OGLASNIK
[ DELOVNE SKUPNOSTI ■ INDUSTRIJSKEGA MONTAŽNEGA PODJETJA ■ LJUBLJANA
SEPTEMBER 1977
LETO XI.
ŠTEVILKA 9
POT V SOZD
		
V petek, 19. avgusta letos, seje sestal politični aktiv IMP z namenom, da pregleda dosedanje rezultate in stanje glede uresničevanja zakona o rdruženem delu v naši delovni organizaciji, katerega plod je samoupravna reorganizacija iz dejavne v sestavljeno organizacijo združenega dela 'n opredeli naloge in nosilce v zvezi s tem za obdobje naslednjih dveh mesecev.
Glede na gradivo, ki danes že obstaja in glede "a misli in ugotovitve, ki so bile izrečene na omejenem sestanku političnega aktiva lahko zaklju-C||Uo, da je prva faza uresničevanja zakona o zdru-enem delu v naši delovni organizaciji in s tem Prehoda iz delovne organizacije v SOZD konča in da stopamo v drugo, končno fazo uresničevanja Zakona, katere rezultat bo konstituiranje sestavine organizacije združenega dela in ki bo brez kakršnih dvomov terjala mnogo večjih naporov d vsestranskega sodelovanja kot prva.
Prva faza je pomenila ugotavljanje obstoječega potnega družbeno ekonomskega, organizacij-Kega in samoupravnega stanja vsake temeljne Organizacije združenega dela, združene v IMP, j JUtujoc tudi delovno skupnost strokovnih služb ^ame delovne organizacije kot take, ter najvaž-eJse, predlog sprememb obstoječega stanja v ddslu določb zakona o združenem delu.
s '-ePrav moramo med začetke sedanje poti v stavljeno organizacijo združenega dela šteti že s^«anek političnega aktiva IMP iz julija 1976, pa sk ° 0r8aniziran postopek pričeli s sklepom delav-j^e8a sveta IMP z dne 30. marca letos, ko je spre-Program za uresničevanje zakona o združenem m v IMP in imenoval komisijo za spremljanje ^ Uničevanje zakona o združenem delu v IMP. j , ,eJ podlagi so svoje programe in komisije spre-I ®.°r; imenovale vse TOZD in DSSS. Pri ugo-(janju obstoječega stanja, ki so ga’ komisije ^Pravile v obširnih analizah, so imele precej pro-PohI10V’ 8 80 svoie nal°ge v veliki večini opravile
f^frrg0 težje delo je imela (in ima) komisija na (j^01 delovne organizacije, kije morala iz obstoje-,, osemnajstih analiz ugotoviti pravilne zak-'•čn 6 'n *zdel*ti predlog. Razplet petkovega poli-<onv’a d^tiv3’ posebno pa še pismena mnenja nji lsil v TOZD pričajo, da je komisija z doseda-Pod .<*e*om uspela, saj večina TOZD v celoti Hjz Pjf3 predlog komisije na nivoju delovne orga-se$t • 8*ede organiziranosti in temeljev bodoče oljene organizacije združenega dela. Na stvpn Cn' Pre<Uog sta bili dani dve pripombi bi-^0Zna značaJa’ 28,0 Je politični aktiv prizadete Pek ^ naP°til na medsebojni vsklajevalni postorit' na P°dlagi katerega bi morali dobiti zaklju-Predlog komisije, ki naj se v drugi fazi, v ka-
tero stopamo, dokončno uresniči v organiziranju SOZD.
Sedanji razplet tudi kaže na organiziranje nekaj novih TOZD iz delov delovnih procesov sedanjih TOZD in DSSS. Glede vključevanja teh novoor-ganiziranih TOZD v bodoče delovne organizacije je mnenje komisije na ravni delovne organizacije in političnega aktiva nedeljeno: ne glede, v kateri TOZD oz. DSSS se del organizira kot TOZD, združevati se mora v tisto bodočo delovno organizacijo, v katere dejavnost in bistvo združevanja oz. povezovanja spada.
Komisija za spremljanje uresničevanja zakona o združenem delu v IMP in politični aktiv sta tudi določila nosilce določenih nalog in obseg ter rok teh nalog, ki naj sedanji postopek pripeljejo do konca. Tako naj bi bil osnutek samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev, ki je danes »najvišji« splošni akt v vsaki TOZD, pripravljen do konca meseca avgusta, služil pa bi kot opora vsem TOZD pri končni obdelavi tega akta.
Po predlogu, ki ga je izdelala komisija na nivoju IMP in ki je bil soglasno v celoti sprejet, bo imela interna banka v SOZD posebno mesto. Zato naj bi bili temelji združevanja in poslovanja interne
banke pripravljeni v osnutku samoupravnega sporazuma o^združevanju v interno banko do 15. septembra. Isti termin je predviden za izdelavo osnutka samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD, za katerega je zadolžena celotna komisija. Končno naj bi bil do 15. oktobra izdelan osnutek o nagrajevanju oz. samoupravni sporazum o osnovah in merilih za delitev osebnih dohodkov, povezan s še nekaterimi sporazumi, ki opredeljujejo dohodkovne odnose.
Posebno mesto zajema samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo, katerega osnutki v okviru TOZD, ki naj bi se združile v posamezno delovno organizacijo, naj bi bili pripravljeni do konca septembra. Ta rok je izbran namenoma, da je možna vskladitev vsakega osnutka tega sporazuma posebej z onim o združitvi v SOZD. Prav tako so določeni nosilci za izdelavo osnutka pravilnika o delovnih razmerjih TOZD.
Jasneje, da vsi našteti samoupravni splošni akti ne morejo biti sami sebi namen, ampak morajo pomeniti družbeno ekonomsko in samoupravno vsebino, ki naj izhaja iz določene sredine. Tak
(Nadaljevanje na 2,strani)

Novogradnja TOZD TI O v Godoviču je že pod streho
POT V SOZD
(Nadaljevanje s 1. strani)
sporazum oz. samoupravni splošni akt, ki normira dejansko in od večine sprejeto in vsklajeno vsebino tudi ni težko zapisati in se ga tudi držati. V nasprotnem primeru je to akt zaradi akta, ki je poleg vsega na stalnem prepihu raznovrstnih kršitev, kar danes ni redek pojav. Prav zaradi tega je politični aktiv sprejel tudi sklep, da TOZD, ki naj bi se po predlogu komisije na ravni delovne organizacije združevale v bodoče delovne organizacije, imenujejo skupne komisije, ki bi vsebinsko vskladile vprašanja programa, razvoja, ciljev
združevanja itd. bodoče delovne organizacije in šele na taki podlagi bo mogoče izdelati osnutek samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo, ki bo imel trdne temelje in čisto vsebinsko zgradbo. V vsaki taki grupaciji TOZD, ki naj bi s8 združile v bodočo delovno organizacijo bodo tudi imenovali delavca, ki bo nosilec omenjenega samoupravnega postopka in odgovoren za njegovo pravilno in pravočasno izpeljavo.
Čeprav vsakega od nas redno delo svojih del oz. nalog na »delovnem mestu« zaposluje, nam časa,
truda in odpovedovanja v tej fazi samoupravne organiziranosti 1MP ne bi smelo biti žal, če vemo, v kolikšni meri je optimalna samoupravna organiziranost pomembna za dobro in boljše gospodarjenje. Če sem prištejemo še bližajoči se jubilej 30-letnice IMP, bi morala biti motivacija naravnost idealna. Ob takih predpostavkah si ne moremo dovoliti neuspeha — veliko dela bomo opravili, če bomo lahko prihodnje leto pozdravil) nastanek dobro organizirane in uspešno sestavljene organizacije združenega dela.
ALEŠ ČERIN, dipl, iur.
Zaključki s sestanka političnega aktiva IMP
1.	Podpira se predvidena samoupravna organiziranost IMP v SOZD (rok 1.1.1978), po predlogu skupne komisije, ki je bil posredovan vsem TOZD.
a)	vprašanje vključitve Livarne sive litine (LSL) Ivančna gorica v DO s TRAA in SKIP naj se ponovno razpravlja na skupnem sestanku političnih aktivov teh TOZD (brez vodilnih delavcev), pri čemer je obvezno rešiti vprašanje sporazuma o medsebojnih dobavah in sporazuma o delitvi programa na osnovi dohodkovnih odnosov (upoštevati dolgoročnost). Sestanek v četrtek, 25. 8. 1977 ob 10. uri na Titovi 37.
b)	vprašanje vključitve bodočega TOZD Klima — montaža v DO z OV in PM Koper ali Klima proizvodnja, naj se ponovno razpravlja na skupnem sestanku političnih aktivov teh TOZD (brez vodilnih delavcev.) Sestanek bo v sredo,
24.8.1977	ob 10. uri. Zaključki se posredujejo skupni komisiji,
c)	Podpira se pobuda za formiranje TOZD Dijaški dom Domžale v Izobraževalni center IMP in v tem smislu je treba dopolniti tudi ekonomski elaborat.
d)	Ostale obračunske enote TOZD Družbeni standard se v skladu s 379-4 členom ZZD vključijo v delovne skupnosti, in sicer: OE počitniški domovi na ravni SOZD.
OE centralna kuhinja na ravni DO elektro branže, OE samski domovi na ravni DO montažne dejavnosti v Ljubljani.
Premoženjska razmerja — združevanje sredstev v objekte družbenega standarda ostanejo nespremenjena.
Upravljanje in način poslovanja se še nadalje razvija v obliki svetov porabnikov in proizvajalcev.
2.	Pred konstituiranjem DO je treba imeti izdelane elaborate o družbeno-ekonomski upravičenosti. Elaborate izdelajo grupacije same. V ta namen naj se formirajo skupne komisije za naslednja področja:
:— komisija za program in razvoj
—	komisija za organizacijo
—	komisija za samoupravljanje
3.	Politični aktiv daje še posebne zadolžitve za pripravo osnutkov samoupravnih aktov.
—	SS o združevanju dela in sredstev v SOZD. Pripravi skupna komisija — rok 15.9.1977.
—	SS o združevanju TOZD v DO — do
30.9.1977
—	SS o združevanju delavcev v TOZD — rok
1.9.1977
—	SS o interni banki — do 15.9.1977
( ^
Politični aktiv IMP je podprl naslednji predlog skupne komisije za spremljanje uresničevanja Zakona o združenem delu.
Temeljne organizacije se povežejo v delovne organizacije in sicer:
1.	TOZD Elektromontaža, TEN, Dvigalo (Slovenske Konjice)
2.	TOZD PMI, ELKO, BLISK
3.	TOZD OV, PM
4.	TOZD TIO, KLIMA, PANONIJA
5.	TOZD SKIP, TRAA, LSL
6.	TOZD Projektivni biro, Zastopstva (Inženiring, Izobraževalni center)
V oklepaju so navedene temeljne organizacije, ki šele nastajajo.
v_________________________________________/
—	pravilnik o delovnih razmerjih — rok
30.9.1977
—	SS o delitvi OD pripravi skupna komisija iz predstavnikov bodočih DO. Rok 15.10.1977. Komisija v sestavi:
Weiss Jože — predsednik
Bukovac Rudi — TRAA
Kovač Martin — PMI Maribor
Boh Vlastimir — Klima
Poljanšek Samo — OV
Rode Andrej — Livarna
Semolič Viljem — DSSS
Žakelj Franc — PB
Košorok Ivana — ZST
Černič Drago — DSSS
Ciuha Franc — Konferenca OOS IMP
4.	Imenuje se komisija v sestavu Šubic Jože, Pahor Fani in Jamšek Marija, ki ima nalogo, da pomaga razčistiti medsebojne odnose in obtožbe v TOZD Družbeni standard. — Rok 15.9.1977-
5.	Iz blagajne sindikata IMP se nakaže 5.000 din za proslavo dneva kovinarjev Jugoslavije.
Predsednik
Konference OOS IMP Ljubljana ŠUBIC JOŽE, l.r.
Sekretar
Sveta ZK IMP Ljubljana KURENT CIRIL, l-r
V DOMŽALAH IZOBRAŽEVALNI CENTER IMP
Dijaški dom Domžale se je leta 1974 priključil k IMP in postal v sestavi TOZD Družbeni standard samostojna organizacijska in obračunska enota. Že ob pripojitvi so bile težnje v domu, da bi se organiziral kot samostojna TOZD, vendar je bilo iz določenih razlogov to vprašanje odloženo.
Iz analize pogojev za organiziranje Dijaškega doma v samostojno TOZD izhaja, da so sedaj izpolnjeni vsi pogoji, da se začne uresničevati omenjeni koncept organizacije, t.j., da se Dijaški dom Domžale organizira kot posebna storitvena TOZD v okviru IMP.
Dijaški dom Domžale je delovna celota, rezultat dela delavcev se da samostojno izraziti kot vrednost v delovni organizaciji, oz. na trgu, delavci v tej enoti lahko uresničujejo svoje družbe-no-ekonomske in druge samoupravne pravice — s tem pa so izpolnjeni zakonski pogoji za organiziranje TOZD. Glavna naloga Dijaškega doma Domžale, ki zaposluje 24 delavcev, je oskrba in vzgoja učencev v gospodarstvu. Ta dejavnost Dijaškega doma Domžale, kot specifična dejavnost v okviru TOZD Družbeni standard,dejansko tudi ni v ničemer povezana z dejavnostmi drugih
OE/v tej TOZD, ki jih skupno označuje zadovO' ljčvanje potreb družbenega standarda delavcev-Dijaški dom Domžale trenutno razpolaga 8 kapacitetami za oskrbo 234 učencev v gospodarstvu. Domske kapacitete pa se bodo verjetno še nekoliko povečale, ko bo investicija za posodobitev in razširitev njegovih kapacitet v celoti konča-
na.	,
Osnova za urejanje medsebojnih odnosov me° bodočo TOZD in drugimi TOŽD v sestavi IM* kot uporabniki njegovih storitev bo netivoma0 samoupravni sporazum o osnovah plana ter srednjeročni in letni plani teh TOZD in delovne org3
kot celote. Z navedenimi akti bod° 9.
nizacije R.UI lciuic. ^ uavGuvmmi a iv u	•
TOZD lahko sporazumno uredile medsebo]3
vpliv na poslovno in razvojno politiko, še posebej pa vprašanja izpolnjevanja in izboljševanja stot1 [ tev Dijaškega doma ter se dogovarjale o struktur1 (Ij.
in načinu oblikovanja cene oskrbnin.	,. K
Politični aktiv IMP je pobudo delavcev Dti3, I5. škega doma podprl. Dijaški dom Domžale naj0 te. se organiziral kot samostojna TOZD — Izobraze ^ valni center IMP in naj bi se v tej smeri tudi razv1 ^ jal. Nova TOZD se bo vključila v eno od bodod ^ delovnih organizacij.
POSLOVANJE V I. POLLETJU 1977 V PRIMERJAVI Z ISTIM RAZDOBJEM V L. 1976
Letošnji pristop pri izdelavi polletnega periodičnega obračuna, se je v marsičem razlikoval od yseh dosedanjih, ker je letošnje leto prvo leto uPorabe Zakona o'združenem delu in so tako TOZD prvič v obrazcu Poslovni rezultat med letom — bilanca uspeha prikazale nove obračun-ske in družbene kategorije, kot so: skupni doho-
#»####//##/#//#/#####/######■
Proslava tridesetletnice IMF bo 14. oktobra
Skupna proslava ob 30. obletnici IMF bo v petek, 14. oktobra ob 10. uri na Gospodarskem razstavišču. Na proslavi bo govoril predsednik DS podjetja, v kulturnem Programu pa bosta sodelovala invalidski Pevski zbor, moški zbor IMP, godba Ljudske milice in recitatorji.
Proslave naj bi se udeležili delegati TOZD (iz večjih 50, 10 iz manjših). V delegacije naj bodo vključeni letošnji 10, 20 in 30-letniki (pri IMP), direktorji TOZD, predsedniki DS, sekretarji OOZK, Predsedniki lO OSS in mladine. Skupaj s povabljenimi gosti naj bi bilo na tej proslavi °krog 1.000 ljudi.
' saka TOZD pa naj še sama organizira Proslavo ob našem jubileju. Zaželeno je, da oi bile te proslave združene s proslavami ob 29. novembru.
Petek, 14. oktobra, ko bo osrednja pro-slava, je za vse delavce IMP dela prost dan!
dek, razporeditev skupnega dohodka in dohodka, čisti dohodek in njegova razdelitev.
Tako imamo (izhajajoč iz 110. člena Zakona o združenem delu) obračunsko točno izkazano, koliki del dohodka je namenjen za splošno in skupno porabo, a kolikšen del dohodka ostaja delavcem kot čisti dohodek, za njihove osebne dohodke, skupno porabo, za razširitev materialne osnove in za rezervna sredstva.
Preden si bomo v priloženih tabelah ogledali nekatere osnovne podatke o doseženem poslovnem rezultatu, bi radi opozorili na spremembe v samih predpisih, ki so vplivali, da je ustrezni letošnji dohodek v primerjavi z lanskim praviloma večji, ker se letos iz celotnega prihodka ne nadomeščajo naslednji izdatki:
—	če so vsebovani v obračunanih proizvodih, blagu in storitvah, na podlagi katerih je v zadnjih 15 dneh obračunske dobe nastalo dolžniško-upni-ško razmerje, pa niso bili plačani do konca obračunske dobe, s pogojem, da jih je TOZD dobila plačane najpozneje do izteka petnajstega dne naslednje obračunske dobe,
—	če so vsebovani v obračunskem blagu in storitvah, izvoženih v tujino, ki jih TOZD do konca obračunske dobe ni dobila plačanih in za katere plačilni rok ni potekel,
—	kakor tudi vrednost proizvodov in blaga, ki je sicer že odpremljeno, vendar do konca obračunske dobe še ni nastalo dolžniško-upniško razmerje (t. i. blago na poti).
Iz priloženih tabel se vidi, da je celotni prihodek v letošnjem polletju za IMP kot celoto, za 38,9 % višji od lanskega v istem obdobju in da so dosegle nadpovprečen porast TOZD: Dvigalo, Ljubljana z 95,0 c/c, SK1P Ljubljana z 86,9 %, PM1, Maribor z 59,5 %, Panonija, Murska Sobota z 58,6 %, Klima, Ljubljana z 47,8 %, TIO, Idrija z 41,0 %, ZIP Ljubljana z 59,6 %, Blisk, Murska Sobota z 66,2 c/c, EKO, Ptuj z 46,6 %, DS Ljubljana z
42,5	c/r. Najmanjši porast celotnega prihodka izkazuje TOZD PM Koper z borih 4,7 %.
V letošnjem prvem polletju so se nasproti istemu razdobju lanskega leta povečali materialni stroški z amortizacijo, ki se glede na predpise nanašajo na celotni prihodek, za 33,4 %. Porast je sicer manjši za 5,5 c/c nasproti celotnemu prihodku, vendar bi tu še enkrat opozorili na zgoraj omenjene spremembe v predpisih, ki znižujejo
porabljena sredstva. Takšna ugotovitev velja za IMP kot celoto, medtem ko imajo naslednje TOZD manjše povečanje porabljenih sredstev, kot pa je povečanje celotnega prihodka: EM Ljubljana, LSL Ivančna gorica, Blisk Murska Sobota, EKO Ptuj, Dvigalo Ljubljana, TRAA Ljubljana, Panonija Murska Sobota, DS Ljubljana in pa DSSS Ljubljana, ki ima edina v letošnjem prvem polletju porabljenih manj sredstev kot jih je porabila v prvem polletju lanskega leta, in sicer za 9%.
Če od celotnega prihodka odštejemo porabljena sredstva dobimo »dohodek«, ki pa še ni dohodek TOZD, saj moramo tako ugotovljeni »dohodek« (zap. št. 3) zmanjšati v našem primeru za skupni dohodek (zap. št. 4). Zaenkrat se pri nas pojavlja pod skupnim dohodkom le del dohodka za obresti.
Tako se je dohodek IMP, v prvem polletju 1977 nasproti istemu razdobju lanskega leta, povečal za
49,5	%. Nadpovprečen porast so dosegle naslednje TOZD: PM1 Maribor z 56,9 %, EM Ljubljana z 60,2 %, SKIP Ljubljana z 77,7 %, Blisk Murska Sobota z 177,5 %, EKO Ptuj z 146,8 %, Dvigalo Ljubljana z 116,5 %, TRAA Ljubljana z 96,4 %,» Panonija Murska Sobota z 112,0 % in DS Ljubljana z 135,4 %. Edino TOZD PM Koper izkazuje letos manjši dohodek in to za 4,3 %.
Skupni dohodek je narasel v obravnavanem razdobju za 48,1 %, kar priča da so se naše obveznosti iz naslova kreditov povečale skoraj za polovico. Največji skupni dohodek izkazuje TOZD Panonija, Murska Sobota z 3,116.499 din, a največji procentualni porast izkazuje TOZD ELM.
Po novem v periodičnih obračunih ne bomo vec izkazovali nerazdeljenega »ostanka dohodka«, temveč bomo v njih ves dohodek razdelili, tj. iz njega bomo pokrili vse prispevke, davke, samoupravno dogovorjene obveznosti, osebne dohodke, pa tudi izkazali razporeditev za skupno porabo, za rezerve in za razširitev in izboljšanje materialne osnove dela. Taka razporeditev dohodka velja seveda kot začasna (informativna), kajti poslovni sklad, rezervni sklad, sklad skupne porabe in drugi skladi se iz take delitve med letom ne morejo oblikovati. (Nadaljevanje na 4.strani)
v ooo din
07.	L.lubl.iana	Klima, L.lubl.iana	Prti,	haribor	Prt, Koper	KLrt, L.	uBTTaEI
I.-VT.	I.-Vi. In-	l.-VI. I.-VI. In-	l.-VI.	I.-Vl. In-	I.-Vl. l.-VI. In--	I.-Vl. J	.—VI. In-
1976
1977
deks
1976	1977
deks 1976	1977

deks 1976
dek«
Celotni prihodek Porabljena sredstva Dohodek
Skupni dohodek Prispevki in davki SIS-on D«vki in prispevki po SS Dogovorjene obveznosti Cisti dohodek D*guba
°sebni dohodki Skupna poraba Pezervni sklad P°s.skl.-del za
Pos.skl.-ia pos
Poslovni sklad Poprečno število zaposlenih P°pr.uporaba poslovnih sr. P°Pr.uporaba os.sredstev ^sloge
pos.nerazv. po predp.DPS
lo5.367	129-118	122,5	75-315	111.287	147,8	89.365 :	142.5o5	159,5	56.223	58.840	lo4,7	146.810	188.240	128,2
69.o95	90.147	l3o,5	4o.o64	61.114	152,5	63-775 :	102.363	160,5	36.175	39.661	lo9,6	103.848	119-436	115,0
36.272	38.971	lo7,4	35.251	5o.l73	142,3	25.59o	40.142	156,9	2o.o48	19.179	95,7	42.962	68.804	16o,2
26	lo6	4o7,7	29	78	269,0	183	578	315,8	97	422	435,1	6	24o	4ooo;o
3-243	3.267	loo,7	3.898	6.530	167,5	3.823	3-516	91,9	1.251	1.630	l3o,3	4.037	8.843	219,0
l.o3o	2.ol9	196,o	1.386	5.23o	377,3	1.2oo	1.368	114,00	324	496	153,1	2.556	6.786	265,5
32o	798	249,4	177	252	142,4	123	423	343,9	81	16o	197,5	12o	374	311,7
31.653	32.781	103,6	29-761	38.083	128,o	20.261	34.257	169,1	18.295	16.471	9o,o	36.243	52.561	145,0
21-396	23.29o	108,9	15.713	17.621	112,1	16.023	22.332	139,4	14.046	15.79o	112,4	30.006	36.15°	12o,5
1.318	2.334	177,1’	576	1.486	258,0	1.7o7	2.414	141,4	1.783	432	24,2	2.251	5.844	259,6
1.113	1.424	127,9	1.998	2.045	lo2,3	606	1.454	239,9	58o	95	16., 4	l.lo9	2.263	2o4,l
1.012	1-529	151,1	1.882	2.044	lo8,6	-	1.025	-	53o	-	-	1.327	1.820	137,2
1.883	l.o33	54,9	3.936	3.973	loo,9	-	-	-	-	-	-	,1.459	4.852	332,6
4.930	3-171	64,3	4.733	9.287	196,2	1-924	6-393	332,3	1.355	-	-	-	1.539	-
418	528	126,3	343	382	111,4'	419	478	114,1	352	36o	lo2,3	571	624	lo9,3
1o2.8o9	145-^65	141,8	lo4.459	156.467	149,8	100.792	158202	157,0	61.394	57.842	94,2	136.571	191.9o6	14o,5
23-926	32.899	137,5	19-986	22. olo	llo,l	52.176	58.4oo	111,9	6.418	23.527	366,6	39.420	36.979	93,8
26.356	15.789	59,9	22.642	28.559	126,1	10.021	15.446	154,1	7.115	17.473	245,6	24.942 19.499		78,2
POSLOVANJE V I. POLLETJU 1977 V PRIMERJAVI Z ISTIM RAZDOBJEM V L. 1976
(Nadaljevanje s 3. strani)
Če pogledamo koliko so se v letošnjem prvem polletju povečali prispevki in davki SIS nasproti istemu obdobju lanskega leta vidimo, da je porast za celotno DO 65,4 %. Nadpovprečen porast izkazujejo TOZD Klima Ljubljana z 67,5 %, EM Ljubljana z 119,0 %, TIO Idrija z 76,3 %, SKIP Ljubljana z 113,7 %, PB Ljubljana z 69,8 %, Blisk Murska Sobota z 300,6 %, EKO Ptuj z
323.4	%, Dvigalo z 149,3 %, TRAA Ljubljana z 206,8 % in Panonija Murska Sobota z 109,0 %.
Podobno je stanje pri davkih in prispevkih po SS, saj so se le-ti povečali v obravnavanem razdobju za 1MP kot celoto za 99,1 %, medtem ko so TOZD z nadpovprečnim porastom Klima Ljubljana z 277 %, EM Ljubljana z 165,5 %, SKIP Ljubljana z 316,8 %, PB Ljubljana z 143,9 %, ZIP Ljubljana z 184,8 %, Blisk Murska Sobota z 409,1 %, Dvigalo z 404,6 %, TEN Ljubljana z
211.4	%, DS Ljubljana z 389,5 %.
Obe postavki, tako prispevki in davki SIS in davki in prispevki po SS so v pretežni meri odvisni od dohodka TOZD in temu primerno so se ti pri-
spevki povečali v letošnjem letu. Posebno velja to za TOZD Blisk in EKO Ptuj, ki sta lansko prvo polletje poslovala celo z izgubo.
Tudi dogovorjene obveznosti so se povečale letos (I. polletje) za celotno DO za 95,6 %, kar gre predvsem na račun zavarovalnih premij. TOZD z nadpovprečnim porastom so OV z
149,4	%, PMI Maribor z 243,9 %, PM Koper z
97,5	%, EM Ljubljana z 210,7 %, LSL Iv. gorica z 117,9 %, SKIP Ljubljana z 165,6 %, EKO Ptuj z 114,8 % in TEN z 130,5 %.
Čisti dohodek se je v letošnjem prvem polletju nasproti lanskemu povečal za 37,9%. Nadpovprečno povečanje izkazujejo TOZD PMI Maribor z 69,1 %, ELM Ljubljana z 45,0 %, LSL Iv. gorica z 87,0 %, SKIP Ljubljana z 64,5 '%, Blisk Murska Sobota z 76,1 %, EKO Ptuj z 88,5 %, Dvigalo Ljubljana z 101,4 % in TRAA Ljubljana z 74,9%. Od vseh TOZD ima le PM Koper čisti dohodek v letošnjem prvem polletju manjši od lanskega in to za celih 10 %. Potrebno je poudariti, da TOZD Blisk Murska Sobota, EKO Ptuj in Panonija Murska Sobota izkazujejo še večje povečanje čistega dohodka, kot je zgoraj prikaza-
no, saj so imele te TOZD v lanskem polletju izgubo, tako da bi morali od čistega dohodka (v lanskem letu), izkazanega pod zap. št. 8, odšteti izgubo pod zap. št. 9 in bi dobili dejansko povečanje čistega dohodka. Tako bi Blisk Murska Sobota izkazoval povečanje čistega dohodka za 175,2 %> FKOPtuiza 160.3 % in Panonija Murska Sobota
za 151,8 %.
Največji del čistega dohodka gre na račun osebnih dohodkov. Le-ti so se v letošnjem prvern polletju nasproti lanskemu povečali za 22,7 %• Večje razporeditve v korist OD, kot pa znaša povečanje čistega dohodka, izkazujejo naslednje TOZD: OV Ljubljana, PM Koper, ZIP Ljubljana in TEN Ljubljana.
Če pogledamo kolikšen je porast pri skupn' porabi vidimo, da je le-ta za DO v L polletju 197' nasproti I. polletju 1976 večja za 116,2 %. Tako povečanje lahko pripišemo predvsem zakonskim predpisom in samoupravnemu sporazumu (v zvez' z nagradami ob delovnih jubilejih).
Sredstva začasno razporejena v rezervni sklajj so se v tem obdobju povečala za 62,1 % za IM« kot celota. Posojila nezadostno razvitim repubh'
t ooo din
	LSL. Iv	gorica	TIO.	Idrija	SKIP,Ljubi,lana		PB,Ljubljane			ZIP,	Ljubljana			
	I.itlT"	I.-TI* In-	I.-VI.	I.-VI. In-	I.-TI.	I.-TI. In-	I.TI.	I.TI.	In-	I.-TI.	IT-VIT In-
	1976	1977 deka	1976	1977 deks	1976	1977 deks	_1226_	_12ZZ_	deks	1976	1977 deks —-
17	is	19	2o	ir	22	23	24	25	26	27	28	3o	51	32	—-
1. Celotni prihodek	52.126	65.9o2 126,4	27.897	39.345 141,0	29.192	54.557 186,9	9.932	13.708	138,o	9.845	15.7o8 159,6
2. Porabljena sredstva	33.966	39.747 117,o	15.4o7	22.336 145,o	18.719	35.951 192,1	1.9oo	2.752	144,8	5.377	9.8o7 182,4
3. Dohodek	18.160	26.155 144,o	12.49o	17.oo9 136,2	10.473	18.606 177,7	8.032	10.956	136,4	4.468	5.9ol 132,1
4. Skupni dohodek	1.171	1.622 138,5	569	257 45,2	469	667 142,2	6	3	5o,o	14	11 78,6
5. Pri»pevki in davki 6IS-ob	1.715	2.396 139,7	l.o99	1.937 176,3	986	2.1o7 213,7	653	I.I09	169,8	462	693 15«, 0.
6. Davki in pri»pevki po SS	4.345	1.549	35,6	458	643 14o,4	392	1.635 416,8	278	678	243,9	198	564 284,8
7. Dogovorjene obveinoeti	376	857 227,9	89	140 157,3	32	85 265,6	15	2o	133,3	38	34 89,5
8. Čisti dohodek	10.553	19.731 187,o	10.275	14.032 136,6	8.594	14.113 164,5	7.080	9.146	129,2	3-756	4.599 122,4
9. Izguba	-	-	-				-	-	"	-	-
lo. Osebni dohodki	10.480	14.457 137,9	7.868	9.145 116,2	5.1o8	7.73o 151,3	6.560	6.441	98,2	1.738	2.472 142,2
11. Skupna poraba	7o	1.232 1760,0	735	1.441 196,1	385	558 144,9	268	433	161,6	70	2o3 29o,o
12. Rezervni sklad	-	523	373	554 148,5	228	613 268,9	54	341	631,5	187	219 117,1
13. Poe.»ki.-del za poa.nerazv.	-	426	225	326 144,9	338	3o6 9o,5	52	236	453,8	76	198 26o,5
14. Poa.ekl.-za po«.po predp.DPS	-	1.985	?06	2.o33 288,0	547	1.124 205,5	83	536	645,8	297	374 125,9
15. Poslom! sklad	-	1.009	97	334 344,3	1.968	3-360 17o,7	63	1.144	1815,9	1.388	1.132 81,6
16. Poprečno število zaposlenih	308	3oo 97,4	2oo	2o8 lo4,o	138	151 lo9,4	92	103	112,0	34	39 114,7
17. Popr.uporaba poslovnih sr.	66.385	86.807 13o,8	45.743	45.806 loo,l	31.336	61.015 194,7	14.763	22.557	152,8	-	21.605
18. Popr.uporaba os.sredstev	33-897	54.219 16o,o	17.414	17.306 99,4	5.19o	7.16o 138,0	4.46o	6.558	147,0	849	739 87,o
19. Zaloge	1	15.455	13.305 86,1	9.669	13.233 136,9	28.089	28.387 lol,l	1.323	1.180	89,2	8.14o	17.5o3 215,o
										v 000 din	
	Blisk.	M.Sobota	EKO. Ptu.i		Dvigalo. L.iubl.i ana		TEN.Ljubij am			TOZD	TRAA		
	I.-TI.	I.-VI. In-	I.-VI.	I.-VI. In-	I.-VI.	I.-VI. In-	I.-VI.	I.-VI.	In-	l.-TI.	..-TI. In-
	1A76	1977	dekfi	1976	1977	deks	1976	1977 deks	1976	1977	deks	1976	.977	deks 	
34		^6	i>7	^8	59	4o	41	42	43	44	45	46	47	46	49	
1. Celotni prihodek	22.876	38.027 166,2	24.547	35.991 146,6	16.937	33.021 195,0	68.518	88.676	129,4	74.007 1o2.781 138,9	
2. Porabljena sredstva	16.846	21.292 126,4	18.741	21.661 115,6	8.955	15.742 175,8	39.742	55-198	136,9	57.o76	69.535 121,8
3. Dohodek	6.030	16.735 277,5	5.806	14.33o 246,8	7.982	17.279 216,5	28.776	33.478	116,3	16.931	33.246 196,4
4. Skupni dohodek	142	199 14o,1	361	29o 80,3	-	-	276	623	225,7	274	l.o4l 379,9
5. Prispevki in davki SlS-om	325	1.3o2 4oo,6	316	1.338 423,4	71o	1.77o 249,3	2.359	3.174	134,5	1.033	3.169 306,8
6. Davki in prispevki po SS	44	224 5o9,l	328	500 147,9	323	1.631 504,6	71o	2.211	311,4	98	1.865 19o2,o
7. Dogovorjene obveznosti	63	87 139,7	81	174 214,8	155	198 127,7	128	295	23o,5	221	4o6 183,7
8. Čisti dohodek	8.474	14.923 176,1	6.379	12.027 188,5	6.794	13.680 2ol,4	25.303	27-175	10-7,4	15.305	26.765 174,9
9. Izguba	3.018	-	1.659	-	-	-	-	-	-	-	-
lo. Osebni dohodki	8.206	11.299 137,7	6.172	7.759 125,7	5.256	8.616 163,9	15.458	17.595	113,8	14.531	16.968 116,8
11. Skupna poraba	-	1.247	' 2o8	845 4o6,3	131	884 674,8	664	1.478	222,6	55o	3.446 626,5
12. Bszervni sklad	-	42o	-	365	-	232	582 250,9	1.41o	935	66,3	222	1.131 5°9,5
13- Pob.skl.-del za poa.nerazv.	-	262	-	229	22o	263 130,2	824	824	loo,o	-	549
14. Pos.skl.-za pos.po predp.DPS		195	-	296	-	546	1.126 2o6,2	1.310	1.551	118,4	-	1.723
15. Poslovni sklad	-	I.500	-	2.533	-	391	2.I09 539,4	4.444	3.396	76,4	-	2.947
16. Poprečno število zaposlenih	, 211	235 111.4	169	2o2 119,5	127	16o 126,0	446	432	96,9	4o2	399 99,3
17. Popr.uporaba poslovnih sr.	26.483	27.891 105,3	29.625	29.569 99,8	23.266	35.582 152,9	93.995	95.69	99,7	96.457	85.057	88,2
18. Popr.uporaba os.sredstev	3.868	3.701	95,7	5-087	4.76o	93,6	8.34o	8.78o lo5,3	18.866	29.949 158,7		16.974	15-862 93,4
19. Zaloge	lo.o*	13.526 134,8	9.251	13.970	151,o	9.899	13.322 134,6	43-657	4l.olo 93,9		46.293	47.584 lo2,8
S O O.
POSLOVANJE V I. POLLETJU 1977 V PRIMERJAVI Z ISTIM RAZDOBJEM V L. 1976
kam in avtonomni pokrajini so se za celotno DO Povečala v obravnavanem razdobju za 51,6%, Medtem ko so se obveznosti iz naslova združevanja (gospodarske infrastrukture) povečale za 93,8 %.
Začasno razporejena sredstva v poslovni sklad (2a ostale namene) so se v tem polletju, nasproti 'anskemu, povečale v IMP kar za 119 %. Seveda velja to povečanje za cel IMP, po posameznih TOZD pa je ta situacija precej različna. Najslabše stanje je pri TOZD PM Koper in Panoniji Murska Sobota, ki nista mogla začasno razporediti v poslovni sklad ničesar.
Ob povečanju celotnega prihodka za IMP Ljubljana za 38,9 % so se zaloge povečale za
8,4	%. Največje povečanje le-teh je izkazano pri TOZD DS Ljubljana in PM Koper. Prav pri TOZD PM Koper se pojavlja nevarnost pri tako imenovanih »fiktivnih« zalogah, saj se lahko v njih skriva nevarnost previsoko izkazanega dohodka. Povečanje celotnega prihodka za
38.9	%, dohodka za 49,5 %, čistega dohodka za
37.9	% smo dosegli ob 9 % povečanju zaposlenih, ter ob 25 % povečanju povprečne uporabe poslovnih sredstev.
Na koncu bi radi opozorili, da navkljub sorazmerno ugodnim rezultatom v prvem polletju ni takšna situacija v vseh TOZD. To velja še posebno za TOZD PM Koper, saj se je ob 145 % povečanju povprečno uporabljenih osnovnih sredstev (266 % povečanje povprečno uporabljenih poslovnih sredstev) zmanjšal čisti dohodek v letošnjem I. polletju nasproti istemu obdobju lanskega leta za 10 %.
Naša stalna skrb je, da povečujemo produktivnost dela, kajti le na ta način bomo dosegli povečanje sredstev za splošno, skupno in ne nazadnje za osebno porabo.	VILJEM SEMOLIČ
v ooo din
		Panonina. H.Sobota	35S7	Ljubljana	DSSS, L,1ubl,1 ana	Iht - Skupa.1	
		I.-VT. I.-VI. In-	l.-VI.	I.-Vl. In-	I.-VI. I.-Vl. In-	I.-VI.	I.-Vl.	In-
		1976	1977 doke	1976	1977 dekfl	1976	1977	doka	1976	1977	
-—	So	51	52	55	sT	55	56	57	58	59	6o	61	62
i.	Celotni prihodek	48.912	77.585 158,6	6.035	8.598 142,5	16.851	19-354	114,9	880.755	1,223-243	138,9
5.	Porabljena sredstva	37.995	54.441 143,3	4.860	5.832 12o,0	7.876	7.171	91,0	580.417	774.186	133,4
3.	Dohodek	10.917	23-144 212,0	1.175	2.766 235,4	8.975	12.183	135,7	300.338	449.057	149,5
4.	Skupni dohodek	2.565	3.117 121,5	-	11	92	36	39,1	6.28o	9.3ol	148,1
5.	Prispevki in davki SIS-oe	365	764 2o9,3	119	199 167,2	38o	536	14o,o	26.774	44.280	165,4
6.	Davki in prispevki po SS	282	238	84,4	19	93 489,5	37	159	429,7	14.oo8	27.889	199,1
7.	Dogovorjene obveznosti	244	234 95,5	4o	29 72,5	lo7	148	138,3	2.41o	4.714	195,6
Cisti dohodek		14.259	18.791 131,8	1.767	2.434 137,7	8.359	11.304	135,2	263.111	362.873	137.9
9.	Izguba	6.798	-	77o	-	-	- '	-	12.245	-	
lo.	Osebni dohodki	13.089	16.846 128,7	1.697	2.102 123,9	8.0I8	10.563	131,7	201.365	247.176	122,7
u.	Skupna poraba	1.17o	1.386 118,5	7o	189 270,0	342	74o	216,4	12.298	26.592	216,2
12.	Hezervni sklad	-	117	-	68	-	-		8.112	13.147	162,1
i3.	Poa.skl.-del za pos.nerazv.	-	441	-	-	-	-	-	6.91o	10.478	151,6
U.	Pos.skl.-za pos.po predp.DPS	-	-	-	67	-	-	-	10.767	20.868	193,8
15.	Poslovni sklad		- * -	-	-	-	-	-	18.197	39-854	219,0
16.	Poprečno število zaposlenih	463	5o4 lo8,9	46	54 117,4	19b	228	12o,o	4.929	5.387	109,3
1?.	Popr.uporaba poslovnih sr.	111.756 I07.450 96,1		31.612	32.278 lo2,l	28.796	26.452	91,9	1,106.242	1,385.945 125,3	
18.	Popr.uporaba os.sredstev	40.682	39.899 98,1	28.943	29.8o4 lo3,o	20.Sol	16.444	79,1	347-297	4o8.996	117,8
^9.	Zaloge	56.455	56.718 loo,5	512	816 159,4	3oo	616	2o5,3	330.133	357.936	lo8,4
prilagoditev osnov in meril za delitev osebnih
„ DOHODKOV V ZAKONU O ZDRUŽENEM DELU
t T>° konca leta moramo poleg vsega ostal .91 sistem nagrajevanja prilagoditi Zakon druženem delu. O tem je razpravljal na zadn Stanku tudi politični aktiv IMP. Objavljamo Poročila, ki ga je obravnaval politični aktiv.
Q ,e iz dosedanjega stanja napravimo zaklju gibanju OD, ugotavljamo naslednje:
da se v praksi nismo držali postavljen
nih~~ neosnovano ločeno od zahtevanosti del nalog in njihovega obsega smo postavi dJV'S°*Ce strukture, kar je povzročilo previ to 6Z zaiamčenih OD v okviru doseženih rezu s ,ln tako negativno vplivalo na položaj m P^nejših delavcev. To stanje je povzročilo, (o m°gli sistema v celoti v praksi upora v Sebna ocena do 20 %).
st oseben problem je režijsko delo, kjer ni plenih ustreznih meril za ugotavljanje rezu Zai Posameznika, glede na previsok ods'" Jamčenega dela OD, pa tudi nismo moj o TfSnejše delavce v celoti uporabiti k:'
ha, kar nevzpodbudno vpliva na uspešnejše delavce.
Takšno stanje je povzročilo zožanje osnovnega razmerja med delavci, kar pomeni uravnilovko, ker najnižja delovna mesta niso zasedena, ker v razmerju 1:5 zaradi previsoke strukture ni bilo možno izhajati iz izhodiščne vrednosti 1,00 določenega OD pri normalnem uspehu enakega 60 % OD od povprečnega OD, doseženega v gospodarstvu SR Slovenije v minulem koledarskem letu, ki za to leto znaša 2.359 din. S tem se je pa osnovno razmerje zožalo na 1:3,9. Poleg tega smo od leta 1975 napravili še vrsto neutemeljenih in nesmotrnih popravkov vrednosti delovnih mest, kar je povzročilo še dodatna nesorazmerja in dvignilo višino zajamčenih OD.
Naloge v zvezi z uskladitvijo ZZD:
1.	Izdelava kataloga dela in delovnih nalog po priloženem obrazcu.
2.	Proučitev in prilagoditev enotne metodologije za ovrednotenje delovnih nalog in njihova klasifikacija.
3.	Izdelava meril za vse delovne naloge, s katerimi se določa obseg, kvaliteta in gospodarnost ter ugotavlja na podlagi teh treh kriterijev rezultat
posameznega delavca. Merila bodo morala temeljiti, glede na naravo dela, na ekzaktni metodi, delno na ekzaktni in metodi ocenjevanja in pa samo na metodi ocenjevanja v okviru postavljenih planov.
4.	Izdelati SS o OD za delovne organizacije, kjer je treba določiti skupne osnove in merila in to:
—	razmerje med delovnimi nalogami
—	višina zajamčenega OD
—	osnove in merila za vrednotenje minulega dela na osnovi izhodišč, ki bodo temeljila na širšem družbenem dogovoru
5.	Uskladitev SS o inventivni dejavnosti z ZZD
6.	V TOZD in DSSS izdelati na osnovi skupnega SS o OD pravilnike o delitvi sredstev za OD v skladu s 126., 128. ter 129. do 135. členu ZZD.
Roki:
—	vsi osnutki morajo biti pripravljeni najpozneje do 31. oktobra tega leta
—	od 15. novembra do 15. decembra mora potekati javna razprava in usklajevanje, po 15. decembru pa sprejem po postopku, ki ga določa
FAKTURIRANA REALIZACIJA 7 MESECEV 1977
		Pia	n v io3		I z v r š	L t e v		I	n d e	t B			
^\^ealiz.	1977	7 mes.	julij	7 mes.	julij 77	7 mes. 76	let.nL. (4:lT	■oL7m. f4 :2)	plAiM-	M
									[5 r $	
TOZD	1	2	3	4	~T~	6	7	8	9	lol
1. OV	3oo.ooo	142.loo	21.400	156.234.592	26.853.806	138.17o.73o	52	llo	125	113
— ogrev„	236.ooo	111.7oo	16.800	125.830.973	23.62o.98o	lo2.829.113	53	113	141	122
— vodov.	64.000	3o.4oo	4.600	3o.4o3.619	3.232.826	35.341.617	48	loo	7o	8 6
2.KI	2o2.ooo	112.600	17.ooo	131.171.771	18.882.028	99.235.373	65	116	111	132
— mont.	94.ooo	52.5oo	8.000	58.865.3o9	7.394.354	49.153.921	63	112	92	12o
— proizv.	lo8.ooo	60.loo	9.000	72.3o6.462	11.487.674	5o.o81.452	67	12o	128	144
3. PMI	257.ooo	143.loo	21.600	162.526.173	21.995.494	117.758.1o5	63	114	lo2	138
— ogrev.	78.6oo	77.173	11.629	9o.lo8.791	15.838.185	62.071.979	115	117	136	145
- vodov.	55.ooo	30.624	4.615	33.891.734	2.356.843	22.952.934	62	111	51	148
- klima	5o.6oo	28.174	4.245	25.980.135	2.552.o47	21.197.598	51	92	60	123
— projekt	12.8oo	7.129	1.111	7.27o.837	1.125.621	4.654.026	57	lo2	lol	156
- DDR	6o.ooo	9	9	5.274.677	122.798	6.881.568	83	-	-	77 j
4. PM	169.ooo	94.000	14.2oo	67.042.526	7.2o5.51o	82.365.1o9	4o	71	51	81 1
- ogrev.	98.2oo	54.6oo	8.2oo	37.229.868	2.999.465	52.176.5o9	38	68	37	71
- vodov.	49.000.	27.4oo	4.000	17.681.299	1.968.569	22.174.42o	36	65	49	80
- klima	15.6oo	8.600	1.3oo	8.300.608	1.186.132	5.895.214	53	97	91	141
- projekt	6.2oo	3.400	600	3.830.751	1.051.344	2.118.966	62	113	175	181
5. EM	388.600	216.400	32.000	223.9o3.422	31.257.196	211.499.5o2	58	lo3	96	I06
- mont.+pro jdct	343.6oo	191.3oo	28.8oo	2o6.221.647	27.297.o66	198.660.915	60	lo3	95	lo4
- Slov.K.	45.000	25.loo	3.8oo	17.681.775	3.96o.13o	12.838.587	39	7o	I04	138
6. BLISK	68.3oo	36.9oo	6. ooo	34.718.055	2.o85 ..o67	28.762.44o	51	94	35	121
7. EKO	76.000	42.3oo	6.400	43.5o6.396	4.500.000	29.o73.o25	57	lo3	7o	15°
8. DVIGALO	74.000	41.loo	6.2oo	41.465.o52	2.919.285	19.518.939	56	lol	47	212
9. TEU	I83.000	I02.000	15.4oo	loo.258.o24	12.888.571	35.314.691	55	98	84	113
- jaki tok	lo7.ooo	59.6oo	9.000	57.17o.987	6.659.186	52.550.768	53	96	74	lo9
- šibki tok	76.000	42.4oo	6.400	43.o87.o37	6.229.385	32.763.923	57	lo2	97	132 ,
Lo. TRAA	22o.ooo	123.3oo	15.4oo	119.291.3o7	18.441.420	93.222.841	54	97	12o	128
11. LSL	148.000	80.ooo	13.ooo	8o.7oo.o46	12.256.349	61.891.243	55	lol	94	13o
12. TIO	78.000	43.400	6.5oo	47.375.028	3.460.374	35.9o9.16o	61	lo9	13o	132
L3. SKIP	90.000	56.600	5.600	60.257.695	6.o5o.ll6	32.9o9.1o6	67	I06	I08	183
L4. PANONIJA	188.968	98.645	10.724	85.472.168	9.51o.4o3	54.198.ooo	45	37	89	158
L5. PB	33.ooo	18.300	2.8oo	18.066.o62	2.2o5.272	15.415.633	55	99	79	117
L6. ZAST	42.000	23.3oo	3.5oo	29.453.946	4.000.000	17.359.855	7o	126	114	170
L7. DS	22.38o	12.2oo	2.8oo	lo.181.4o7	1.679.9o3	8.115.595	45	83	60	125
L8. HDZ- Z	12.o6o	6.3oo	l.ooo	4.154.035	I.506.000	3.685.552	34	66	151	1131
IMP SFRJ	2.476.188	1.379.945	200.124	1.399.603.791	191.269.120	1.123.837.779	57	lol	96	125
IMP skupaj	2.548.248	1.386.245	201.124	1.415.778.2o5	192.696.794	1.134.4o4.899	56	lo2	96	125
Inženiring TOZD?
V sklopu celovitega procesa uresničevanja zakona o združenem delu v naši delovni organizaciji, ki obenem pomeni postopek preraščanja oz. konstituiranja sedanje delovne v sestavljeno organizacijo združenega dela, je tudi analiza obstoječega stanja v DSSS pokazala, da nekateri deli (službe) izpolnjujejo pogoje za organiziranje temeljne organizacije združenega dela. Gre za službo za inženiring in nabavno službo z uvozom, ki sta medsebojno povezani v enoten delovni proces, izpolnjujeta pa vse pogoje za organiziranje TOZD, ki pa se razlikuje od »klasične« TOZD, katerih večina je danes združenih v IMP. Ker gre za del delovnega procesa delovne skupnosti (»skupnih služb«), ki opravlja dela skupnega pomena za vse TOZD, združene v delovni organizaciji, ki se organizira kot TOZD, ta tudi v bodoče ohranja prejšnje določene elemente. Najvažnejša sta vpliv TOZD, za katere opravlja dela skupnega pomena, na njeno poslovanje in več ali manj simbolična prisotnost tržnih zakonitosti, zato večino svojega dohodka pridobiva s svobodno menjavo s TOZD, za katere opravlja storitve.
Na podlagi omenjene analize in pobude za organiziranje TOZD je bila izdelana obširna dokumentacija, ki bo delavcem obeh omenjenih služb služila, da dodobra pretehtajo vprašanje o obstoju pogojev za organiziranje TOZD in se o tem na zboru tudi izjavijo.
Dokumentacija kaže, da služba za inženiring in nabavna služba z uvozom izpolnjujeta vse zakonite pogoje za organiziranje temeljne organizacije in da TOZD, združene v IMP, dejavnost, ki ju službi opravljata danes, potrebujejo in jo bodo v bodoče še v mnogo večjem
obsegu. Vedno zahtevnejši pogoji investitorjev, novi in novi pogoji tržišča, večanje konkurence in ne nazadnje lastna težnja za razvojem kažejo, da mora organizacija združenega dela s tako pestro dejavnostjo kot je IMP, imeti dobro organizirano dejavnost izvajalskega oz. prodajnega in investicijskega inženiringa tako doma kot v tujini. Opravljanje poslov v zvezi z izvozom in uvozom se je že do danes glede na zunanjetrgovinski delež TOZD, združenih v IMP, pokazalo kot zelo racionalno v DSS. Z organiziranjem nove TOZD pa bi šli še korak dlje: celotno opravljanje zunanjetrgovinskih poslov bi združili v eni TOZD z omenjenimi značilnostmi. Obe dejavnosti, inženiring v najširšem pomenu besede in zunanjetrgovinsko poslovanje, bi sicer verjetno lahko opravljala vsaka TOZD zase, toda težko si je predstavljati ogromne režijske stroške s tem v zvezi. To smo v naši delovni organizaciji tudi ugotovili glede na današnjo organizacijo, pa tudi v bodoče bo za vse združene TOZD najracionalnejše in poslovno najuspešnejše, če bodo opravljanje omenjenih storitev zaupale za to posebej specializirani temeljni organizaciji.
Dokumentacija, ki obravnava dohodkovne odnose, ugotavlja, da naj bi bodoča TOZD pridobivala dohodek s svobodno menjavo dela z drugimi TOZD v IMP, pri čemer ostali načini niso izključeni, zlasti če bi v bodoče opravljala določene storitve tudi za druge OZD.
Dejavnost bodoče TOZD slej ko prej izhaja iz dejavnosti obstoječih dveh služb, v bodoče pa je pogojena, " prav tako kadrovanje, od potreb TOZD, za katere naj bi opravljala storitve. Konkretizacijo vseh na kratko nave-
denih razmerij naj bi pomenil samoupravni sporazum o pravicah, obveznostih in odgovornostih, sklenjen med bodočo TOZD in TOZD, za katere bi opravljala svoje storitve, ki je tudi sicer osnova razmerij med DSSS in TOZD, za katere ta opravlja dela skupnega pomena.
Delavski svet DSSS je na seji dne 22. avgusta letos sprejel sklep, da delavci službe za inženiring in nabavne službe z uvozom na zboru delavcev ugotovijo, ali obstajajo pogoji, da se ta del DSSS (ti dve službi) organizira kot TOZD. Zbor delavcev bo predvidoma 30. avgusta, prej pa bodo delavci dobili kompletno kratko omenjeno dokumentacijo, da se bodo na zbor lahko dobro pripravili.
V kolikor bodo delavci na zboru ugotovili, da obsto-
jajo pogoji za organiziranje TOZD, bodo na tem zboru tudi določili datum referenduma in sklep o organiziranju . TOZD, o katerem naj bi se odločalo z referendumom. | Če delavci vseh TOZD IMP in drugih delov DSSS v 30- | dnevnem roku ne bi podali ugovora na obstoj pogojev za j organiziranje TOZD, bi delavci nove TOZD postopek konstituiranja izpeljali s sprejemom samoupravnega sporazuma o združitvi dela delavcev v temeljno organizacijo in statuta TOZD, izvolitvijo delavskega sveta, nato pa bi se skupno z že obstoječimi TOZD vključili' postopek združitve v delovno in organiziranje sestav- ! ljene organizacije združenega dela.
Omenjen postopek v DSSS IMP pomeni pomemben prispevek k celotni samoupravni reorganizaciji IMP v
SOZD.
ALEŠ ČERIN, dipl. iur.
Uporaba računalnika v industriji končnih izdelkov
m
/


V primerjavi z drugimi industrijskimi panogami se proizvodnja končnih (finalnih) izdelkov srečuje s povsem specifično problematiko. Običajno se organizacije take vrste proizvodnje srečujejo z močno konkurenco, stalnimi tehničnimi spremembami zaradi napredka, prilagajati morajo izdelke okusu kupca itd.
Končni izdelek je sestavljen iz različnih delov (elementov, podsklopov itd.), ki doživljajo stalne tehnične spremembe in izboljšave, neprestano se spreminjajo tudi tehnološki postopki, organizacija proizvodnje, vse z namenom, da bi bil izdelek kvalitetnejši in prilagojen okusu kupca. Vse te spremembe se morajo opraviti v zelo kratkem roku, če hočemo slediti zahtevam trga s čim nižjo ceno.
Cena končnih izdelkov je odvisna od treh glavnih činiteljev:
—	materiala
—	strojev
—	vloženega dela
Torej je potrebno doseči:
a)	Pri materialu efikasno planiranje in nabavo. Vezave čimmanjših finančnih sredstev za zaloge v skladiščih.
b)	Stroji za izdelavo izdelkov morajo biti kar se da stalno in enakomerno zasedeni (problem pravilnega terminiranja).
c)	Vloženo delo je pri končnih izdelkih manjvredno pretežni del cene takega izdelka, zato moramo izredno paziti na stalnost. To pa lahko dosežemo le z racionalnimi tehnološkimi postopki, preprostimi konstrukcijskimi rešitvami, doslednim izpolnjevanjem terminskih planov itd.
Pri vsem tem delu je postal računalnik v naprednem svetu že kar nepogrešljiv pripomoček. Veliko število delovnih organizacij v SRS si s pomočjo računalnika že lajša delo. Seveda zahteva vse to v podjetju določene predpriprave, računalniške programe, kadre, ki to delajo itd.
Za obravnavo podatkov pri planiranju in vodenju proizvodnje končnih izdelkov so različne firme (proizvajalke računalnikov) razvile že pravo množico modulnih računalniških programov. V novejšem času so firme razvile take modulne programe, ki so med seboj usklajeni (integrirana obdelava podatkov). Tak je na primer IBM program P1CS (Production Information and Control System) ali program firme CDC MICS (Manag-met Information Control System). Od enostavnih modulnih programov bi lahko navedli IBM program BOMP (Kosovnični procesor) program CLASS (Sistem planiranja kapacitet in terminiranja), program MOSCOR (Izračun potreb na osnovi kosovničnega procesa).
Seveda imajo podobne programe tudi druge firme kot: Philips, Siemens, Honey well itd.
Pred dobrim letom in pol smo se v TOZD TlO Idrija odločili, da posodobimo pripravo proizvodnje. S pomočjo zunanjih sodelavcev in delavcev SOIS smo do danes delno že uspeli avtomatizirati pripravo proizvodnje.
Kaj želimo doseči, kaj smo že dosegli in s kakšnimi težavami se borimo, koliko truda in napora je bilo potrebno, da tak projekt steče, bi želel prikazati v nadaljevanju tega zapisa.
S pojave industrijskega načina proizvodnje je prišlo do delitve dela. Tako je prišlo do ločitve med pripravo dela in samo izvedbo dela. Pripravo dela so prevzele posebne strokovne službe. Služba priprave proizvodnje. V osnovi navadno delimo pripravo proizvodnje na:
—	planiranje proizvodnih postopkov
—	operativno planiranje in vodenje proizvodnje.
Sodobna in dovršena priprava proizvodnih postopkov je pogoj za uspešno poslovanje. Ta služba mora izdelati točna in popolna obdelovalna navodila in napotila za proizvodnjo (kaj želimo izdelovati, kako, iz česa, kje, s čim, v kakem času, itd). Za rešitev navedenih nalog seveda potrebujemo cel štab dobrih in sposobnih strokovnjakov (ki jih pa žal primanjkuje) raznih specialnosti: konstruktorjev, tehnologov, normircev, planerjev metod itd. Vsi ti ljudje morajo dobro poznati vse specifičnosti podjetja, kjer delajo, povrhu vsega pa morajo imeti smisel za teamsko delo. V delovnih organizacijah, kjer organizacija ni točno zastavljena, kjer ni urejene dokumentacije, internih standardov, navodil itd., je seveda prehod na avtomatsko pripravo proizvodnje izredno težaven.
Preden se lahko lotimo računalniških programov in strojne priprave sploh, je potrebno izvesti nekaj nujnih ukrepov, predvsem:
1.	klasifikacijo izdelkov in njihovih sestavnih delov in njihovo združevanje v obdelovalne skupine (skupinska in tipska tehnologija)
2.	klasifikacija priprav in orodij
3.	klasifikacija delovnih mest
4.	šifriranje opisov tehnoloških operacij, itd.
Ker so v naši delovni organizaciji različni proizvodi, pa še ti se izdelujejo v večjem številu variant, smo se odločili, da v začetku uporabimo računalnik za avtomatizacijo priprave proizvodnih postopkov tako, da smo izdelali programe, ki omogočajo racionalizacijo rutinskih del, kjer bi morali zaradi naglega povečanja obsega prodaje zaposliti znatno število novih delavcev. Tu je mišljeno predvsem razpisovanje delovnih postopkov, določanje materiala, itd. V tem primeru računalnik samostojno opravlja določene logične operacije (samostojno določa za posamezne variante izdelkov, ki jih naroči kupec, navodila in potek delovnih operacij, količino in vrsto materiala itd.). Obenem pa služi tudi kot neke vrste pisalni stroj, ki zamenjuje kopico pisarjev. Seveda ostane za vsak nov izdelek težišče dela še vedno na strokovnem kadru, ki mora z ozirom na nove variante proizvodov izdelati vse potrebne podatke za ta nov tip izdelka. Seveda ni potrebno izdelati vseh podatkov, temveč posredujemo v računalnik samo podatke o odstopanjih od že obstoječega delovnega poteka oziroma materiala.
Avtomatizirana priprava proizvodnje nam prihrani čas za pripravo vseh proizvodnih postopkov, ki so potrebni za izdelavo nekega artikla. Seveda pa taka priprava izboljšuje tudi kvaliteto, kar omogoča:
—	popolnost podatkov
—	lažjo standardizacijo delov
—: manj sprememb
—	optimalen pretok materiala
—	planiranje izdelave
—	tocnejše predkalkulacije, itd.
V TIO Idrija smo se odločili, da startamo v začetku z modulnim programom BOMP, ki je sestavni del programa za planiranje in vodenje
proizvodnje firme IBM, to je programa PICS.
Program BOMP (Kosovnični procesor) ima nalogo organizirati in vzdrževati osnovne podatke o izdelkih, materialih, kosovnicah, delovnih mestih, delovnih operacijah, časih izdelave itd. V našem primeru smo ta program uporabili za organizacijo proizvodnje elementov za porazdelitev in difuzijo zraka, kjer nastopa veliko število variant izdelkov.
Ker nimamo lastnega računalniškega sistema, niti terminala, prek katerega bi bili povezani s centralo v Ljubljani, poteka sistem avtomatske priprave proizvodnje, na naslednji način:
— Ciklično zbiranje prodajnih nalogov (naročila kupcev).
— Na posebnem dokumentu (prilagojen je za luknjanje) odpremo delovni nalog, na katerem so navedeni artikli, ki jih želimo po tem nalogu izdelati. Na istem vhodnem dokumentu ukažemo računalniku tudi katero proizvodno (ali kako drugo) dokumentacijo želimo, npr. materialni listi, plani dela, spremni listi, prejemnica, odpre-mnica, itd.
— Ta dokument se pošlje v Ljubljano, kjer ga zluknjajo in nato je ves postopek obdelave na računalniku izredno kratek. V primerjavi s klasičnim razpisom dokumentacije se porabi za to izredno malo časa, ne glede na število, oziroma velikost delovnega naloga.
— Izpisana dokumentacija se odpelje (ali odpošlje) na TOZD.
Seveda ves postopek ni tako.enostaven kot iz-gleda. Da ne pride do nepotrebnih napak pri izpisu ali pri vhodnih podatkih, so potrebne razne kontrole, te so avtomatske (v računalniku) in kontrole, ki jih vršijo ljudje (te so minimalne, ko se proces uteče).
Obstajajo programi za:
—	izpis matičnih podatkov (material, polizdelki, izdelki, strojne skupine, itd.)
—	izpis kosovnic (delavniška, uporabna, strukturna, sumarna, itd.)
—	izpis planov dela (operacije, časi, spremni listi, itd.)
—	izpis standardnih operacij, itd.
Razen različnih izpisov za potrebe proizvodnje, lahko danes dobimo tudi izpise za potrebe razvoja, konstrukcije, priprave in organizacije dela, kakor tudi podatke, ki so pomembni za računovodsko službo ali komercialo (predkalkulacije, kalkulacije, cenike, potrebe po materialu, potrebe po polizdelkih, stalno zasledovanje spreminjanja cen, itd.).
Trenutno delamo tudi na dokumentaciji za vodenje zalog, planiranja potreb, ki pa je povezano še z napovedjo prodaje. Prav tako se pripravljamo za planiranje kapacitet (stroji, delovna sila).
V nadaljnji perspektivi imamo nato še možnost razviti terminiranje in vodenje proizvodnje, vse to pa bo zahtevalo še veliko časa, dobre volje, specializiranih kadrov in pa veliko sredstev.
B. F.
INDUSTRIJSKO
MONTAŽNO
PODJETJE
LJUBLJANA
30
VARSTVO PRED POŽAROM -
NALOGA VSEH
V_________________________J
Novi Zakon o varstvu pred požarom (ta zakon je stopil v veljavo 28. februarja 1976) je naložil delovnim organizacijam v 17. členu da morajo v enem letu po uveljavitvi tega zakona izdelati interne pravilnike o varstvu pred požarom.
Služba varstva pri delu pri podjetju je izdelala osnutke pravilnikov za vsako TOZD posebej. Posebej za to, ker so pač različne dejavnosti v TOZD, ki obenem pogojujejo večje ali manjše požarne nevarnosti, pa bi bil en pravilnik za celo DO preobširen. Novi Zakon o varstvu pred požarom in s tem v zvezi tudi pravilniki o varstvu pred požarom pa prinašajo nekaj nbvosti in na te novosti želimo v tem članku opozoriti.
Prav gotovo je pomembna novost, ki jo prinaša 14. člen, ko določa, da morajo organizacije združenega dela sistematično poučevati svoje delavce o požarnih nevarnostih in ukrepih za varnost pred požarom, ter o načinu uporabljanja razpoložljivih sredstev za gašenje požara.
Iz tega sledi, da mora vsakdo na svojem delovnem mestu biti poučen o nevarnostih pred požarom, o ukrepih, ki se morajo ukreniti, da do požara ne bi prišlo, in o delu z razpoložljivimi sredstvi, ki so na voljo za gašenje. Vsi pa smo dolžni delavce, posebno še novo sprejete poučiti o vsem tem. Pa ne samo nove delavce, ampak delavce nasploh, če se spremenijo ali povečajo nevarnosti za nastanek požara v zvezi z delom.
Nič manj ni pomembno določilo, ki ga prinaša 15. člen, ko določa da je potrebno takrat, kadar je nevarnost posebno velika ali kadar bi požar ogrozil življenja velikega števila ljudi, poleg uresničevanja predpisanih ukrepov za varnost pred požarom organizirati gasilsko stražo.
Gasilska straža nadzoruje, ali so izvedeni predpisani ukrepi za preprečitev požara. Če pa izbruhne požar, mora ukreniti vse, kar je potrebno za gašenje požara in reševanje in takoj obvestiti o požaru najbližjo gasilsko enoto.
16. člen dopolnjuje 15. člen, ki pa posebno še zadolžuje našo dejavnost ko pravi:
Gasilsko stražo mora predvsem organizirati: — kdor vari v prostorih, ki niso posebej prilagojeni za varenje.
Kdaj se mora organizirati gasilsko stražo je težko vnaprej določiti. Pa vendar nam lahko za orientacijo služi 31. člen — III. poglavje pravilnika — »Preventivni ukrepi na gradbiščih« (tega poglavja nimajo pravilniki tistih TOZD, ki se ne bavijo z montažno dejavnostjo). V tem členu smo skušali določiti, kdaj naj se organizira gasilska straža, ni pa rečeno, da je v drugih primerih ni potrebno. Vsekakor bosta to najlažje določila vodja montaže in vodilni monter ob sodelovanju z pooblaščeno osebo za varstvo pri delu. Kdo pa lahko vrši gasilsko stražo in kakšne dolžnosti in pravice ima ta oseba? Dolžnosti in pravice straže so opisane v II. poglavju »Preventivni ukrepi v delovnih in skladiščnih prostorih« in to v 20. ali pa 19. členu tega poglavja (zavisi kakšno dejavnost opravlja TOZD). Četrti odstavek tega člena postavlja zahtevo, da mora biti oseba, ki opravlja
stražo strokovno usposobljena za to delo. Katera oseba je strokovno usposobljena pa naj določi le pooblaščena oseba za varstvo pri delu v TOZD.
Vsekakor mora straža, ki opravlja to delo vedeti predvsem:
1.	Kakšne nevarnosti vse lahko povzročijo požar.
2.	Kakšne ukrepe mora podvzeti, da do požara ne bo prišlo.
3.	Kakšna gasilna sredstva bo v konkretnem primeru lahko uporabljal.
4.	Biti dovolj energičen in dosleden pri izvajanju svojih nalog.
TOZD, posebno še tiste, ki opravljajo montažno dejavnost, naj opozorimo na 29. člen pravilnika o varstvu pred požarom, v katerem so navedene dolžnosti varilcev pri varenju ali rezanju kovinskih predmetov.
Če samo pogledamo nazaj, ko so naši varilci zaradi premajhne pazljivosti povzročili marsikateri požar, potem je jasno, da smo morali v tem pravilniku nakazati nekaj smernic za orientacijo, na kaj naj naši varilci in vodje del posebno pazijo. Naj ne bo odveč, če jih naštejemo:
—	kam bodo padati raztaljeni kovinski delci,
—	ati so v prostoru, kamor bodo padati raztaljeni kovinski delci vnetljive snovi (10 m oddaljenosti),
—	ati se v prostoru, pa tudi sosednjih prostorih od mesta varjenja ati rezanja ne opravljajo dela, pri katerih se uporabljajo hitro hlapljive snovi.
Če se mora variti ali opravljati kakršna koli dela z odprtim ognjem v prostorih, kjer so hlapi vnetljivih snovi, se mora tak prostor pred pričetkom teh del temeljito prezračiti in šele potem pričeti z delom.
Da varstvo pred požarom ni samo domena nekaterih ljudi ali pa samo službe za varstvo pri delu je opisano v poglavju »Odgovorne osebe«. V tem poglavju je opisano, kaj vse so odgovorne osebe dolžne storiti in kakšne pravice imajo pri izvrševanju teh nalog.	>
Poglejmo si še 58. člen Zakona o varstvu pred požarom in 3. člen Pravilnika o varstvu pred požarom. Ta določa, da kdor opazi, da grozi neposredna nevarnost, da izbruhne požar ali kdor opazi požar, mora nevarnost odstraniti oz. požar pogasiti, če to lahko stori brez nevarnosti zase in za druge delavce.
Če sam tega ne more storiti, mora o tem takoj obvestiti odgovorno osebo, oziroma mora o nastanku požara obvestiti najbližjo gasilsko enoto ali postajo milice.
Iz navedenega je jasno razvidno, kaj vse smo dolžni storiti in to ne samo v primeru požara, ampak tudi takrat, ko grozi neposredna nevarnost nastanka požara.
Prav gotovo smo poklicani vsi, da varujemo našo skupno premoženje pred uničujočim elementom — ognjem. To pa bomo dosegli le,
če bomo vedno in povsod storili vse, da do požara ne bo prišlo.
Ceneje je preprečevati, kakor pa gasiti.
FRANC CIUHA


Uresničevanje
zakona
o združenem delu v TOZD Klima
Razmišljanje in analize v TOZD po obravnavi Zakona o združenem delu nas vodijo k naslednjim ugotovitvam:
—	da je napredek in razvoj moderne industrije v specializaciji
—	da je le na osnovi specializacije mogoče uvajati moderno tehnologijo dela
—	da smo sestavni del delovne organizacije in da se v okviru le-le usmerjamo
—	da je povezava TOZD v DO po sistemu osnovno vprašanje uresničitve vseh ugotovitev.
Dejstvo, da naj bo TOZ D osnovna celica dela in ustvarjanja privede k temu, da iz sedanje TOZD Klima nastaneta dve novi osnovni celici — montaža in proizvodnja klimatskih naprav.
Sestava in oblika nadgradnje, v katero naj bi vsa sedanja delovna organizacija prešla in s tem izpolnjevala namen združevanja, je vprašanje, ki ga na IMP rešujemo predolgo časa. Osnovni namen in vloga nadgradnje je sicer jasna vsem, vendar današnji položaj potrjuje prav nasprotno.
V predlogih centralni komisiji za uresničitev Zakona o združenem delu je naš predlog jasen, vendar nastopajo vsi mogoči elementi, včasih sprti z logiko in ekon 'mi-ko, predvsem pa z načeti organizaciji-, ki predlog o organizaciji DO na nivoju SOZD po dejavnostih izključujejo.
Tako se je izkristaliziral predlog za novo DO, ki sicer obsega večji del programa prezračevalno klimatizadjskega področja, vendar to po našem mišljenju ni dokončna rešitev.
Čas po dopustih je predviden za vzpostavitev stikov med sedanjimi TOZD, določitev nosilcev nalog in izdelavo samoupravnih sporazumov, ki bodo razmejevati, oziroma določali merila za delitev dela in s tem tudi za delitev dohodka.
Ing. VLASTI MIR BOH
\_____________________________________________J
SKLEPI SAMOUPRAVNIH ORGANOV SAMOUPRAVNIH ORGANOV
SKLEPI SAMOUPRAVNIH ORGANOV • SKLEPI SAMOUPRAVNIH ORGANOV • SKLEPI
TOZD TEN
SKLEPlf22. redne seje delavskega sveta, ki je bila 9.
6.	1977 ob 13. uri v sejni sobi TOZD TEN.
1.	sklep:
Pritožbi tov. Pogačarja se ugodi.
2.	sklep:
Predlogi samoupravnih sporazumov SIS se posredujejo v dokončno potrditev in sprejem zboru delavcev razen letališke dejavnosti.
3.	sklep:
Tov. Babiču Francu se odobri izdelavo podometnega razdelilca dimenzije 60 x 70 cm, ki mu ga izdela tov. Prijatelj Franc v popoldanskem času iz odpadnega materiala.
4.	sklep:
Tov. Švabelj Viliju se odobri udeležba na mladinski delovni akciji Mariovo 77 v času med 11.6. in 9. 7. 1977 v skladu s 58 a členom Samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke v IMP.
5.	sklep:
Osnutek pravilnika o varstvu pred požarom se obravnava na prihodnji seji, v tem času pa se razdeli vsem članom DS.
TOZD SKIF
SKLEPI 1. seje DS TOZD »SKIP«, kije bila dne 9. 6. 1977 ob 13. uri v jedilnici TOZD.
Sklep 1:
Sprejme se poročilo volivne komisije o volitvah v organe samoupravljanja.
Sklep
Sklep 2:
Na predlog predsednika sindikalne organizacije se za predsednika delavskega sveta izvoli Češnovar Franca. Za je glasovalo 13 članov delavskega sveta, eden se je vzdržal.
Sklep 3:
Na predlog predsednika sindikalne organizacije se za namestnika predsednika izvoli Pinterič ing. Jožeta. Za je glasovalo 13 članov delavskega sveta, eden se je vzdržal.
Sklep 4:
Imenuje se komisija za norme v sestavi:
1.	Čarman ing. Franc — predsednik
2.	Tramte Franc — član
3.	Vehovar Ivan — član
Sklep 5:
Imenuje se komisija za varstvo pri delu v sestavi:
1.	Perme Milan — predsednik
2.	Kotar Tomaž — član
3.	Cvajnar Vinko — član
Sklep 6:
Imenuje se komisija za odpis in prodajo osnovnih sredstev in orodja v uporabi v sestavi:
2
1.	Menard Milan — predsednik
2.	Kastelic Slavko — član
3.	Cvajnar Vinko — član
Sklep 7:
Imenuje se komisija za izbiro najugodnejših ponudnikov pri kooperantskih poslih s privatnim sektorjem v sestavi:
1.	Andoljšek Karel — predsednik
2.	Bečan Janez — član
3.	Pinterič ing. Jože — član
Sklep 8:
Imenujejo se predstavniki-člani posameznih komisij svetov v TOZD Družbeni standard in sicer:
OE Centralna kuhinja: Peternel Danica
OE Dijaški dom: Florjančič Franc
OE Počitniški domovi: Kadriev Vasilij
OE Samski domovi: Kadriev Vasilij
Sklep 9:
Delavski svet sprejme spremembo v notranji organiziranosti oddelkov v tehničnem sektorju v predloženem besedilu. Vsebina sklepa je v tem da se priprava dela organizira znotraj proizvodnje, ki postane s tem širša organizacijska struktura. Vsporedno z veljavnostjo tega sklepa mora biti izdelan nov opis delovnega mesta »Vodja proizovdnje«.
Sklep stopi v veljavo takoj, posreduje pa se ga vsem, ki ga zadeva. Tekst sklepa je sestavni del tega zapisnika.
Za je glasovalo 13 članov delavskega sveta, eden se je vzdržal.
Sklep 10:
Delavski svet izbere za izvajalca del nadgradnje upravne stavbe najugodnejšega ponudnika: GP BEŽIGRAD, Podmilščakova 24.
Sklep 11:
DS sprejme informacijo o doseženi realizaciji in poslovanju v maju 1977
Sklep 12:
DS imenuje komisijo, ki oceni fizično angažiranje ing. Urbasa prek rednega delovnega časa v zvezi z razvojem BN 77 njemu nastale materialne stroške. Na osnovi te ocene da komisija predloga za izplačilo povračila, kar potrdi odbor za medsebojna razmerja.
Komisija: Florjančič — predsednik, Češnovar — član in Babnik — član.
Sklep 13:
Nabavi se 2 kom kotni ročni brusilni stroj KB 108 A8 8000 obr. min.
NOVOIZVOLJENI ČLANI SAMOUPRAVNIH ORGANOV TOZD SKIP
DELAVSKI SVET:
1.	Trampuž Magda
2.	Kadriev Vasilij
3.	Banič Ivan
4.	Menard Milan
5.	Češnovar Franc
6.	Pinterič ing. Jože
7.	Terdič Frančišek
8.	Markoski Marko
9.	Novak Emil
10.	Tatič Milan
11.	Vehovar Ivan
12.	Oman Anton
13.	Poredoš Stane
14.	Tramte Franc
15.	Požun Karol
16.	Perme Milan
17.	Horvat Milan
Sklep 14:
Nabavi se 3 kom varilni aparat C02 -
Sklep 15:
Nabavi se reducirni ventil BAGAT -
-Iskra VVimagE
10 kom
Sklep 16:
Nabavi se 3 kom vrtalni stroj ISKRA ■— podatke posreduje naknadno teh. direktor.
OMRD
Člani:
Babnik Vinko Gradišek Anton Bricelj Tomaž Čarman ing. Franc Lopatič Jože
NAMESTNIKI:
Zadnikar Ivan Bizant Rafael Andoljšek Karel Zajc Marija Poredoš Zvonka
ODBOR ZA DELAVSKO NADZORSTVO
Bečan Marjan Trampuž Vili Premec Ciril Peternel Danica Krek Rajko
ODBOR ZA OBRAVNAVANJE KRŠITEV DELOVNIH DOLŽNOSTI:
ČLANI:
Bečan Janez Češnovar Ivan Čarman Andrej
NAMESTNIKI:
Šetina Jože Kušar Anton Nikolič Stojan
Inventivna dejavnost v TOZD TRAA
Inventivna dejavnost v TOZD TRAA je tudi znana v širšem merilu občine Šiška, saj je delegacija združenega dela maja meseca inovalorske sposobnosti delavcev TRAA ugodno ocenila s pripombo, da so ta prizadevanja za primer drugim organizacijam združenega dela, saj TOZD tudi na področju inventivne dejavnosti sodeluje z zunanjimi institucijami.
Na tem posvetu je bil sprejet zaključek, da bo potrebno tudi v prihodnje še bolj pospešiti inventivno dejavnost v OZD.
Na zadnji seji delavskega sveta je obravnaval predloge komisije za inventivno dejavnost in je bil
sprejet sklep, da se izplača nagrada naslednjim inovatorjem:
Č1ŽMAN TONE in TALER ALOJZ:
Inovacijski predlog o konstrukcijski spremembi podse-stava 871530082 gumb z osjo. Inovacija se sprejme. Prihranek na materialu in času izdelave znaša 78.408 din. Po sporazumu o inovacijah pripada avtor' :ma skupna odškodnina 6.738 din.
VERBIČ IZIDOR:
Predlog o opustitvi obdelave luknje premera 23 mm in globine 26 mm, ker je livarska mera dovolj velika. Inovacija se sprejme. Opustitev obdelave je tehno-
loška služba akceptirala in znižala čas obdelave od 0,20 na 0,15 ure. Izračun prihranka je bil izdelan na osnovi zmanjšanja časa obdelave za 0,05 ure in letno količino 2500 komadov (po članu). Izračun znaša oz. po izračunu znaša prihranek 37.875,00 din. Po sporazumu o inovacijah pripada predlagatelju 4631 din odškodnine.
Na seji so bili obravnavani tudi predlogi komisije, ki pa dokončno niso bili rešeni, ker inovatorji niso zaključili del na inovacijah. V ta namen je bil sprejet sklep, da naj komisija spremlja delo inovatorjev in da svoje poročilo na eni izmed naslednjih sej.
RUDI BUKOVEC
NESREČE PRI DELU V I. POLLETJU
	Štev. poškodb		v I. poli.		Izgublj. delov, dnevi			
TOZD	1977	1976	1975	1974	1977	1976	1975	1974
OV	33	22	27		398	329	316	600 1
Klima	19	26	28	DJ	128	220	351	
PM1 Mar.	24	32	15	16	519	343	197	153 ■
PM Koper	18	14	15	9	217	217	201	135 i
El. montaža	20	37	24	22	193	618	185	168
Blisk	17	13	—	—	443	194	—	— i
EKO	15	6	—	—	96	85	—	—
Dvigalo	2	5	—	—	40	122	—	— i
TEN	12	12	24	22	129	263	274	188 <
TRAA	22	32	22	20	147	303	217	172 ,
LSI.	30	34	23	20	406	465	341	338 .
TlO	12	10	13	23	94	127	132	229 i
Skip	12	11	7	—	116	185	46		 1
Panonija	65	—	—	—	674	—	—	
PB, ZST, DS,								:
DSSS	1	—	4	6	8	—	70	85
Skupaj	302	254	202	201	3658	3471	2330	2068
								
Vir		Število poškodb				Izg. del. dnevi		
nesreče	1977	1976	1975	1974	1977	1976	1975	1974
na strojih	54	53	28	27	426	671	216	200
ost. obratne	235	176	153	154	2848	2425	1849	1643
na poti na delo	6	20	8	12	254	329	120	136
na poti z dela	7	5	13	8	130	46	145	89
Skupaj	302	254	202	201	3658	3471	2320	2068
V I. polletju 1977 je bilo v IMP zaposlenih povprečno 6565	(5528) delavcev in
vajencev. Od tega se jih je poškodovalo 302 (254) ali 4,82% (4,50%) od povprečnega števila zaposlenih.
Zaradi poškodb pri delu je bilo izgubljenih 3658 (3471) delovnih dni, od tega 3177 (2784) dni v breme TOZD in 481 (678) delovnih dni v breme socialnega zavarovanja (številke v oklepajih predstavljajo podatke za prvo polletje 1976, vendar brez TOZD Panonija).
1. Pri skupnem številu nesreč pri delu so posamezne TOZD udeležene kot sledi:
TOZD	1977	1976	1975	1974	1973	1972	1971
OV	6,75	4,50	5,65	8,58	9,90	6,34	6,10
Klima	5,21	7,85	9,13				
PMI Mar.	5,34	7,94	3,98	4,44	12.00	5,56	6,56
PM Koper	5,61	4,34	4,90	3,32	9.68	4.89	15.09
El. mont.	3,42	6,30	4,40	3,96	6,90	5,34	5,28
Blisk	7,96	6,76	—	—	—	—	—
EKO	7,82	3,55	—	—	—	—	—
Dvigalo	1,28	4,08	—	—	—	—	—
TEN	3,08	3,06	6,64	6,00	4,36	5,31	3,28
TRAA	5,82	8,35	6,16	5,97	5,90	6,28	7,59
LSI.	11,27	12,28	10,69	11.88	5,31	12,78	6,11
TlO	5,95	5,55	7,51	13,20	13,33	—	—
Skip	8,61	8,94	6,48	—	—	—	—
Panonija	13,29	—	—	—	—	—	—
PB, ZST, DS							
DSSS	0,26	—	1,29	1.91	1,06	2,40	1,57
Skupaj	6,02	5,89	5,71	6,08	7,28	5,79	7,81
							
TOZD	1977	1976	1975	1974	1977	1976	1975	1974
OV	12,1	15,0	11,7	9 š	519	3,41	4,26	1 1
Klima	6,7	8,5	12,5	9,5	4,17	5,90	6,86	O, / 1
PMI	21,6	10,7	13,1	9,6	4,52	6,25	3,14	3,89
PM	18,1	15,5	14,4	15,0	4,50	3,63	4,12	2,80
El. mont.	9,7	16,5	7,7	7,6	12,44	4,61	3,21	3,35
Blisk	26,1	14,9	—	—	5,78	4,75	—	—
EKO	6,4	12,2	—	—	5,19	2,10	—	—
Dvigalo	20,0	24,4	—	— 1,08	3,42	—	—
TEN	10,8	21,9	11,4	8,6	2,41	2,40	5,24	5,35
TRAA	6,7	9,5	9,9	8,6	4,88	7,09	5,26	5,46
LSL	13,5	13,7	14,8	16,9	9,59	10,52	9,55	10,36
TIO	7,8	12,7	10,1	10,0	5,29	4,72	6,40	11,92
Skip	13,8	16,8	6.6	— 6,86	6,63	4,80	—
PAN	10,4	—	—	—	11,46	—	—	—
PB, ZST, DS							
DSSS	8,0	—	17,5	14,2	0,24	—	1,16	1,83
Skupaj:	12,1	13,7	11,5	10,3	4,82	4,59	4,55	5,26
(tabela 1)
Iz tabele je razvidno, da je bilo v letošnjem I. polletju precej več nesreč pri delu kot pa v enakem času v zadnjih treh letih. Če pa od števila 302 odštejemo nesreče pri delu v TOZD Panonija, pa dobimo 237 nesreč pri delu, kar pa je v primerjavi s prejšnjimi leti zelo ugoden rezultat. Podobno velja tudi za izgubljene delovne dneve.
2.	Če analiziramo vzroke nesreč, dobimo naslednji pregled:
— (tabela 2)
3.	Pogostnost nesreč pri delu na vsakih 100.000 izvr-
šenih delovnih ur za posa- ’ mezne TOZD, prikazuje naslednja tabela:
(tabela 3)
Podobna ugotovitev, kot je bila zapisana pod točko 1. velja tudi.tu, saj bi brez upoštevanja TOZD Panonija prišli do pogostosti 5,23 nesreč pri delu na vsakih 100.000 izvršenih delovnih ur v IMP, to pa bi bilo najmanj v zadnjih sedmih letih.
4. V spodnji tabeli je prikazana resnost nesreč pri delu za posamezne TOZD kot izguba delovnih dni na eno nesrečo, poleg tega pa še procent ponesrečenih od povprečnega števila zaposlenih v posameznem polletju:
(tabela 4)
Ob primerjavi obeh podatkov vidimo, da so med posameznimi TOZD velika odstopanja tako pri težini nesreč, kot tudi pri procentih ponesrečenih, od skupnega števila zaposlenih delavcev. Če pri celoti ne bi upoštevali nesreč pri delu v TOZD Pani-nija, pa bi dobili 12,6 izgubljenih delavnih dni na eno nesrečo in le 4,16% ponesrečenih od povprečnega števila zaposlenih. To pa je najnižji procent ponesrečenih delavcev po letu 1970.
ANDREJ HUDOKLIN, dipl. ing.
OBVESTILO
V smislu čl. 109 Zakona o gospodarskih prestopkih ter po sklepu Odbora delavske kontrole
obveščamo
vse zaposlene v TOZD OV, zlasti pa službe v sektorjih (računovodstvo, komerciala, tehnične službe ter kadrovsko splošno službo), da je bil vodilni dela-vec-računovodja tov. Jurjevčič Anton v sodbi z. dne 26. 5. 1977 prek Okrožnega gospodarskega sodišča obsojen za gospodarski prestopek — nepravočasno poravnavo obveznost po DUR — na denarno kazen 2.000,000 din. Pravna oseba IMP TOZD OV pa je bila za isti gospodarski prestopek kaznovana z denarno kaznijo 25.000.00 din in plačilo stroškov postopka v znesku 2.000,00 din.
Izrecno opozarjamo vse odgovorne osebe na čl. 7 Zakona o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev (DUR), da v bodoče posvečajo še več pozornosti zakonitim rokom plačil, da se izognemo podobnim prestopkom.
Ljubljana, dne 22. avgusta 1977
Direktor TOZD OV Zima Anton dipl. inž.
• AKTUALNO • AKTUALNO • AKTUALNO • AKTUALNO S AKTUALNO • AKTUAL
MIKA ŠPILJAK
Merila dela tudi za organizatorje proizvodnje
Organizatorji proizvodnje (skupne službe) so v delitvi osebnih dohodkov najmanj stimulirani za odkrivanje rezerv. V večini primerov so samo na startni osnovi ali na poprečnem presežku celotne organizacije, brez individualne ali skupinske stimulacije. Organizatorji proizvodnje so v položaju, ki je najbližji najemniškemu odnosu, in to je danes eden največjih problemov na tem področju.
Zato moramo vložiti maksimalne napore, da se za vse službe in posameznike v njih najdejo merila za delo in naloge, ki jih opravljajo. V mnogih organizacijah so že našli rešitev in ocenjujejo posamezna dela.
Iz nedavnih obiskov vemo, da je to dalo odlične rezultate in odkrilo neverjetne rezerve. Samo, rešiti se moramo strahu pred prevelikim zaslužkom teh kadrov in smelo preiti na stimulacijo. Ta strah je največja pregraja, da za strokovne službe ne iščejo rešitev, tako se moramo v vsaki sredini boriti proti temu strahu. Če se v začetku ne določijo realna merila in odkrijejo velike rezerve, k čemer tudi težimo, pa ti kadri prično nerealno visoko služiti, potem je vsekakor potrebno zaostriti kriterije, kakor se na primer tudi delavcem povišujejo norme v podobnih slučajih. Vendar zaostritev nikoli ne sme zatreti stimulacijo za boljše delo, za odkrivanje nadaljnjih rezerv.
Stimuliranje inovacij in iznajditeljstva je premalo izdelano v pravilnikih, še manj pa v praksi. Zaradi tega se mora bolj pogumno preiti k izdelavi pravilnikov za Stimuliranje iznajditeljstva.
V tem v vseh republikah obstajajo dobre izkušnje, ki bi se lahko prenesle v organizacije, kjer takih izkušenj nimajo. Vendar se mora tudi tukaj razbiti strah od prevelikega zaslužka in se upreti primitivizmu, ki se večkrat pojavlja in celo napada tiste, ki ustvarijo dobre rezultate. Če je pravilnik dobro izdelan, potem vsak tak zaslužek prinese kolektivu velikokrat več. Zato je potrebno novatorje iz iznajditelje politično podpreti in se odločno braniti od primitivnih napadov.
Istočasno pa je potrebno bolj odločno izgrajevati socialno politiko in socialno zaščito tistih, ki objektivno niso v stanju, da ustvarijo poprečne zaslužke. Potrebno je jasno ločiti tiste, ki bi lahko, pa vendar ne zaslužijo, od tistih, ki tega resnično ne morejo, kar pa delavci v svoji sredini najbolje vedo. Sredstva skupne potrošnje so tisti regulator, s katerim se vodi socialna politika, če pa teh sredstev ni dovolj, se lahko tudi povečajo na račun osebnih dohodkov.
Sigurno, da vsa ta stališča ne dajo dovolj rešitev in odgovorov na mnogoštevilna vprašanja v zvezi z merili za delitev osebnih dohodkov in na vse tiste probleme, ki so tu navedeni in na katere praksa zahteva odgovor. Zato se moramo vsi orientirati na proučevanje pozitivnih rešitev, ki jih že imajo mnoge organizacije.
Norma — dokler se ne izdelajo
ustrezna
merila
Norma je do sedaj najštevilnejši faktor individualnih meril in z njo so se, po pravilu, vedno merile in tudi še danes, količine izvršenega dela. Če bi ostali samo na taki uporabi norme, brez njene vgraditve in korigiranja dohodka osnovne organizacije, če skozi to normo ni upoštevana: količina, kvaliteta, prihranek in vsesplošno koriščenje opreme, to pomeni tudi minulega dela, potem ona tudi vnaprej odraža najemniški položaj delavca. Ali mi tudi take norme ne smemo zavreči, dokler ne izdelamo odgovarjajoča merila, h katerim je potrebno takoj pristopiti in jih vnesti tudi v bodoče pravilnike.
V nekaterih primerih se lahko določi norma samo za skupino delavcev, oddelek ali službo, a ne vemo še merila za posameznike. Na večih mestih so v taki skupini dali samo določena merila, in pustili delavcem, da to sami naprej dodelujejo. Sami so v grupi izdelali posamezna merila in iznašli več načinov, da se medsebojno ocenjujejo, da ocenijo vsako delo, doprinos k delu.
Analitična ocena delovnih mest je tudi pri nas v osnovi služila za izdelavo tarifnega pravilnika. Zaradi tega je analitično oceno delovnih mest potrebno zamenjati s sistemom utrjevanja enotnosti dela in nalog. Tak sistem je lahko tudi analitična ocena dela in nalog. A tudi taka ocenitev ne more biti neposredno merilo za osebni dohodek delavca, temveč je potrebno vedno meriti tudi rezultat dela.
Še danes nekje ocenjujejo osebnost in se na tej osnovi določi osebni dohodek. Nekatere institucije tudi sedaj nudijo načine razdelitve dohodka, kateri obdrži ocenitev osebnosti kot važen faktor za razdelitev osebnega dohodka. Zato je nujno potrebno povedati, da je to kopiranje tujih sistemov, kjer šefi ocenjujejo svoje podrejene, kar pa se v našem sistemu ne more uporabljati. Boriti se moramo za ocenitev dela in nalog, a ne osebnosti.
Posamezne delovne organizacije so uvedle stimulacijo za reden prihod na delo. Seveda to ne smemo podpirati, ker s tem popravljamo posledice, namesto da se odklanjajo vzroki. Mnoge izkušnje izkazujejo: kjerkoli je uvedno merjenje rezultata dela in stimulativna delitev osebnega dohodka, ni problema z disciplino. In kjerkoli se nagrajuje za reden prihod na delo, ni zalaganje za delitev po delu in delitvi osebnega dohodka.
Pogojni delavec še danes nekje služi kot merilo posamezne razdelitve osebnega dohodka. Tu so po pravilu druga merila tekočega in minulega dela vnaprej izključena, tako da brez ozira na delo in dohodka v delu, vsak glede na svojo kvalifikacijo vnaprej vidi svoj osebni dohodek. Zato je nesprejemljiva uporaba pogojnega delavca v razdelitvi osebnega dohodka, in je potrebno takoj nadomestiti s stvarnimi merili rezultata dela in dohodka. Pogojni delavec lahko služi le za določena primerjanja.
Jože Soršak
Ciril Verbič
Miro Koželj
Tomo Gorjup



TEME

ŠA NAJVEČJA ZDRUŽENEGA DELA
Po razdelitvi TOZD OVK na OV in Klimo in zaradi velikih potreb po kapacitetah Elektromontaže, se je ta dokaj hitro razvila v močno temeljno organizacijo — največjo po številu zaposlenih in po realizaciji. O njenem delu in problemih pravzaprav malo slišimo, pa čeprav naši elektrikarji delajo po vsej Sloveniji, Jugoslaviji in tudi tujini. Ta zapis naj bi osvetlil del problemov, s katerimi se srečujejo in jih rešujejo vsakodnevno.
Ing. Franc Kumše: »Do
priključitve Bliska in Elek-trokovinarja smo bili edini elektrikarji v IMP in jasno: kadar je šlo za elektroinstala-cije smo jih delali mi. Sicer ti dve TOZD nimata velikih zmogljivosti, a moramo vseeno nastopati korektno drug do drugega. Z Bliskom smo našli skupen jezik. Lahko dobimo njihove monterje, prevzamemo delo zanje in
največkrat rešujejo vodilni klime, v ostalih primerih pa monterji ali pa sami monterji, ostale instalacije naredijo Dogaja se, da monterji no- druga podjetja ali zasebni čejo na teren. Skušamo se obrtniki. Srečujemo se tudi s
pogovoriti, najti skupno rešitev. Načelno naj monter dela tam, kjer rad dela. Razumemo njihove težave: nimajo varstva za otroke, se izobražujejo, nekateri pa iščejo luknje v predpisih. Na terenu dela tudi 20 invalidov, ki tam
pomanjkanjem strokovnjakov, saj je na jakem toku Fakultete za elektrotehniko manj diplomantov kot pred dvajsetimi leti.
Zavedamo pa se, da mo-ramov korak s časom. Specializacija je nujna, poseči je treba na podfočje industrij-
ne bi smeli biti in bomo morali tudi oni so ga že za nas. Sode- zanje urediti manjšo delavni- ske elektronike in za ta dela lovanje z Elektrokovinarjem co, kjer bodo delali posa- izšolati kadre. Udeležujemo pa je nekoliko slabše.	mezne manjše stvari, ki mo-
Izvajamo vse vrste elek- rajo biti hiTTo gotove in jih je v troinstalacij od šibkotočnih redno proizvodnjo težko vri-do visokonapetostnih, od niti.
se raznih seminarjev, simpozijev in razstav — tu ne šte-	__________
dimo in temu primerni so tudi
rezultati. Izboljšali smo d.a bibila le delegatska mesta,
Poslovni predmet TO^’ Elektromontaža obsega:
—	projektiranje in izvije vseh elektroinstalacij-skih del na napravah za p^evanje vode, preskrbe z vodo in odpadnih voda i
—	izvajanje vseh elekt^talacijskih del jakega in šibkega toka
—	izvajanje vseh elen^ov instalacijskih del na napravah visoke napetosti ,
—	kontrola in upravlja* tehnoloških procesov v vseh vrstah industrije in ^omatizacija proizvodnih procesov
—	proizvodnja elektro#«ine za elektroinstalacije jakega in šibkega toka terNovodnih naprav
—	projektiranje vseh »instalacij jakega in šibkega toka v okviru sklenjenih p°Wb za realizacijo prevzetih
—	izvajanje meritev in jjbola vseh elektroinstala-cijskih naprav jakega in ši^ga toka
—	izvajanje montaž in vdiranje dvigal
—	servisiranje'naprav-toka (telefonske centrale, požarne centrale, senarske centrale, itd.).
stih so člani ZK, vse vodilne Tomo Gorjup:	»Dobro Iprave, ker je le-teh znotraj
delavce ^politično ocenjuje- sodelujemo s poslovodnimi IMP še dovolj, mo. Delo'organizacije pa je še organi. Skupaj sprejemamo vedno precej odvisno od zaključke in tako lažje rešu-posameznikov. Izpolnjujemo jemo probleme, ki nastaja-naloge, ki nam jih nalaga jo.« bežigrajski občinski komite
ZK, med osnovnimi organizacijami v IMP pa je povezava slaba. V Konjicah bodo po nastanku TOZD imeli svojo organizacijo.«
Marko Janša: »Člani sindikalne organizacije smo vsi. Izvršni odbor osnovne organizacije se je najmanj bavil z ozimnico, če lahko tako
IN KAKO NAPREJ
Pred nami je uresničevanje zakona o združenem delu. Elektromontaža naj bi se povezala s TOZD TEN, Dvigalom in Konjicami v delovno organizacijo.
Ing. Franc Kumše: »Obrat
Ne glede na to, kako se bodo v DO in SOZD povezale ostale TOZD, smo se mi že začeli dogovarjati. Imenovali smo tri komisije, ki imajo naloge, da ugotovijo dejansko stanje v proizvodnji, kaj bo kdo proizvajal v bližnji bodočnosti; bodočo samoupravno organiziranost in dohodkovne odnose. Delo na vseh teh področjih moramo pospešiti, če hočemo, da bo delovna organizacija hitro in normalno, zaživela.
Ko so nastali v podjetju pred leti obrati, so rezultati hitro rastli. To je pomenilo nov polet, lep impulz pri doseganju boljših rezultatov.
telefona, do TV in do vodo- Zelo pomembno področje, opremo naših monterjev, ki skupina pa bi za vsako sejo
X——... 1	; L	_.	.. * .. ; rt__	t. t__;- y ■ i •	•	•	i v •	,	,	-	•	v	,*•	/1 f 11 /vo 11 o H OIO O O t O	k t In , d r, U
vodnih črpalnih postaj. Prejš- ki ga nismo rešili, je nagraje nja leta nam je do 50 % vseh vanje. Terenski dodatki so del preskrbela skupna ko- relativno vedno manjši. Ra-merciala, letos se je ta delež zlik med posameznimi kraji zmanjšal na 10—11 %, kar skoraj ni. Na Bledu dobi naš pomeni veliko obremenitev monter 90 din, na Kosovu pa za našo komercialo, ki se je 102 din. Zato je že čas, da bo morala kadrovsko okrepiti, končno vsak nagrajen po
lažje delajo in več naredijo, določila delegata. Stalni dele-Odprto pa je še vprašanje Sati P° določenem času pro-serijske proizvodnje za mon- b^eme poznajo, če redno tažo. Skoraj vedno pa se prihajajo na seje in se lažje pojavlja še en problem, ki odločajo.« nam otežkoča organizacijo 1 orno Gorjup: »Vsebine
del. Podpisana je pogodba
svojega dela velikokrat delav-
recimo za določeno vsoto, ki sk' svet ne določa sam. Zave-
Letošnji plan je brez dvoma delu, da ne bo tako, kot se je je zaradi raznih dodatnih del damo se, da je treba delegate eden najtežjih tako glede dogajalo doslej — navajam ob zaključku vedno prekora- še bolje informirati.« pridobivanja novih del kot primer: nekdo, ki je bil na čenatudiza 100%. Mi pa smo Miro Koželj: »Delegacija
delovnem mestu vodilni organizacijo prilagodili dolo- SIS, izvoljena leta 1974, je monter, je dobival OD za to Čilom pogodbe!«	imela eno samo sejo. Če so
delovno mesto, pa čeprav	delegati hodili na seje, ne
tega dela sploh ni opravljal. DELEGATI NA TERENU yem; Kaj bo delegat delal, kje 1976 in pa veliko gradbišče v Zato naj bi res prejemal OD Peter Močnik: »Delegati so ie nJegovo mesto, nismo raz-Ahnovem. Zato smo tudi s vodilnega monterja tisti, ki to raztreseni po montažah, zato čistili v delovni organizaciji, težavo dosegali	plan.	Polletni	nalogo opravlja in samo	ta-	so samoupravni organi več-	^ i dim, da delegatski sistem v
rezultati	so	ugodni, vendar pa	krat, ko jo opravlja.	krat komaj sklepčni. Pa tudi	IMP ne funkcionira. Dejstvo
ostaja še cela vrsta odprtih Problem nastaja tudi pri na sejah se zgodi, da polovica Je’ da pred izvolitvijo dele-
obračunavanju. Delovne posluša, ostalim je vseeno. ^a^e P* nihče vprašal, če sploh izkaze za 19., 20., in 21. v Včasih le preveč gledamo vse so pripravljeni delati. Dobival mesecu oddajamo že ose- skozi dinar. Odbori delajo, spm popolnoma enaka gra-mnajstega!	čeprav se tudi zatakne. Sklepe	diva od dveh različnih pošilja-
Pri 30% našega dela sode-	prejšnje seje, material in va-	teljev. Za nastalo stanje
manj monterjev. Kako zanje lujemo z našimi temeljnimi bilo za novo sejo dobijo dela- oisem kriv sam, ampak tudi organizirati prehrano, stano- organizacijami, 40% našega gati 3 do 4 dni pred sejo. tisti, ki bi morali v okviru IMP vanje? Zato to vprašanje dela je brez vodovoda in " Vključevanje delegatov v stvari urediti, pa jih niso.« ___________________________________________________________ samoupravne organe delovne PREVEČ DELA
uresničevanja plana samega. Prve štiri letošnje mesece ni bilo nobenih velikih del — reševal nas je prenos iz leta
stvari.«
Ing. Janez Mihelčič:
»Gradbišča imamo po Sloveniji in Jugoslaviji. Velikokrat je na nekem objektu 5, 6 ali še
Pri razgovora so sodelovali: inž. Franc Kumše — direktor TOZD inž. Janez Mihelčič — tehnični direktor TOZD Peter Močnik — predsednik delavskega sveta TOZD Tomo Gorjup — sekretar osnovne organizacije ZK Marko Janša — podpredsednik izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata Jože Soršak — predsednik osnovne organizacije ZSMS
Miro Koželj — vodja delegacije SIS Ciril Verbič — monter
organizacije je premajhno. POSAMEZNIKOM Na sejo delavskega sveta je Jože Soršak: »Mladina je vabljen tudi predsednik organizirana.po statutu. Pred-odbora delavskega nadzora, sedstvo osnovne organizacije Včasih se zgodi, da delav- šteje 13 članov, vsak je nosi-ski svet rešuje vprašanja, ki bi lec ene naloge. Fantje so po jih morala rešiti ustrezna montažah in težko pridejo na komisija, a jih ni. To naj ne bi sestanke, ki so popoldne. Pa postalo pravilo, ampak le tudi ljubljanskih ni. Od okrog izhod v skrajnem primeru.« 350 zaposlenih, starih do 27 Ciril Verbič: »V delavskem let, jih je pismeno izjavilo svetu naj bi bili stalni delegati. 150, dela pa jih 20. Postavlja Nekateri riamreč predlagajo, se vprašanje, zakaj tako?
Priprave na to spremembo potekajo že skoraj dve leti. Sedanja dogajanja časovno sovpadajo s samoupravnim organiziranjem celotnega IMP z uveljavljanjem Zakona o združenem delu.
Komisija delavskega sveta TOZD za spremljanje in uresničevanje Zakona o združenem delu je v analizi stanja samoupravne organiziranosti z dne 12. maja 1977 ugotovila, da proizvodna enota izpolnjuje pogoje za organiziranje v TOZD skladno z določili 320. člena Zakona o združenem delu.
Vzporedno z že tekočimi pripravami za izpeljavo samoupravne reorganiziranosti TOZD Elektromontaže je družbeni pravobranilec samoupravljanja iz Celja, izdal na podlagi določil 329. člena Zakona o združenem delu pobudo za organiziranje proizvodne enote Slovenske Konjice v TOZD (št. 154-1-1977, Celje 16. VI. 1977).
Delavski svet TOZD Elektromontaža je na XV. seji dne 25. julija 1977 obravnaval pobudo in analizo samoupravne organiziranosti TOZD ter ocenil, da so
podani pogoji za organiziranje proizvodne enote Slovenske Konjice v TOZD s L 'I. 1978, upoštevajoč tudi določila 410. člena Zakona o združenem delu, ki določa, da sme TOZD opravljati le eno glavno dejavnost.
Zbor delavcev v Slov. Konjicah je dne 26. julija 1977 z večino glasov ocenil, da so skladno z 320. členom Zakona o združenem delu podani pogoji za organiziranje v TOZD s L I. 1978, in sicer:
L Proizvodna enota Slovanske Konjice je delovna celota.
2.	Rezultat dela delavcev se da samostojno izraziti kot vrednost v delovni organizaciji ali na trgu.
3.	Glede na število delavcev so zagotovljene družbenoekonomske in druge samoupravne pravice delavcev.
V teku so priprave za izvedbo referenduma, ki ga bo delavski svet razpisal do 1. IX. 1977, kjer bodo delavci odločali o organiziranju pmoizvodne enote Slovenske Konjice v TOZD s 1. I. 1978.
Komisija za spremljanje in uveljavljanje Zakona o združenem delu TOZD EM
Peter Močnik
Slovenskih Konjicah je rečem. To pa pomeni, da je nastal iz manjše delavnice, ki bilo težišče dela drugje. Sicer se je leta 1961 priključila k pa tudi pri sindikatu večji del Elektrosignalu. Delali smo z opravijo posamezniki. Kadar ekipo, ki smo jo podedovali
to stori celoten IO, je to že — delno na terenu, delno v _________=___
zelo ugodno. Naši delavci se delavnici. Obseg poslovanja Menim, da bo tudi sedanja včasih zelo hitro selijo, kar se je izredno hitro večal, tudi reorganizacija prinesla nov Odgovor je težko dati. Zavest otežkoča delo ob posameznih do 50 % letno. Povečala so se zagon pri delu in tako dosegla je premajhna, mladi se druž- akcijah.	tudi naročila in zato je bilo svoj osnovni in največji cilj. Z
benopolitično usposabljajo, Občinski sindikalni svet bi treba zgraditi nove prostore, novo organizacijo bomo rezultatov pa ni. V naših moral včasih imeti več poslu- ^Sedaj 2/3 zaposlenih dela v nekatere sedaj dokaj odmak-vrstah je precej mladih ha, ko nam nalagajo posa- delavnici za potrebe IMP in njene službe privedli bliže komunistov, vsaj ti bi morali mezne akcije. Povezava sin- zunanje naročnike, 1 /3 zapo- bazi, jz velike in včasih toge delati, pa čeprav popoldne, dikata v IMP ni najboljša, slonih je na montaži. Prostor- delovne organizacije, naj bi Veliko nalog pade na pred- Mogoče bi bilo prav, da bi se zmogljivosti še niso izko- nastala manjša, prožnejša, sedstvo.«	večkrat sestali, se pogovorili riščene.	kjer bo dogovarjanje lažje in
Tomo Gorjup: »Osnovna in sprejeli določene smernice. S 1. 1. 1978 bo obrat v tudi hitrejše.« organizacija ZK šteje okrog Sindikat skrbi za svoje Slovenskih Konjicah samo- Tomo Gorjup: »Predvsem. 40 članov, deset bo sprejetih člane tudi materialno, če so stoina temeljna organizacija. naj bi se zmanjšala režija, še letos. Sprejetega delov- pomoči potrebni. Pomagali Perspektivni program razvoja Nekatere službe bomo morali nega načrta se držimo. Sekre- smo učencu, ki mu je umrla za Konjice bo znan v zadnjem pač centralizirati.«
•ariat (7 članov) zaseda vsake mama in če bo uspešno na- četrtletju letos. Treba bo de- Tako v TOZD Elektro-14 dni, če je potrebno tudi predoval, mu bomo še. Vsako bt> proizvodni program med montaža. Ne čakajo, da bi večkrat. Vsaka dva meseca se leto pošljemo določeno šte- TOZD TEN, Dvigalo in nekaj prišlo od zgoraj’ ampak sestane politični aktiv TOZD. vilo delavcev na okrevanje. Konjicami. Ob investicijah iščejo v sklopu bodoče de-Obravnavamo vprašanja, S Pri svojem delu zelo pogre- TOZD Elektrokovinar in ipVne organizacije nove, katerimi se srečujemo vsak šamo socialnega delavca, ki bi Blisk smo opozarjali, da naj boljše rešitve in jih bodo ob dan.	ga dobili, a se vedno zatakne ine predvidevajo proizvodnih temeljitem delu tudi našli.
Na vodilnih delovnih me- pri osebnih dohodkih.« |zmogljivosti za elektro na-	TONE ŠTRUS
ing. Franc Kumše
m ,h
ing. Janez Mihelčič
Marko Janša
Z
• 165 IMPEJEVCEV NA TRIGLAVU
VESELO NA GORO. ZADOVOLJNI DOMOV!
Ko se v tem času ves kolek-	v mirne kotičke narave in v	odhoda ni prišlo in tako se nas	gorski svet. Vzponi in spusti	kmalu spremljati v nove skal	^
tivIMP pripravlja na proslave	nieno lepoto.	je nabralo za polne tri avto-	so se vrstili, prispeli smo v kar	nate strmine. Te smo nekateri
30-letnice obstoja z rezultati	'Biti na naši najvišji gori je	buse in smo se 5. avgusta malo	veliko dolino pod planino	premagovali ob misli, kakobo	i
mnogih delovnih zmag, ra-	želja mnogih. Toda doseči ta	po 7. uri odpeljali na 3-	Konjščica. Marsikdo je po-	z varnostjo pohoda, 01
zvoja in načrtov, so se tudi	cilj ni tako lahko. Priti peš	dnevno »potepanje« po in	kusil hladen potoček, toda	novincev je bilo vmes, am°
planinci čutili dolžne, da po	skoraj 2900 metrov visoko ni	med gorami, želeč si vse	pitje te vode smo odklanjali,	otrok do — upokojenca z.a	■
svojih močeh pripomorejo k	enostavno, so pa zato želje	dobro in srečno. Lepo vreme	Pred seboj smo imeli se strm	praske, žulje in se kaKo taKo	_
proslavam. Glede na to, da	močnejše od sposobnosti ter	smo pričakovali, vsi smo se	vzpon, na vrhu te planine smo	težavo smo imeli dve torbi
marsikje živimo v neprimer-	tako kljub težavam na poti	počutili sposobne za naporno	si privoščili krajši počitek,	prve pomoči m celo lavin-
nem okolju, iščemo čist zrak	morejo mnogi z vrha Triglava	pot. Po uri in pol vožnje smo	toda nizka megla nas je straši-	skega psa smo premogi,
daleč izven naselij, po plani-	občudovati stotere vrhove	se ustavili v gozdu ob Rud-	la, zato smo hiteli proti Ve-	Kmalu po vzpenjanju pro i
nah, gorah. Tam si najdemo	gora, pa doline. Trud se torej	nem polju. Po kratkem	lemu polju. Po skoraj triurni	Kredarici so pred soncem in
tudi razvedrilo in naberemo	poplača.	odmoru in okrepčilu se je	hoji smo prispeli do Vodni-	okrog njega obviseli 1
novih moči za delovne naloge,	Tako je mislilo ob prijavah	vsaka organizirana skupina	kovega doma, si privoščili	oblaki m tako smo bili s oraj
skratka, vedno bolj bomo	za pohod na Triglav tudi 190	podala v strmine gozda,	daljši odmor, čaj in še kaj za	dve uri deležni sence, ki nam
čutili potrebo, da se vračamo	članov IMP. Le 25 jih na dan	kamnita pot je opozarjala na	moč, ki nas bo morala spet	je pripomogla, da smo vsaj	.

IZJAVE UDELEŽENCEV POHODA
Pred zaključkom uspešnega izleta na gore sem povprašal nekaj udeležencev, da povedo svoje vtise, pripombe, ocene.
Najmlajša udeleženka, KAVČIČ Mihelca, stara 9 let, hči delavca v TOZD TRAA, je odgovorila: »Prvič sem bila na Triglavu leta 1975. Letos nisem šla na vrh, me očka ni pustil zaradi vetra. Hodim pa rada na g;ore.«
Najstarejši pohodnik PERČIČ Slavko, 66, je planinec že 40 let. Na Triglavu je bil 15-krat. Rekel je: »Ko imamo letos razne jubileje, naj bo tudi ta pohod v tem smislu. Zdi se mi, da je bila organizacija pohoda v redu, vodniki so bili dobri. Pa tudi podjetje zasluži pohvalo. Želim se še udeležiti takih pohodov, toda leta so tu, zato moram pohvaliti pomoč med potjo.«
Ing. ŠEGULA RADO, direktor TOZD TEN je izjavil: »Splošen vtis s pohoda dober. Razveseljivo je, da se je mladina tako številno udeležila tega pohoda. Želim, da bi taki izleti združevali ljudi iz naših TOZD, in obenem naj tudi doprinašajo k razvoju planinstva pri nas. Ob pripravi pohoda je bilo nekaj spodrsljajev, toda ti gredo na račun posameznikov. Podpiram idejo, da se v IMP ustanovi planinsko društvo.«
LOČNIKAR Minka, TOZD TEN, je tudi že vrsto let planinka, zato je z veseljem pripravila 181 pohodnih zastavic ter po pohodu izjavila: »Zelo sem zadovoljna.«
PETERLIN Bogdan, 56, TOZD TEN je razložil svoje vtise tak ole: »Mladina po gorah premalo skupaj hodi, cepi se, kajti v skupinskem pohodu mladina najde razumevanja za starejše, če jim je treba pomagati, ker nimajo vsi enakih sposobnosti. Tako množična, 165-članska udeležba je preveč.«
STARIHA Ivan, 58, TOZD TRAA je na to pot šel prvič: »Pripravljen sem še obiskovati gore, ker so vabljive.«
i'
Ing. TEŽAK Ivan, 52, TOZD TRAA, na Triglavu 8-krat, je takole pove- c dal: »Ob pripravah na proslavo 30-letnice IMP se mi zdi ta pohod zelo privla- v čen, ker se tako izrazijo človekove vrline, tovarištvo, poznanstvo in pripad- c nost k IMP. Se pridružujem zamisli, da se v IMP ustanovi PD.«	r
Mag. oec. KOSI Alojz, 52, planinec od leta 1947, doma iz ravninskih	t
predelov je razložil: » Predlagam, da se ustanovi PD glede na to, da je v gorah	c
najbolj zdrava rekreacija. Z organizacijo pohoda zadovoljen. Želim, da bi	k
obiskovali tudi druge gore. Na Pohorju predlagam, da bi dobili planinci svoj	§
prostor, ko se uredi z adaptacijo objekta, ki ga imamo na voljo.«
.s
BRANKOVIČ Zdenka, TOZD PM Koper. Kaj misli o pohodu: »Želela	š
bi, da bi se jih iz 400-članskega kolektiva udeležilo več tega pohoda. Prišla	c
sva dva planinca in trije novinci. Premalo, ker imamo toliko mladih. Predla-	t
gam ustanovitev planinske sekcije. Želimo, da bi v doglednem času postali	[
sestavni del PD IMP. Ta pohod v Julijce je zelo uspel. Na vse so mislili, če je kdo zaostal, so mu pomagali. Želim, da bi postali ljubitelji gora, najprej r nižjih, za kondicijo, potem pa hajd na višje gore.«
POŽAR Marjan, 36, TOZD TEN, planinec 22 let, je razložil svoje mne- I nje: »V kratkem času smo pripravili pohod, ki naj bo povod za ustanovitev < PD v IMP. Tretjina udeležencev je vzela pohod za zanimiv. Želim, da bi organizirali pohode na druge gore. TEN ima največ pohodov, čez tri leta bi rad vodil jubilejni 10. pohod. Celo do 50% zaposlenih sodeluje na planin- j skem področju. Kdor je imel pripombe na pohod jih je imel zaradi kondicijske nepripravljenosti.«
Vodniki Arenšek Miloš, Mikoš Matjaž, Šubic Jaka, Horvat Aleš so izjavili: »Zadovoljni smo, glede na tako število ljudi drugič več vodnikov.«
Tudi organizatorji pohoda: Šubic Jože, Požar Marjan, Klančar Srečko, Vodnik Franc, Kastelic Robert so v glavnem zadovoljni.
FRAN VODNIK

Skupina elektrikarjev na gradbišču v Brežicah
mRSmSaElI»
Monterji Elektromontaže pred hotelom Sremič v Krškem
‘j
TOZD ELEKTROMONTAŽA IN
V Krškem poleg jedrske elektrarne gradijo precej objektov, ki z njo nimajo nobene stične točke. Pri nuklearni elektrarni smo napeljali elektriko samo v barake za delavce tega gradbišča. Trenutno pa elektrikarji TOZD Elektromontaža delajo v Krškem: v tovarni D uro Salaj, na občinski stavbi, postaji ljudske milice, hotelu Sremič in stanovanjskih blokih, v Brestanici v stanovanjskem bloku, v Brežicah sodelujejo pri rekonstrukciji stanovanjskih blokov, prav kmalu pa bodo začeli tudi v Šentjerneju, kjer gradi Iskra novo proizvodno halo. Skoraj na vseh omenjenih objektih pa bodo ostale instalacije naredili monterji PMI iz Maribora.
GRADBINCI NE PAZIJO VEDNO DOVOLJ NA NAŠE INSTALACIJE
Pogovarjala sva se v mali kovinski baraki na gradbišču pred bloki, ki služi za skladišče materiala in garderobo, kjer se lahko preoblečejo — če dobijo prostor nekje v hiši, se morajo velikokrat seliti. Doma je iz Brezovice pri Mirni, pri nas je že 17 let.
»Na blokih nas dela 6. Stanujemo pri zasebnikih, nekateri v hotelu. V Krškem sem že od lanskega junija. Naredili bomo celotno elektroinstalcijo v novozgrajenih blokih,« je pripovedoval vodilni monter Ivan Medvešek in nadaljeval: »Največ težav imamo z gradbinci. Cevi polagamo v armaturo pred zalivanjem z betonom. Če delavci dovolj ne pazijo, se cevi prelomijo ali pa stisnejo. Ze sam premik pomeni potem štemanje in tudi diskusije, kdo naj bi to naredil. Gradbincem je vseeno, kako se bo izvajala montaža naprej.«
Potrebne materiale jim na gradbišče redno dobavljajo. Nesreč pri delu zaenkrat še niso imeli. Včasih jih je premalo, ker jim tempo narekujejo gradbinci. Večkrat je treba delati tudi popoldne. Pogovarjali smo se tudi o drugih pogojih na gradbišču.
»Barake za nekaj ljudi ni vredno postavljati, pa tudi v vsaki ne bi hoteli monterji stanovati. Urejena je družbena prehrana, kjer se večinoma hranimo in kjer nas izkoriščajo. Prav tako tudi zasebniki izkoriščajo priložnost, da je trenutno v Krškem veliko delavcev in so vse zmogljivosti zasedene.«
NEUSKLAJENI PROJEKTI
Komaj nekaj sto metrov stran od blokov raste nov hotel Sremič. Investitor je Merkator. gradbena dela bo naredil novomeški Pionir (kot na blokih), celotne instalacije pa IMP. Projekti so že precej stari, projektant iz Izole, rezultate pa povedo naši monterji. Vodilni monter Srečo Žlagar: »Najprej smo delali na kulturnem domu, ki je poleg hotela in že gotov. Velik problem
v hotelu pa so projekti, oz. nesoglasja med projektanti. Tako smo že nekajkrat popravljali, ker se z narejenim ni nekdo strinjal, pa čeprav je bilo točno j po projektih. Naši fantje stanujejo pri zasebnikih, tudi po štirje v sobi, kjer 1 jim vodo zapirajo, itd., da.ne govorim o cenah.«
Elektroinstalacije napeljuje v hotelu 20 monterjev, ki naj bi delo končali do 10. septembra. Malo so še pokritizirali skladišče, ki se včasih obnaša, kot da mu je vseeno, če bo določen material prišel na gradbišče pravočasno ali ne. Zdi se jim tudi, da operativa premalo skrbi za delo in ljudi. Najbolj pa jih je seveda zanimalo tisto, kar.večino: kako bo z novim sistemom nagrajevanja, kako bodo ovrednotene delovne naloge.
Na gradbišču je tudi precej velika skupina mariborskih monterjev. Poskrbeli bodo za toplo in hladno vodo, ogrevanje in prezračevanje hotela. O stanovanju in hrani so povedali tako kot vsi doslej. Skupina monterjev klima naprav je prišla na gradbišče marca letos. Vodi jo vodilni monter Stanislav Zlavs.
»I red nami je samo še fina montaža. Trenutno ne delamo nadur. Vsak petek odhajamo domov in se v ponedeljek vračamo. Projekti so nemogoči, večino problemov rešujemo sami, če hočemo, da bodo vse instalacije nekje normalno urejene.«	1
Kot je običaj, stike z njimi redno vzdržuje operativec, ki v Krško prihajil dvakrat, če je treba pa tudi večkrat tedensko.	1
»Material še dobivamo dokaj redno, gradbišče pa je neočiščeno. Šest nai je, tu smo od februarja,« je pripovedoval Artur Rotner, vodilni monte[ vodovodnih instalacij.
V njegovi skupini dela tudi vodilni monter Franc Moder, ki je pri podjetji' že 23 let.
»Pri delu so ovire, kot na vsakem gradbišču. Štemanje, projekti — to je; r< stara pesem. Bil sem po številnih gradbiščih po vsej Jugoslaviji. Vse s n" ; naredili, nič ni težko, če ljudje hočejo.	"
Za sobo plačam 50 din za noč, še dobro, ker je blizu gradbišča. Plačamo t teden dni vnaprej, kdor noče, naj išče prenočišče drugje, če ga bo dobil,« i zaključil vodilni monter.
Za centralno kurjavo je v hotelu zadolžen vodilni monter Jurij Kuh
»Zaključujemo, nekaj malega še ostane. Tokrat smo gradbince dohajali t vsaj tu ni bilo težav.«
Tudi vseh šest kurjavarjev stanuje pri zasebnikih. Na gradbišču so tudi or^P morali popravljati in so se skupaj z drugimi monterji spraševali, kdo bo plačal ? Da ne bo pomote. Zanje so bile ure že podpisane, saj napake ni , naredili sami. In vendar mora ta dela nekdo plačati — jih bo bodoči gost, j 'Pr
Skupina elektromonterjev, ki so elektroinstalacije montirali v novozgrajene bloke v Krškem
Skupina mariborskih monterjev pred hotelom v Krškem
X
PMI V KRŠKEM IN BREŽICAH
____________________________:__J
bo investitor, ki uporablja družbena sredstva? Ali za to boli glava samo naše monterje, ki so zadnji v tej dokaj zapleteni verigi?, se postavljajo vprašanja, ki bodo najbrž ostala brez odgovora.
VELIKO PRAHO
Podobna stanovanjska stiska je tudi v Brežicah. Zato ni čudno, da nekateri monterji stanujejo v Bregani, drugi kdaj pa kdaj prespijo v avtomobilih, dva sta si pred blokom postavila šotor. Podobno je tudi s prehrano.
V osmih blokih bodo v celoti prenovili stanovanja in vse potrebne instalacije bodo naše delo — za kurjavo, plin in vodovod bodo poskrbeli monterji PMI, za elektriko pa monterji Elektromontaže.
Na gradbišču med bloki sta pripravljala cevi za centralno kurjavo Miroslav 1 Kovačič in Branko Gole. V Brežicah delata tri mesece — od začetka del.
M. Kovačič pravi: »V skupini nas je osem do deset. Delo je malo bolj nerodno kot pri novogradnji, ker je veliko prahu. Delamo od šestih do šestih, ob petkih odhajamo domov.« Posebnega na gradbišču ni, hrana, stanovanje ' vsak po svoje, velike izbire pa itak ni.
•prava cevi pred blokom: Branko Gale (levo) in Miroslav Kovačič
Elektrikarjev je na spisku 23, trenutno jih dela 15. Če bi začeli delati takrat, kot je bilo dogovorjeno, bi bili že gotovi. Stanovanja pa niso bila prazna in se je začetek premaknil. Vendar pa mora biti vse opravljeno do začetka ogrevalne sezone, ko bodo stanovanja vseljena. Naši monterji bodo napeljali elektriko, telefonske priključke, zvonce in TV priključke.
Skupino na tem gradbišču vodi vodilni monter Peter Jerele: »Glavni problem so stanovanja in hrana, popoldne ni toplega obroka. V stanovanjih se precej kadi, roki so kratki in se nam mudi. Material prihaja redno, veliko pa je sprememb in večkrat čakamo projektanta, da potrdi posamezne spremembe. Sedaj bomo morali delati tudi popoldne. 80 % del je gotovih.«
Za vsa ta gradbišča pa pri Elektromontaži skrbi operativec Anton Krevs, ki je bil pri odgovoru na vprašanje, s kakšnimi problemi se srečuje, kratek: »Material, ki ga velikokrat ne moreš dobiti v predvidenem roku.«
Pripombe o neurejenih stanovanjskih razmerah monterjev vse bolj kličejo po enotni ureditvi teh vprašanj. Jasno je, da to ni enostavno, izvedljivo, razen tam, kjer je večje število monterjev in je gradbišče odprto več mesecev. Pripombe pa bodo verjetno tudi še potem.
TONE ŠTRUS
Takole sta dva naša monterja rešila stanovanjski problem v Brežicah
KONKRETIZACIJA ZAKONA O ZDRUŽENEM

				.' ...	? v . - : - 1 • .	
llfnefc UtLAVoKc KUNI H	ON 0 Del	LOVNIK 1	vAZfi	PERJIH. ZAKON 0 VAH IN ODPOKLICU	ORGANU
'
JANJA m 0 IMENOVANJU		til* rtnr a	U	ORGAN		ACf JA		IŽEN1
1*1^,q j?yj 2A§C0fyS 0 F! F* PF* 1*1 ^ fU i	OHMU IN OR	iUGlH OBLIKAH (	i SrR iy Ff		. IZ J A	VLJANJ	
Vsi trije zbori skupščine SR Slovenije so 6. julija letos sprejeli predloge za izdajo navedenih štirih zakonov. O osnutkih predlaganih zakonov pa bodo zbori skupščine SR Slovenije ponovno razpravljali jeseni, ko bo končana javna razprava, ki je prav sedaj v največjem zamahu. Tudi vsi mi moramo v tej javni razpravi sodelovati, toda ne samo zato, da bomo z novimi zakoni seznanjeni, ampak predvsem zaradi vsestranske sposobnosti uresničevanja nalog, ki jih bodo začrtali omenjeni zakoni.
Osnutki vseh štirih zakonov imajo dve bistveni stični točki: na eni strani pomenijo konkretizacijo določb zakona o združenem delu, na drugi pa pomenijo prisilni okvir, znotraj katerega naj delavci uredijo določene pravice, obveznosti in odgovornosti s samoupravnimi splošnimi akti. Medtem ko je bila problematika, ki jo zajema osnutek zakona o delovnih razmerjih do sedaj že docela obdelana, pa pomenijo ostali trije osnutki dolgo pričakovano in dobrodošlo zapolnitev občutne praznine, ki je do danes vladala na tem zakonodajnem področju. Namen tega sestavka je seznaniti vse delavce naše delovne organizacije z glavnimi značilnostmi osnutkov štirih novih republiških zakonov in s tem prispevati k delu sindikata kot nosilca javne razprave ter pripraviti solidno podlago za uspešno uresničitev novih zakonov, posebno z izdelavo novih samoupravnih splošnih aktov.
ZAKON
O DELOVNIH RAZMERJIH
Osnutek zakona o delovnih razmerjih je po eni strani izraz izvirne republiške zakonodaje na področju delovnih razmerij, po drugi strani pa realizacija in konkretizacija zakona o združenem delu in zajema tako medsebojna delovna razmerja delavcev v združenem delu kot tudi delovna razmerja delavcev, zaposlenih pri delovnih ljudeh, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov ter pri civilno-pravnih in fizičnih osebah. Delovni ljudje združujejo svoje delo v temeljnih organizacijah zato, da bi skupaj delali z družbenimi sredstvi, skupaj pridobivali dohodek in si ga potem razporejali tudi za svoje osebne dohodke. Osnutek zakona posega tudi v družbenoekonomske odnose v združenem delu, ko razčlenjuje v zakonu o združenem delu dokaj skopa določila o samoupravnem sporazumu o združevanju dela delavcev v TOZD kot »naj višjem« splošnem aktu v TOZD. Ko namreč delavci združujejo svoje delo v temeljnih organizacijah na podlagi samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji, hkrati že določajo, kako in kaj naj se dela z družbenimi sredstvi, kako se bo z njimi gospodarilo in upravljalo.
Osnutek zakona o delovnih razmerjih je razdeljen na sedem delov. Prvi del obravnava ten.eljne določbe: kaj se šteje in kaj se ne šteje za delovno razmerje, načelo svobode sklepanja delovnega razmerja, o pravicah, dolžnostih in odgovornostih delavcev in drugo. Po osnutku se šteje, da delavec, ki opravlja za OZD začasno ali občasno delo na
podlagi pogodbe o delu, ni v delovnem razmerju.
Drugi del osnutka obravnava medsebojna delovna razmerja delavcev v združenem delu in je razdeljen na osem poglavij.
Prvo poglavje govori o sklenitvi delovnega razmerja, pogojih za sklenitev, pomembnejših proceduralnih vprašanjih, pripravništvu in razporejanju delavcev. Osnutek zakona določa, da lahko sklene delovno razmerje vsakdo, ki izpolnjuje poleg splošnih pogojev tudi posebne zahteve, to pa so predvsem tiste, ki so določene v samoupravnem splošnem aktu TOZD. Izhodiščni akt za določanje takih posebnih pogojev je razvid ali katalog del in nalog z opisom njihove vsebine, zahtevane strokovne sposobnosti in delovne zmožnosti, morebitnih posebnih zahtev, delovnih pogojev, vrste odgovornosti in drugih sestavin, pomembnih za njihovo opravljanje in vrednotenje. Čeprav sta termina »delovno mesto« in »akt o sistemizaciji« že preteklost, pa je not orno, da je z organizacijskega in kadrovskega vidika potreben nek sistematično izdelan in vsebinsko prikazan razvid del in nalog, ki je po svoji vsebini tudi podlaga za objavljanje del in nalog z oglasom oziroma razpisom. Iz navedenega je jasno, da bo tudi vnaprej strokovna usposobljenost bistven pogoj za opravljanje del in nalog, iž osnutka pa, dalje, da se kandidat, ki ne izpolnjuje objavljenih pogojev izjemoma lahko razporedi na tako delo le za določen čas.
Po osnutku je med poglavitnimi pogoji za sklenitev delovnega razmerja pismena izjava kandidata (individualni poslovodni organ ni izjema), da pristopa k samoupravnemu sporazumu o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji, kar ni formalno administrativno opravilo, ampak akt združevanja dela, na podlagi katerega postane delavec — združeni delavec.
Osnutek določa v omenjenem poglavju tudi temeljno vsebino oglasa oziroma razpisa kot izpeljavo ustavnega načela, da sta vsakemu občanu pod enakimi pogoji dostopna vsako delo in vsaka funkcija v družbi z določbami o varovanju pravic udeleženih kandidatov, kar zagotavljata načeli javnosti in objektivnosti. Določa pa tudi izjeme od načela, da se vsako delo oziroma naloga oglaša s tem, da našteva devet primerov, ko se delovno razmerje lahko sklene tudi brez poprejšnjega oglasa oziroma razpisa (npr.: pripravnik-štipen-dist, nadomestilo začasno odsotnega delavca, razporeditev delavca v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi v delovno organizacijo (SOZD) iz ene TOZD v drugo TOZD oziroma v delovno skupnost v okviru iste DO oziroma SOZD).
Določbe osnutka jasno stremijo za tem, da se institucija poskusnega dela čim bolj omeji in jo nadomeščajo s »predhodnim preizkusom strokovne in druge delovne zmožnosti«. Postopek in primere mora urediti TOZD v samoupravnem splošnem aktu o delovnih razmerjih. Uvedbo preizkusnega dela osnutek omejuje že s tem, da je to mogoče samo tedaj, če znanja in zmožnosti ni mogoče ugotoviti z že omenjenim predhodnim preizkusom.
Osnutek dalje uveljavlja načelo sklenitve delovnega razmerja za nedoločen čas, izjemoma pa dopušča tudi sklenitev za določen čas, kar pa mora biti v samoupravnem splošnem aktu vnaprej določeno v skladu s primeri, ki jih našteva osnutek.
Glede pripravništva je zeio pomembna določba v osnutku, ki čas pripravništva omejuje na najmanj šest mesecev in največ na eno leto. Osnutek povzema načelo zakona o združenem delu, po katerem je lahko delavec med trajanjem delovnega razmerja razporejen na vsako delo oziroma k vsaki nalogi, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delovni zmožnosti ter ga delno razčlenjuje s tem, da določa, da mora biti razporejanje delavcev urejeno tako, da je čim bolj povezano z ukrepi za čim bolj uspešno uresničevanje nalog iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana za čim bolj smotrno organizacijo dela in poslovanja TOZD. Kot dosedanja zakonodaja, pa tudi osnutek nakazuje primere, ko je delavec dolžan opravljati delo oziroma naloge, ki ne ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi (višja sila), in ki so časovno omejena. Pri vsem tem pa osnutek jasno zahteva, kar bo treba v IMP slej ko prej urediti, da »delavec ne more biti razporejen na delo oziroma naloge, ki ne ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delovni zmožnosti.«
Drugo poglavje drugega dela osnutka obravnava pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev v delovnem razmerju, ki jih določajo delavci svobodno in enakopravno s samoupravnim splošnim aktom o delovnih razmerjih v skladu s samoupravnim sporazumom o združevanju dela delavcev v temeljni organizac Delavci v TOZD v sestavi iste delovne organizacije pa določijo s samoupravnim sporazumom o združitvi v DO skupne osnove in merila za urejanje posameznih pravic, obveznosti in odgovornosti, ki izvirajo iz skupnih interesov. Kot že navedeno, osnutek določa, natančneje kot zakon o združenem delu, kaj v glavnem vsebuje samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji, O uresničevanju posamičnih pravic, obveznosti in odgovornosti pa odloča delavski svet TOZD oziroma od njega imenovana komisija.
V	omenjeno poglavje je zajet tudi delovni čas, glede katerega ni novosti, razen ene, ki pa pomeni radikalno spremembo v novih socialističnih odnosih: v primerih, ki jih določa samoupravni splošni akt v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi v DO (SOZD), lahko delavke sklenejo delovno razmerje s krajšim delovnim časom od polnega delovnega časa, vendar ne zaradi posebnih pogojev dela, temveč le zaradi posebnega varstva delavke in matere, (npr. dve delavki bi delali na delu oziroma nalogi, za katero je določen poln delovni čas). Osnutek z določenimi izjemami predvideva delo prek polnega delovnega časa (nadurno delo) (v varianti določa, da sme nadurno delo trajati največ 4 ure na dan oziroma 12 ur na teden), omejuje pa tudi dosedanjo možnost uvedbe nadurnega dela v proizvodnih TOZD.
V	zvezi z odmori, počitki in dopusti, ki so usklajeni z mednarodnimi konvencijami, ustavo i®
DELU V ŠTIRIH REPUBLIŠKIH ZAKONIH
bhhih^uhiihhhihhhhhhi^^hihhhhhii^^hhhh^hbhhi^hihhhhhihhhhih
	.	KHHhMHh!	v			v'	••	* „ 1	' 'A 'L 'K;\
zakonom o združenem delu, osnutek prinaša novost glede starejših delavce, ki imajo pravico do daljšega letnega dopusta za 7 delovnih dni, če izpolnijo ali leta starosti (55 oziroma 50 let) ali določeno pokojninsko dobo (30 oziroma 25 let) s tem, da celoten letni dopust ne more biti daljši kot 37 delovnih dni. Po dosedanjih predpisih mora delavec izpolniti oba navedena pogoja.
V	obravnavanem poglavju osnutek govori tudi o osebnih dohodkih, pri čemer povzema in razčlenjuje določbe zakona o združenem delu, da delavec pridobiva osebni dohodek glede na dosežene rezultate svojega dela in celotnega družbenega dela in glede na rezultate upravljanja in gospodarjenja z družbenimi sredstvi, to se pravi, glede na doseženi dohodek TOZD. Poudarjena je obveznost delavcev v TOZD, da morajo sprejeti osnove in merila za delitev sredstev za osebne dohodke in se sporazumeti z delavci v drugih TOZD v sestavi iste delovne organizacije o skupnih osnovah in merilih. Navedene določbe je treba razumeti tudi tako, da je iz meril in osnov razvidna odvisnost osebnih dohodkov ne samo od rezultatov tekočega dela, temveč tudi od gospodarjenja in upravljanja z družbenimi sredstvi.
Glede nadomestil zjt osebne dohodke daje osnutek okvirna načela, fiksno pa določa štiri primere, ko ima delavec pravico do nadomestila: dnevi državnih praznikov, ko se ne dela, čas letnega dopusta, čas bolniškega in porodniškega dopusta in čas, ko je delavec na strokovnem usposabljanju in izpopolnjevanju. Vse druge primere odsotnosti z dela, ko delavcu pripada nadomestilo, urejajo posebni zakoni, predvsem pa samoupravni splošni akti TOZD, ki naj urejajo tudi višino nadomestila osebnega dohodka z eno izjemo, ki jo določa osnutek: za praznične dni, ko se ne dela, pripada delavcu nadomestilo po osnovah in merilih, po katerih se mu določa osebni dohodek.
V	zvezi z zajamčenimi osebnimi dohodki so posebej obdelani primeri, ko nastanejo motnje v poslovanju TOZD in primeri, ko ta posluje z izgubo. Osnutek je izpeljal načelo, da se za kritje zajamčenih osebnih dohodkov uporabijo najprej sredstva TOZD in delovne organizacije, v katero je ta TOZD združena, če pa ta sredstva ne zadoščajo, pa iz občinskega sklada skupnih rezerv in končno iz republiškega sklada.
Tretje poglavje osnutka obravnava varstvo pri delu. Osnutek med drugim predvideva, da so delavci v TOZD dolžni zagotoviti vsem delavcem, ki delajo ponoči, ne glede na dejavnost in spol, varstvo otrok, topel obrok, prevoz na delo in z dela in nadzorstvo s strokovnim mentorjem. Moški in ženske morajo biti pred škodljivimi vplivi in nevarnostmi, ki so v zvezi z njihovim delom, zaščiteni po enakih osnovah in po istih določbah, posebni varstveni ukrepi za ženske pa so z osnutkom utemeljeni tam, kjer vplivajo škodljivo na njihovo funkcijo materinstva. Osnutek je posvetil v tem poglavju pomembne določbe tudi posebnemu varstvu mladine, invalidnih oseb in starejših delavcev.
Četrto poglavje obravnavanega drugega dela je osnutek namenil odgovornosti delavcev, ki je Posebno pomembno za realizacijo načela, da so delavci za svoje delo in za opravljanje svojih dolžnosti in za gospodarjenje z družbenimi sredstvi medsebojno odgovorni drug drugemu in tudi delavcem v OZD, s katerimi združujejo delo in sredstva. Pri disciplinski odgovornosti zavzema Posebno pozornost nOv ukrep denarne kazni, ki se srne po osnutku izreči največ do 10 % zneska enomesečne akontacije osebnega dohodka, vendar samo za hujše kršitve delovnih obveznosti, te
kazni pa se tudi ne smejo uporabiti za povečanje osebnih dohodkov. Pomembno novost beležimo tudi glede odškodninske odgovornosti, ko osnutek določa, da naj delavec, ki utrpi škodo pri delu ali v zvezi z delom, nebo izpostavljen, da bo dokazoval, da je škodo utrpel po krivdi drugih delavcev, ampak so delavci v TOZD dolžni povrniti delavcu odškodnino za škodo, razen če se jim posreči dokazati, da je škodo v celoti ali deloma povzročil sam oškodovani delavec.
Peto poglavje obravnava prenehanje delovnega razmerja, pri čemer, izhajajoč iz zakona o združenem delu, našteva primere, ko delavcu preneha delovno razmerje po njegovi volji, proti njegovi volji, primere, ko mu lahko preneha delovno razmerje in končno prenehanje delovnega razmerja po samem zakonu. Pri slednjem je pozornosti vredna določba, po kateri preneha delavcu delovno razmerje po dopolnitvi polne pokojninske dobe 40 let (moški) oziroma 35 let (ženske), če pristojni organ TOZD glede na kadrovske potrebe ne odloči drugače.
Šesto poglavje zajema določbe o varstvu pravic delavcev. Po osnutku se pred organi v TOZD smiselno uporablja postopek pred sodišči združenega dela, če samoupravni splošni akt sam ne uredi postopka. Dalje je tu tudi predvideno, kdaj lahko posameznik v nujnih in neodložljivih primerih izdaja sklepe o začasnem razporejanju na drugo delo, nadurnem delu itd. Sicer pa ostajajo sestavine postopka varstva pravic, katerega »zunanja« inštanca je sodišče združenega dela, enake kot doslej z določenimi dobrodošlimi konkretizacijami, ki jih je začrtala dosedanja bogata samoupravna praksa.
Drugi del osnutka zaključujeta še dve poglavji: sedmo, ki govori o delu na domu ter osmo s-posebnimi določbami.
Tretji del osnutka obravnava delovna razmerja med delavci, zaposlenimi pri delovnih ljudeh, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov ter pri civilnopravnih in fizičnih osebah. Ta delovna razmerja se urejajo s kolektivno pogodbo ter s pogodbo o delovnem razmerju, ki jo skleneta delavec in nosilec samostojnega osebnega dela. Osnutek tu ni prinesel bistvenih sprememb.
Četrti del osnutka govori o nadzorstvu, ki ga nad izvajanjem predpisov o delovnih razmerjih in samoupravnih splošnih aktov opravljajo občinski organi inšpekcije dela in republiški inšpektor dela.
Peti del osnutka obravnava začasno in občasno delo (pogodbe o delu) in ima nadvse pomembne določbe, ki naj pomagajo odpraviti brezposelnost.
Šesti del vsebuje kazenske določbe, sedmi pa prehodne in končne določbe, v katerih zavezuje delavce v OZD, da uskladijo svoja delovna razmerja in samoupravne splošne akte z določbami zakona o delovnih razmerjih najpozneje do 11. decembra 1978.
ZAKON O ORGANU SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE
Osnutek tega zakona izhaja iz načela, naj se s tem zakonom uredijo vsa temeljna vprašanja samo za organe samoupravne delavske kontrole v TOZD, za vse druge oblike združenega dela in sredstev, kot tudi za delovne skupnosti pa naj bi zakon imel le ustrezne sklicevalne oziroma premostitvene določbe, sklicujoč se na ureditev položaja in vloge tega organa v TOZD, vse drugo pa prepušča posebnim zakonom. Iz besedila izhaja povezanost samoupravne delavske kontrole z vlogo in sodelovanjem sindikata.
Osnutek navaja tri oblike uresničevanja samoupravne delavske kontrole delacev, in sicer: neposredno, po organih upravljanja in po posebnem organu samoupravne delavske kontrole. Osnutek povzema določbo zakona o združenem delu, po kateri so organi samoupravne delavske kontrole obvezni v TOZD in drugih oblikah združevanja dela in sredstev ter neobvezni v delovni skupnosti (DSSS) ter ustavno določbo o področjih in dejavnostih, ki jih nadzira organ samoupravne delavske kontrole.
V osnutku je poudarjeno, da ima vsak delavec kot tudi sindikat pravico ih dolžnost, da organu samoupravne delavske kontrole da pobudo za razpravljanje o opaženi pomanjkljivosti s področja nadzora tega organa. Dalje osnutek določa, na koga vse se ima ta organ pri svojem delu pravico obračati, koga mora obveščati (skupščine družbenopolitičnih skupnosti, družbeni pravobranilec samoupravljanja, SDK, organi inšpekcije, sindikat...). Določen je način volitev in odpoklica članov organa samoupravne delavske kontrole (člani se volijo v TOZD neposredno in s tajnim glasovanjem), ter položaj in vloga sindikata pri predlaganju in določanju kandidatov. Predvideni so dalje razlogi za odpoklic člana tega organa. Osnutek se glede volitev in odpoklica članov organa samoupravne delavske kontrole sklicuje na osnutek zakona o volitvah in odpoklicu organov upravljanja in imenovanju poslovodnih organov v OZD, ki zadeva volitve in odpoklic delegatov v organih upravljanja OZD in drugih oblik združevanja dela in sredstev.
Organ samoupravne delavske kontrole ima pravico, da od organov organizacije oziroma skupnosti zahteva podatke in poročila, ima pravico vpogleda v vse listine itd. Oshutek tudi predvideva, komu ta organ sporoča svoje ugotovitve in kako postopa, če organ, na katerega je naslovil zahtevo za odpravo nepravilnosti, pomanjkljivosti ne odpravi.
Za pobudo, izraženo mnenje, pripombo ali predlog v zvezi z uresničevanjem samoupravne delavske kontrole nihče ne more biti klican na odgovor in tudi ne postavljen v manj ugoden položaj. Končno osnutek določa, da so člani organa samoupravne delavske kontrole za opravljanje svoje funkcije osebno odgovorni delavcem organizacije, kjer so bili izvoljeni.
ZAKON O VOLITVAH IN ODPOKLICU ORGANOV UPRAVLJANJA IN O IMENOVANJU POSLOVODNIH ORGANOV V ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA
Ta zakon naj bi določal postopek volitev in odpoklica delavskih svetov v TOZD in drugih OZD ter organov upravljanja v drugih oblikah združevanja dela in sredstev, urejal pa tudi nekatera vprašanja v zvezi z imenovanjem poslovodnega organa v OZD.
Osnutek se deli na tri poglavja: splošne določbe, volitve in odpoklic organov upravljanja v OZD in v drugih oblikah združevanja dela in sredstev, ter imenovanje poslovodnega organa v OZD.
V splošnih določbah osnutek uveljavlja načelo, da je nosilec in organizator družbenopolitične dejavnosti pri volitvah v delavske svete SZDL v sodelovanju s sindikati in drugimi družbenopolitičnimi organizacijami, obenem pa določa, da sta SZDL in sindikat po svojih organizacijah konkretna organizatorja in izvajalca kandidacijskega postopka pri volitvah.
(Nadaljevanje na 20. strani)
KONKRETIZACIJA ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU
(Nadaljevanje z 19. strani)
V drugem poglavju osnutek povzema zakon o združenem delu: pravico voliti in biti voljen za delegata v delavski svet OZD ima vsak delavec, ki je sklenil delovno razmerje v TOZD. Z gledišča dosedanje dvoumne prakse je osnutek konkreten, saj poleg navedene splošne volilne pravice posebej določa volilno pravico učencev v gospodarstvu, kooperantov in samostojnih umetnikov oziroma delovnih ljudi, ki opravljajo kakšno drugo poklicno dejavnost in pri tem trajno sodelujejo v OZD. Posebej je določena tudi pravica učencev oziroma dijakov, da volijo in so lahko voljeni v organe upravljanja vzgojno-izobraževalne organizacije in ne nazadnje sodelovanje delavcev v delavskem svetu, ki sklenejo delovno razmerje za določen čas (sezonci).
Volitve delegatov v delavski svet TOZD razpisuje delavski svet TOZD najkasneje 30 dni pred potekom mandatne dobe, praviloma pa v začetku leta, najkasneje pa v 60 dneh od takrat, ko je ugotovljen zaključni račun TOZD. Osnutek vsebuje dokaj natančne določbe glede volilnih organov, kandidiranja, glasovanja pri volitvah, ugotavljanja izida glasovanja, nadomestnih volitev in odpoklica. Organizacija sindikata vodi kandidacijski postopek in določa kandidate v TOZD na podlagi predlogov, ki so dani na kandidacijskih konferencah v posameznih delih delovnega procesa. Volitve se opravijo po kandidatnih listah (delavci TOZD glasujejo o celotni kandidatni listi), pri čemer mora kandidatna lista za vsak del delovnega procesa obsegati najmanj toliko kandidatov, kolikor je treba izvoliti delegatov v delu delovnega procesa. Seveda ima osnutek tudi določbe glede pristojnosti in funkcij volilne komisije in volilnega odbora. Osnutek našteva primere, kdaj delegatu predčasno preneha njegova funkcija (smrt, prenehanje delovnega razmerja, odpoklic...) in obravnava nadomestne volitve (obvezne, če gre za edinega delegata iz dela delovnega procesa, če se število delegatov delavskega sveta zmanjša za tretjino...).
Postopek odpoklica delegatov je po osnutku zasnovan na enakih načelih kot postopek izvolitve.
Volitve delegatov v delavski svet delovne organizacije bodo v celoti potekale v TOZD po določbah. ki veljajo za volitve v delavski svet TOZD, razen nekaterih vprašanj, ki jih osnutek ureja posebej. Določbe o volitvah delavskega sveta v delovni organizaciji pa se, razen nekaterih izjem, uporabljajo tudi za ustrezen organ SOZD. Kar velja po osnutku za volitve in odpoklic delavskega sveta TOZD, velja tudi za delavski svet delovne skupnosti.
Posebno mesto v osnutku je posvečeno varstvu volilne pravice delavcev. Za zakonitost volitev in varstvo volilne pravice mora v TOZD skrbeti volilna komisija. Osnutek predvideva pravico do pritožbe prizadetih delavcev na sodišče združenega dela.
Določbe tega osnutka zakona o imenovanju poslovodnih organov v OZD se nanašajo samo na OZD, za katere imenovanje poslovodnih organov razpisno komisijo sestavljajo predstavniki OZD, sindikata in družbene skupnosti. Osnutek zakona določa omenjeno razpisno komisijo za imenovanje individualnega poslovodnega organa v TOZD, ki opravlja dejavnost oziroma zadeve posebnega družbenega pomena, ter za imenovanje poslovodnega organa v delovni in sestavljeni organizaciji združenega dela. Izgleda, da zakono-d ijalec tu ni šel po korakih večletne prakse, ki je »mešano« razpisno komisijo uvedla že celo na
vodilna delovna mesta, ki ne pomenijo poslovodnega organa in ki ima svoj temelj v družbenem dogovoru.
ZAKON O REFERENDUMU IN O DRUGIH OBLIKAH OSEBNEGA IZJAVLJANJA
Referendum in druge oblike osebnega izjavljanja dobivajo po ustavi in zakonu o združenem delu novo veljavo in nov pomen, ker pomenijo realizacijo ideje o neposrednem odločanju delavcev in občanov o njihovih neodtujljivih družbenoekonomskih in drugih samoupravnih pravicah tako v OZD kot tudi krajevnih skupnostih, SIS itd. Osnutek med drugim — analogno zborom delavcev v združenem delu — obravnava tudi zbore delovnih ljudi in občanov, ki se sklicujejo »na terenu«, v krajevnih skupnostih. Dokončno seveda ni nikoli možno izčrpno navesti ali celo pravno urediti vseh oblik neposrednega izjavljanja, ki lahko nastanejo v praksi.
Poleg splošnih določb obravnava ta osnutek referendum posebej v družbenopolitični skupnosti'in v krajevni skupnosti, posebej v TOZD in v drugi OZD ter posebej v samoupravni interesni skupnosti. Večina določb osnutka o referendumu je povzeta iz dosedanjega zakona o referendumu
in tu ni bistvenih novosti. Treba pa je opozoriti, da je najbolj problematičen referendum v samoupravni interesni skupnosti, ker se izmika možnostim neposrednega zakonodajnega urejanja zaradi izredne organizacijske pestrosti in same narave SIS.
Osnutek tega zakona obravnava v treh členih institucijo podpisovanja, ki naj bi se uveljavila kot splošna oblika neposrednega izjavljanja v OZD in drugih samoupravnih skupnostih “in organizacijah in urejuje nekatera najbolj bistvena proceduralna vprašanja odločanja z uporabo te oblike, zlasti pa, kdaj je treba šteti za sprejete obravnavane odločitve.
Vsekakor moramo te štiri osnutke republiških zakonov, ki naj bi bili v jeseni sprejeti (število sprememb je odvisno od plodnosti javne razprave), šteti kot del uresničevanja zakona o združenem delu, del najširšega družbenega procesa, v katerega smo globoko posegli tudi v IMF, zato je efekt, ki naj bi jih imeli ti zakoni tudi v naši delovni sredini, odvisen zlasti in predvsem od tega, kako aktivno bomo sodelovali pri njihovem proučevanju in spremljajoči javni razpravi.
ALEŠ ČERIN, dipl. iur.
Ing. Tone Kovič izroča zlato plaketo livarstva Valentinu Mendiževcu
V mesecu juliju je bila na skupščini mesta Ljubljane, skromna slovesnost ob priliki predaje zlatih plaket »Zaslug za razvoj livarstva«, ki so bile podeljene na V. jugoslovanskem kongresu livarstva, Split 77, posameznikom in delovnim organizacijam Jugoslavije, zaslužnim za razvoj livarstva.
Za področje SR Slovenije je plakete predal predsednik skupščine mesta Ljubljane ing. Kovič Anton.
Med odlikovanci je plaketo prejel tudi direktor TOZD Livarna Ivančna gorica Mendiževec Valentin za izredne zasluge pri razvoju livarstva, tako v lastni temeljni organizaciji kot na širšem področju livarstva v Jugoslaviji, saj že 4 leta uspešno vodi izvršni odbor Jugoslovanskega združenja livarn, vanj je včlanjenih 82 livarn ali 90% livarskih kapacitet Jugoslavije.
Zlate plakete so bile podeljene tudi prof. dr. Cirilu Pelhanu in docentu dr-Milanu Terbižanu z metalurške fakultete v Ljubljani, predsedniku zveze sindikatov Slovenije ing. Janezu Barboriču, predsedniku mestne skupščine Ljubljane ing. Antonu Koviču, direktorju livarne Gorenja-Muta ing. Hrabrotu Strdinu in ing. Šolarju iz TAM Maribor.
Delovni kolektiv IMP Livarne Ivančna gorica vsem nagrajencem iskreno čestita, svojemu direktorju tov. Mendiževcu pa želi še mnogo plodnih let delovanja v livarski dejavnosti.
S. M
• PRIŠLI - ODŠLI # PRIŠLI - ODŠLI • PRIŠLI - ODŠLI • PRIŠLI - ODŠLI • PRIŠLI - ODŠLI • PRIŠLI - ODŠLI • PRIŠLI
PRIŠLI V MESECU JULIJU 1977
TOZD »Klima«, Ljubljana:
Gregec Dragutin Luksa Josip Podržaj Milan Povše Franc Friščič Vladimir Petrovič Vlado Lovrek Franjo Horvat Adam Štirn Gorazd Matulin Marjan Podobnik Srečko
TOZD »Ogrevanje — vodovod«, Ljubljana:
Hribernik Ivan Jazbinšek Bojan Katilovič Mato Grdič Slavo
TOZD »SKIP«, Ljubljana:
Marinko Marjan Skušek Bojan Šefčet Voca Veselinovič Branko
TOZD »TRAA«, Ljubljana:
Bolha Ivan Todorovič Božo Golobič Ivica Zibelnik Franc Švajger Rudi Štangar Jože Suhadolčan Srečko Zarič Ratibor Nartnik Marko Grom Andrej Robida Janez
lOZD »Eleklromonlaža«, Ljubljana:
Kos Marjan Čander Ivan Baltič Izet Smrekar Valantin Ručigaj Marko Zoretič Stane Kiridič Košara Jambrošič Zlatko Popovič Niko Barle Edvard Petek Iztok Baltič Ismet Vadas Dragutin Sestanj Franjo Zabčič Josip Javornik Zdravko Pleteršič Zlatko Muc Anton Kralj Franc Macuh Andrej Kobale Marjan
TOZD »TEN«, Ljubljana:
Rozina Jože Kovačič Bojan Martinc Franc Sipelj Jože Mamič Jože Maček Tone Jarkovič Branko Lavtar Franc Susman Jože Maver Franc Stefančič Marjan
TOZD »Dvigalo«, Ljubljana:
Klasič Ivan Maravič Bogdan Kocjan Bernarda Cerimovič Emri Bernard Rok Kovač Stanko Rus Mirko
Delovna skupnost strokovnih služb, Ljubljana:
Burnik Mirica Kitič Ljudmila Mauri Stanislav
TOZD »Projekt — montaža«, Koper:
Stanščak Janko Radovac Srečko Haramija Milan Crevatin Bruno Pavletič Rino Rogelja Stojan Jerman Zvezdan Puccr Valter Božič Darij
Rožnik Drago Habjan Stanko Tomažič Ivan
TOZD »Projekt — montaža — inženiring«, Maribor:
Kovač Adolf Bombek Anton Gorišek Dušan Slekovec Miran Kavaš Marjan Beber Marjan
TOZD »TlO«, Idrija:
Hladnik Silvij Krapež Evstahij
Kržišnik Vladimir Krstič Božidar Majnik Ciril Lampe Marijan Sladič Alojz Dolinar Peter Gosler Silvester Gruden Ludvik Jež Jožef Gnezda Julijan Kacin Andrej Rejc Ivan Štraus Janko Tušar Stanislav Bogataj Silvester
(Nadaljevanje na 22strani)
r
# PREDSTAVLJAMO VAM MIROSLAVA ZIDARJA
PROJEKTANT IN KINOLOG
Človek je v davnini udomačil psa, da se je z njegovo pomočjo lažje preživljal in branil pred divjimi zvermi. Danes psov ne potrebujemo ne iz prvega, ne drugega razloga, ampak iz čisto drugačnih nagibov. Za različne potrebe je človek vzredil razne pasme psov. Za dobrega psa morate danes odšteti kar čedno vsoto denarja, sploh še, če se v njegovem rodovniku najdejo kakšna znana imena.
Med slovenskimi kinologi (rejci psov) je dobro poznano ime Miroslav Zidar, ki je predsednik strokovnega sveta kinološke zveze Slovenije, član njenega izvršnega odbora in urednik revije Kinolog. Po poklicu strojni tehnik, zaposlen na delovnem mestu samostojni projektant v TOZD Projektivni biro, je pri IMP že od leta 1961. Pogovor je tekel predvsem o njegovem »popoldanskem« delu, o delu s psi, o naši kinologiji in problemih, s katerimi se srečuje.
— Koliko časa se že ukvarjate s kinologijo?
»Triindvajset let. Stari starši so imeli psa in tako se je začelo. Od takrat sem imel že veliko psov, največ nemških ovčarjev in tudi drugih. Če računam, da sem vodil trinajst tečajev, v vsakem je bilo od dvajset do petdeset psov, je šlo skozi mojo šolo že nekaj sto psov.«
— Imate vedno samo enega psa?
»Možnosti vzrejanja nimam, zato se vedno odločim za psa in to enega, ker dva vzameta preveč časa. Če hočete imeti dobrega psa, morate biti veliko z njim.«
— Kaj bi morali ljudje ob nakupu psa upoštevati?
»Psa naj kupi le tisti, ki bo ob delu 4 njim užival. Vedeti je treba, kaj od psa želimo, kje ga bomo imeli. Pes v stanovanju je drugače vzgojen, se drugače
»obnaša« kot pes, ki je veliko sam v pesjaku.«
— Kje ste pridobili kinološko znanje?
»V glavnem sem se izobraževal sam. Starejši kinologi svoje znanje niso bili pripravljeni posredovati mladim. Zato sem se učil, ko sem treniral psa. Svoje ugotovitve sem kasneje preverjal v strokovni literaturi. Edini, ki mi je veliko pomagal, je bil nestor slovenske kinologije, pokojni Teodor Drenig.«
Tov. Zidar je tudi avtor knjige »O psih«, edinega dela pri nas, ki strokovno obdeluje vzrejo in osnove šolanja psov. Knjiga je bila zelo dobro ocenjena tudi s strokovnega vidika. Izšla je že tretja izdaja (vsakokrat 2.000 izvodov), pripravljen pa je tudi prevod v srbohrvaščino.
— Kdaj ste pomislili, da bi napisali knjigo?
»Že omenjeni Teodor Drenig je izdal dva priročnika za delo službenih psov, izdajo tretjega je zaupal meni. Razmišljal sem, kaj bi še dodal in tako se je po dveh letih trdega dela rodila knjiga. Če bi takrat vedel, koliko dela me čaka, se najbrž ne bi lotil tako obsežne materije.«
— Sle urednik revije Kinolog, kinološki sodnik in poleg tega še šolate svojega psa, kako za vse to najdete čas?
»Zasebnega življenja nimam. Ko končam delo v podjetju, začnem drugo, ki se od prvega mnogo razlikuje, kar tudi pripomore, da nisem preveč utrujen. Sicer bo pa treba začeti skrbeti tudi zase.«
— Zgodi se, da morate določene stvari urediti tudi dopoldne, oz. vas več dni ni — kako rešujete to?
Za vsako odsotnost vzamem redni dopust, tudi po urah, manjše zamude pa doprinesem v popoldanskem času.
Miroslav Zidar s svojim Larse-nom
Tu posebnih težav nimam, saj vedno najdemo rešitev, prvo pa je seveda delo, ki zaradi kinoloških obveznosti ne sme trpeti.«
— Kako na splošno ocenjujete našo kinologijo in vzrejo nemških ovčarjev še posebej?
»Brez dvoma je slovenska kinologija v naši državi najbolje organizirana. Pri vzreji nemških ovčarjev, od leta 1970 delamo načrtno, se je kvaliteta psov izboljšala, spremljajo pa jo hibe, ki se ob hitrem vzponu nujno pojavijo.«
Najbrž ni treba posebej poudarjati, kako pomembna je lahko vloga dobrih psov pri splošnem ljudskem odporu. Dobre pse pa lahko pričakujemo le od dobrih kinologov, ki ne gledajo vzrejanja samo skozi dinar, svojega prostega časa skozi nadure in znajo uspehe pri delu priznati tudi drugim. Eden takšnih kinologov je tudi naš sodelavec Miroslav Zidar.
T. ŠTRUS
• PRIŠLI - ODŠLI • PRIŠLI - ODŠLI • PRIŠLI - ODŠLI • PRIŠLI - ODŠLI • PRIŠLI - ODŠLI • PRIŠLI - ODŠLI • PRIŠLI
(Nadaljevanje z 21. strani)
Blaznik Peter Čuk Rudi Čadež Bernard Prezelj Ivan Sedej Marijan
SODELAVCU V SLOVO
V torek, 12. julija 1977 smo pospremili na zadnjo pot na Novo groblje v Beogradu sodelavca Milorada Stevanoviča, serviserja v Beogradu.
Kruta bolezen ga je iztrgala i/ naših vrst v njegovih najlepših letih, ko si je komaj dobro ustvaril dom in družino.
Tov. Stevanovič Milo-rad-Mičo se je rodil 3.3.1932 ' Ugljeviku. Po izučitvi poklica je bil zaposlen v vrsti podjetij. V TOZD TEN-u se je zaposlil 1. 9. 1967 kot serviser za področje Srbije in Črne gore.
Tov. Mico se je zelo prizadevno v ključil v delo na servisiranju in montaži naših na-
prav. Njegovo marljivo delo je pripomoglo k pridobivanju novih poslovnih partnerjev in do lega, da so naše izdelke spoznali tudi na področju Srbije, Vojvodine, Črne gore.
Vsi ki smo Mica poznali, smo vedeli, da ni bil samo poslovni sodelavec, ampak je bil tudi zelo dober in iskren tovariš z vsemi, ki so z njim sodelovali. Med prijatelji je kazal vselej tiste vrline človeka, ki se odlikujejo po odkritem značaju in veselju do dela.
Ne bomo te zlahka pozabili. Mičo!
Nam in marsikateremu poslovnemu partnerju boš ostal v spominu kot človek in tovariš, kateremu smo dolžni izreči le zahvalo in priznanje za tvoje delo.
Ohranili te bomo v lepem spominu.	Kolektiv
IMP — TOZD TEN
Lazar Evgen Blaznik Valentin Hribar Ivan Kenda Miroslav Peternelj Albin Korenč Franc Pečirer Stanko Vončina Albin Šuligoj Viktor Šen Roman Žejn Alojz Ferjančič Ivan Menard Ciril Šubic Marko Carl Miroslav Peternel Miroslav Eržen Valentin Poljanec Marijan Marinac Marijan Vehar Robert Treven Dušan Zelene Samo Medved Matjaž Troha Pavel Červ Roman Velikajne Janja Gantar Zdenka Logar Herman Rejec Metod Kovač Izidor Bogataj Damijan Vogrič Miro Pirc Marija Božič Branko Tratnik Emil Bevk Aleksander Menard Miran
TOZD »Livarna«, Ivančna gorica:
Glavič Jožica Karajič Ale Gregorič Nada Ramič Omer Muminovič Dževad Šahhegovič Dževad Ramič Arif Plankar Jože Berdajs Marjan Ramič Hasan Zrimič Šimo
TOZD »Elektrokovinar«, Ptuj:
Kampi Jože Mlakar Ivan Sire Martin Hojnik Zlatko Zupančič Marjan Meznarič Bojan Cimerman Vlado Plejnšek Janez Gasparič Anton Murko Franc Čeh Anton Mislovič Janko Šamperl Marjan Nedeljko Viktor
FRIŠU V MESECU JUNIJU
TOZD »Ogrevanje-vodovod«, Ljubljana:
Brodarič Dragutin — mont. del. Tomažin Ivan — monter Tomšič Stanko — monter Osvald Viktor — monter Anžur Franc — transp. del.
Gašparut Rajmut — mont. del.
Novak Željko — monter Čolnik Joško — nabav. ref.
Kremžar Valentin — spec. monter Mekiš Jožef — mont. del.
Regina Erika — kalkulant Korošec Stane — monter
TOZD »TRAA«, Ljubljana
Petek Josip — KV strugar Perkunič Avguštin — PK strugar Setnikar Andrej — KV stroj, ključ.
Zalar Alojz — sam. ref. za zun. trg. Cenko Ljubomir — PK strugar Igrec Ivan —- KV ključ.
TOZD »TEN«, Ljubljana
Škoda Slavko — pom. ključ.
Krhlikar Stane — mont. vezalec Hrovat Ludvik — ključ.
Bajuk Dušan — ključ.
TOZD »Dvigalo«, Ljubljana
Seničar Bojana — risar
TOZD »Klima« Ljubljana
Tipič Jože — KV ključ.
Jemec Boris — PK pom. kij.
Bernetič Ivan — KV strugar Munibari Hasan — projektant Knavc Josip — sam. detajlist Omahen Marko — KV monter Lukša Gabrijel — KV monter Marn Martin — pom. teh. risar Gramc Vladimir — KV mont.
Furdi Branko — KV mon.
Kavčič Marjan — KV mont.
TOZD Družbeni standard Ljubljana
Šturm Doroteja — NK delavka Kepic Marija — NK delavka Plečko Edita — NK delavka
Delovna skupnost strokovnih služb, LJUBLJANA
Kafol Ratomir — dipl. ekonomist Doberšek Milena — šola za oblik. Korošec Milena — ekon. fak.
Emri Jože — ekonomist
TOZD »Projekt-montaža-inženiring« Maribor
Grauf Borut — stroj. inž.
Strelec Janez — KV mont.
Dovečar Anton — teh. kont. Dajčman Dušan — NK delavec Žuran Marjan — KV mont.
Čolič Muradif — NK delavec Bučer Branko — NK delavec
TOZD »Projekt-montaža« Koper
Dželilovič Rifer — KV mont.
Gnezda Jože — KV mont.
Lapajna Radovan — KV mont. Novak Karmen — OŠ Ristič Vanda — OŠ Simšič Dušan — inž. stroj.
Valentič Vili — NK delavec
TOZD »TIO«, Idrija
Ogrič Alojzij — SS konstruktor Bizjak Marijan — VS sam. raz.
Mrak Valter — PK spec. ključ.
TOZD »Livarna«, Ivančna gorica
Plankar Alojz — NK delavec Novakovič Trivun — NK delavec Mladenovič Drago — NK delavec Mililjančevič Ljubiša — NK delavec Pečjak Jože — NK delavec
TOZD »Elektrokovinar«, Ptuj
Strelov Franc — mont. ogr. napr. Sagadin Janez — mont. ogr. napr. Habjanič Branko — mont. ogr. napr. Mohorko Vlado — ključ.
Klinc Jože — vod. inst.
Gril Drago — NK delavec Schmidt Konrad — NK delavec Kozoderc Martin — el. inst.
Petek Zdravko — ključ.
TOZD »Panonija«, Murska Sobota
Lapoša Alojz — KV klepar Ošlaj Alojz — NK delavec Grabar Janez — KV a tomeh.
Štof Ivan — NK delavec Kološa Ludvik — NK delavec Vuzem Franc — NK delavec Kuhar Anton — KV avtomeh.
Koren Slavko — kv stroj, ključ. Maček Stanko — KV avtomeh. Ferenček Venčeslav — NK delavec Torma Jožef — PK strugar Korošec Anton — KV avtoklepar
Gomboc Anton — KV stroj, ključ. Bot jan Štefan — KV avtomeh. Horvat Slavko — NK delavec Žalig Jože — NK delavec Pintarič Andrej — NK delavec Dominko Jože — NK delavec Titan Alojz — NK delavec Žarka Jožef — NK delavec Vratarič Koloman — KV avtomeh. Jonaš Štefan — KV avtomeh.
Erjavec Jože — PK del.-varilec Horvat Jože — NK delavec Ficko Jurij — NK delavec Horvat Franc — NK delavec Zadravec Štefan — PK pleskar Devetak Zlatko — KV str. ključ.
DARKO
PIRC
Neizprosno zlo današnjega časa — prometna nesreča, je iz naše sredine nepričakovano iztrgala mladega sodelavca Darka Pirca.
Rodil seje v Velikih Laščah 31. 12. 1955 in se po končani osemletki odločil za poklic elektroinstalaterja. Pri Industrijsko montažnem podjetju.
TOZD Elektromontaža se je zaposlil leta 1973 in kot elek-troinstalater delal po raznih montažah na terenu. Usodnega dne je bil med svojimi sodelavci na delovišču TERMIKE Škofja Loka, in vest, da Darka ne bo več na gradbišče, ker mu je usoda preprečila njegove želje in vse načrte, ki jih je imel, je bila nesprejemljiva, toda resnična.
Poznali smo ga kot dobrega sodelavca, nesebičnega tovariša, ter perspektivnega mladega delavca in vedrega družabnika, ki je ob svojem delu našel tudi čas za dodatna izobraževanja, vendar njegovi načrti so ostali le v zasnovi.
Od nepozabnega sodelavca smo se poslovili 18. julija 1977 na ljubljanskih Žalah in ohranili ga bomo v najlepšem spominu.
SODELAVCI TOZD ELEKTROMONTAŽA
r- ODŠLI • PRIŠLI - ODŠLI • PRIŠLI - ODŠLI # PRIŠLI - ODŠLI • PRIŠLI - ODŠLI • PRIŠLI - ODŠLI • PRIŠLI - ODŠLI
ODŠLI V MESECU JULIJU 1977
TOZD »Klima«, Ljubljana:
Tratnik Emil, prem. v TOZD TIO Lelkič Ivan, v JLA
TOZD »Ogrevanje, vodovod«, Ljubljana:
Zadnikar Alojz, upokojitev Brus Tomaž, na lastno željo Pogačar Leopold I, upokojitev Tomažin Jože, umrl Bevk Aleksander, prem. v TOZD TIO Božič Branko, prem, v TOZD TIO Pretnar Jože, na lastno željo Žgajnar Drago, na lastno željo Lebar Tomaž, na lastno željo Štergelj Karla, na lastno željo Sokol Vjekoslav, sklenil delovno razmerje
Novak Drago, sklenil delovno razmerje
Grdan Josip, sklenil delovno razmerje Komič Ismet, sklenil delovno razmerje Križman Marjan, sklenil delovno razmerje
Romih Milan, sklenil delovno razmerje
Zorc Albin, sklenil delovno razmerje Kopše Leopold, sklenil delovno razmerje
Prevalšek Marjan, sklenil delovno razmerje
Jovič Boris, sklenil delovno razmerje Hatze Branko, sklenil delovno razmerje
Kramžar Tone, sklenil delovno razmerje
Maček Drago, sklenil delovno razmerje
Sodja Bojan, sklenil delovno razmerje Šestanj-Perič Vlado, sklenil delovno razmerje
Frlin Ivan, sklenil delovno razmerje Bobnar Andrej, sklenil delovno razmerje
Križan Zdravko, sklenil delovno razmerje
Višnjič Branko, sklenil delovno razmerje
Petkovič Vinko, sklenil delovno razmerje
Doljšak Janez, ni sklenil delovnega razmerja
Dovečer Ivan, ni sklenil delovnega razmerja
Kemec	Josip,	ni	sklenil	delovnega
razmerja
Horvat	Ivica,	ni	sklenil	delovnega
razmerja
Seliškar Matjaž, ni sklenil delovnega razmerja
Plantak Josip, ni sklenil delovnega razmerja
Šafarič	Josip,	ni	sklenil	delovnega
razmerja
Kukar	Ivan,	ni	sklenil	delovnega
razmerja
Golubič Vlado, ni sklenil delovnega
razmerja
Grm Sašo, ni sklenil delovnega razmerja
Kavran Dražen, ni sklenil delovnega
razmerja
Sklepič Josip, ni sklenil delovnega
razmerja
TOZD »SKIP«, Ljubljana:
Dimitrijevič Dragan, negat. ocena P°'zk. dela
Ramič Zlatko, na lastno željo Bostič Vojmir, sporazumno
Tozd »TRAA«, Ljubljana:
Bolih Srečko, na lastno željo Štangar Jože, sklenil del. razmerje Zibelnik Franc, sklenil del. razmerje Švajger Rudi, sklenil delovno razmerje
Jovič Slobodan, na lastno željo Hebar Amalija, na lastno željo Bevcer Jože, premestitev Suhadolčan Srečko, sklenil del. razmerje
Nartnik Marko, sklenil delovno razmerje
Robida Janez, sklenil delovno razmerje
Grom Andrej, sklenil delovno razmerje
TOZD »Elektromontaža«, Ljubljana:
Habuš Josip, na lastno željo Hadrovič Valent, v JLA Peterlin Cveto, na lastno željo Pirc Darko, umrl Burkelj Franc, na lastno željo Baltič Izet, sklenil delovno razmerje Baltič Ismet, sklenil delovno razmerje Barle Edvard, sklenil delovno razmerje
Jambročič Zlatko, sklenil delovno razmerje
Petek Iztok, sklenil delovno razmerje Popovič Niko, sklenil delovno razmerje
Vadas Dragutin, sklenil delovno razmerje
Žabčič Jože, sklenil delovno razmerje Zoretič Stane, sklenil delovno razmerje
Šestanj Franjo, sklenil delovno razmerje
Kralj Franc, sklenil delovno razmerje Macuh Andrej, sklenil delovno razmerje
Muc Anton, sklenil delovno razmerje Javornik Zdravko, sklenil delovno razmerje
Pleteršič Zlatko, sklenil delovno razmerje
Kobale Marjan, sklenil delovno razmerje
Blažič Slobodanka, na lastno željo
TOZD »TEN«, Ljubljana:
Jovanovič Emil, na lastno željo Stevanovič Milorad, umrl Jokovič Darko, na lastno željo Lavtar Franc, sklenil delovno razmerje
Šusman Jože, sklenil delovno razmerje Maver Franc, sklenil delovno razmerje Štefančič Marjan, sklenil delovno razmerje
Jarkovič Branko, sklenil delovno razmerje
Maček Tone, sklenil delovno razmerje Mamič Jože, sklenil delovno razmerje Kovačič Bojan, sklenil delovno razmerje
Rozina Jože, sklenil delovno razmerje Martinc Franc, sklenil delovno razmerje
Šipelj Jože, sklenil delovno razmerje
TOZD »Projektivni biro«, Ljubljana:
Jazbinšek Bojan, prem. v TOZD OV
TOZD »Projekt — montaža — inženiring«, Maribor:
Detiček Darko, v JLA N Gorišek Stanislav, na lastno željo Vinter Andrej, na lastno željo Dajčman Dušan, na lastno željo
TOZD »Projekt — montaža«, Koper:
Tomažič Danilo, na lastno željo Mahnič Dorjano, na lastno željo Debernardi Silvester, na lastno željo Bubnič Alojz II, v JLA Jerman Zvezdan, sklenil delovno razmerje
Pucer Valter, sklenil delovno razmerje Božič Darij, sklenil delovno razmerje Rožnik Drago, sklenil delovno razmerje
Habjan Stanko, sklenil delovno razmerje
Tomažič Ivan, sklenil delovno razmerje
TOZD »Livarna«, Ivančna gorica:
Retar Janez, na lastno željo Mililjančevič Ljubiša, na lastno željo Mladenovič Drago, na lastno željo Cvrtkovič Alojz, na lastno željo Muminovič Dževad, na lastno željo Šahbegovič Dževad, na lastno željo
TOZD »Elektrokovinar«, Ptuj:
Primožič Marjan, izključitev Petek Franc, upokojitev Cajnko Stanko, ni sklenil delovnega razmerja
Galič Stanko, ni sklenil delovnega razmerja
Jurgec Stanislav, ni sklenil delovnega razmerja
Stockl Jože, ni sklenil delovnega razmerja
ODŠLI V
MESECU JUNIJU 1977
TOZD »Ogrevanje-vodovod«, Ljubljana
Gabrovšek Tomaž — v JLA
TOZD »TRAA«, Ljubljana
Berend Josip — odp. del.
Dovč Boris — v JLA Klešnik Franc — odp. del.
Čuček Božidar — sam. prek.
IgrecIvan Jeras Ivo
TOZD »TEN«, Ljubljana Grm Marko — v JLA Uršič Jože — odp. del.
Čuden Viktor — v JLA Ahlin Jože — v JLA Grum Anton — potek. uč. pog. Hrovat Ludvik — potek uč. pog. Bajuk Dušan — potek uč. pog.
TOZD »Dvigalo«, Ljubljana
Murgelj Janez — v JLA
TOZD »Klima«, Ljubljana
Kedmenec Vlado — v JLA Hostnik Miran — v JLA Pajek Ivan — v JLA Šipun Stjepan — v jla
Omahen Marko — izp. za KV Vidic Sašo — prem. v DSSS Lukša Gabrijel — izpit za KV Gramc Vlado — izpit za KV Furdi Branko — izpit za KV Kavčič Marjan — izpit za KV Grgec Dragutin — izpit za kv Lukša Josip — izpit za KV Podrdžaj Milan — izpit za KV Mušič Bojan — razv. uč. pog.
Povše Franc — izpit za KV Štirn Gorazd — izpit za KV
TOZD »Družbeni standard«, Ljubljana
Kovačič Stanka — spor.
Djordjevič Mirjana — sporaz.
Delovna skupnost strokovnih služb
Zalar Alojz — prem. v TOZD TRAA
TOZD »Projekt-montaža-inženiring«, Maribor
Donko Marjan — sporaz.
Silak Jožef — sporaz.
Šiško Drago — sporaz.
TOZD »Projekt-montaža«, Koper
Prodan Bruno — potek uč. pog.
TOZD »TIO«, Idrija
Lapajne Ivan — sporaz.
Rupnik Ljubomir — sporaz.
TOZD »Livarna«, Ivančna gorica
Lavrič Matija — sporaz.
Škufca Silvo — sporaz.
Silič Ibraga — sporaz.
Kacjan Anton — sporaz.
Mandelj Ciril — sporaz.
Papež Čiril — sporaz.
TOZD »Elektrokovinar«, Ptuj Korže Branko — na last. željo Bratušek Franc — na last. željo Matjašič Iztok — na last. željo Frčeč Albert — na last. željo Kavčevič Zvonko — v JLA Ivančič Anton — v JLA Primožič Milan — v JLA
TOZD »Panonija«, Murska Sobota
Gonza Anton — samov.
Kovač Stanislav — odp. del.
Štof Ivan — na last. željo Rous Jože — v JLA Roškar Franc — samov.
Bunderla Milan — samov.
Ilič Drago — na last. željo
Emri Jože — prem. v TOZD DSSS
r	\
KONEC MESECA JULIJA JE BILO V NAŠEM PODJETJU ZAPOSLENIH 6.357 DELAVCEV, OD TEGA 701 UČENCEV V GOSPODARSTVU IN 45 DELAVCEV V INOZEMSTVU.
UPAMO, DA SE NOVOSPREJETI DELAVCI PRI NAS DOBRO POČUTIJO.
PRIJETEN DOPUST V Fl
Naš počitniški dom v Fiesi bi lahko primerjali z marsikaterim hotelom. Urejenost doma. je zgledna. Ker je sorazmerno blizu, se zanj odloči kar precej naših delavcev. Ta naš počitniški dom je odprt tudi za vse praznike in nekateri predlagajo, da bi ga odprli skozi vse leto, ker bi bilo zanj tudi v »mrtvi« sezoni precej zanimanja.
In kdo je v Fiesi v drugi polovici letošnje sezone? Dom je polno zaseden. Upravnik, tov. Aleksander Potrato	pripoveduje:
»Oskrba je zaenkrat še kar zadovoljiva. Upravnik mora pač biti hiter in iznajdljiv. Ne vem, kako bi bilo z mesom, če ne bi imeli pazinske klavnice in trgovskega podjetja Nanos iz Postojne. Piranska občina ne dovoli povečati cene mesu, zato ga ne dobimo. Sicer pa ima 1MP tudi prednost, ker je redni plačnik. Čez hrano doslej ni bilo pritožb, razen, da so obroki preobilni. Doslej še ni bilo gosta, ki bi se pritoževal. Dom je urejen, vendar pa bo treba popraviti pod-
porni žid, ob koncu sezone pa popraviti tudi vodovodne instalacije, strojno oprati ves tapison v domu in pregledati centralno kurjavo. V nekaterih izmenah pride precej mladih in bi skoraj morali imeti disco klub.«
Posebne zabave v Fiesi ni." V velenjskem domu je trikrat tedensko ples. Upravnik je dobil tudi Slavnikove ponudbe za izlete, za kaj ere", pa po njegovem, ni zanimanja, ker so slabo organizirani. Precej dopustnikov pa se odpelje z gliserjem ob torkih in petkih v Trst.
V pritožni knjigi ni posebnih pripomb, nekaj mnenj sem prepisal in jih nepoprav-
ljene objavljamo. Z enim od gostov sva se pogovarjala po kosilu. •
»Stanovanje je v redu, hrana dobra. Ob desetih je že vse »mrtvo«, čeprav bi nekateri še ostali. Kakšna miza za namizni tenis bi bila dobrodošla, ker sedaj težko prideš na vrsto. Postrežba je dobra, cena sprejemljiva. Morje je , precej umazano, plaža popol- | noma neurejena, v vodi je veliko ježev,« je pripovedoval Črtomir Premru, elektro-mehanik, zaposlen v TOZD Dvigalo. Dopust v Fiesi je preživel z družino in se je za ta kraj odločil na prijateljevo priporočilo.
Da pa sodelavci lahko lepo preživijo dopust, mora nekaj delavcev krepko poprijeti, da so obroki dobri in ob pravem času, da je vse tako kot mora biti.
»Lani smo bile v kuhinji štiri, letos smo tri. Pripomb zaenkrat še ni bilo. Še tisti, ki
-	■	N
NEKAJ ZAPISOV IZ KNJIGE PRIPOMB:
»Zapuščamo dom s popolnim zadovoljstvom. Hrana in postrežba odlična. Še si želimo podobnega dopusta«, (družina Spreitzer)
»Proti pričakovanju smo imeli kopalno vreme in si pridobili počitniško barvo. Za dobro počutje je poskrbela odlično kuhana in servirana hrana. Obroki so bili obilni in pestro pripravljeni. Menimo, da bi bilo treba posvetiti nekaj več pozornosti vzdrževanju stavbe — instalacije ipd.« (družina Fakin, Ljubljana)
»Po desetih dnevih dopusta zapuščamo štiri družine počitniški dom IMP Fiesa, zadovoljni glede postrežbe, hrane in vremena. Imeli bi morda le željo, da se malenkostno popravijo ključavnice in vrata. In še naša velika želja za prihodnji dopust — AVTOMAT Z A KAVO. Še enkrat najlepša hvala vsem skupaj, celotnemu osebju za omogočeno dobro počutje.« (sledijo podpisi gostov sobe 18, 19, 22).
\____________________________________________________J
so lani nergali, so letos Ostali žena Omahen, ki pravi tudi, brez pripomb. Prostega časa da'se v Fiesi počuti kot doma. nimamo, doslej sem se dva- Jasno je, da povsod, kjčr krat kopala popoldne. V dela skupaj več ljudi, prihaja kuhinji bi morale biti štiri, da do posameznih težav, ki pa na bi delo normalno teklo,« je rezultate dela ne smejo vpli-pripovedovala kuharica Bla- vati.
IMP GLASNIK izdaja delovna skupnost IMP — Industrijskega montažnega podjetja v Ljubljani. Izhaja mesečno v 6.660 izvodih. Uredništvo in uprava v Ljubljani, "hkrt* 37, Ureja uredniški odbor: Rudi Bukovec, Anton Križan (glavni-urednik), Anton m (•* govorni urednik), ing. Vinko Kuder, ing. Janez Trost, ing. Vane Učakar, Jože Wei* 'Bakef Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani. Po mnenju sekretariata za informacije B SM, H. 421-1/72 z dne 26. septembra 1974 je IMP Glasnik oproščen plačila temeljnega davka mi prometa proizvodov.
Upam, da bomo ob dokončnem obračunu letovanj lahko zapisali, da smo v Fiesi sklenili še eno uspešno sezono, uspešno predvsem p° tem, da so bili ljudje zadovoljni, da so se dobro počutili, da bodo radi še prišli. Ob tem je finančni rezultat drugotnega pomena,