEVANJA je povprečna kavbojka. Posebne omembe bi bili morebiti vredni prizori iz dela rejcev velikanskih čred govedr. na ameriškem Srednjem Zahodu. Ti ori-zori so posneti verno in v lepi barvni tehniki, tako da tudi tisti gledalci, ki jim ni samo do streljanja in pretepov, pridejo na svoj račun. mm
PRED GOSTOVANJEMj JESENIŠKEGA MESTNEGA GLEDALIŠČA V KRANJU
Za zaključek letošnjih gostovanj gledaliških ansamblov iz drugih gledaliških središč Slovenije bo gostovalo dne 19. maja v PG, Mestno gledališče z Jesenic.
Jeseniško gledališče, ki leto za letom prihEija v goste v naše gledališče, se bo letos predstavilo naši publiki z Roussi-novo komedijo — OTROCI PRIHAJAJO. Roussin je eden tistih francoskih avtorjev, ki dožive v Parizu do dvatisoč in več pred-
stav ob eni uprizoritvi. Delo so igrali pred nekaj leti tudi v MG v Ljubljani.
Roussin v prikupni, pa vendar satirično-kritieni obliki postavlja pod lupo laži-moralo francoske aristokratske družine, ki hoče po vsej sili veljati za u-gledno in moralno neoporečno. Toda zgodi se, da je nenadoma malone vsa družina v drugem stanju, od hipokritično, lažnive ministrove gospe, hčerke, služkinje in bodoče snahe. V prijet-
nih komično-satiričnih zapletih se zgodba srečno razvozlja, ko nekdanjega »ministra za družino« imenujejo za ministra narodne obrambe. Allons enfants de la patrie! Občinstvu priporočam, da si to v Parizu neprestano igrano bulvarno komedijo ogleda.
Našim tovarišem z Jesenic pa želimo, da bi se v času gostovanja kar se da dobro počutili pri nas, Rado Jan
Na Boh. Beli zaslužijo priznanje
Z ' uprizoritvijo veseloigre »Vdova Rošlinka« so na Bohinjski Beli zaključili bogato igralsko sezono. Letos so uprizorili kar sedem odrskih del: Borove »Raztrgance«, Linhartovo »Zupanovo Micko«, dalje Nu-šičevo komedijo »Žalujoči ostali«, Bitenčeve »Ugasle luči«, Borova »Kolesa teme«, Tieimay-evo dramo »Mladost pred sodiščem in Cvetka Gclarja »Vdovo Rcšlinko«.
Pričujoči repertoar dokazuje, da je bila izbira del zelo pestra in je povsem ustrezala ravni povprečne podeželske publike. Hkrati pa je bila tudi dovolj
kvalitetna. — Če pa pogledamo na obseg, moramo ugotoviti, da je toliko za amatersko igralsko skupino zelo veliko, tkorajda preveč. Toda s skupnimi prizadevanji in z dobro voljo ter z nemajhnimi napori so ga mogli izpolniti.
K uspešni igralski dejavnosti moramo prišteti še tri večje proslave, na katerih sta sodelovala na novo ustanovljena mešani in moški pevski zbor, ki ju vodi Angela Markelj, ter folklorna skupina.
Prizadevnim prosvetnim delavcem  društva  je  v živahno
kulturno razgibanost uspelo zajeti veliko število sodelavcev, kar je največji uspeh društva. Izkušnje so pokazale, da kulturno - prosvetno delo ni več monopol določenih ljudi, ampak postaja vsakdanja potreba večine prebivalstva.
Za tako vsestransko in plodno delo društva pa lahko izrečemo priznanje predsedniku in organizatorju ter režiserju večine uprizoritev, Zdenku Cundu in njegovim sodelavcem Ludviku Knaflju, Jožetu Zupanu in Francu Kunčiču ter celotnemu igralskemu kolektivu.
-JB
r
BEŽNI VTISI Z GLASBENEGA NASTOPA KRANJSKE MLADINE
Prvi javni nastop gojencev, ki ga je minuli ponedeljek priredila državna Glasbena šola v Kranju v zgornji dvorani Sindikalnega doma, kaže, da napori glasbenih pedagogov tega zavoda v tekočem šolskem letu niso bili zaman. Tokratni glasbeni nastop ni bil zanimiv le zategadelj, ker je na najzgovornejši način prikazal napredek in uspehe glasbene šole, temveč je bil s svojimi kvalitetami tudi dovolj pomemben, da ga smemo brez pretiravanja uvrstiti na vidno mesto kranjske koncertne kronike, pa čeprav gre le za šolanje naše mladine.
Nastopilo je 16 gojencev iz razredov za klavir, violino, solo - petje in flavto. Kljub temu, da so tokrat nastopili v pretežni meri le gojenci nižjih razredov — od prvega do četrtega — moramo priznati, da so mnogi izmed njih presenetili poslušalce s presenetljivo tehniko in pravim smislom za pravilno interpretacijo posameznih skladb. Uspeh je Se popolnejši, če poudarimo, da so bile skladbe dokaj zahtevne in so zahtevale od mladih izvajalcev kaj več kot zgolj tehnično obvladanje instrumentov. Ne bo odveč tudi pripomba, da je bil nastop najmlajših gojencev dokaj sigurnejši od nastopa starejših sošolcev, ki so muzicirali pod vplivom večje ali manjše treme. Kljub temu pa je večer minil brez večjih spodrsljajev, za kar zaslužijo izvajalci vso pohvalo. Tudi poslušalci v tesno zasedeni dvorani niso štedili s priznanjem, o čemer so pričali viharni aplavzi.
Vrh večera pa je bil nastop mladinskega godalnega orkestra, ki je pod vodstvom prof. Pajona zaigral II. stavek Concertitia skladatelja Miliesa in II. stavek Vaške suite skladatelja Pribošiča. Tokratni nastop je dokazal, da ta godalni orkester trenutno nima tekmeca na Gorenjskem. In končni vtis: iz-
vedba tega glasbenega večera je bila brezhibna, aa
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA ŠKOFJE LOKE
®   Letošnjo bogato koncertno sezono sta v
zadnjem času obogatila dva vokalna koncerta. Pevski zbor — škoda da je samo moški — »France Maček« iz Puštala, se je pred kratkim predstavil z novim, odlično naštudi-ranim programom. Opazili pa smo, da mu manjka dobrih tenoristov. Praznovanje Prvega maja pa je obogatilo gostovanje pevskega zbora »France Prešeren« iz Kranja. Loški pevci so lahko občudovali čudovito dinamiko in lahkotnost izvajanja zahtevnega programa. Posebno sta navdušila Mokranjče-va IX. in X. Rukovet.
O V soboto, 11. maja je uspešno koncertira-la v Loki domačinka, 13-letna Marija Koci-jančičeva. To je bil njen tretji javni nastop v Loki.
O Gledališka sezona je zastala, kajti režiser F. Finžgar je zaradi preobremenjenosti odpovedal režijo »Miklove Zale«. Kljub temu pa se obeta vsaj še gostovanje Prešernovega gledališča, tako da bodo abonenti dobili deset predstav.
O Ljudska univerza z odličnimi predavatelji in zanimivimi predavanji privablja vedno nove poslušalce. V sodelovanju s Planinskim društvom je pripravila že drugo predavanje Mirka Kambiča. Tokrat je govoril o Kalifornija in Niagarskih slapovih. O V nedeljo, 5. maja, je bila odprta v prostorih gimnazije arhivska razstava, ki jo je ob arhivskem tednu pripravil škofjeloški muzej, uredila pa arhivarka Doroteja Gori-škova. O važnosti zbiranja in ohranjanja ar-hivalij je predavala tudi gimnazijcem. Razstava je skrbno urejena; razstavljeni dokumenti posredujejo obiskovalcem živo podobo življenja fevdalne Loke do 1848. leta.
K. J.
SMOTRNO DELO — LEPI USPEHI
Na nedavnem sestanku je dramska sekcija DPD »Svoboda« Kranj pregledala svoje delo v pretekli sezoni. V tem času so postavili na oder štiri premiere, in sicer Harisova Molčeča usta, ki je bila igrana osemkrat v Kranju in enkrat v Železnikih, Divjega lovca so igrali trikrat. Otroško igrico Princeska in pastirček so gledali skoro vsi otroci v Kranju, saj je bila igrana devetkrat. Opereta Pri belem konjičku je s svojimi priljubljenimi melodijami zabavala Kranjčane dva meseca. Igrali so jo osemnajstkrat pni polni dvorani. Ob tej priliki je dramska sekcija izdala tudi triletno gledališko kroniko. Iz kronike je moč razbrati, da je dala sekcija od svojega obstoja t. j. od 1964 do danes že enajst premier s skupno 117 predstavami, kar je za amatersko družino lep uspeh. Taka gledališka kronika bo poslej izhajala vsako leto enkrat.
Nedavno so končali tudi igralski tečaj, ki je trajal vso zimo in ki je obravnaval odrsko izreko, mimiko, maskiranje itd., kar bo gotovo vplivalo na kvaliteto 'bodočih iger.
Lep uspeh so dosegli igralci tudi z nedavnim gostovanjem s »Stražo na Renu« ob otvoritvi Delavskega odra v Ljubljani.
Problem, ki najbolj tare dramsko in tudi druge sekcije DPD »Svoboda«, so odrski prostori. Igralci se nadejajo, da bodo z dograditvijo doma tudi oni bolj sproščeno »zadihali«.
V počastitev Dneva mladosti bo pionirski odsek 24. maja zaigral otroško igrico »Kraljestvo palčkov«, katero se zelo pridno uče.
Torej obilica dela, mnogo neprespanih noči, kaj pa počitek in razvedrilo? Tudi to. V juniju pojdejo na izlet v dolino Trente, čez poletje pa na manjše izlete v bližnjo okolico. Torej ne samo na odru, temveč tudi sicer so »družina«.
R. K.
Z RAZSTAVE V MESTNEM MUZEJU V KRANJU
V torek, 14. maja je bila v prostorih Mestnega muzeja v Kranju odprta slikarska razstava barvnih reprodukcij italijanskih mojstrov zgodnjega baroka. Razstavljenih je okrog 40 del. Kakor prejšnje, tako tolmači tudi tokratno razstavo magnetofonski komentar.
ZGODNJI BAROK V ITALIJI
Stilni razvoj umetnosti viseke renesanse doseže svoj vrh ob Raffaelovi smrti. Njegova zadnji kompozicija Spremenjenje na gori je ostala nedokončana, vendar nam zaradi svojevrstne razvrstitve figur v prostoru že kaže pogled v bodočnost in opravičeno moramo ob njej govoriti o »nastajanju baroka«.
Pot novemu stilu pripravljajo tudi beneški mojstri, predvsem Giovani Bellini, .ki je v slikoviti uporabi barv in svetlobe učitelj Palmi, Giorgoneju in Tizianu.
Giorgone poveže krajino s človekom v enovito celoto. Lepotni ideal visoke renesanse se umakne naturalističnemu gledanju baroka. Ostre obrise teles zamenjajo kontrasti svetlobe in senc.
Posebna vloga v razvoju stila sredi 16. stoletja pripada Michelangelu Buonarrotiju. Po 7-letnem delu dokonča leta 1541 fresko Poslednje sodbe v Siikstinski kapeli. Delo je važno v vsebinskem in oblikovanem pogledu. Z veličastno zbirko telesnih form v vseh mogočih pregibih je premagal antiko in ustvaril delo, ob katerem so se stoletja dolgo zgledovali umetniki iz vse Evrope. V vsebinskem pogledu zamenja v Poslednji sodbi psihološko ravnodušnost renesančnih figur viharna čustvenost in razgibanost teles, ki drobijo okove, v katere oklepa sliko dana arhitektura.
Med pripravljalci baročnega stila v marsičem presega Michelangelov pomen Antonio Allegri da Correggio. Njegove freske v kupoli cerkve S. Gio-vanni v Parmi in predvsem v tamkajšnji stolnici, prinašajo v umetnost novo razmerje slikarskega dekorja do prostora. Stene kupole se na široko od-pro, pojavijo se nebo in oblaki in med njimi množica razgibanih polgolih figur v najrazličnejših legah. Delo predstavlja podlago kasnejšemu razvoju baročnega iluzionističnega slikarstva.
S problemi svetlobe se najbolj vneto peča mojster Tizian Vecelli. Tizian je najvažnejši predstavnik beneškega slikovitega stila in eden največjih zapadno - evropskih slikarjev. Konture upodobljenih oseb in stvari se izgubljajo v globokih sencah, ali se zopet razkrajajo v intenzivni svetlobi. Prav v tem nenehnem igranju s svetlobo in senco je Tizian neposredni predhodnik Rembrandto-vega slikarstva in slikarstva visokega baroka.
Benečan je tudi Paolo Veronese. Ob popolnem obvladanju slikarskih sredstev zadnjikrat zažari v njegovih slikah blišč visoke renesanse. Ohranila se je vrsta sakralnih in svetnih kompozicij, med njimi tudi freske v vili Giacomelli.
Malodane baročni lepotni ideal zastopa v svojih slikah blizu Bergama rojeni Palma Vecchio. Med najznačilnejša dela uvrščajo njegovo oltarno podobo iz cerkve S. Maria Formcza v Benetkah.
j otrokom ii toliko tel
Večkrat jo srečam, kako vodi za roko svojega 7-letneg i otroka. Mali se tega brani, saj se čuti za to že prevelik. Kaj rad se iztrga iz rok in zbeži, dolgo stoji pred izložbami, včasih pa se izmuzne tudi iz trgovine.
»Čemu imam prav iaz take težave z njim?« me često vprašuje mati. »Fant bi bil rad samostojen,« sem ji odgovorila. »Pri tem ga ne smete ovirati in mu očitati njegovih želja po svobodnejšem življenju. Če bo fant moral neprestano poslušati opomine: »Pazi se, padel boš, udaril se boš in podobno, bo postal nesamostojen in strahopeten ter se bo vedno zanašal na druge.«
Prav nič čudnega ni, da se ta
Pri pranju zaves ne štedimo mila!
Najprej zganemo zavese po dolgem in počez ali še celo na manjše dele. Zloženo zaveso preši jemo z velikimi vbodi, da se nam pri pranju preveč ne nategne in ne strga.
Tako pripravljeno zaveso namočimo v veliki posodi z mrzlo vodo in jo premikamo po vodi sem in tja, da gre čimveč prahu iz nje. Vodo večkrat premenja-mo. Zaveze iz močne in gostejše tkanine lahko ostanejo nekaj časa namočene. Da ohranijo apreturo, primešamo na vsakih 51 vode 1 do 2 pesti soli. Ko smo spravili iz tkanine že dobršen del prahu, napravimo mlačno milnico, ki jo pripravimo iz ostankov mila ali pa iz kupljenega mila v luskah. Pri pranju zaves ne štedimo: peremo z naj-
boljšim sredstvom, ki hitro in dobro učinkuje. Milnico mešamo z roko, da se speni. V pene položimo zaveso in jo prav nalahno stiskamo. Ko tkanina posrka pene, pripravimo novo milnico, prej pa zavese splaknemo v mlačni vodi, da izperemo že razmočeno nesnago. Nazadnje jo spet izpiramo v čisti mlačni vodi, ki jo po potrebi menjujemo. Zavese ne smemo ožeti, ampak jo z rokami samo narahlo stisnemo. Po mizi razgrnemo staro rjuho in jo vanjo zavijemo, da se potem hitreje osuši. Sele nato jo smemo obesiti, sicer se nam lahko strga, ker je zaradi vode precej težka.
Presušeno zaveso težko likamo, zato pazimo, da se ne bo predolgo sušila.
znankin otrok med vrstniki slabo počuti. S tovariši pri igri se naglo spre, nato pa brez moči priteče v kuhinjo k materi ves solzan. Mati ga zaradi tega ne pusti, da bi se igral z drugimi otroki. V preveliki skrbi, v strahu, da se mu ne bi kaj pripetilo, ga vzgaja v samotarja.
Res je, da se vsaka mati za otroka boji, toda te bojazni ne sme pretiravati. Otrok ima za take stvari prav dober občutek in bo znal vse obrniti v svojo korist. Ko sliši n. pr., da ga ma-
ti pred drugimi opravičuje, češ da za spor s sosedovim fantom ni kriv, ker je zelo nervozen, se zave svoijh prednosti. Za morebitno trmo ali neuspeh v šoli takoj najde opravičilo. Zato se niti ne potrudi, da bi se bolje učil. Čemu neki, ko je pa tako »nervozen«?
Tak otrok ' se ne bo znal v življenju za nobeno stvar borit::, ker je doma vedno uspel brez težav. Starši so krivi, da se med vrstniki slabo počuti in da se ni naučil samostojno misliti.
GOSPODINJSKI BIRO pomaga tudi samcem
Letos mineva že tretje leto, odkar je bil v Kranju ustanovljen gospodinjski biro. V tem času je svojo dejavnost znatno razširil. Razen gospodinjskih uslug, kot so pranje, ribanje in čiščenje stanovanja, je uvedel še krpanje perila, pobiranje zank, izdelovanje gumbov, pretiske vanje ročnih del, izdelovanje otroške konfekcije, pletenje itd.
Število gospodinjskih pomočnic se vsako leto veča. V letu 1955 je zaposloval biro tri stalne moči in deset priložnostnih. Takoj naslednje leto se je število ostalih gospodinjskih pomočnic povečalo še za tri. Njihovih uslug se je lani posluževalo 112 žena in 7 ustanov, Med temi ženami so večinoma uslužbenke, medtem ko se delavke le redkokdaj obračajo za pomoč na to ustanovo. Tudi one bi naročale usluge, toda za njihove prejemke so sorazmerno še zelo drage. Biro stremi za tem, da bi cene kolikor mogoče znižal. To se mu je tudi posrečilo. Gospo-
dinje plačajo pomočnicam 42 dinarjev od ure, biro pa jim plačuje od 42 do 45 dinarjev na uro.
Za krpanje perila, pobiranje zank in pretiskovanje so zanimajo tudi delavke. Povprečno 200 strank se oglasi vsak mesec za te usluge. Biro daje ženskam ta dela tudi na dom.
Pranje perila je gospodinjski biro zagotovil tudi samskim delavcem in vsem tistim, ki doma nimajo možnosti za to. Perice opravijo ta dela kar na svojih domovih.
Pomoč zaposleni ženi bo gospodinjski biro v Kranju skušal še izboljšati. Nedvomno se bo marsikaj dalo napraviti tudi v okviru stanovanjske skupnosti, če ne drugače, pa v obliki samopomoči. V Kranju so potrebne pralnice, likalnice, izposojevalnice gospodinjskih strojev in podobne ustanove. Biro ima še vse polno možnosti za razširitev svoje dejavnosti.
-ey
IZLOŽBE, POLNE POLETNIH TKANIN, VABIJO. STE SI ZE IZBRALE BLAGO IN KROJ ZA NOVO OBLEKO? ČE VAM UGAJA KATERI IZMED GORNJIH MODELOV, SE KAR ODLOČITE IN IZBERITE USTREZEN VZOREC V TRGOVINI
PRAKTIČNI NASVETI
Surovo maslo ohranimo dolgo časa sveže, če napolnimo z njim lončeno posodo, toda ne prav do roba., in Je-fo poveznemo na globok krožnik z vodo, katero vsak dan menjamo.
Ali pa maslo dobro stlačimo v posodi, nalijemo čezenj prevreto in ohlajeno slano vodo in ga pokrijemo z redko tkanino. Hranimo ga v hladnem in temnem prostoru. Vodo- večkrat menjamo.
»VI«
VM v vilinske dežela
»Seveda sva, Doroteja,« je odgovoril bojazljivi lev z globokim prijaznim glasom. »Zelo naju veseli, da si prišla na zalbavo princese Sinje.«
Približali so se zdaj še ostali popotniki in lev ter tiger sta jih prisrčno pozdravila. Potem sta se vpregla v zlato kočijo in jih vse skupaj odpeljala v Smaragdno mesto. Kočija je vozila po lepih, z marmorjem tlakovanih cestah, miimio palač, posutih z dragimi kamni.
Ustavili '9o se pred tako razkošno palačo, da jo je celo bradati mož spoznal za kraljevi dvor.
»Tu smo!« je zaklicalla Doroteja in skočila iz kočije.
Pozdravili so jih razkošno oblečeni služabniki in jrlh spremili v sobe, ki so bile pripravljene zanje.
Bradatega moža so odvedli v lepo sobo, vso oblazinjeno z brokatom in v oblačllnici je našel vse polno oblek, kakršnihkoli si je njegovo srce poželelo.
Gostje so se sešlli v sprejemni sobi, kjer jih je čakala sama princesa Sinja.
»Zakaj mi nisi poslala sporočila, da boš priredila zabavo?« je vprašala Doroteja princeso, ko sta se pozdravili.
»Nisem?« je rekla Sinja, smehljajoč se. »Kdo pa misliš, da j>e zmešal poti, da si lahko prišla naravnost v Vi-linsiko deželo?«
»Oh, nikoli ne bi tebe sumilas« je dejala Doroteja občudovaje.
Najavili so čarovnika Vilinske dežele. Ko se je prijazno pozdravil z DcrctejO1, se je zapletel v pogovor z bradatim možem, ki je dejal, da bi rad ostal v tej lepi Vilinska deželi. Princesa se je posvetovala z dvorjani in dovolila bradatemu možu, da ostane pri njih.
Potem so odšli h kosiilu, ki je bilo, lahko si mislite, izvrstno, čarov-
nik pa jim je pokazal nekaj svojih čarovnij.
Naslednji dan po zajtrku je princesa sprejela svoje goste v prestolni dvorani. Vladar sam je nadzoroval priprave za praznovanje njenega rojstnega dne.
Kmailu so začeli prihajati kraljevi gostje. Najprej je prišla živahna bronasta godba, za njo slavno Ptičje strašilo, ki je ponosno jahalo na lesenem konju. Postavilo se je k prestolu, da bi pozdravilo ostale goste.
Jaka Bučinaglava je bil naslednji prišlec. Nosil je novo bučo in se široko smehljal. Za njiim je prišla lepa, visoka gospa, oblečena v škrlaten plaš4»z vlečko. Bila je to velika čarovnica v Vilinskii deželi.
Prisila je še cela množica gostov, nazadnje pa je kraljeva godba naznanila prihod Njegovega kraljevega Veličanstva Vilinske dežele.
Po izvrstni pojedini se je vsula velika množica iz mesta na travnik blizu mestnih vrat. Tam so bili pred velikim odrom pripravljeni sedeži in potem so za čarovnikom, kot voditeljem ceremonije, nastopili še ostali gostje. Za zaključek praznovanja je čarovnik naznanil zadnji nastop.
Pripeljal je stroj, da bi naredil velike imiilne mehurčke. Drug za drugim so potem pristopali gostje na oder in čarovnik je okoli vsakega napihnil velik milni mehurček. Ko je bil mehurček lepo okrogel, se je dvignil počasi v zrak in čarovnik je vsakega gosta odpihnil varno domov.
INazadraje sta ;priš(>i na vrsto še Doroteja in pes Toto. Poslovila sta se od prijateljev, tudi od bradatega moža. Potem je mehurček zaprl Dorotejo .in lahen vetrič jo je odnesel iz Vilinske dežele domov.
Iz angleščine prevedla Bronislava Srabočau
Z2L SMEH
Dobri sinko se je ves popoldan potepal, ko je zvečer prišel domov, ga je oče malo na-šeškal po zadnji plati in dejal: »Verjemi mi sinko, da boli mene bolj, kot tebe, ko te nabijem.«
»Ze mogoče očka«, je odvrnil sinko, »toda ne na tistem mestu.«
Tovariišica učiteljica razlaga: »V slovenščini razlikujemo štiri čase: sedanji, pretekli, prihodnji in predpretekli čas. No Janezek, določi v katerem času se nahaja glagol »zmrzniti«?
Janezek: »V zimskem času.«
Po klancu vozita navkreber dva voznika. Voza sta težko naložena. Drugi voznik pa ima čvrstejše konje in bi prvega rad prehitel.
»Hej a!«, zavpije nad njim, »vozi bolj desno, da peljem naprej. Sicer ne pridem do mraka v mesto.«
»Kaj pa voziš?«, vpraiša prvi drugega.
»Nagrobne spomenike!«
»Potem pa vozi kar za mano. Jaz vozim namreč žganje!«
Žirovski cicibani so nastopili.
V nedeljo, 5. maja so v žirovskem telovadnem domu nastopili naši cicibani. Okoli 70 naših bratcev in sestric jo sedelo na lepo pripravljenem odru, ko se je dvignil zastor. Prav zares: •>il jo pravi otroški vrtec. Spredaj ograjica, skozi katero je kukalo pomladno cvetje, zadaj žirovska pomlad, sedemdeset otrok, ki so nam želeli pokazati, kaj znajo. Od oktobra so vsak četrtek popoldne prihajali v šolo, kjer jim je naša tovarišica Končeva, otroci ji pravijo teta Darina, pripovedovala pravljice in jih učila lepe pesmice. Zdaj so nam svoje znanje pokazali. Najprej so povedali, kaj so. Navdušeno so zapeli pesmico: Mi smo žirovski cicibani, ki merimo le pet pedi. Nato so pripovedovali razne pesmice. Od srca smo se nasmejali njihovi mali učenosti. In kako so bili ves čas pridni. Zelo se je odrezal mali Demšarjev Mihec. Vse bi moral pohvaliti pa jih no morem po imenu.
Prvi del je bil nastop cicibanov. Nato so šli malčki v dvorano. Gimnazijci pa smo jim zaigrali novo otroško igrico Trmasta princeska. Cicibani so veselo sodelovali, in obljubljali, da ne bodo več trmasti, ker je trma huda reč. Prireditev cicibanov je bila v Ži-reh prva. prireditev v okviru dneva mladosti, ki fa bomo pri nas slovesno proslavili.
Meni je bilo vse zelo všeč, zato sem se odločil, da sporočim tudi vam, da boste vedeli, da smo tudi žirovski pionirji delavni.
V Zireh, dne 8. maja 1957
Kržišnik Tomi, iii. r. g. Ziri
ODVOZLANE ZANKE
iz prejšnje Številke
REŠITEV KRIŽANKE »MUC« Vodoravno:  miš,  ura,  cel,  ni, pet, oji.
Navpično: Pireneji, muc, šaliti, po.
KRIŽANKA »AVTO« Vodoravno: 1. opiti z mamili; 7. lekarna; 11. podoba iz preprostega življenja; 13. oključ; 10. vozilo; 21. z njim ometamo; 23. ozemlje v Grčiji; 25. prebivalec Aten; 26. rabimo jo v saniteti; 27. torišče v cirkusu; 28. z roso poškropiti.
Navpično: 1. vrsta barve; 2. majhne; S. osebni zaimek; 4. žensko ime; 5-predsednik FLRJ; (J. pripadnik plemena Ilirov; 7. oče; 8. slaba cesta; 9-kazalni zaimek; 10. žensko ime; 12. če; 14. električna merska enota; 15. glagol, ki se bere na obe strani enako; 16. nikalnica; 17. glavni števnik; 18. soglasnik in samoglasnik; 20. dva enaka soglasnika; 22. osebni zaimek; 24. igralna karta.
34
415
68
4
75
7348
qorcn jile
h & A
Mm
i c e
© Ste videli vraga, kako so meni nič tebi nič prehajkali bodice iz četrte na sedmo stran. Naš urednik pravi, da mu s tem svojim flancanjem na četrti strani požrem preveč prostora, tako °a ga potlej še za oglase nima. No, rneni je pa tudi vuršt! Vse se mi tako zdi, da me bedo počasi zdriblali iz sedme na osmo stran, iz osme pa na deveto, ki je sploh ni. No, takrat se bom pa spočil. . . končno sem si pa s tem večnim šimfanjem trikrat zaslužil pekel. O Matiček, kako me bodo hudički veseli...
O Veste, preteklo nedeljo sem se z biciklom potegnil iz Podnarta v Kam-no Gorico. Koj ko sem zapustil Pod-nart, sem na cesti naletel na biciklista, ki je z vso vnemo flikal gumo. Petsto metrov naprej sem srečal drugega biciklista pri istem opravilu. Razlika je bila le v tem, da je ta dvakrat huje klel kot prvi biciklist — zamikati je namreč moral kar obe gumi. Za prvim ovinkom bi se pa skoraj zaletel v motociklista, ki je svojo kračo kar sredi ceste na tiste rogovile postavil. »Hudič«, sem ga nahrulil, «kaj se po onegaviš sredi ceste«. — »Fiks, kaj se le ujedaš«, me je naskočil mo-tociklist. »Saj vidiš, da f likam.«
Začuden sem se odpeljal naprej in koj za prvim gozdičkom našel še enega motorista pri f likanj u gume. Zdaj se mi je pa že vse skupaj trapasto zdelo, pa sem se na glas zasmejal, takrat pa: »Piiif!« Rečem vam, pri priči sem se zresnil. Razjahal bicikel, pa Pogledam — no, potlej sem pa še jaz "likal. — Majhen komentar ne bo škodoval. Obrat tovarne »Plamen« v Kam-ni Gorici izdeluje žeblje za čevlje »pifelce« (zato je tudi reklo »pif«, ko nri Je razneslo gumo). Kakor pri vsakem delu, tako jo tudi pri proizvodnji teh »pifelcev« nekaj izmeta, ki so ga v soboto, 11. maja poleg ostalih odpadkov odstopili podjetju »Odpad«. Leta jih jo s tovornim avtomobilom °dpeljal na železniško postajo v Podnart. Med vožnjo —• kaj vem kako se je zgodilo — so iz neznanih razlogov frčali žeblj i iz avtomobila na cesto. Pravijo, da je pozneje na tej cesti tako pokalo, kakor na fronti. To se bo Poslej ponavljalo toliko časa, dokler ne bodo vseh žebljev pobrale gume. Odpado'vce bi pa le opozoril, da v prihodnje bolj poskrbijo za varno prevažanje pifelcev in podobnih »min«. ® Ko sem tokrat pribrenčal v Radovljico, sem se ustavil tudi pri natakarici pri »Lectarju«. Da sem zgubil precej časa, ni treba posebej ponav-ijati. Kako tudi ne, deklic je pa že tako vešč svojega dela, da se kar nisem mogel posloviti od njega. Ko ji •Je gost pri sosednji mizi hotel plačati malo žganja in vrček piva, jo je na Vrat na nos pobrisala ven, a se je kmalu vrnila in zmagoslavno oznanila, da zdaj že ve, koliko stane žganje. Tudi za ceno' piva je vedela. Le to ji je delalo preglavice, koliko naj velja °boje skupaj. Kajpak ji je gost polagal izračunati zapitek. — Pa je Prišla vrsta name. Malo porcijo golaža in dva koščka kruha sem pospravil, Pi1. pa nisem nič, ker mi v denarnici Precej škriplje. Dečva se je po tehtnem premišljevanju moško odrezala *82«. Jaz pa, radoveden kakor sem, Sem hotel vedeti, koliko velja golaž Jn koliko kruh. Povedala mi je, da je golaž po 60, kos kruha pa po 6 dinarjev. V korist tistemu kovaču, ki sem 8a s svojo radovednostjo prihranil, sem ji pojasnil, da sem torej zapravil 72 dinarjev in ne 82. Pa ni bila nič v zadregi. Rekla je: »Aja, sem misli-*a> da imate samo en kruh,« in zadeva je bila urejena. Jaz pa sem si mi-Pil: »Kdo ve, koliko bi naračunala, če bi bil v resnici pojedel le en košček kruha.«
Vas pozdravlja
Vaš Bodičar
Zatišje po nevihti
V OKREVALIŠČU NA POSAVCU ŠE NI VSE V REDU
V »Ljubljanskem dnevniku« smo 20. aprila zasledili članek o »nevihti« v okrevališču tuberkuloznih bolnikov na Posavcu pri Otočah. Pisec ugotavlja vrsto pomanjkljivosti v tej ustanovi, med katerimi jo na prvem mestu nezadostna in preveč enolična hrana. Posebna komisija Sveta za zdravstvo pri OLO Kranj je zadevo preverila in ugotovila, da so bile pritožbe bolnikov v glavnem utemeljene. Sklican je bil sestanek upravnega odbora, na katerem sta bila navzoča predsednik Sveta za zdravstvo OLO Kranj Lovro Cerar in načelnik Tajništva za zdravstvo OLO Janez Ogorevc. Svet je ukrenil vso potrebno, da bi se razmere v omenjenem okrevališču čimprej izboljšale.
r
v..
V šolo so pritegnili družbene delavce
Ze pred kratkim smo pisali, da ure moralne vzgoje na šolah marsikdaj niso izpolnjene z vsebino, ob kateri bi se mladi državljani res vzgajali v socialističnem duhu. Za ta predmet učni načrt še ni sestavljen in profesorji posredujejo dijakom snov s tega področja na najrazličnejše načine. Z večjim ali manjšim prizadevanjem iščejo posamezni pedagogi novih, uspešnejših oblik.
Na kranjski gimnaziji so se odločili spremeniti moral, vzgojo v družbeno vzgojo ter so pritegnili predavatelje iz vrst političnih, kulturnih In drugih javnih delavcev. Začetek je bil dober. Prvi pomenki sedmošol-cev in osmošolcev z izvenšolski-mi predavatelji so bili dokaj razgibani in zanimivi. Mladina se navdušuje za taikšne ure družbeno - moralne vzgoje, na katerih se bo globlje seznanila z vlogo samoupravnih organov, s problematiko' komun, s ti-skem, kulturnimi aktualnostmi itd., saj jim bodo te stvari posredovali ljudje, ki aktivno posegajo v družbeno dogajanje. Ta način ima pred starim nedvomno vrsto prednosti in ga kaže osvojiti tudi na drugih šolah. -cy
J
Pred dnevi pa smo v uredništvu izvedeli, da jo nevihti na Posavcu sledilo zatišje in da v okrevališču še vedno ni tako, kot bi moralo biti.
Prisluhnili smo obem platem zvona — tistim, ki so kritizirali, in tistim, ki so z upravnikom vred izražali zadovoljstvo nad oskrbo v okrevališču. Pacienti, ki so na okrevanju šele teden ali dva, si še niso ustvarili dokončne sodbe o dobrih in slabih straneh te ustanove. Ostali okrevanci so nam našteli v zadnjih treh tednih naslednje izboljšave: kruh ni več star štiri ali več dni, ampak ga zdaj sproti pečejo na izrecno željo pacientov. Okrevan-cera po tistem sestanku tudi ne strežejo več s pokvarjenim sirom, oziroma salamo. Obrciki hrane so se povečali, vendar večina tovarišev samo s količinskim izboljšanjem ni zadovoljna. Želijo si pestrejših jedilnikov, več zelenjave, več mleka, več olja na solati itd.
Bolniki so tudi predlagali, da bi se zajtrk v okrevališču delil od sedme do
TURISTIČNO OLEPŠEVALNO DRUŠTVO
V ŽELEZNIKIH  NA DELU
Iniciativni odbor turistično olepševalnega društva je pred nedavnim organiziral zanimivo predavanje s skioptičniml slikami »Sprehod skozi Železnike danes in v bodoče«. Udeležba je bila velika, kar dokazuje, da bo društvo lahko izvajalo svoje načrte. Železniki so središče Selške doline, vendar tam še po dvanajstih letih niso zabrisani sledovi vojne. Mnogo je še hiš, ki so jih opraskale granate, pročelja marsikje kvarijo podobo kraja in ob vse to se spotikajo tujci, pa tudi domačini. Turistično društvo se je odločilo vse to popraviti. Člani so prepričani, da jiiim bo delo uspelo, saj le vzorno urejeni turistični kraji privabljajo tujce.
-ak
PRVI TEČAJ PIV
V »PLAMENU« ZAKLJUČEN
V tovarni »Plamen« v Kropi so pred nedavnim začeli vzgajati vodilno osebje podjetja. V petek, 10. maja so zaključili prvi tečaj PIV (praktično izobraževanje vodilnega kadra v gospodarstvu). S tečaji bodo nadaljevali, dokler se ne bodo vsi vodilni uslužbenci seznanili s to metodo. V podjetju imajo že lastnega trenerja. C. R.
osme ure zjutraj in ne samo do pol osmih. Upravni odbor je o tem menda že sklepal, uresničil se pa ta sklep še ni, verjetno zaradi tega, ker upravnik meni, da bo to omajalo disciplino, razen tega pa je prepričan, da imajo okrevanci tudi sicer dovolj spanja.
' Z izjavami, da so bili pred »nevihto< obroki hrane premajhni in nestrokovno pripravljeni, se upravnik ne strinja. Trdi, da kritika ni bila upravičena, saj kuha ista kuharica že pet let, pa doslej ni bilo še nobenih pritožb. (Kuharici so sedaj odpovedali službo). Enake izjave kot upravnik sta dala tudi dva pacienta, ki se že več let od časa do časa zdravita v okrevališču na Posavcu. Upravnik trdi, da nastajajo vsa nesoglasja med pacienti in upravo le zaradi nediscipline, sicer so pa odnosi v redu. Na vprašanje, kaj sedi o povečanju obrokov, je odgovoril, da je učinek povečane količine mesa le ta, da ga gre zdaj več v pomije. Pacienti so povedali drugačno obrazložitev. Trdijo, da se to res zgodi, kadar je meso slabo pripravljeno. Nekateri od njih, ki so na okrevanju že več mesecev, pravijo, da tudi prej niso bili zadovoljni s prehrano, vendar si nihče ni upal kritizirati. Člani upravnega odbora so se za njihovo življenje le malo zanimali. Na sestanke jih niso vabili in videti je bilo, da je vse v najlepšem redu.
Napake so se brez dvoma dogajale in jih dooela ne more nihče zanikati. Tudi zdravnik, ki obiskuje paciente dvakrat na teden, je potrdil, da hrana po njegovem mnenju ni ustrezala. U-pravni odbor svoje naloge ni izpolnil, saj se člani niti niso potrudili, da bi spoznali razmere v ustanovi, da bi od časa do časa obiskali paciente in se tu pa tam ustavili tudi v jedilnici. Če bi okrevance povabili včasih na sestanek, in jim pustili do besede, bi ti verjetno že zdavnaj povedali, kaj po njihovi presoji ni na mestu in katere napake je treba odpraviti. Koliko manj nezadovoljnih obrazov bi bilo, če bi sproti razpravljali o vseh pomanjkljivostih in upoštevali željo pacientov, ki nikakor niso pretirane. Do »nevihte« potem prav gotovo ne bi prišlo.
Upravni odbor bo moral odslej delati drugače, sicer ne bo kos nalogam, ki ga čakajo. Razpravljati bo moral tudi o večji gibčnosti v poslovanju, ki bo potrebna predvsem pri nakupu živil. Vse to se bo dalo urediti z nekoliko volje in prizadevnosti.
-ey
RADA BI ŠLA V ŠOLO, PA...
Zgodba — saj vem, da ni edina te vrsto — jo resnična:
Po končanem pouku sem še enkrat pokukal v razred, da bi ugotovil, če sta reditelja opravila svojo dolžnost. Ob oknu jo slonel:, učenka.
»Kog?, čakaš? Zakaj no greš domov?«
Nobeneg?. odgovora. Šel sem tja, pa ml jo obrnilr. hrbet. Ko sva so le pogledala iz oči v oči, so bile njene solzne. Kar zasmilila se mi je, ko se je s skrajnim naporom skušala skozi solze nasmehniti.
»Kaj pa je?«
»Rada bi šla v šolo, pa... Zdaj, ko ste govorili o učiteljskem poklicu, sem mislila, kako bi bilo lepo... Saj vem, dr. nisem najboljši*, učenka, ampak ... še iz slabših bo kaj.«
Tu je torej vir vsega trpljenja! Zadnjo uro sem jim res govoril o učiteljskem poklicu, o sončnih in senčnih
njegovih straneh. Res sem se zalotil, da sem jim — čisto nehote — skušal »pod roko« prodati nekaj svoje za-grenjenosti (plačilnega razreda in mesečnih prejemkov jim pa le nisem izdal, ker sem se bal, da potem nihče več ne bi hotel na učiteljišče), nazadnje sem jim pa le zaupal zlato skrivnost našega poklica: Učitelj je res tisočkrat razočaran, toda skoraj nikdar nad otroki.
»Zato vendar ni treba jokati. Napisali bomo prošnjo na učiteljišče in potem . . .«
»Saj ne morem. Ne smem. Doma ne puste. Pravijo, da ni denarja.«
Nekaj dni po tem dogodku sem sklical starše. Tudi njena mamica je prišla. Skušal sem izsiliti iz nje obljubo, da hčerkini želji ne bo nasprotovala.
»Doklade so nam vzeli, naj jo pa še oni študirajo!«
Tako torej. Da dckle ne bo postalo učiteljica, je kriva družba! Po takem pojmovanju vse dolžnosti staršev odpadejo. Resno sem se vprašal, če je tej materi sploh kaj do tega, da bi postal njen otrok srečen. In — ali je sreča našega otroka res tako draga stvar, če mu jo lahko kupimo v mesečnih obrokih po 5000 din?
Izbira poklica? Kočljiva zadeva. Vendar zadeva, ki se ni dolžna z njo ukvarjati lo družba, šola in organizacije, ampak tudi in celo starši. V prvi vrsti starši. Kdo bo kriv, če otrok ne bo mogel postati tisto, kar bi rad?
Da, gre zas rečo, ki jo lahko kupimo v obrokih. In danes jo lahko starši kupijo svojim otrokom z mnogo manjšimi žrtvami kot pa kdajkoli poprej! n-o-j
f? Mj JL .S*:
LETOS SEMINARJI ZA MLADINO V GOZD MARTULJKU
Okrajni komite LMS v Kranju pripravlja tudi letos 7 do 10-dnevne seminarje za mladinske voditelje. Letos bodo seminarji predvidoma, v Gozd Martuljku, kjer jo zelo primeren kraj za taborjenje. V juliju, avgustu in septembru se bo izmenjalo v Gozd Martuljku 8 skupin mladih ljudi. — mladih članov delavskih svetov, mladih učiteljev in vzgojiteljev, pionirskih voditeljev, članov raznih društev, predsednikov osnovnih organizacij itd. Računajo, da se bo okrajnih seminarjev v Gozd Martuljku udeležilo okoli 547 mladine, razen tega pa se bo 108 članov udeležilo tudi republiškega seminarja. Na seminarjih bodo predavali naši vidnejši politični, gospodarski in kulturni delavci. Mladinske organizacije bodo morale pri prijavljanju u-delcžencev seminarja paziti, ko-gr. bodo izbrale, da se bodo seminarjev udeležili res ljudje, ki bodo s pridobljenim znanjem na seminarju lahko koristili pri uspešnem delu organov samoupravljanja, organizacij, podjetij in ustanov. Lj.
MLADINSKI TEDEN V KAMNIKU
V počastitev Dneva mladosti in rojstnega dne maršala Tita pripravljajo v Kamniku tretji mladinski teden. Z razliko od dosedanjih dveh mladinskih tednov, bo to pot vsa praznovanja organizirala mladina sama. Mladinski teden se bo začel v soboto, 18. maja s koncertom mladinskega in pionirskega pevskega zbora kamniške gimnazije. Nastopilo bo 140 mladih pevcev. V nedeljo bo velika tombola, ki sta jo organizirala strelsko društvo in radio-ama-terski klub. V ponedeljek se bodo poslovili od gimnazijskega življenja letošnji maturanti, ki bodo popoldne v narodnih nošah šli v sprevodu skozi mesto na Titov trg, kjer bo zaključena slovesnost. Zvečer bo v dvorani kulturnega doma veseli večer. Med tednom bodo strelska in šahovska medekipna tekmovanja, z.
V INDUSTRIJSKI ŠOLI »ISKRA« SO USTANOVILI ORGANIZACIJO ZK
Do 20. marca je imela indu-strijsko-kovinarska šola osnovno organizacijo Zveze komunistov skupno s tovarno »Iskra«. Da bi mogli lažje reševati probleme šole in učencev, so prejšnji mesec ustanovili lastno osnovno organizacijo v industrijski šoli. Takoj je organizacija začela razmišljati, da bi vrste Zveze komunistov poživila z mladimi ljudmi. Sprejeli so pet dobrih in vestnih mladincev. Z ustanovitvijo osnovne organizacije ZK na šoli bo mogoča tesnejša povezava med osnovno organizacijo LMS in ZK. Člani ZK pripravljajo predavanja o delavskem samoupravljanju in ideološko-političnem delu, razmišljajo tudi o šolski reformi itd.       Z. M.
Državno prvenstvo v kegljanju
PRVAKI IN REKORDERJI V torek zvečer se je na kegljišču Triglava končalo prvenstvo Jugoslavije za ekipe. Nastopili so naslednji: Medvedgrad in Grmo-ščica iz Zagreba, Gradiš iz Ljubljane, Sarajevo, NSK Novi Sad in Triglav. Kranjski kegljači so bili mnogo boljši od ostalih in so zasluženo osvojili naslov državnega prvaka, obenem pa so postavili tudi nov državni rekord s 5226 podrtimi keglji. V kranjski ekipi se je posebno izkazal Martelanc, ki je s 918 keglji najizdatneje pripomogel k zmagi. Metal je zelo sigurno in ga sedaj, ko smo videli skoraj vse kegljače, lahko prištevamo za naj-resnejšega kandidata za naslov državnega Prvaka. Lanskoletni prvak »Grmoščica« pa se ni uvrstil niti na drugo mesto in sta tako na vrhu letošnje lestvice kar dve slovenski moštvi. Kot kaže bo to prvenstvo eno najuspešnejših za slovenske kegljače. Moštvo »Medvedgrada« iz Zagreba ima solidne kegljače in ni mnogo zaostajalo za mestnim rivalom, ;>Gr-moščico«. Branik je zasedel peto mesto, četrti slovenski predstavnik Beton deveto in keg-
ljači Gradisa štirinajsto.  Slovenski kegljači so z doseženimi rezultati lahko zadovoljni. REZULTATI TEKMOVANJA V TOREK:
1. Triglav 5226 (Ambrožič M. 890, Turk 825, Debeljak 849, Stare 898, Ambrožič I. 846, Martelanc 918).
2. Gramoščica 4980 (Pogelšek 836, Karad-žole 807, Zlatic 826, Šafar 790, Hladnik 871, Smoljanovič 850).
3. Medvedgrad 4908 (Beluhon 832, Pongrac 800, Tomaškovič 820, Terenšak 818, Rojčič 833, Črnič 805).
4. NSK Novi Sad 4878, 5. Gradiš 4815, 6. Sarajevo 4655.
KONČNI VRSTNI RED: 1. Triglav 5226, 2 Ljubljana 5002, 3. Grmoščica 4980, 4. Brastvo, Zagreb 4962, 5. Branik, Maribor 4913, 6. Medvedgrad, Zagreb 4908, 7. Partizan Beograd 4889, 8. NSK Novi Sad 4878, 9. Beton Celje 4866, 10. Zenica 4863, 11. Radnički Beograd 4857, 12. Lokomotiva Zagreb 4838, 13. 13. maj 4822, 14. Gradiš 4815, 15. Elektrostroj Zagreb 4812, 16. Zanatlija 4772, 17. Grafičar Osjek 4731 in 18. Sarajevo 4655.
REPUBLIŠKO PRVENSTVO V KAJAK. SLALOMU ZA LETO 1957 Jesenice, 12. maja.
Na Savi na Jesenicah je bilo v nedeljo republiško prvenstvo v kajak slalomu na divjih vodah za leto 1957, ki jo bilo končano s sledečimi rezultati:
Mojstrski razred F-X moški: 1. Stoviček LBD Ljubljana 277,1; 2. Mozetič BD Nova Gorica 283,6; 3. Zadel LBD Ljubljana 286,2; 4. Bariš BD Hrastnik 336,0; 5. Bone BD Nova Gorka 340,5; 6. Zižmond LBD Ljubljana 342,3; 7. Srebrnič BD Nova Gorica 397,9.
I. razred F-I moški: 1. Spacal BD Nova Gorica 349,5; 2. Ovsak LBD Ljubljana 330,7; 3. Hlabe BD Nova Gorica 541,0; 4. Pogo-relec LBD Ljubljana 611,9; 5. Perico BD N. Gorica 668,0; 6. Lampič LBD Ljubljana 677,8.
Juniorji F-I moški: 1. Močnik LBD Ljubljana 450,0; 2. Hlebe BD Nova Gorica 706,5; 3. Polka LBD  Ljubljana 999,1.
Moški C-II: 1. Bernet - Bernet LBD Ljubljana 381,9; 2. Košir - Dvoržak LBD Ljubljana 567,6.
ODBOJKA
V II. republiški moški ligi je Kamnik premagal »Elektro« iz Ljubljane s 3:1, v I. republiški ženski ligi pa so Kamničanko dosegle pomembno zmago proti ZOK Ljubljana s 3:0 (15:9, 15:2, 15:12).
OCENJEVALNA VOŽNJA AMD PODNART
Avto - moto društvo Podnart jo priredilo v nedeljo društveno ocenjevalno vožnjo na 32 km dolgi progi Podnart — Ljubno — Za-puže — Radovljica — Kropa — Jamnik.
V kategoriji do 250 ccm so zmagali: 1. Slavko Jeglič (Češnjica) 196 točk, 2. Marjan Fi-ster (Podnart) 192 točk, 3. Jože Langus (Ljubno) 190 točk.
V kategoriji nad 250 ccm pa: 1. Bogdan Ambrožič (Ljubno) 200 točk, 2. Matevž Kor-dež (Jamnik) 192 točk, 3. Janko Vari (Češnjica) 183 točk.
C. R.
IKŠ »ISKRA« ZA »DAN MLADOSTI«
Tudi na Industrijski šoli »Iskra« se pripravljajo za mladinski praznik »Dan mladosti«. Priredili bodo razna športna tekmovanja, kulturne prireditvo ter izlete.
Nastopili bodo v šahu, odbojki, namiznem tenisu, streljanju in malem rokometu.
Z. M.
lis
0
„Nič ne vem. . ." je dahnila Ana in čutila, da se ji kolena šibijo.
„Kako naj se ženim, dokler nič nimam?" je dejal Dominik. „In Polona, ona tudi nič. . . Saj jo poznaš, Bičkova je, Tomaževa sestra."
„Ta,ko . .. Malo jo poznam."
„Mislil sem,, da jo poznaš. Tomaž se je ženil pri tebi."
„Tega je že dolgo, najbrž je bila še dekletce," je dejala Ana in čutila, da jo spreletava mraz in vročina. „Lahko noč," je rekla hitro in odšla po stopnicah.
„Lahko noč!" je zaklical Dominik za njo. Trenutek pozneje so se zaprla vrata njegove č umna te.
Ana se je slačila v svoji kamri. Počasi, samogibno je odlagala kos za kosom obleke, prsti so ji drhteli.
„Torej sem uganila. Dekle ima, Bičkovo Polono. Tisto, ki služi v gostilni," ji je kovalo v mislih. Zavedala se je, da ima Dominika rada, toda zavračala je te misli in si skušala dopovedati, da to ni res. Samo zbegal jo je, ko jo je tako te-rno objel okrog pasu. Se zdaj je čutila njegovo vročo dlan na bokih.
Zlezla je v posteljo in se nekoliko umirila.
„To bi me bil stric Filip vesel, če bi mi videl v nore misli," si je očitala., „Sem mar taka, da se me moški ne sme dotakniti, ne da bi me obšle neumne misli? Pa še on, ki je toliko mlajši od mene in mi .je bratranec. In svoje dekle ima tudi.. ." Najraje bi se razjokala od sramu in čudne tesnobe, ki je še nikoli ni občutila tako močno, kakor zdaj.
V postu je bila zapuščinska razprava po pokojnem Gašpe-rinu. Ana je zvedela, da je vknjiženega dolga blizu osem tisoč goldinarjev, premoženje pa so cenili na dvanajst tisoč. Sodišče je potrdilo, da dedujeta brat in sestra vsak polovico, za varuha so jima postavili gospoda Filipa. Razprava je bila hitro končana, stric je plačal pristojbine in potem sta šla v gostilno.
»Posojilnica te aa zdaj ne bo terjala. Druge dolgove bom plačal jaz, kakor sem obljubil," ji je razlagal, ko sta sedela v gostilni in pila zavreto vino. „Kadar bom plačal, se bom seveda vknjižil. Nisem pobral denarja na cesti in ne morem ga zagnati v veter. Če umrem, potem . . . no, o tem je še čas razmišljati. Bom že naredil tako oporoko, da bo prav za*e in za fanta. Ti glej, da boš spomladi obdelala zemljo. Toliko je je, da lahko živiš od nje in še Alešu pošlješ kak groš. Najemnino bodo požrle obresti."
Ana je obetala, da bo storila vse, kar bo mogla, bila je stricu resnično hvaležna, Potem jo je vprašal, koliko so jeseni posejali in če ima žita za seme. Osramočena je morala priznati, da so posejali samo malo ozimine in da semena sploh nima, še moko za kruh mora kupovati. Stric Filip se je naglo, starčevsko ujezil, da mu je razbrazdano lice zardelo, naposled pa dejal, naj pošlje hlapca z vozom, dal ji bo iz svoje kašče semenskega in krušnega žita. Ani so od veselja navrele solze v oči, lovila je stričevo roko, on pa ji jo je izmaknil in samo suho dejal, naj pridno dela in molitve naj ne zanemarja, potem se bo vse dobro izteklo. Ob slovesu ji je stisnil dvaj-setak in zamrmral:
„Nikar ne razmetavaj, denar je drag!"
Domov se je vračala s trdnim sklepom, da bo trdo delala in skušala dom rešiti propada. Priznala si je, da ga je tudi sama preveč zanemarjala.
OPERACIJA SIAMSKIH DVOJČKOV V ANGLIJI
Siamski dvojčki pravimo novorojenčkom, ki se rodijo zraščeni. Nedavno so se Angležinji M. Ilutchens rodili dvojčki — dva dečka. Dečka sta bila sicer zdrava, vendar sta bila zraščena skupaj. Kirurgom je uspelo z operacijskim posegom dvojčka ločiti. Zdaj se normalno razvijata (slika levo).
Takšna sta bila dvojčka takoj po rojstvu.
Zaraščeno mesto je obsegalo približno 4 cm. Skozi zraslino sta tekla dva živca in nekaj krvnih žilic.
Po operaciji sta dečka hitro ozdravela brez kakršnihkoli komplikacij in motenj.
ZELENI VRT?
, Znanstveniki se ukvarjajo z načrtom, da bi vode Sredozemskega morja in Atlantskega oceana napeljali v afriške puščave. Gladina obeh morij bi se s tem znižala za okrog sto metrov. Dobršen del Afrike bi pokrilo morje, obale pa In postale plodna zemlja, ki bi lahko prehranila več sto milijonov ljudi.
NOVA ZAŠČITNA OBLEKA V ZDA so preizkusili novo zaščitno obleko, ki omogoča bivanje v prostoru, kjer je vročina nad 100 stopinj Celzija. Gasilec, oblečen v to obleko, je imel v naročju drva, ki so takoj vzplamtela, ne da bi mož kaj čutil. Cez četrt ure je nepoškodovan zapustil poskusno celico. Poskus so ponovili z nasoljenim zrezkom mesa na pločevinastem krožniku. Zrezek je bil v eni minuti pečen in užiten, medtem ko gasilec v zaščitni obleki vročine sploh ni čutil.
V sončnem, brdovitem vznožju zahodnega vrha Kriške gore leži vas Golnik, ki je od železniške postaje Križe oddaljena 4 km, po lepi cesti pa trna zvezo tudi s Kranjem. Naselbino varuje na vse strani hrastova in jelova gozdna površina, odprt je samo prisojen kotlič z njivami in iravniki pod vasjo.
Vas je dobila ime po znamenitem gradu Golnik. Valvasor je «v svoji zgodovini Slava vojvodine Kranjske napisal, da je grad prvotno postavil plemič Kreutzer in se je po njem grad nekaj časa tudi imenoval. Pravi pa, .da ni zgodovinsko dognano, Če se je plemič v resnici tako pisal ali pa, če so mu ta priimek vzdeli domačini, ker ga je zidanje stalo marsikateri dragoceni »krajcer«. Najverjetneje je, da so grad okoli 1600 zgradili Kriški gospodje. V tej dobi so namreč prenehali turški vpadi na naše ozemlje in plemenitaši so se začeli seliti iz svojih, na strmih bregovih in težko dostopnih gričih zgrajenih gradov v nove, na lahko dostopnih zemljiščih sezidane gradove. Poznejši lastniki gradu so bili Gornjegraj:ki (Oberburg), nato pa Golniški gospodje (Gallenfels), po katerih sta grad in vas obdržala svoje ime. Valvasor pravi, da so grad Gallenfels domačini nazi/ali Glavnik (v gorenjskem narečju
govnik) in da ni mogel dognati, kako so do tega imena prišli. V n;egovi dobi so gradu priključili bližnji dvorec Brezovje, nekdanjo last gospodov Raspov. Od Golni&kih je bil poslednji lastnik gradu Ivan A. Golniški (K>B8). Prvotno je bila grsfceina lepo arondirano posestvo, ki pa so ga številni gospodarji popolnoma razkosali. Zadnji lastnik gradu je bil kmet Jakob Gor-janc, ki ga je leta 1922 prodal državi. Z dozidavami je bil grad preurejen v zdravilišče za vojake, ki so med prvo svetovno vojno oboleli na pljučih. Sčasoma so dozidali še več poslopij in od leta 1925 dalje začeli sprejemati v zdravljenje vse, ki so oboleli na pljučih.
Zdravilišče Golnik ima izredno milo, subalpinsko podnebje, čist in zdrav zrak v območju obsežnih smrekovih in jelovih gozdov, brez megle in z malo padavinami. S severne, severozahodno in severovzhodne strani je po Storžiču in njegovem predgorju obvarovan pred' vetrovi, tako da se sončni žarki obilno uveljavljajo tudi pozimi. Tako izredno ugodne klime skozi ves letni čas nima nobeno slično zdravilišče' v naši državi in ne slovi zastonj kot najmodernejše in najboljše zdravilišče zoper tuberkulozo.
O
m
41.
Namočeni junak je pihal in puhal okoli sebe, najbolj zaradi tega, ker je bil tak« ponižan. Toda ko se jc ozrl ponovno v okno, se je za hip prikazala meglena postava deklice in nato spet, kot bi trenil, izginila.
Ko je prišel domov in se spravljal v posteljo, in ko je pri luči lojenke pregledoval premočena oblačila, je v njem kar gorelo od jeze. V srcu globoko užaljen, je zaspal.
42.
Drugo jutro Je bil Tom slabe volje. Vsakič je bilo tako, ko je bil ponedeljek In ko se je začenjal nov teden, poln nadlog in šole. Ležal je v postelji in premišljeval. Nenadoma se mu je posvetilo: »Kaj, če bi bil danes bolan,« si je mislil. »Potenu mi ne bi bilo treba iti v šolo.« To je bila zelo mikavna domislica. Preiskoval je svoje telo. Nič ga ni bolelo. Razmišljal je dalje... Kot bi mignil jc nekaj našel. Eden izmed njegovih zgornjih zob se je majal...
43.
Toda že ko je hotel zastokati, se je domislil, da mu bo tetka PolIy izdrla zob, če ji bo potožil, da ga boli. In potem ga bo še bolj bolelo. »Iz te moke ne bo kruha,« si je mislil. Potem pa mu je šinilo v glavo. Izpod odeje je potegnil svoj ranjeni prst na nogi, da bi si ga ogledal. Zdelo se mu je, da je dovolj pripraven za njegov namen... Precej glasno je zastokal. Toda stok ni imel nobenega učinka na Sida, ki je smrčal poleg.
44.
Toma je zjezilo. Zaklical je: »Sid! Siđ!« in ga stresel. Sid se je prebudil. Tom p» je znova zastokal. »Kaj je, Tom?« ga je zaskrbljujoče vprašal brat. Tom se je potuhnil. Ni dal glasu od sebe. »CuJ vendar Tom, kaj ti je?« Sid je stresal brata i»» mu preplašeno gledal v lice. — »Nikar Sid, nikar me ne tresi!« Sida je začelo skrbeti. Ko je dejal Tomu, da bo poklica* tetko Polly, mu je Tom brž odvrnil: »Ni treba Sid, saj bo kmalu prešlo.«