Dopisujte v „Velenjskega rudarja"! Vsi prispevki bodo odslej honorir^ni! hlikipki LETO III. - ŠTEVILKA 4 IZDAJA SINDIKAT RUDNIKA VELENJE CENA POSAMEZNI ŠTEVILKI 10 DIN VELENJE, 15. MflkCA 1955 UREJA UREDNIŠKI ODBOR. ODGOVORNI UREDNIK KOČAR FRANJO — UREDNIŠTVO: RUDNIK VELENJE. ČEKOVNI RAC. STEV. 622-T-4 PRI N. R. ŠOŠTANJ. TISK cft TSKE TISKARNE V CELI! eleniu SZDL v Velenju je na svojem občnem zboru dne 1. II. 1955 odločila, da se sklepi občnega zbora objavijo v Velenjskem Rudarju. Na fa način omogočamo vsemu član-sivu spoznali delovni program za le-koče lelo. SKLEPI občnega zbora SZDL Velenje Na osnovi poročila in diskusije predlaga komisija naslednje sklepe: 1. V lekočem letu mora bi'i SZDL v Velenju za svoje članstvo tolmač vsakodnevnega dogajanja. Objasnjevati bo po refcno vse zunanje in notranje politične dogodke, da bodo člani pravilno razumeli kako se naša država vsestransko bon za mir v svelu in miren razvoj sploli 2. Vse ukrepe zvezne, kakor tudi republiške skupščine je potrebno pravočasno in pravilno raztolmači'i svoje-t v; čiciiislvu, Tj ne bo nasedal ) rci<-eionarnim parolam. Prav tako moramo objasnjevati sklepe nižjih oblastvenih organov, posebno še sedaj, ko formiramo semoupravo oblastveno edinico — komuno, ki ima osnovno nalogo, da praktično sprovede v življenje družbeno samoupravljanje. 3. Pri razvoju in formiranju bodoče, komune, naj SZDL isli pomaga z raznimi predlogi za zboljšanje komunalnih dejavnosli in lokalnega gospodarstva sploh. 4. Z ozirom na razvijajoče se mesto Velenje, ki bo v kratkem času postalo močan delavski center je potrebno, da se SZDL dosledno bori za ustanavljanje obrtnih in drugih uslužnostnih pod-ielii, ki so že sedaj, v bodoče bodo pa še 'oliko boli potrebna, z ozirom na izredno hirer porasi prebivalstva. Isto-tako naj SZDL na raznih sestankih, prcr'v;em pa preko Kmetijske zadruge poljubno predlaga našim kmetom, da preusmerijo svoje gospodarstvo, oziroma ga prilagodijo razvijajočemu se mesiu, kaj'i v bodoče bo v Velenju dovolj konsumenlov, katerim bodo kmefje lahko plasirali svoje proi/vode. 5. SZDL naj se pri kulturnoprosvet-nem delu poslužuje raznih že obstoječih oblik dela, n. pr. vključevanje članstva v razna kulturna drušlva, pred-v?em v društvo »Svoboda«. Posluževali se raznih predavanj, ljudske univerze, seminarjev, dobre knjige in revij, časopisov itd. f\ Posebna skrb vsega članslva mora bi'i pri vzgoji mladine. Mladino je treba prilegniti in vključevali v razna telesno-vzgojna, športna in druga dru-šlva, da si v teh drušlvih dobe potrebnega razvedrila. Apelirali je treba na drušlva, da se izpopolnijo in ustanovijo razne sekcije, za kalere se čuti pri mladini zanimanje. Na ta način bomo odvrnili mladino od alkohola, kateri je uničujoči sovražnik za bodoči rod. 7. Poskrbeli moramo, da se vključi v SZDL čim več poš'enih ljudi, predvsem mladine, ki še danes stoji ob strani in zaradi organizacijskih po-manjkljivosti še ni vključena. Prav tako moramo poskrbeli, da se vključi v So-cialis'ično ?vez.o čim več na novo došle delovne sile. 8. Vsak član SZDL mora redno plačevali članarnio, zato naj odbor So- cailislične zveze organizira široko mrežo zaupnikov, ki bodo redno pobirali članarino, odbor pa jo bo določen od-slolek redno odvajal navzgor. 9. SZDL se mora s pravilnim pojasnjevanjem borili, da doseže pri mero-dajnih forumih razumevanje za dodelitev nujno potrebnega prostora, ki bi ga uporabljali za svoje seje in drugo potrebno tekoče delo. Komisija za sestavo sklepov: Tekavc lože Vrečko Karel Borovšak Stane Razmišljanja o izgradnji našega novega rudarskega naselja Ali ne gradimo preveč enostransko? Pred kratkim smo imeli priliko vi-de'i skico urbanističnega načrta bodočega Velenja, ki je bila priobčena v Velenjskem rudarju. Marsikdo je za-strmel ob pogledu na načrt, ker si ni predstavljal, da ima bodoče Velenje tako lepo perspektivo. Škoda je le, da ni Rudar istočasno priobčil tudi ko-menlarja, ki bi pojasnil, kaj vse se bo nahajalo v predvidenih stavbah, kajti ljudi zanima že sedaj, če je v načrtu bodočega Velenja zapopadeno vse, kar je za življenje tako velikega mesla nujno potrebno. Zato se mi zdi nujno, da bi Velenjski rudar čimprej pojasnil kaj vse bomo izgradili po predvidenem načrtu. Stavbe oziroma stanovanja, ki so zgrajena, ali ki so še v gradnji, so tako kulturna in sodobna, da zasluži projektant vse priznanje. Nihče ne more trdi'i, da so stanovanja razkošna ali luksuzna, prav tako bi bilo nepravilno če bi kdo trdil, da so premajhna, kajli stanovanja so komfortna z vsemi potrebnimi priliklinami in. udobnostmi, ki jih družina potrebuje. Drži pa, da so stanovanja nekoliko majhna za družino, ki je številčno zelo velika, ker so grajena za povprečno velike družine. Kolikor mi je znano, je predvideno, da se bodo gradila ludi večsobna stanovanja, s čimer bodo zagotovljena primerno prostorna stanovanja tudi Nekaj misli k tarifnemu pravilniku Dne 8. marca se je vršil v rudniku Velenje sestanek z nameščenci. Obravnavali so tarifni pravilnik. Na tem sestanku so bili podani razni predlogi, med njimi tudi predlog, da naj bi se pri sestavi tarifnega pravilnika upoštevala delovna doba. Nadalje je bil ta predlog dopolnjen s tem, da naj se 5%, če jih bo okraj priznal podjetju, oziroma če bo okrajni ljudski odbor povečal plačilni fond, razdeli med starejše ljudi oziroma delavce z večleino delovno dobo. Ker pa se je po sestanku o tem predlogu diskusija sukala po mojem mišljenju v nepravilno smer, bom skušal objasnili nekatere stvari. Po sestanku se je diskutiralq, da je pravilno, da se v tarifni pravilnik vnese določen dodatek za starejše ljudi, oziroma delavce z večletno delovno dobo, ki naj bo vnesen v osnovno pla- Na poli k popolni mehanizaciji našega rudnika: Montaža tekočega Iraku v jami čo, da se bo ta vsota upoštevala pri upokojitvi. Do tu- se s to diskusijo popolnoma strinjam. Ne strnijam pa se z nekaterimi pripombami, ki so jih dajali nekateri posamezniki, in sicer, da bi se naj ta dodatek upošteval samo za ljudi, oziroma delavce, ki so bili vso svojo delovno dobo zaposleni samo na rudniku, da bi se tistim delavcem, ki so si delovno dobo pridobili nekje drugje, v drugih podjetjih, la dodatek ne upoštevali itd. To mišljenje in taka diskusija je po mojem mnenju skrajno zgrešena, kajti vsak delavec in vsak uslužbenec kjerkoli je delal se je pri svojem delu izčrpal in je po mojem mišljenju ravno tako upravičen do dodatka kot tisti delavec, ki je bil vseskozi zaposlen na našem rudnkiu, kajii tak delavec je tudi v drugih podjetjih s svojim delom doprinašal svoj delež k naši skupni stvari. Po drugi strani pa plačni fond ni stvar samo rudnika, ampak je stvar družbe. Sam rudnik si ne more določiti plačnega fonda, temveč mu ga določi družba po svojih predstavnikih. Zato bo tudi družba zainteresirana, da se v tem pogledu vsi delavci enako treiirajo. Prav tako se mi zdi, da bi bilo skrajno zgrešeno, če se ne bi pri delovni dobi upoštevala tudi vojna. Tu mislim na borce, ki so se borili v partizanih in druge ljudi, ki so bili po raznih internacijah. Če jim je družba priznala za ves čas vojne delovno dobo in to borcem celo dvakratno, mislim, da je treba to priznanje tudi iu upoštevati. P6 mojem mišljenju je borec med vojno, ki se je boril na življenje in smri, prelival kri in dal svoje zdravje za osvoboditev domovine za to, kar danes imamo, več kot še enkrat toliko doprinesel k skupni slvari, kot pa tisti, ki je vso dobo vojne delal nekje v podjetju, ali pa je mogoče študiral, čeravno je bil nekoliko v strahu pred okupatorjem. Zato ne smemo borca — partizana in delavca, ki je med vojno v miru delal, izenačevati pri doprinosu za našo skupno stvar. — Ne vem kako mislite ostali? Tekavec š'evilčno močnejšim družinam. Pri tem pa se moramo zavedati, da bo stanarina odmerjena po velikosti stanovanja. Sicer se jc v zadnjem času stanarina prilično dvignila in je na račun tega slišai tuči precej kritike, predvsem s strani ljudi, ki ne razumejo, da je treba stanovanjske hiše vzdrževati iz najemnine in da je povsod na sve'u tako. Kljub nedavni podražitvi pa stanarina pri nas še zdaleka ne pokriva vzdrževalnih stroškov. Če danes pogledamo, kako drago stanarino »plačujejo dclavci po drugih naprednih evropskih državah, ugotovimo, da gre 25—30% plače za stanovanje, medtem, ko dosega najemnina pri nas sedaj po podraži'vi približno 10—15% mesečnih prejemkov. Iz tega vidimo, da stanarine pri nas niso pretirane, pač pa so mnogo previsoke cene večini drugih artiklov, ki iih naš delavec potrebuje za vsakdanje življenje. Res je tudi, da cene ne bodo šle navzdol toliko časa, dokler ne bomo na vseh toriščih naše proizvodnje dvignili proizvodnost. Pri ogromnih gradbenih naporih, ki jih izvaja naš rudnik, je treba dati vse priznanje vodstVu rudnika, ki se ni plašilo velikih finančnih in organizacijskih zahtev, ki so bile postavljene. Vsak, ki je Velenje poznal prej, se čudi gigantskemu polelu in razvoju, ki je bil dosežen v teh kratkih letih. Brez dvoma so to ogromni uspehi, ki jih je nemogoče zanikati, saj so dovolj vidni na vsakem kefraku. Vendar pa bi k naši izgradnji imel določene pripombe. Zdi se mi namreč, da se; Novo Velenje razvija preveč enostransko; skrbi se le za stanovanjski fond. To je končno popolnoma razumljivo, kajli če hočemo dali družbi vec premoga, je nujno zagotovili prepotrebna delavska stanovanja, ki jih pač moramo zgradili. Tudi v bodoče bo mo^ rudnik gledali na to, da zgradi čim več stanovanj, saj treh milijonov ton premoga letno ne bomo dobili iz zemlje, če ne bomo imeli za to potrebnih delavcev, ki pa jih ne bomo dobili, če ne bo stanovanj. Mislim pa, da delavci poleg stanovanj potrebujejo še kaj drugega. Vzemimo samo do sedaj obstoječe lokale, bodisi trgovske ali obrtniške, pa lahko mirne duše trdimo, da ti lokali niti po kapaciteti, še manj pa po solidnosti odgovarjajo sedanjemu stanju, da ne mislimo na perspektivo. Trgovine so vedno nabilo polne, ljudje se prerivajo, da dobe potrebne stvari. Ni čudno, da je v tem prerivanju odnos trgovskega osebja ves drugačen, samo ne socialističen, ker je strank preveč, oziroma premalo trgovin za toliko število prebivalcev. Obrtniška dejavnost v Velenju je na psu, predvsem v kvalileli dela. Vzemimo samo krojače. Imamo sicer občinsko krojaško delavnico, o kateri se govori, da je to potrebno likvidirati. Pomislimo samo, da morajo prebivalci Velenja iskati krojaške usluge v Celju in drugod, lastno delavnico pa bo treba zaradi slabe kvali ete dela likvidirati. Ali ni to absurd? Ali si odgovorni ljudje, pa naj bo to v občinski krojački delavnici ali privatni obrtniki, nc zaslužijo največje kri'ike? Trenutno, ko imajo kliub slabi kvali'eti dovolj dela, ne ču'i;o potrebe, da bi izboljšali svoje obrtniške storilve, mislim pa, da jih bo k temu treba prisiliz bojkotom, ki jim bo postavil alternativč izboljšati storitve, ali pa propas'i. To naj ne velja le krojačem, ki sem jih vzel kol primer, pač pa Irgovini in obr'niš'vu na splošno. Nemogoče si je misiili, da jih bomo administra'ivno prisilili, ali da bi karkoli administrativno ukrepali. Najbolje se mi zdi, da bi rudnik, ko že gradi stanovanja, uredil stvar tako, da bi v nekaterih stavbah uredil nekaj potrebnih lokalov, in sicer trgovskih in obrtniških. Če bi na ta način imeli pripravljeno primerno število lepo urejenih lokalov, bi nam nedvomno uspelo, da bi od drugod dobili dobre trgovce in dobre obrtniške mojstre. Dosedanji lokali, oziroma obrtniki, bi enostavno propadli, če ne bi zboljšali svoje dejavnosti. S tem bi zadovoljili prebivalstvo v Velenju. Mislim, da bi bilo nepravilno čakati, da bo navedene lokale zgradila občina ali bodoča komuna. Kje naj dobi občina sredstva, saj vemo, da so za to potrebne ogromne vsote. Smatram, da je prav investitor — to je rudnik — dolžan poskrbeti za te lokale. Pri vsem tem pa smo že nekoliko zamudili, kajti prebivalstvo v Velenju z meseca v mesec raste in preko letošnjega leta bo zopet naraslo za kakih 800 do 1000. Če ne bomo takoj pristopili k graditvi teh potrebnih lokalov, si ne moremo predstavljati, kako bo Velenje izgledalo čez. par let. Zdi se mi potrebno, da bi merodajni organi te stvari dobro premislili in takoj nekaj ukrenili. Ne smemo dopu~. stiti, da bi se Novo Velenje razvjalo še tako enostransko. Poglejmo druga mesta, poglejmo Celje, kjer se vršijo stalne adaptacije in urejanje novih lokalov, ki so za življenje mesta nujno potrebni, Velenje pa bi ostalo — če bi šlo tako naprej — brez vsakih lokalov. Svoje mnenje sem iznesel zato, da bi ljudje začeli o tem razmišljali in na pravem mestu diskutirati. Tekavec Pojasnila k volitvam hišnih svetov na območju LOMO Velenje Stanovanjska uprava Velenje daje pojasnila k volitvam hišnih svetov na območju naše občine na podlagi uredbe, ki je izšla v Uradnem listu FLR) št. .29-344/54 z dne 14. 7. 1954. Volilve morajo bili izvršene najkasneje do 26. 3. 1955, in sicer za vse tiste hiše, ki spadajo pod lastništvo družbenih ali društvenih organizacij, organizacij, ustanov in podjetij ter tistih hiš, ki so last splošnega ljudskega premoženja in končno tistih privatnih hiš, ki spadajo po Odloku OLO Šoštanj številka II-14-12-I/55 pod stanovanjsko skupnost to je tistih hiš, katerih površina stanovanjskih in poslovnih prostorov presega površino 240 m2- Za izvolitev hišnih svetov morajo določili tiste osebe, na katere bodo naslovljena navodila in obrazci za poročila. Za privatne hiše, ki bodo spadale pod stanovanjsko skupnost, so dolžni izvesti volitve v hišne svete lastniki hiš. Za vse rudniške hiše, ki spadajo pod upravo Rudnika lignita Velenje, dobijo hišniki vsa podrobnejša navodila in potrebne obrazce v pisarni zunanjega obrata pri tov. Rahtnu Ivu ali Avberšku Janezu. Vsi hišniki ostalih hiš, ki po gornji uredbi morajo volili hišne svete dobijo podrobnejša navodila med uradnimi urami (torek in petek) v poslopju LOMO Velenje, soba št. 3 (zgoraj). Obrazci, ki bodo priloženi k navodilom, se morajo izpolniti v tolikih izvodih kolikor bo istih priloženih. Za rudniške hiše v treh izvodih, katerih en izvod obdrži predsednik hišnega sveta, drugi izvod lastnik t. j. rudnik, trelji izvod pa prejme Stanovanjska uprava Velenje. Prav tako se izpolnijo obrazci (poročila) v treh izvodih za vse privatne hiše stanovanjske skupnosti in Kmetijskih zadrug, za hiše, ki so last SLP pa v dveh izvodih. Obrazci morajo biti izpolnjeni čitljivo, spisani s celotno besedo v vseh rubrikah, podatki pa morajo biti resnični v nasprotnem primeru se bo postopalo po kazenskih določbah. Poročila morajo podpisati predsedniki novoizvoljenih hišnih svetov. Stanovanjska uprava LOMO Velenje KDO imo PRRU? s kalerim ni moglo nadomesiili nili polovice oddane živine. Glede ostalih investicij naj omenim le to, da smo dobili v leiih po vojni le prazna poslopja in izčrpana zemljišča. Postopoma smo, delno s pomočjo kre-diiov, delno pa z lastnimi sredstvi, vse to obnovili. Zato sedaj odplačujemo letne anui'ete, kar v precejšnji meri obremenjuje našo proizvodnjo. Za razne uvožene stroje smo morali celo kupova.i devize na prostem trgu, ker jih nismo imeli možnosti ustvarjati sami. Saj nismo imeli do nedavnega nobenih gozdov, kot imajo to razna druga posestva. Tudi vzdrževanje precejšnjega števila raznih starih gospodarskih in stanovanjskih zgradb precej bremeni naše gospodarstvo. Poleg tega pa še lastni delavci nimajo najpotrebnejših stanovanj, ker še v večini teh stanovanj stanujejo rudarji in drugi. To je tudi vzrok, da delavci, ki prihajajo iz podeželja k nam običajno kmalu gredo naprej v industrijo, ker imajo pač boljše pogoje. Ker je bilo govora tudi o kokošjereji, naj omenimo še o njej nekaj besed. 2e pred letom je bilo predvideno, da naj bi Kmetijski znanstveni zavod v Ljubljani uredil na tem mestu svoje selekcij-sko postajo za perutnino. V novembru 1954 je prišlo do tega sklepa in gospodarstvo je sam kokošnjak tudi že izpraznilo. Sedaj se že vršijo priprave od strani tega zavoda, tako da v kolikor bodo izpraznjena stanovanja za uslužbence kokošje farme in v kolikor bodo imeli na razpolago finančna sredstva, bodo lahko pričeli z delom. To bi bili v glavnem navedeni splošni naši problemi. Nekoliko drugače izgleda vsa ta stvar za bodoče. Družbeni plan za leto 1955 predvideva tudi za kme'ijslvo več sredstev in pod ugodnejšimi pogoji. To bo vsekakor ugodno vplivalo na splošni razvoj kmetijstva in dvig njegove proizvodnje. Če pa bo po- -leg tega kmetijstvo še od strani raz- "V Tov. Strbenkova ustvarja mučenike Julija lansko leto se je skregal s kruhom in družino kopač iz našega rudnika Korbar Alojz, izdal domovino, kjer je zaslužil povprečno po 19 do 20 tisoč dinarjev mesečno ni pobegnil preko meje. Pri tem umazanem podvigu mu je nudila vso moralno (morda tudi dejansko?) podporo njegova oična soproga. To so dejslva, ki bi jim bilo treba dodaii le še eno in sicer, da je Korbar stanoval v komfortnem stanovanju novozgrajenega petorčka v Novem Velenju. Po Korbarjevem prebegu se je rudniška stanovanjska komisija postavila na edino pravilno in razumljivo stališče, da njegova žena z dvema otrokoma ne more osta i v velikem, novem stanovanju, ki jih naša skupnost gradi za pridne in poštene rudarje (ne dezer-ierjel), temveč, da jo bo treba preseliti v manjše, enosobno stanovanje v baraki. Ta odločitev stanovanjske komisije je iembolj upravičena spričo dejstva, da stanuje v barakah in drugih manjvrednih stanovanjih še kakhi slo družin naših rudarjev, ki dnevno tro-šijo svoje moči za našo skupnost, ki iim pa kljub pospešeni izgradnji še ni mogla nuditi primernega stanovanja. Korbarjeva je odločbo sprejela, iz- nih tovarišev v industriji gledano v drugi luči kot doslej, potem tudi ne bo prišlo do takih nepremišljenih obrekovanj kot tokrat. Tovarišem pa, ki so sestavljali poročilo o našem dosedanjem delu priporočamo, da naj se v bodoče predhodno temeljito seznanijo o vsaki zadevi, ki jo želijo obravnavati, ker sicer bodo zopet osmešili le sebe in ne bodo odigrali tistega, kar bi kot predstavniki takšne organizacije morali. Obe poročili priobčujemo brez komentarja, ki ga prepuščamo najbolj prizadetim — velenjskim potrošnikom. Delovni program industrijske sindikalne podružnice za teto 1955 SKLEPI na organizacija še naprej polaga posebno skrb delavskemu svetu in upravnemu odboru v predlogih, v nudenju pomoči za razumevanje naprednih stališč pri uveljavljanju nove tarifne politike s posebno pozornostjo za pravično nagrajevanje po učinkih itd. 3. Še naprej stopnjevati skrb za tehnično zaščito pri delu in za sistematično vzgojo pri dviganju strokovnosti članov kolektiva. Voditi posebno skrb za delovno in splošno disciplino v kolektivu. s posebnim ozirom na novo prihajajočo delovno silo. V tem pogledu je treba zavzeli odločno stališče proti prekomernemu uživanju alkoholnih pijač in preko organov delavskega samoupravljanja in ljudske oblasti doseči možnost zaveze teh z brezalkoholnimi pijačami. 4. V organizacijskem pogledu doseči ugodnejše razmerje med včlanjenimi in izven organizacije stoječih članov kolektiva. praznila stanovanje, vselitev v novo-odkazano stanovanje pa odklonila, češ, da bo odšla k sestri v Trbovlje. V Kor-barjevo stanovanje v petorčku pa se je s svojo petčlansko družino vselil tov. Rožič Franc. Korbarjeva je res odpotovala v Trbovlje, odkoder pa se jc čez nekaj tednov vrnila. Njena prva po! je bila na stanovanjsko komisijo, kjer je izjavila, da je v Trbovljah izvedela, da je nihče nima pravice preselili iz stanovanja. Sianovanjska komisija se je žal dala delno prepričati in je dovolila, da je Korbarjeva dobila pri Borovniku Alojzu v sosednjem petorčku sobo, ki je glasem sklepa delavskega sveta RV bila namenjena izključno le za novo jamsko delovno sito. To je nedoslednost, ki jo je stanovanjski komisiii vsekakor zameriti. V svoji »sili« se je Korbarjeva zatekla k Slrbenk Anici, ki io je naš kolektiv zaradi intrigiranja iztočil iz svoje srer ine. Tega Strbenkova rudniku nikakor ne more pozabfi in dosledno izkoristi vsako priliko, da se obregne ob življenje in delo rudniškega kolektiva in njegovih posameznih funkcionarjev. V Štrbenkovi je našla Korbarjeva voljno zaščitnico, ki ji je ves primer pomenil le dobrodošel povod za ponovne i7pade proti rudniškemu vodstvu, kijih je tokrat izvršila pod plaščem Rdečega križa, kjer je odgovorna funkcionarka velenjskega krajevnega odbora. Na seji RK je Strbenkova razbijala s pestjo po mizi in v histerični jezi lagala, da je rudnik vrgel na cesto nedolžno mater z dvema otrokoma. Kor-barjevo je prikazovala kot mučenko, ki jo hočemo uničiti z njenimi nedolžnimi otroci vred. Čudi nas le, da se Strbenkova v svoji resnico- in pravicoljubnos'i ni spomnila na več sto rudarskih otrok, ki zaradi neznosne stanovanjske krize v našem revirju morajo žive'i v barakah in še mnogo slabših stanovanjih, čeprav njihovi očetje garajo dan in noč pridno in zvesto za skupnost in izgradnjo socializma v naši domovini. Enosobno stanovanje, ki je bilo Kor-barjevi nakazano v baraki je še vedno neprimerno boliše koi marsikatero vlažnih stanovanj v okoliških gradovih in starem Velenju. Stališče ni odločitev stanovanjske komisije je popolnoma pravilna in v interesu našega kolektiva in vsakega poštenega rudarja, posebno pa tistih, ki še sedaj živijo v neprimernih stanovanjih. Mislimo, da bi bila Škrbenkova mnogo bolje izpolnila poslanstvo funkcio-narke RK, če bi bila pravičnejša in objektivnejša pri razdelilvi paketov RK, kjer je zavzemala popolnoma svoisiven ki i'en j. Zakaj ni dovolila dodeliti pakeia težko bolnemu olroku rudarja Polonc i ' Zakaj je bilo treba dolgega in mučnega prepričevanja, preden je milostno pristala na 'o, da se podeli paket rudarski vdovi Zolgarjevi? Primerjajte te primere s -primerom Korbar«, ki sta ga poskušali ustvarili spoštovana tov. Strbenkova, pa nam sporoči'e dobljene rezultate. Zelo bi nas veselilo. Pohod velenjske partizanske patrulje OB 11. OBLETNICI PRIHODA XiV. DIVIZIJE S kriiiko, ki je bila iznešena na letnem občnem zboru SZDl. velenjske občine o dejavnosti in uspehih, oziroma neuspehih Kmetijskega gospodarsiva Šalek, upravni odbor Kmetijskega gospodarsiva ni bil zadovoljen ter nas je po svojem upravniku poprosil, da bi v našem glasilu priobčili njegovo stališče do izvajanja na občnem zboru. Sivar Smatramo za aktualno in jo v interesu objeklivne, obojestranske informiranosti priobčujemo s predpostavko, da bodo zadnjo besedo izrekli velenjski potrošniki, predvsem rudarji iz Novega Velenja. Predsednik občinskega odbora SZDL je v svojem letnem poročilu o šaleškem Kmetijskem gospodarstvu dejal naslednje: Ker ravno govorimo o zadrugi Velenje bi lahko omenil, da je zadruga imela nekaj lepih uspehov v svoji dejavnosti saj je preuredila zadružni dom, regulirala nekaj potokov, uvedla kontrola mlečnosti ild. Manj pa se s svojimi uspehi lahko ponaša KDZ Velenje. Namesto, da bi bila KDZ vzor ostalim kmečkim gospodarstvom s svojim vzornim gospodarstvom in inienzivno obdelavo zemlje itd., se je zadruga predvsem pečala s prevozi s svojimi 12 pari konj. Opuščala je pravilno gnojenje svojih njiv in travnikov, saj gnojijo pretežno samo z žagovino, ki jo namesto ste-Ije in listja nasteljejo svoji živini. Zato ni čudno, da je zemlja, ki jo obdeluje KDZ izčrpana, trava kisla in ne daje nili minimalnega hektarskega donosa. To gospodarstvo je že iz osnove zgrešeno. Moralo bi biti živinorejsko gospodarstvo s sadjerejo in kokošje-rejo. Imeli bi morali najmanj 100 glav goveje živine, ki bi moralo pod koli-kortoliko intenzivnim gospodarjenjem dajati najmanj 500 1 mleka dnevno, pa ne po 25 do 30 din, ampak mnogo ceneje. In še, KDZ ima moderen kokošnjak seveda pra/cn. Kaj to pomeni/ Imeli bi letno 100.000 kom. jajc in zopet bi lahko zadruga bila tista, ki bi lahko dirigirala ceno jajcem na Iržišču v Velenju. Mislim, da SZDL ni edina mnenja, da takšno gospodarjenje kot je to, ni vredno niti počenega groša. Zato v imenu SZ predlagam, da se osnuje komisija od strani občine, SZ in kmelijskili strokovnjakov, da pregleda možnost pre-osmeritve gospodarsiva KDZ in jo spravili na pot, da bo vredna svojega imena in da bo s svoiimi kmečkimi proizvodi pomagala reševali ravno problem preskrbe našega Velenja z jajci in mlekom. Upravni odbor Kmelijskega gospodarsiva se, kot smo že zgoraj omenili, z Ovajanjem na občnem iboru ne strinja in je zavzel določeno stališče, ki ga pojasnjuje lakole: Menimo, da so dotični, ki so dajali podatke za to poročilo bili s celotno problematiko tega posestva popolnoma neupoznani. V kolikor pa jo poznajo, pa so to delali zlonamerno, ali pa so povzemali te podatke iz ust raznih nergačev. Dejstvo ic namreč, da kljub temu, da je to kmeiijsko gospodarstvo prece;š-njega pomena z ozirom na oskrbo delavska z nekaterimi kmelijskimi proizvodi (ker se nahaja v neposredni bližini industrijskega centra), ne moremo do danes ugotovi'i ni'i najmanj sodelovanja s strani katerekoli množične organizacije na tem področju. Nu žalost še do danes ni bil slučaj, da bi se bil kdorkoli teh, najmanj pa od odbora SZDL Velenje, približal našemu kolektivu, da bi se lahko dodobra prepričal o uspehih in neuspehih njegovega dela. Že samo 1o, kar sicer ni bistvenega pomena, pa vendar dokazuje kako malo so ti ljudje upoznani s tem gospodarstvom, ko nas v svojem poročilu še vedno nazivajo z neko KDZ Velenje, ki dejansko še sploh ni obstojala. Kljub temu, da se nahajamo v njihovi neposredni bližini, nam ne vedo niti imena. Obstojala je svojčas KDZ Salek, ki pa jc bila reorganizirana že pred dvema letoma. Vprašamo se zato, kako morejo ti ljudje pravilno diskuii-rati ter dajali poročilu o našem gospodarjenju na takem mestu. V informacijo vsem bomo na kratko odgovorili na poročilo SZDL o našem gospodarslvu. Vsekakor drži, da je smoler vsakega takšnega socialističnega kmetijskega obrata v tem, da nudi industrijskemu delavstvu čim več svojih pridelkov po čim nižjih cenah. Obenem pa naj bi bila taka poses'va s svojo intenzivno obdelavo vzor individualnim kme'ijskim gospodarstvom. Vsega tega se tudi naš delovni kolektiv v polni men zaveda. Poglejmo pa vzroke, zakaj ta socialistična kmetiiska gospodarstva skoraj na splošno še ne odigravajo te vloge. Predvsem nam mora biti jasno, da posamezni kme'ijski obrat ni industrijska delavnica, kjer se lahko proizvodnja preusmerja skoraj točno po določenem načrtu. Na žalost je kmetijska proizvodnja odvisna od nešieto raznih či-nileliev, kot so elementarne nezgode, razni škodljivci in bolezni v rastlinstvu ter razne bolezni pn živini ild. Poleg lega pa sla razvoj in z njim proizvodnja odvisna še od sredstev, s katerimi kakšno gospodarstvo razpolaga. Znano jc, da posluje naše gospodarstvo po gospodarskem računu. Njegov obstoj in razvoj sta torej odvisna izključno od dobrih ali slabih leiin. Vemo, da sta bili zadnji dve letini izredno ■slabi. V letu 1953 smo imeli katastrofal- no pozebo, ki je uničila vso pričakovano sadno le'ino. Ker je sadjarslvo ena najvažnejših panog tega gospodarstva in ker mora biti sadno drevje vkljub temu, da morda ne obrodi, čiščeno in škropljeno, to posebno še sedaj, ko mu preli ameriški kapar, ostanejo materialni stroški s to panogo skoraj isti, a dohodki v celoli izostanejo. V 1. 1954 pa je poleg izpada sadne leime gospodarslvu napravila veliko škodo še poplava in preobilno deževje. Če vzamemo za primer samo pridelek krompirja, ki ga je poseslvo prodalo pri običajnih letinah pri povprečnem pridelku 140 do 160 g na ha po 6 do 7 vagonov. V tem letu pa ga je pri isto posejanih površinah komaj dobilo za seme za prihodnje leto, stroški obdelave pa so ostali isti. Poleg tega pa je bilo zaradi preobilnih padavin v tem letu porabljene ca. 30% več delovne sile koi običajno. Vprašamo se sedaj, če gospodarimo po gospodarskem računu od kod naj krijemo potem takšne izgube? Saj je posestvo bilo prepuščeno le samemu sebi in ni dobilo v takih primerih od nikoder kakšne izdatne pomoči. Pod takšnimi okoliščinami, to se pravi v stalnem pomanjkanju finančnih sredstev, se je moralo gospodarstvo boriti za obstoj. Zato tudi ni čudno, da še danes posestvo v resnici drži preejšnje število konj, s katerimi vrši razne prevoze in tako vsaj delno nadomešča tisto, kar vzamejo razne elementarne nezgode. O vsem tem li »strokovnjaki« pri sestavljanju poročila niso nili najmanj razmišljali. Še nekaj glede krav mlekaric oziroma o proizvodnji mleka. Tisli, ki so sestavljali poročilo, so hoteli nekako prikazati, kako enostavno bi lahko dobilo prebivalslvo Velenja dnevno vsaj po 5001 mleka samo iz tega posesva, pri tem pa seveda niso pomislili, kakšna je sploh kapaciteta posestva in kakšna investicijska sredstva ima posestvo v ta namen na razpolago. Znano je namreč, da je pogoj za uspešno živinorejo dobra in zadostna krma. Tega pa ni vedno mogoče doseči s samim gnojenjem. V našem primeru bo treba tudi marsikje izdelali načrtne melioracije, seveda v kolikor bo na razpolago potrebnih sredstev. Šele po'em bo pravilno gnojenje učinkovito. Tudi pomanjkanje hlevskega gnoja je občutno, ker se v resnici naslilia z žagovino. Kje pa naj bi posestvo dobilo lislje in drugo steljo, pa v svojem poročilu tudi niso povedali. Saj do nedavnega ni imelo gospodarstvo nili koščka gozda. In še nekaj, kar so prezrli, je to, da se posestvo boli in boli krči. Saj često odpadajo razne parcele v gradbene in druge namene. V cenlru samega posestva je še Dom počitka dobil precejšen del vrtnarije. Ostala zemljišča pa so precci razkosana, kar seveda zvišuje proizvodne stroške. Za nakup plemenske živine je poseslvo izdalo že pre-cejšnic vsote denaria. Imelo pa to nesrečo, da se je ravno najboljša živina okužila po goveji tuberkulozi. Vsa ta je morala v zakol, za kar pa je gospodarstvo dobilo le minimalen izkupiček, Prav živo se še spominjajo naši ljudje prihoda XIV. divizije, ki je s svojim pohodom po naši okolici ogromno koristila narodnoosvobodilnemu gibanju in doprinesla levji delež k osvoboditvi okupirane Štajerske. Kot vsako leto je tudi letos Občinski odbor Zveze borcev Velenje za 11. obletnico prihoda organiziral partizansko patruljo na Paški Koziak. V torek, 15. februarja, so se že v zgodnjih jutranjih urah pričeli zbirati pred poslopjem LOMO nekdanji borci NOV oboroženi in pripravljeni prehodili pot slavne XIV. divizije. Komandant pairulie Jože. K. je pre-š'eval municiio in pregledoval orožje, dočim je komisar Jože T. skrbel za to, da ne bi kaj pozabili. Največ dela "je imel vsekakor intendant Janez, ki ie pač moral poskrbeti, da bo patrulja preskrbljena s hrano in na drugi strani, da bomo borci vzeli s seboj vse kar smo prejšnje dni dobili v »žic-patrulji« za naše partizanske mamice in naše najmlajše. Ob 7. uri smo krenili iz Velcnia in avlobus nas je pripeljal do Poke. Tu = mo se malo okrepčali in odrinili naprej po soteski. Od vseh strani je odmevala pesem »Zdaj zaori pesem o svobodi«. V veselem razpoloženju in ob zvoku harmonike smo prispeli do puške šole. Štab patrulje se je takoi odpravil v razred k otrokom, kjer iim je komisar lože pripovedoval o NOB. Tudi naš Bogami ie povedal prigodo »kako je mula pognala v beg ves bataljon Italijanov« in otroci so se od srca nasmejali. Pravo veselje je pa bilo pogledati nasmejane obraze otrok, ko se je naš intendanl lanez. postavil na sredo katedra s polnim naročjem pomaranč. In ne samo pomaranče, tudi bonbone, zvezke, svinčnike in barvice so jim razdelili naši borci. Posebej smo pa obdarovali dve partizanski siroti, ki sta v NOB izgubili svojega očeta. Ob 1. Za nadaljnje uspehe pri vsestranskemu delu podjeija in pri nadaljnjem razširjenju našega družbenega samo-upravljanja naj sindikalna podružnica posvcii prvenstveno skrb politični vzgoji naših delovnih liudi, posebno pa mladini, da jih prevzgoji v zavestne proizvajalce in s tem osvobodi zaostalih pojmovanj mezdnega delavca. Za dosego tega predlog: a) organiziranje diskusijskih krožkov; b) popularizacija našega tiska, s posebno skrbjo vsebini in pestrosti našega velenjskega, kol tudi zveznega »Rudarja«; c) posvetili večjo skrb našim knjižnicam, iste malerialno podpreli, predvsem pa naše ljudi zainteresiruti, da se bodo knjig čimbolj posluževali; pri tem popularizirali »Prešernovo knjižnico«; d) za pomoč pri delu se posluževali članov nadrejenih forumov. 2. Glede nadaljnjega razvijanja delavskega samoupravljanja naj sindikal- koncu smo skupno z olroki zapeli dve partizanski pesmi, nakar so num obljubili, da se bodo pridno učili in da bodo dostojni pionirji Titove Jugoslavije. Fantje, ki so ostali ta čas zunaj, kajti v razredu je bilo premalo prostora za vse, so ta čas izkoristili in mobilizirali nekaj mladih fantov in jih kaj hitro na-lovorili z nahrbtniki. Krenili smo dalje in ob grobu mladega partizana izstrelili salvo. Ob 10. uri smo prišli do Grobelnikove mamice. Tu ie prevzel vlogo intendanta komisar lože, ki se je pogovoril z mamico, jo obdaril in tudi za sosede pustil darilu, kujti Grobelnikova mamica že dolgo tel uspešno opravlja delo otroške obiskovalke in prav dobro pozna razmere Kozjaka, zato smo jo pooblastili, da v našem imenu razdeli darila onim, katerim smo jih namenili. Skoraj bi pozabil omeniti zakaj je moral lože prevzeti dolžnost intendanta. Stvar je bila namreč ta, da je naš Janez komaj čakal, da smo se nekje ustavili kajti že-belj, ki mu ie pogledal na peli mu ie pretrgal nogavico, načel precej trdo kožo in kri mu ie počasi curljala v škorenj. Vsa sreča, da smo imeli s seboj tudi čevljarja Gradišnika, ki je Janezu prav strokovnjaško odstranil to nevšečnost. Zunaj so se ta čas pomerili fantje v streljanju in tudi naši bombaši na čelu z loželom P. so preizkušali svoje znanje. Naenkrat je tudi harmonikaš Gustl raztegnil svoje mehove in po dolini se je razlegala partizanska pesem. Pot nas je vodila naprej in ob 10,25 smo prišli do Turnška. Mamici smo dali malo prave kave in sladkorja, oča so pa bili deležni nekaj cigaret. Takoj so nas pogostili s »tovkecom«, kateremu se seveda nismo odrekli. Pri tej hiši je tudi za hlapca Oprešnikov Jože, katerega so Jurč, Franc! in Branko kaj kmalu obkolili ter mu razkazovali orožje. Fant je izrazil željo, da bi rad ustrelil in seveda so mu kar hitro dali v roke puško ter ga naučili kako naj z njo ravna. 7agrmelo je od smeha, ko je sprožil puško, kajli fant se je tako prestrašil, da ne vem, če ga ni imel kaj v hlačah Ker smo imeli pred seboj še precej poli, smo io kar naglo ucvrli naprej. Na poti smo naleteli na sovražni bunker in naši bombaši so morali v akcijo. Komandir voda Jože P. je takoj izdal ukaz in Jurč se je javil kot prostovoljec. Prav spretno je izvršil svojo nalogo in »štor« (bunker) spuslil v zrak. Ustavili smo se pri Drenu, jih pozdravili ter obdarili in kar hitro nadaljevali pot. Ob 11. uri smo prispeli do Lešnika. Tu smo se mimogrede malo oglasili, nalili nekoliko bencina in nato krenili do TraVnška. Povsod, kjer smo se oglasili smo jih tudi skromno obdarili. Tukaj se je patrulja razdelila v dva voda. Dodeljen sem bil drugemu vodu, katerega naloga je bila obiskali še osiale kmetije, dočim je bila naloga prvega voda čimprej dospeti na Špik, od koder smo morali izvesti napad na sovražnika. Ko smo tako obiskali še preostale kmelije, smo pospešili korak proti planinski postojanki. Tu smo lahko spoznali vse sposobnosti našega intendanta. Takoj je odredil, da se morajo borci pred napadom nahraniti in sam ne vem od kod, je privlekel precejšen kos mesa, ki so ga spretne kuharice kaj kmalu pripravile. Vendar ie bilo razpoloženje borcev kaj kmalu okrnjeno kajti obveščevalci so javili, da se sovražnik iz Slovenj Gradca približuje Špiku. Komandant je hotel pred napadom sam pregledati situacijo in tako sva šla dvu borcu z njim v patruljo. Ko smo pregledali teren, smo ugotovili, da o sovražniku ni nikjer nobenega sledu. Postavili smo izvidnico in se vrnili v postojanko. Večina borcev se je med tem že nahranila in odpočila. Ko smo se najedli in odpočili, smo se pripravili za napad. Spretno smo prispeli na Špik, ne da bi nus sovražnik opazil in kar kmalu se ie pričel splošni napad. 2te po nekai trenutkih smo pregnali glavnino sovražnika na drugi hrib. Le s posamezniki, ki so bili dobro utrjeni, je moral obračunati vod bom-bašev. No, dragi bralci, vem, da ne verjamete, da je bil to resničen napad, saj smo imeli pred seboi naše dobre znance iz Dobrne, ki smo jim ob koncu dogovorjenega napada tovariško segli v roke. Skupno z niimi smo ob spomeniku borcem XIV. divizije priredili kratko komemoracijo, nakar so Dobrn-čani izvedli v šoli kratek kulturni program. Po programu smo še obdarili kozjaške otroke in se vrnili nazaj v planinsko postojanko. Skupno s tovariši iz Dobrne smo se tukaj malo razveselili nakar smo krenili nazaj proti Velenju. Ker je bila že noč, ie bila seveda pot težavna. Poleg tega smo pa imeli še slabega vodiča, kajti peljal nas je po neki drči, tako da smo bili zelo malo na nogah in ie šlo vse bolj po zadnjicah. Razumljivo ie, da poprej nismo mogli obiskati vseh ljudi, ki so včasih pomagali NOB, zalo smo nazaj grede izvrševali to dolžnost. Končno smo le po vseh naporih in preprekah prišli v Pa-ko, kjer nam je majhen prigrizek še prav posebno teknil. Zdi se mi, da ie šele tukaj naš Gustl dokazal, da je dober godec, kajti poskrbel ie, da smo se lepo poveselili in nekoliko zaplesali. Komisar in komandant sla seveda tudi tukaj hotela odigrali svojo vlogo, zato je komandant analiziral pohod, komisar pa je imel poli'ično uro. Čas ie hitel naprej, morali smo se posloviti in obljubili smo, da se bomo tudi v bodoče udeležili partizanskih pohodov. Bos; RUDARJEV MLADINSKI KOTIČEK Mladina in razvoj komunalnih skupnosti Formiranje komun, novili družbenih skupnosli, koi osnovnih celic bodoče socialistične družbe, pomeni odločen korak k nadaljnjemu poglabljanju so-cialislične demokracije in k mobilizaciji ier vključevanju množic v proces reševanja vseh nalog, ki pospešujejo naš ra/voj. Turi Ljudska mlac'ina mora pri vsem tem najti svoje mesto. Ni dvoma, da bodo morale organizacije Ljudske mladine še bolj kol doslej, delati na tem, da bodo seznanile svoje člane in preko njih vso mladino z družbenim dogajanjem in vsemi problemi, ki se pojavljajo v življenju komune. Ljudska mladina bo pri iem izpolnila svoje poslansivo le, če bodo mladi po svojih močeh kar najbolj aktivno posegli v reševanje vseh problemov in se vključevali v proces revolucionarnega razvoja in izvajanja najrazličnejših ukrepov, ki pospešujejo socialislič-ni razvoj, v okviru komunalne skupnosti. Naš prispevek in prizadevanja bodo vidna le, če se bomo ob SZDL in ZK posluževali demokratičnih oblik, s pomočjo katerih usmerjajo naši ljudje socialistično graditev; to so zbori volileev, delavski sveti, organi družbe-neoa upravljanja šolstva. drUš'ev itd. Tudi probleme iz življenja naše mladine bomo lako uspešneje reševali, ker bomo v proces reševanja ieh vprašanj pritegnili vso javnost, predvsem pa one družbene sile, ki morejo bistveno vplivali na razvoj karakterja in zavesti mladega človeka. Za ljudsko mladino pomeni aktivno udejstvovanie v življenju vrsto novih oblik ni zahteva nov način dela mladinskih vodstev. Z aktivnim sodelovanjem mladine v družbenem upravljanju se bo dvignila zavest pri mladih ljudeh, spoznali bodo dolžnosti državljanstva. potrebe družbene discipline in družbene odgovornosti in to ne samo organizacijo Ljudske mladine v celoti, temveč odgovornost vsakega n'"eneoa člana kot državljana naše socialistične skupnosli. Tako bo naša organizacija tudi danes, kol je v dnevih, ko je mladina prostovoljno gradila proge, ceste, tovarne in z vsemi močmi pomagala pri gradnji socializma, pridobila splošno spoštovanje državljanov in opravičevala svoj obstoj. Čeprav nimamo nekih večjih izkušenj 17. dejavnosti Ljudske mladine v življenju komune, lahko o teh vprašanjih govorimo tudi konkretno. V organih družbenega upravljanja je izvoljenih okrog 30.000 mladincev, dejstvo pa je, da se je to število pri zadnjih volilvah v delavske svee skoraj dvakrat povečalo, kar dokazuje, da zanimanje mladine v Sloveniji za probleme proizvodnje rasle. Vendar imamo pri vsem tem tudi pomanjkljivosti. Organizacija Ljudske mladine skoro ne nastopa samostojno v posameznih negativnih primerih v tovarnah in društvih in ne koristi dovoli svojega političnega vpliva, kar bi vsekakor morala. Ljudska mladina je v mnogih podjetjih prepustila priprave za volitve v delavske svete samo sindikalnim organizacijam ali Zvezi komunistov, kar ni bilo pravilno. Družbeno upravljanje je vprašanje, ki se ne da delili in ki zahteva ne samo strokovno sposobnost in izkušnje, temveč tudi politično razgibanost in razgibano socialistično zavest, splošno kulturo itd. Zaradi tega je potrebno, da naša organizacija neprestano in uporno vzgaja delavsko mladino v tej smeri, izkoriščajoč pri tem vse ostale družbene sile. Treba je poznati mladega Težko je napraviti neko stvar, če ne poznaš pogojev, pod katerimi boš moral delati. Poznati te pogoje in jih analizirati je nujno, če hoče biti delo opravljeno tako, da bodo imeli od njega vsi korist. Tega se je zavedal tudi naš novi sekretariat s predsednikom tov. Aljažem na čelu in sklenil pri i mladinskim vprašanjem v Velenju bliže. Sklenil se je poglobiti v ožjo problematiko mladih ljudi. Spoznati je treba njihove osebne želje in potrebe; njihov odnos do vprašanj skupnosti in še marsikaj, kar naj bi odločneje vplivalo na naš način dela m razkrilo tisto, kar doslej še nismo utegnili spoznali in kar nam je onemogočalo, da bi bili pri delu z mladino boli domači, iskreni, iznajdljivi in bogati na vsebini. Spozna/i take želje in mišljenja posameznikov seveda ni enostavna stvar, ki bi je bilo mogoče v kratkem izvesti. To delo zahteva vsekakor mnogo truda in iznajdljivosti, če hoče uspeti tako, kakor bi želeli. Važen je način pristopanja k posameznikom. Sekretariat je Mladina, ki ima volilno pravico mora sodelovati v vseh javnih razpravah o družbenem načrtu, mlajša mladina pa lahko daie svoje mišljenje na mladinskih konferencah. Ljudska mladina mora dati pri nekaterih aktualnih vprašanjih svoje mišljenje in stališče, kot ie na primer vprašanje učencev v gospodarstvu, družbeno upravljanje v šolah in drugo. O vajencih je bilo že mnogo govora, vendar se ti problemi po podjetjih še ne rešujejo v taki meri, kot bi bilo to potrebno. Strokovnost mladih delavcev je zelo pereče vprašanje in temu bo treba posvetiti več pažnje. Predvsem ie treba nuditi mlademu delavcu — vajencu vso potrebno zdravstveno in fizično nego, da bo sposoben izvrševati vsa dela, ki jih je zmožen izvršiti, ne da bi se pri tem ponesrečil. Zato je treba večjo pazljivost polagati pomanjkljivi telesni vzgoji, ki bo dala zdravega, močnega in športnega delavca. Tudi učnim programom v vajenskih šolah je treba posvetiti večjo pozornost, a predvsem izbiri boljšega učiteljskega kadra v teh šolah. Treba pa je tudi vajencem v operativi zagotoviti pravilno strokovno vzgojo in preprečili izkoriščanje njihovih mladih moči, s strani privatnika ali pa podjetij. V tej smeri naj nišpekcija dela posveti več svojega dela. želje in potrebe človeka prišel do enotnega mnenja, da bi bil najboljši in najbolj temeljit način pristopanja k posameznikom in spoznavanje njih mišljenja in želja — javna anketa, ki bo poleg mnenja mladincev in mladink zajela tudi mnenja njihovih staršev. To anketo mislimo izvesti tako, da bomo vsakega posebej obiskali na domu in se z njim pogovorili. To nam bo vzelo seveda precej prostega časa, vendar z ozirom na splošno družbeno korist, ki jo bomo napravili, bo to malenkost. Zavedati se moramo, da bo s tem primerom, če bo anketa uspela v taki meri, kakor si zamišljamo, koristila ne le nam pri našem delu, temveč bo v veliki meri pomagala tudi drugim organizacijam, pa tudi staršem, ki bodo po tej anketi, s katero bodo spoznali tudi naše težnje, verjetno bolj pomagali organizaciji pri vsestranski vzgoji njihovih otrok. Sestavili smo anketno listo, vendar bomo vprašanja obavili šele po anketi, ko bomo lahko pristavili že odgovore. Z mladimi rudarji po Zahodni Nemčiji Mnogokrat ste že brali razne polopise naših ljudi, ki so se mudili v tujini. Eni pripovedujejo to, drugi ono. Turi mi vam bomo z današnjim dnem začeli objavljali potopis naših mladih rudarjev po Zah. Nemčiji. To pot so se zbrali mladinci — rudarji iz vse Jugoslavije, ka'erili namen ie bil medsebojno spoznavanje mladih rudarjev in spoznavanje razmer ter pogojev dela mladine pri njiti in pri nas. Kako je do tega prišlo? To vprašanje si bo verjetno zastavil marsikdo od vas. Eden sklepov Svetovne federacije rudarjev je bil, nai se večkrat izmenjajo obiski mladih rudarjev posameznih držav. In tako je prišlo takšno povabilo iz Zah. Nemčije lansko leto tudi k nam. Naši mladinci — rudarji so se seveda vabilu odzvali in odšli letos januarja na obisk k zahodnonemškim tovarišem. Izbira, kdo naj gre, ni bila enostavna stvar, saj ie bilo določenih iz vse države lc 15 članov ekskurzije. Tudi na Rudnik lignita v Velenju je prišlo sporočilo. A kdo naj gre? Ko me ie nekdo vprašal, če znam nemško, sem odgovoril: »Ne.« Vedel sem, za kai gre. Bilo mi ie kar žal, da nc 7nam nemščine. Razmišlicval sem, kdo bo srečnež, ki bo izbran. Lahko si mislite, kako sem bil presenečen, ko sem dobil obvestilo, da bom jaz prisostvoval mednarodnemu srečanju med našimi in nemškimi mladinci — rudarji. Prišel je iežko pričavani dan, 14. januar 1055, ki je bil določen, da se zberemo vsi delegati v Zagrebu. Odpotoval • lef — Franca; Glinšek Jožefa, gospodinja iz Škal, stara 30 let — ložico; Resnik ložefa, gospodinja iz Šaleka, stara 45 let — Zin-ko; Kompara Barbara, gospodinja iz Velenja, stara 44 lef — Branki; Uraf-nik Matilda, gospodinja iz Velenja, stara 31 let — ložico. UMRLI SO: Keller Ivan, upokoj. duhovnik iz Šaleka, star 80 let; Kovač Marija, polje-delka iz. Št. Janža, siara 74 let. POROČILI SO SE: Soline Martin, rudar in Zabukovnik Antonija, gospodinja, oba iz Lopatni-ka; Razbornik Martin, kmet in Mihelič Olga, delavka, oba iz. Cirkovc; Ura- njek Anton, rudar in Jankovič Terezija, natakarica, oba iz Pesja; Štravs Franc, kolar iz Prelske in Lesjak Elizabeta, poljedelka iz Št. Janža; Tajnšek Martin, rudar iz Podkraja in Gruden Marija, poljedelka iz. Podkraja; Peterneš Janez, rudar iz Pesja in Drev Terezija, poliedelka iz Arnač; Vede Miha, rudar iz Št. Florjana in Rogovnik Angela, delavka iz Št. Brica; Kaudik Jože, poljedelec iz Plešivca in Zevart Karla, poljedelka iz. Plešivca; Sešel Dominik, kmet iz Zuvrš in Zevart Lojzka, poliedelka iz Plešivca; Kajlna Ivan, ključavničar iz Velenja in Rogovnik Ana, delavka iz Št. Brica; Hriberšek Aloiz, trg. poslovodja iz Arnač in Habc Milka, delavka iz Kavč; Miklavžina Vinko, rud. tehnik iz. Škal in Stropnik Ivanka, šivilja iz Konova; Zabukovnik Anton, rudar iz Pake in Pečnik Marija, poliedelka iz Bevč; Zevart Slavko, elektro-monter iz Plešivca in Kaudik Tončka, polj. iz Plešivca; Vodončnik Ivan, rudar iz Pake in Vovk Slavka, poliedelka i/. Pake; Vodončnik Martin, rudar iz Pake in Hudournik Marta, pohedelka iz. Lopatnika; Škorjanc Stanko, ključavničar iz Bevč in Ramšak Frančiška, šivilja iz Lipja; Paterneš Slavko, rudar iz Šaleka in Martnic Marija, gosp, pom. iz Šaleka; Ramšak Alojz, gozdar iz Podgoria in Lempl tvica, teht. premoga iz Šaleka; Gerzina Martin, ključavničar iz Stare vasi in Kortnik Marija, gospodarska pomočnica iz. Slare vasi. Kokot Anton, rudar iz Šaleka m Gradišnik Lojzka, sobarica iz Šaleka; Maric Rudolf, zidar iz Velenja in Rihtar Sidonija, delavka iz Velenja. v Studijsko potovanje v ZDA (Nadaljevanje)