Leto VII., štev. 212
Po&flfaa i>avSaflrafla.
V LfubUanf, četrtek dne 7. septembra 1922	oanainla *u>«. stane
1 01®
tghaja ob 4 zjutraj.
"tane mesečno 10-— Din za inozemstvo 20-— .
Oglasi po tarifu. Uredništvo:
Miklošičeva cesta št. 16/L Telefon št. 72.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko.
Upravnlčtvo:
Ljubljana, Prešernova
ul. št. 64. Telet, it 8S
Podružnlee:
Maribor. Barvarska ulica
št 1. TeL št 22. Celje, Alekssndr. eeeta.
Račun pri pošto. čekoT. zavoda štev. U.84Z
Današnja številka *Jutra» obsega osem strani in stane 1 Din.
Beograd, 6. septembra, (Presbiro.) .Nebi inozemski listi so objavili vest o atentatu na Nj. VeL kralja Aleksandra v Marijanskih Lažnih. Te vesti so popolnoma izmišljene in so izšle iz vira, ki je sovražno razpoložen napram naši državi*.
Praga, 6. septembra. (Izv.) Vesti o atentatu in umoru kralja Aleksandra v Marijanskih Lazneh so se pojavile istočasno včeraj dopoldne na borzah v Rimu, Londonu in Parizu, so odtod
Ljubljana, 6. septembra.
Nase Časopisje je smatralo za_ dolžnost, da denarne zavode pusti iz polemike. Tako tudi mi. Obravnavanje notranjih zadev denarnih zavodov, v kolikor niso očividno prizadeti javni interesi, ni koristno zaupanja ljudstva vanje. Poprej tako Številne polemike proti konsumnim društvom so izostale. Zlasti se nam zdi potrebno gojiti medsebojno vzdržnost v zadružništvu. Čim manj pridejo zadruge v metež dnevne polit, borbe, tem bolj se bližamo potrebni depolitizaciji zadružništva. Vzdržnost JDS na tem polju se je posebno pokazala leta 1920., ko je dr. Žerjav naklonil veliko podporo klerikalni »Zadružni Centrali*, ki je zašla, v težave.
Tako prakticiramo tudi glede bank. Dasi natančno vemo, kdo vzdržuje klerikalno stranko in njeno organizacijo z Orlovstvom vred, vendar nismo napadali klerikalnih zavodov. Njihove razmere in napake so nam dobro znane in nič bi ne bilo lažje nego pisati :> njih. A načeloma tega nismo storili in ne storimo, dokler nismo izzvani. V slavnem so notranje razmere bank rtvar upravnih in nadzornih odborov, odnosno delničarjev. Banke niso po-titikum. Res se banke v javnosti opazujejo tudi s stališča, kojim strankam pripadajo vodilni možje. Vendar v vseh takozvanih naprednih bankah delajo tudi s strankami drugega prepričanja. In to je pravilno. Te banke -o od " političnih strank čisto nezavisne iu se odločno branijo, da bi se jih smatralo za politične banke. In tudi stranka ne mara nobene odgovornosti za njih poslovanje. Bodi z ozirom na prekomerno reklamo, ki jo dela »Jadranska banka*, povedano, da to velja kakor za drage tudi za «Slavensko banko3 v Zagrebu.
Tudi za »Jadransko banko* je pro-ftora dovolj. Vsled agilnosti prejšnjega direktorja se je razširila krepko po naših krajih. Če se je lani spremenilo bančno vodstvo, je to notranja stvar banke, in se »Jutro* celo leto ni z eno notico ni pečalo ne s tem dogodkom, ne z »Jadransko banko* sploh. Nasprotno, redakcija se je postavila na stališče, da je pročiščavanje tega spora izključno stvar prizadetih gospodov, pa naj si se tudi obrnejo za ta namen na sodnijo.
Od maja 192*2 pa se je stvar zasukala drugače. »Jadranska banka* je stopila v dnevni politični boj. V poslovnem poročilu je napadla aktivne politike, proširila to poročilo v deset-tisočih eksemplarih po vsem svetu, obenem na dan', ko se je poročilo či*a-
ol na občnem zboru v Ljubljani, pustila v vseh glavnih mestih za drag d---nar iziti to poročilo v večjih dnevnikih. Poročilo je tiskala skrivaj, da bi upravni svet ne mogel prej zaznati zanj in stvar zrelejše premisliti.^ Že tedaj je bilo jas^no, da banki ni za obrambo, ampak za strankarskopoli-ticni napad.
V čisto notranje bančne stvari je »Jadranska banka* zavlekla brez stvarne zveze ministra dr. Žerjava in nato skoz mesece nadaljevala infer-nalno gonjo zoper njega z namenom: upropastiti JDS v Sloveniji. Zato ni štedila z denarjem. Ko je videla, da stvar ne gre. je banka začela širiti r>o Dalmaciji letake žal ji ve _ vsebine, kupila je neke zagrebške liste in zanesla spor tudi v Zagreb. zopet široč najgr-še laži o demokratih.
Ko je bila NSS v stiski, da izgubi tfnevnik »Jugoslavijo*, je banka poseda globoko v žep in vrgla 16 milijonov na bojišče, kupila li?t vanj postavila svoje figurante. in začela z dnevno borbo. V Zagrebu si je kupila »Slobodno Tribuno*. Zdaj pa bruha banka vsak dan politične članke zooer demokrate. Veže se »Jadranska banka* tudi z vragom, da bi oškodovala JDS.
»Jadranska banka* je šla še dalje. Pozvala je na pomoč famoznega komunista Štefanoviča. da priredi štrajk v Trbovljah in da intrigira pri gosp. Bambergu radi »Delniške tiskarne*. Skušala je zapeljati gosp. Bamberga v {ločin krive ovadbe na sodnijo.
»Jadranska banka* je danes politična organizacija v obliki delniške družbe. Ce bi pošteno vodila politični boj z denarjem 2g. iz Črne gore, bi končno stvar milejše sodili. A črnogorski emigranti imajo denar po tujih bankah, kakor g. Kamenarovi<5 sam. Boj se vodi s kapitalom, ki so ga zaupali »Jadranski banki* slovenski kli-jenti. slovenski narod, in — ker so iderikalci disciplinirani — pred vsem klijenti naprednega mištfenja. Z imeni lahko postrežemo.
Infernalne spletke
skritih sovražnikov
portirale po borzi, poslaništvih in kavarnah. V Pragi je obče mnenje, da so vesti organizirane od strani, ki hočs zadeti jugoslovansko valuto, in ki je v zadnji dobi že nJ?rsi'",I sličnega podvzela v Evropi In Ameriki. Češkoslovaško novinstvo te tatarske vesti sploh ni zabeležilo. (Op. ured.: V Beo-eradu je nocoj vsled telefonskih poročil z Dunaja kljub dementiju presbi-roia, vladalo precejšnje razburjenje. Naše uredništvo je bilo tekom večera opetovano telefonski poklicano za
Vedno večji uspeh veleseima
Naš podpredsednik
skupščine Zveze narodov
2eneva, 6. sept. (Izv.) Predpoldanska seja sveta Zveze narodov se je pričela z volitvijo 6 podpredsednikov. Izid le razglasil ob velikem navdušenju prisotnih predsednik Edwards. Od 44 glasujočih je dobil lord Balfour 38, Hannotaux tudi 38, Gomez 37, Brauting 33, Gimeno (Španija) 25 in Nlnčlč 24 glasov. Dr. Nansen, Mens-dorif, Ishii in zvezni svetnik Motta so prejeli po dva glasova. Nato se je prešlo na dnevni red. Poročal je bolgarski zastopnik Radev o delovanju Zveze narodov za Bolgarsko in izjavil, da Bolgarska ne bo smatrala kontrolo zaščite narodnostnih manjših za nikako poniževanje državne suverenitete in se podvrgla vsem ukrepom, ki jih smatra svet Zveze narodov za potrebne. Nato je govoril lord Robert Cecil in žel za svoja izvajanja obilo priznanja. Omenil je vprašanje Alanda in težkoče v Gornji Šleziji. Glede Rusije je pripomnil, da mu je žal, da se Zveza narodov ni že prej energičnejše zavzela za njena vprašanja.
Ženeva, 6. septembra. (Izv.) Na popoldanski seji sveta Zveze narodov, ki se je pričela ob velikanskem navalu občinstva, ki je imelo le v omejenem številu dostop, ob 4. popoldne, se je razpravljalo o avstrijskem vprašanju. Uvodoma je poročal začasni predsednik Da Gama, da je povabil radi tee:a vprašanja avstrijskega zveznega kanclerja dr. Seipla in češkega zunanjega ministra dr. Bene*a k udeležbi. Nato je govoril zvezni kancler dr. Seipl in poudarjal poseb-
no, s kakšnim veseljem se je svoje dni ob koncu vojne avstrijsko prebivalstvo zbralo okoli Lamata. On oseb-no ni nikdar dvomil o potrebi pomirje-nja narodov, v neki mednar. egoizem nadkriljujoči ustanovi, ki bi obsegala ves svet. Orisal je usodepolne posledice razsula Avstrije za njene eosede in vso srednjo Evropo in menil, da je vzvišena naloga sveta Zveze narodov, da to nesrečo prepreči. Ce so mu to posreči, je rešil eno najtežjih mirovnih nalog. Slikal je revščino avstrijske valute, fantastično dviganje cen in razlagal načrt o ustanovitvi nove emisijske banke za saniranje avstrijskih financ. Načrt zaradi odpora inozemskih bank dosedaj še ni izvršen. Naprosil je svet, da naj ne zamuja več dragocenega časa. Koncem svojega govora je podal nekaj detajlov o svojem potovanju pri sosedih. Po Sei-plovem govoru je izjavil predsednik, da je svet smatral zaradi večje prostosti s posvetovale! za potrebno razpravljati tajno. Po zasedanju je izjavil zvezni kan celar zastopnikom časopisja, da je razpoloženje zaradi njegovega prihoda v Londonu in Parizu ugodno, v čemer vidi jasen dokaz, da so si na jasnem, da je avstrijski problem ne le financielen, ampak v prvi vrsti političen. O izidu tajnega posvetovanja ni mogel dati nobenih informacij, vendar pa je osebno prepričan, da smemo v enem ali dveh tednih pričakovati rešitev avstrijskega vprašanja.
F inanSno-trsovinsko sbSiževmle Hsls antante
Praga, 6. sept. (Izv.) Včeraj otvorjena češkoslovaško - rumunska gospodarska anketa namerava, kakor lani z Jugoslavijo, Skleniti letos najprej z Rumunljo in pozneje s Poljsko in Avstrijo trgovsko unijo. V ta namen se bodo seSli meseca decembra v Pragi finančni ministri Male antante.
Zb izboljianie dinarja
Danes popoldne je bila v finančnem ministrstvu konferenca pod predsedstvom ministrovega pomočnika Plav šiča in generalnega inšpektorja Jakov-Ijevida z bankami. Gosp. Plavšič je pojasnil vso akcijo za zboljšanje dinarja. Banke so se strinjale s predlogom za skupno delo z Narodno banko in s tem, da se osnuje klirinški (clearing) promet s čimer bi se olajšalo poslovanje na borzah. Konštati-ralo se je. da so se kurzi na beograjski in zagrebški borzi zenačili. Gosp. Plavšid je izjavil, da bo Narodna banka zadostila vsaki legalni potrebi za devize in valute. Po izjavi gosp. Plav-šiča bo Narodna banka skupno s po-oMaščenimi bankami osnovala klirinški promet in sicer že jutri, tako da stopi v veljavo že pojutrišnjem. M konferenci je vzbujalo splošno nezadovoljstvo dejstvo, da se kurz v Cu-rihu doslej ni dal popraviti in se asi-
milirati kurzu v Beogradu in Zagrebu. Zato se je storilo potrebno, da se one mogoči javljanje neistinitih vesti o kurzu v Curihu, (kar se je v zadnjem času nekolikokrat pripetilo). Zato se pričakuje, da bo kurz v Curihu prišel v pravo stanje napram pariteti v Beo gradu in Zagrebu.
Proti drasMi
Beograd, 6. septembra. (Izv.) Danes popoldne od 15.30 do 18 je trajala seja ministrskega sveta ter je bil sprejet pravilnik za zakon o pobijanju draginje, katerega je predložil minister za soc. politiko dr. Žerjav. Ukinjena je uvozna carina na moko, mast, drva in zelenjavo. Izvoljen je bil komite za prehrano pasivnih kraiev, in sicer ministri dr. 2erjav, Mile-tič, dr. Markovid in drž. podtajnik za finance dr. Svetislav Popovič. Izvozna carina na žive in zaklane prešiče in na mesne izdelke se bo regulirala sorazmerno s carino na mast. Vojni minister bo predložil zakonski predlog, s kater'm se povečajo specijelne doklade častnikom. In sicer oženjenim v trupi od 100 na 800 dinarjev, neoženjenim od 200 na 500 dinarjev, častnikom v administrativni službi oženjenim od 400 na 700, neoženjenim od 200 na 500 dinarjev. Ta zakon stopi v veljavo s 1. oktobrom. Odobren je bil kredit 9000 dinarjev za sprejem gostov invalidskega kongresa v Smederevu, in 30.000 dinarjev novinarskemu udruženju za organizacijo sprejema naših in Inozemskih časnikarjev v Subotici.
Ljubljana, 6. septembra. Danes je bil rekordni dan sejma, ki ga je obiskalo 20.000 oseb! S tem je število letošnjih obiskovalcev doseglo lepo vsoto 50.000. Obenem je doseženo že tudi lansko število obiskovalcev na peti sejmski dar. — Ves dan so bili danes polhi vsi paviljoni, zvečer pa veselični prostor. Izmed cele vrste tvrdk, ki »o se zlasti opažale, naj omenimo le nekatere: Krasno in obenem ceni zmerno pohištvo najdeš razstavljeno v Lesni in kovinarski zadrugi iz StrniSča pri Ptuju. To je industrijsko podjetje, ki danes zaposluje 50 delavcev, člani zadruge pa so naši Primorci, begunci, po večini iz mizarskega Solkana pri Gorici. Poleg trpežnega pohištva izdelujejo tudi štedilnike, vozove, kočije, razne manjše kovinske predmete itd. (Paviljon I). Poleg njih ima razstavljene svoje zelo lepe izdelke — postelnjake iz mesinga itd. — Brod-ska tvornica kovinskih predmetov. Sploh je uprav čudovito, kako se je nekdanje mrtvilo umaknilo zdravi podjetnosti. Cela vrsta solidnih novih tvrdk je na delu. Tako na primer v Stmišču pri Ptuju Tvornica slamnatih tuljcev (čuček & Pirkmajer), tvornica za sadne konzerve (čuček & Co.) za eksport fino vloženih sliv in drugega blaga; dalje tvornica plu-tovinastih izdelkov (čuček & Kobik) in industrija pletenin. Dalje ljubljanski kozmetični in kemični izdelki Kotarjevi; črnila in praški tvornice kemičnih izdelkov »Ides* v Tacnu pod Šmarno goro; Pertinačevi aluminijski, kositreni, pocinkani in Samotni izdelki; Štora, (zavese) v St. Vidu pri Ljubljani; J. Kune in dr., pletenine, v Ljubljani; Moravija, pletenine v Beogradu, Bizjak in dr., keksi in fina peciva, na Rogaški Slatini; Turino-vu plavila v Celju; tvrdka za žične ograje v Celju; »Zavora* v Šiški; Rafinerija mineralnega olja v Mariboru; več domačih milarn, kojih ena obstoji že od leta 1679 daljel Dalje mariborski železarski groaist Pinter & Lenard, mozirski Pevec svojim izbranim namiznim sadjem in idrsko-žirovski Lapajne s čipkami! Posebno vzbuja pozornost velika tvrdka Pinter & Weber v Celju, ki na veliko izdeluje čokoladne bonbone, pralineje, fondane itd. Družabnik te tvrdke je živel prej v Beogradu in je dolga leta bil dvomi slaščičar. Se sedaj izdeluje specia liteto, francosko slaščico a la Gerbaud z marcipanom, ki se je je vedno najraje posluževal sedanji naš kralj. Izdelki te tvrdke so že potolkli dunajskega svetovnega Helleria in si osvojili velik del domačega trga, zlasti Zagreb. Tvrdka se pripravlja tudi že na osvojitev drugih trgov. Kdo bi si bil tako specializirano podjetnost na vseh poljih mogel pred nekaj leti pri nas le predstavljati? Pa še druga tvrdka je zmagovito prestala pri-: merno z inozemstvom. Rumunski kralj | je na svatbi v Beogradu ves začuden vprašal, je li čučkov ptujski šampanjec »Diamant* zares domač proizvod, saj je rav-DOtako zrel, uležan, trpek in »suh* (»sec»), kakor n"!ednr> francoske znamke! —
Ni čuda, da je tudi kupčijski uspeh sejma uprav velik, mnogo večji od lanskega. Skupna vsota sklenjenih kupčij je presegla danes 100 milijonov dinarjev. Samo v enem paviljonu je bilo danes popoldne zaključenih poslov za 10 milijonov Din! Za stroji, elektrotehnično industrijo itd. je povpraševanje stalno veliko, enako je z usnjem. V teh strokah se neprestano sklepajo kupčije in je n. pr. le ena firma prodala danes več vagonov peči. Mnogo tvrdk je svoje blago sploh razprodalo, mnoge tvornice in manufakture so zasedene z naročili za dolgo dobo v naprej. Dasi nekateri š» niso dosegli, kar so pričakovali, so^ ti nezadovoljneži zelo osamljeni, pretežna večina razstavljalcev je zelo zadovoljna z uspehom. Zlasti so bili včeraj precejšnji sklepi v doslej zapostavljeni tekstilni stroki, dalje zopet v kemični. Cehi so prodali mnogo, tudi Italijani so nekaj svojega bolj drugovrstnega blaga prodali dvema trgovcema. Občinstvo se pa vedno enako drži napram njim hladno in rezervirano. Steklarne, papirnice itd. imajo mnogo prometa, ravnotako razne manjše tvornice, odnosno obrtna podjetja, ki jih je toliko. — Pozabiti ne smemo na dalmatinskega Mata valja, znanega narodnjaka in obenem izdelovalca prvovrstnih likerjev.
Od došle sejmske robe je še vedno 16 vagonov na carini, in 6icer francosko, belgijsko, nemško in avstrijsko. Da počasnost poslovanja ne prinaša državi ugleda in kredita pred inozemstvom, leži na dlani. Treba pa je izrecno omeniti, da krivda ni na vodstvu carine, ampak na nekaterih podrejenih uradnikih, kojih eden — domačin! — je celo izjavil, da bo že skrbel, da neko blago ne bo od poštnocarinskega urada izpuščeno pred koncem sejma! Na tem mestu se s stvarjo nočemo baviti, izjavljamo pa, da se mora tu in v nekaterih zastopih marsikaj spremeniti. Tudi tu je sejem s prstom pokazal na napake, ki se morajo odpraviti. — Opaža se v ostalem, da si mnogi naši producenti beležijo potrebna izboljšanja svojih produktov — uspeh primerjave in učenja! Dalje se je včeraj opažal velik pritok tujcev. Mnogo j« Belgijcev, Holandcev, Nemcev iz Leipziga, precej Italijanov ter znatno Tur« kov in Grkov iz Carigrada in Soluna. Obojni so zelo iskali izložbo naše lesne industrije, ki je letos iz neumljivih in neopravičljivih razlogov zelo pičlo zastopana. Vsi eo pa tudi strmeli, ker niso pričakovali tolike stopnje razvoja. Prav mnogo je naših srbskih bratov, zla* sti iz Južne Srbije. Ti kar ne morejo prehvaliti prireditve, ponavljajo, kako je vse »odlično* in — mnogo kupujejo.
Vsled zelo ugodnega razvoja kupčij, dalje, ker je deževje pokvarilo zunanje lice sejma v prvih dneh in pa, ker S« znaten del blaga ni dospel v razstavo, je pretežna večina razstavljalcev na okrožno vprašanje odbora danes odgovorila. da želi podaljšanje sejma za nekaj dni. Zato bo sejem nnjbrže za teden dni podaljšan.
Kdo more od nas zahtevati, da to mirno gledamo? Da čakamo, kako K-v menarovič vloge plača po 4 zasluži po 20 z diferenco pa vodi čisto političen boj, kupuje liste in vzdržuje celo fronto plačanih agitatorjev?
Banka je vrhu tega začela objavljati tajnosti iz svojih knjig in korespondence. In to enostransko. Kar .n sluzi za njene politične evrhe, objavi, drugo zamolči. S tem zločinom je sama izstopila iz vrst dostojnih zavodov.
Ne ene naših gorenjih besedi se ne da omajati. Vse to je znano vsakomur, ki bere ljubljanske novice. Mi smo čakali, da se oglasi upravni svet. da ugovarja nadzorstvo. A vidi se, da vra Kamenarovič te eosnoda v Žemi.
Vzamemo na znanje!
Boj s politično banko je pač jedin-stven! Vsak dan najde banka nove laži. Po biamaži b »Trboveljsko* in »Delniško* se že pripravljajo na nov napad. Ze so ga izbrbljali oni reveži, ki jih je prej krmil gosp. Praprotnik, zdaj pa 6e tresejo pred Kamenarovi-čem. To pot bodo naleteli še hujše.
Kdor ni čisto elep, mora priznati, da »Jadranska banka* ne zasluži naj-manjega ozira več. Zabredla je globoko v blato. Skoda, ki jo je storila vsem denarnim zavodom, je ogromna. Stvar vseh dostojno mislečih ljudi je, sodelovati, da ee zbesnelo politično banko požene nazaj v meje njenih ualoz. krive« in «okriECfl_Pft kazauie.
ZASEDANJE SKUPŠČINE.
Bec -ad, 6. septembra. (Izv.) V političnih krogih 6e zatrjuje, da se prične zasedanje skupščine dne 21. septembra.
SEJA GLAVNEGA ODBORA DEMOKRATSKE STRANKE.
Beograd, 6. sept (Izv.) Konferenco glavnega odbora demokratske stranke je danes otvorli predsednik stranke Ljuba Davidovid. Sporoči! Je, da je dobil iz Zagreba od skupine javnih delavcev vabilo na kongres, ki se vrši dne 10. t m. v Zagrebu. On smatra, da se je treba temu vabilu odzvati, toda samo kot privatnik. Veljkovič In Angjelič sta se izjavila, da naj se kongres poseti oficijelno. Minister Pribičevič je nato v daljšem govoru obrazložil, da se tega kongresa oficijelno ni treba udeležiti ter je predlagal, da se vabilo odklonL Istega nazlranja sta bila tudi ministra Timotijevič in Žerjav ter poslanca Lukinid In Markovič. Seja je bila prekinjena ob 13 ter se Je nadaljevala ob 17. Govoril Je finančni minister dr. Kumanu-di, ki je obrazložil svoje stališče v gorenjem predmetu ter se Izjavil za to, da se demokrati oficiielno ne udeleže kongresa v Zagrebu. Proti so govorili tudi Rado-savljevid, Jovanovid in Dubrovid. Do končnega sklepa še ni prišlo. Jutri dopoldne se bo razprava nadaljevala.
NA DUNAJU NI NOVIN.
Dunaj, 6. sept. (Izv.) Stavka stavcev traja dalje, tako da jutri še ne izidejo novine. Upajo pa, da se bo posrečilo jutri doseči sporazum in da bodo v petek novine zopet izšle,
Borsa
Zagreb, devize: Dunaj 0.11 — 0.13, Berlin 6.25 — 6.75, Budimpešta 3.90 — 4, Bukarešta 70 — 71, Milan 345 — 350, London 355 — 357, Newyork 77.80 — 80, Pariz 610 — 620. Praga 275 — 280, Svlca 15001 — 1510, Varšava 1.20; valute: dolar 75, avstr. krone 0.12 — 0.125, marke 7 do 8, Češke krone 280 — 290. Ure 345 — 347. Banka za Primorje —. Trg. obrtna banka 61 — 62. Brodska banka 70 — 75. Hrvatska eskomptna banka 170 — 172 Jadranska banka 440. Jugoslovenska banka 105 — 107. Ljubljanska kreditna banka 220 — 24Q Slavenska banka 112 — 113. Trboveljska premogokopna družba 325 d» 340.
Beograd, devize: Berlin 6.30, Budimpešta 4.10, Bukarešta 72.50, Milan 346, London 355, Pariz 619, Švica 1510.50, Praga 280.
Dunaj, devize: Zagreb 204.75 — 205.2S, Beograd 819 — 821, Berlin 57.35 — 57.65, Budimpešta 32.95 — 33.05, London 3360.6<! do 3366.50, Milan 3271 — 3279, Newyork 75175 — 75325, Pariz 5919 — 5931.
Curfll, devize: Berlin 0.395, Newyork 526, London 23.52, Pariz 41.50, Milan 22.95, Praga 18.70, Budimpešta 0.215, Zagreb 1.45, Sofija 3, Varšava 0.065, Dunaj 0.0075, avstr. žig. krone 0.0CS75.
Berlin, devize: Italija 534-150—5355.50, London 5544.25 — 5555.75, Newyork 124.875 — 125.125, Pariz 9840 — 9860, Švica 23.946 — 24.024, Dunaj 1.55 1.65, Praga 4345.50 — 4354.50,
rje moralo kupi« EotisrBB te3!Stov«HT<( tržaSke soitee zapore, tenor teeieda,
----------1 sekciji Se celo zastavo. Po vsem tem da mu bodo sledili še neki njegovi sveto-
OrOfeSGSii V Li&l&lfani pričakujemo eamo, da bodo nekega
"	dne poslali našemu ljudstvu še račun
Jugosbifsnsk!
Sredi velikega hrupa, ki vlada se-iaj v Ljubljani, prične danes popolnoma na tihem zborovanje jugoslovanskih profesorjev. Včeraj so prihajali v Ljubljano udeležniki z raznimi vlaki. Popoldne je prispelo z zagrebškim vlakom nad 130 profesorjev in profesoric iz mnogih srednješolskih mest Srbije in Bosne. Na kolodvoru so jih pričakovali ljubljanski tovariši, s predsednikom višjega šolskega sveta dr. Stanislavom Bevkom na čelu, ter zastopniki mesta Ljubljane mag. nad-svetnik dr. Evgen Lah. Došle goste je pozdravil v imenu ljubljanske sekcije ravnatelj dr. Korun, zahvalil pa se je za, prisrčni sprejem profesor Milivoje Simič, predsednik glavne upravo profesorskega društva iz Beograda. Gosti, med katerimi je bilo tudi mnogo profesorskih soprog, so se nato podali v centralno pisarno ljubljanskega profesorskega društva, ki je nastanjena v Akademskem kolegiju, kjer so se jim oddelila stanovanja. Gosti imajo kljub velikemu pomanjkanju stanovanj prav adobna bivališča v Akademskem kolegiju, v Mladiki, gluhonemnici, azilu ter v invalid niči. Pripravljalni odbor je imel mnogo posla, v prvi vrsti glede nastanitve gostov, vendar pa je svojo nalogo izvršil popolnoma brezhibno in mu je k temu le iskreno čestitati. Omeniti moramo tudi, da sta se člana pripravljalnega odbora, profesor Lovše in Kranjc peljala gostom nasproti do Litije, jim prinesla prvi pozdrav v imenu ljubljanskih kolegov ter jih nato spremila do Ljubljane. Ob polšesti uri zvečer pa je prispelo z zagrebškim brzovlakom nad 60 profesorjev in zopet veliko število dam, članov zagrebške in splitske sekcije profesorskega društva. Na kolodvoru jih je pozdravil profesor Joran, zahvalil pa se je za pozdrav profesor Rac. Tekom včerajšnjega dne je prispelo mnogo slovenskih izvenljubljan-skih srednješolskih profesorjev.
Danes dopoldne se vrši najprej občni zbor profesorskega društva sekcije Ljubljana, nakar bo ob 11. dopoldne svečano otvorjen tretji profesorski kongres kraljevine SHS. Po nad vse sijajno uspelem zborovanju našega učiteljstva na Bledu, upamo, da bo tudi naše profesorstvo posvetilo vse svoje sile in si zavrtalo nove smernice za kulturno in prosvetno Dovzdigo naše mladine.
za črne srajce, pištole, bencin in bombe. Nemogoče to ni, ker pri nas sploh ni nič nemogočega.
Odmevi krnskih dogodkov se še ne bodo polegli. V našem interesu je, da spravimo zadevo pred široko javnost, naj iz v 6 svet o sramoti tistih, ki so sramoto naredili. Če vlada no povrno škode, bomo napravili v inozemstvu zbirko za tiste, ki jih je zadela krnska nesreča. Radovedni smo, če bo italijanska vlada pustila to sramoto v svet.
Goriške rsovosti
Gorica, 4. septem.
Velika moralna opora za nas je dejstvo, da je glede poškodbe spomenika na Krnu prišla resnica na dan: spomenik je poškodovala strela. Vsi smo bili trdno prepričani, da ni med nami človeka, ki bi bil zmožen takega dejanja., toda prepričani niso bili naši narodni nasprotniki, ki najhujša dejanja pripisujejo na račun Slovencev. Imeli smo že slučaj, _ to je bil slučaj Bona, ki so ga dolžili, da je izkopaval mrliče in da je Slovenec. Radi te krive obdolžitve je zgorel Narodni dom pri Sv. Ivanu. Prišla je resnica na dan. Slovenci smo bili nedolžni, toda kdo bo plačal požgano poslopje. Prišel je drugi slučaj: Krn. Porušen je bil spomenik v Kobaridu, požgana lipa in napisi, požgano župnišče v Drežnici in en hlev, če izvzamemo ves strah in ponižanje. Prišla je resnica na dan. Slovenci smo nedolžni, kdo bo plačal škodo? Kdo bo postavil nov spomenik? Kdo bo plačal tiste dni ubogim krnskim pastirjem, ki so morali biti po nedolžnem zaprti celo do 47 dni. In bilo je vseh sedem? Nihče! Danes italijanska javnost še vedno molči, kot bi bila s kropom polita Edino «Po-polo Friulano*, dnevnik, ld izhaja v Gorici, je prinesel golo poročilo vladne komisije brez komentarja in pripomb. Tisti, ki so na nesramen način razvpili Slovence pred vso italijansko javnostjo, da so skrunilci njih spomenikov, spomina na njih padle, danes nimajo ne poguma ne časti v sebi, da bi to popravili, da bi vsaj z eno notico konštatirali: »Motili smo se in delali krivico, Slovenci niso taki barba-ri.» — Oni raje pustijo, da javnost misli o nas kar oni hočejo, da jih bodo v bodoče zopet lahko povlekli za nos. tako da so celo veliki listi kot «Illu-strazione č Italiana*, cPasquino» in «Trevaso» dali z besedo in ilustracijo duška svojemu narodnemu ogorčenju. Toda četudi italijansko ljudstvo ne izve, da se nam je godila krivica, mora to izvedeti evropska javnost. Na vsak način pa je zavest, ld je prešinila naše ljudstvo, ko je izvedelo za resnico, tolike vrednosti, da je ne odtehta nobeno zadoščenje od take vrste ljudi, ki so delali krivico. Tudi v očeh vseh poštenih sodeželanov je fašizem prišel ob ves kredit in če ga je katera stvar naredila nemogočega v naši deželi, ga je to dejanje. Njegova brezpomembnost, v katero pada, se kaže že v tem, da ei ne zna izmisliti boljšega dela, kot da hodi zadnje čase od vasi do vasi k nedeljskim plesom, kjer šikanira našo mladino.
Posebno je padlo v oči dejstvo, ka ferega ironijo šele zdaj jasno uvidimo_ da so morala od strele poškodovani spomenik plačati in popraviti naša županstva ob vznožju Krna. Vseh stro škov je bilo blizu 4000 lir. Poleg tega je meralo kobariško županstvo, da je ustreglo vsem fasistovskim kapricam, Drispevati ša 1200. Ur in jarebivalstva
r-j- Ninčic in Schanzer. Zadnje dni so zopet po italijanskih listih začele krožiti vesti o nekakem novem sestanku pred našim zunanjim ministrom g. dr Ninčičem in italijanskim ministrom g. Schanzerjem. Po poročilu beograjske »Politike*, se v naših informiranih krogih trdi, da o kakem nevem sestanku ne more biti govora. Vesti italijanskih listov imajo tendenco, oslabiti značaj sporazuma v Santi Mar-gheriti, do katerega je došlo samo z našo veliko popustljivostjo, in da bi se tako pripravil teren za nove pregovore, katere bi Italija za vsako ceno zopet hotela pokreniti.
+ Nov Radičev memorandum. Sobotni Radičev «Slobodni Dom* je bil zaplenjen, in sicer, kakor poroča »Ri-ječ», radi objave novega memoranduma, ki ga je Hrvatski blok odposlal vrhovnemu svetu Društva narodov. Torej navzlic temu, da so visoki faktorji doslej s popolnim ignoriranjem vsakovrstnih blokaških spomenic prehajali na dnevni red, Radič vendar_ ne opusti svojih ne posebno duhovitih memorandovskih manevrov. Radič in njegovi zaslepljeni privrženci se v besnem si onemoglem fanatizmu pač oprijemajo pregovora, da kaplja vrta kamen, in hočejo z zavednim ustvarjanjem iluzij vsaj v lastnem taborišču prekrivati jalovo pasivnost blokaške-ga republikanizma. Ali ne bi kazalo, da bi že enkrat tudi naša vlada pozdravila Radiča in ostale blokaške šarlatane s kakim prijaznim — memo-random?
+ Nova stranka. V Novem Sadu se je dne 29. avgusta t. 1. ustanovila nova «ratnička strankam s ciljem, da zbere pod svojim praporom »dobro-voljce, invalide, vojnike in ostalo si-rotinjo*. Osnovatelji stranke obetajo v načrtu programa, iznešenem v »Ro-doljubu», glasilu novosadskih dobro-voljcev, da hočejo preko cele velike in ujedinjene domovine raznesti idejo velike' Srbije, k temu pa ustavljajo v program kot eno glavnih točk tudi skorajšnji sporazum s Hrvati, ker se menda edini smatrajo poklicani, da presekajo gordijski vozel. Načrt programa je tako konfuzen, da se iz njega da razbrati samo dejstvo, da se dandanes v Jugoslaviji ustanavljajo nove politične stranke iz čisto osebnih ambicij poedinih konfuzijonistov in demagogov.
+ Ali n! škoda papirja? Zavist grize noč in dan. Zato »Bankoslavija* zapravlja papir in denar »Jadranske banke® radi »Trboveljske* še naprej. Na znano izjavo g, Praprotnika molči ko grob. Ce je Brejčeva vlada omogočila prodajo 30.000 jugoslovanskih delnic, to ni seveda nič, če pa je sedaj 90.000 delnic pod zaporo, to ie naravnost zločin in »pscudonacijonalizaci-ja*. Kdor ima kaj pameti, ie sprevidel, da je g. Praprotnik dosegel pri »Trboveljski« več nego je vsakdo mogel pričakovati, ki je poznal odpor inozemskih delničarjev. Njegova krivda je le, da ima »Slavenska banka* delnice po 350 K v roki, na borzi stoje pa na 1300 K. Tu je izvor zavisti, ki lomi gospode okoli »Bankoslavije* in še nektere druge. Zato pa treba naprej brbljati o pseudonacijonalizaciji, ker je naenkrat sokriv dr. Žerjav. In to češ, da je dr. Žerjav sodeloval pri iuziji »Jugoslavenske Unionbanke* in »Slavenske banke*, d. d.
v Zagrebu. Res je, tudi tu je posredoval med Slovenci in Hrvati, da združijo svoje moči za gospodarsko osamosvojitev. Dosegel je, da< sta se odločili slovenska in zagrebška grupa iti skupaj. O »Trboveljski* slovenskohrvatska organizacija delničarjev ni nikoli govorila, ker sploh še ni imela sejs. Na prvi seji pa se bo izvršila konstitucija sindikata. Ce bo to sejo sklical vsled sporazuma obeh grup dr. Žerjav, se ne bo nič ogrešil zoper ustavo in volili i zakon, ki določa, kaj je združljivo s poklicem poslanca. Le poglejte po bankah v Ljubljani, pa boste kmalu videli, da so ljudje vseh strank v njih, samo demokrati bi ne smeli, ker to želi »Bankoslavija*? Ce se gospod dr. Rybar obenem žrtvuje, da se je dal voliti za funkcionarja «Jadranske banke*, od »korup-tne» vlade pa se je dal imenovati poslanikom v Bruslju, bo morda dr. Žerjavu dovoljeno, da slovenske in hrvatske delničarje spravi pod en klobuk, potem bo pa predsedoval kdo drugi. — »Bankoslaviji* priporočamo, naj se zanima, kako je njena družba izvršila 1. nacijonalizacijo doslej slovenske .Jadranske banke« v Trstu, ki je imela biti odslej po dveh tretjinah laška; 2. nacijonalizacijo firme Greinitz; 3. kako je Jadranska utihotapila laško »Assicurazioni generali* v ZagTeb pod fingirano firmo «Sava»; 4. kako je vrinila laško brodarsko družbo, da okupira naše izseljenike; 5. vpraša lahko tudi g. Kame-naroviča, kako je šlo avstrijsko orožje v Albanijo. Končno se lahko stalno zanima za izročitev gosooda Čira Kamenaroviča
valci Iz najbližje okolice.
+ Ne prosjačimo. V uradniških krogih ie bilo zadnji čas nekaj debate o našem dopisu, ali je umestno, da H se uradnikom dala polovična vstopnica na sejem, ali ne. Pretežna večina je mnenja, da takšna bonifikacija ni prosjačenje, kakor obilica častnih in novinarskih vstopnic niso znak prosjačenja ali ponižanja. Razumen uradnik ve, da danes nobena država ne more dajati uradništvu tega, kar Je ta sloj imel pred vojno, — In sicer je tako po-vsodi, po celem svetu. Zato Je bil v Zagrebu zelo umesten ukrep Zbcrra, da Je načeloma uradnikom izdajal enake legitimacije, kakor vsem drugim, za polovični znesek. Cela vrsta uradnikov bi si na ta način mogla ogledati sejm, — ogled sam, četudi nisi kupec niti vinopivec, je zelo instruktiven za poznanje našega narodnega gospodarstva ž njega praktične strani! Stališče, da gre za »prosjačenje*, je torej prav neumestno in malo razumno. Seveda bi bilo moralo sejmsko vodstvo samo priti na to misel in dati polovično vstopnino, — med nami bi bila velika večina sprejela takšen ukrep kot posebno pozornost napram stanu. Inslnuaci-jo, da prosjačimo, najodločneje odbijam.
—	nik.
+ Orli ln marsikaj. Na orlovskem zletu je sodrga pela: »Kiša pada, kiša pada, Sokolstvo propada.* Pesem Je vzeta iz klerikalne himne med vojno: »Vetar piri, vetar piri, Avstrija se širi*. Zato se nič ne čudimo, da jo pojejo še sedaj, besedilo je malo spremenjeno, mišljenje pa prav nič. — Na Lescah se je na kolodvoru ista sodrga, večinoma v orlovskem kroju, tako obnašala, pijano krulila in se med seboj prepirala, da so morali orožniki energično posredovati! — Na Raki je podivjan »Orel* vrgel na Sokole desko s cerkvenega zvonika in potem pri zaslišanju priznal, da je delal iz sovraštva. To so sličice iz »katoliško-socialne* vzgoje našega ljudstva po organizacijah SLS. Besnost, slep fanatizem, krvavo sovraštvo, pijanost, — krasna bodrilna slika!
—	Na tem mestu pa moramo povedati tudi lepo epizodo: Na Bledu je bila izgubljena te dni zelo dragocena broša, — našel Jo je »Orel* in jo pošteno oddal v župnišču, odkoder je bila vrnjena lastniku. Takšna poštenost ravno tako zasluži priznanje, kakor bodo prej omenjene surovosti in sistematične hujskarije naletele na obsodbo m odpor vse poštene Javnosti.
Po svetu
—	Kredit Avstriji. Italijanska vlada bo 18. septembra izročila Avstriji prvo polovico dovoljenega 70 milijonskega kredita,
—	Harding proti nezavisnosti Filipinov. Londonske »Times* poročajo, da je predsednik Zedinjenih držav Harding sestavil odgovor na noto, v kateri so zahtevali zastopniki Filipinov popolno neodvisnost. Harding izjavlja v odgovoru, da za neodvisnost otokov ni nobenega povoda, ker se prebivalstvo prav nič ne pritožuje nad ameriško upravo. Nasprotno mora le povdariti, da so ameriška tržišča filipinskim proizvodom zelo naklonjena, da ameriška vlada ne zahteva od prebivalcev otočja nobenih izdatkov za narodno obrambo in da prebivalstvu tudi ni treba plačevai stroškov za diplomatično zastopstvo v inozemstvu.
—	Rusko zlato za propagando. «Ma-tin* poroča iz Stockholma, da je sovjetska vlada poslala te dni iz Rusije 40 milijonov zlatih rubljev za komunistično propagando v inozemstvo. Oblasti v Moskvi pa so istočasno obtožile Zinovjeva, da je brezplodno porabii 30 milijonov zlatih rubljev za propagando v Indiji, ker je bila ta propaganda brez vsake koristi in uspeha. Od leta 1918. do 1920. so porabili bolj-ševiki za propagando v inozemstvu 2 in pol milijarde zlatih rubljev; 70 odst te vsote je porabil v zapadnih državah Evrope sam Radek, ki je pa sedaj padel v nemilost in je vsled tega moral podati ostavko.
veselic* * mfli&lm sporedom. V rfuEaJu
slabega vremena se vrši veselica v za-prtih prostorih. Logaški Sokol si a svojo agUnostjo zida lasten dom, ki je že skoraj do vrha. dograjen. Apeliramo na vsa sosedna bratska društva, da se pol-nostevilno udeleže naše prireditve. Za vsestransko zabavo je zajamčeno. Na svidenje!
Sokolsko društvo Bizeljsko priredi v nedeljo dne 17. septembra 1922 javno telovadbo združeno z veliko ljudsko veselico. Sodeloval bo tudi »Bizeljski samski klub*, Bizeljsko pevsko društvo in sosedna sokolska društva. Natančen razpored se bo pravočasno objaviL
*Kiša pada, kiša pada — Sokol ne propada». V nedeljo 3. sept. Je bil zlet Ribniškega okrožja v Dolenji vasi. Vkljub slabemu vremenu in pa nezaslišanemu hujskanju in strahovanju raz lečo je bila udeležba iz Ribnice in Kočevja nad vse častna; žal, da je bila isti dan prireditev v Loškem potoku. Nepričakovano pa se Je nebo zjasnilo — prav in le za dobo Sokolskega nastopa, ki ga je izvajalo članstvo in naraščaj pod vodstvom načelnika br. Arkota in s. Schifrerjeve prav lepo in točno. Ob koncu Je izpregovoril starosta br. dr. Schifrer bodrilne besede in spodbujal dolenjsko mladino k neustrašenemu smotrenemu delu sokolskem. Domače prebivalstvo si večinoma ni upalo blizu, Ie od daleč ie gledal zlasti ženski svet strumni nastop telovadcev, ki je oči-vidno globoko učinkoval; slišal si glasove: da ni videti nič pregrešnega, ko je bila vsaka udeležba prepovedana — pod smrtnim grehom! E), le tako dalje, gospodje! Led je prebit, dani se — tudi v Dolenji vasi, vkljub vsemu. Mlademu društvu pa kličemo: naprej in navzgor, brez
ozira na klevete! Na svidenje! Zdravo! •
Velika javna tombola. Društvo za zgradbo »Sokolskega doma* v Sp. Šiški priredi v petek S. t. m. ob 15. uri veliko tombolo na bivšem otroškem igrišču v Tivoli. Dobitki so razvidni iz plakatov. Tablice se bodo razprodajale še na dan prireditve od 9. ure naprej na prireditvenem prostoru. Čisti dobiček je namenjen za zgradbo Sokolskega doma v Šiški, katerega je Sp. Šišenski Sokol neobhodno potreben. Posetite to prireditev, da z Vašim posetom pripomorete čim preje do zgradbe. — Odbor.
Gradbeni odsek Sokola v St. Vidu nad Ljubljano priredi dne 10. oziroma v slučaju slabega vremena 17. septembra 1922. pri »Slepem Janezu* v Zapužah vrtno veselico v pristno narodnem slogu. Bogat in raznovrsten spored bo nudil vsakomur obilo prijetne zabave. Postrežba bo v gostilni dobrega slovesa točna in vsestranska. Posetite našo prireditev! Zdravo!
Danes:
V	drami: Moličre: »Namišljeni bolnik*. Začetek ob 8. uri.
Opera zaprta.
II. ljubljanski velesejem odprt do 6,
zvečer.
V	tehnični srednji šoli historična razstava slovenskega slikarstva Vstop s sejmsko legitimacijo.
V	Jakopičevem paviljonu XXIV. umetnostna razstava del živečih slovenskih umetnikov.
Razstava ženskih ročnih del »Osrednjega zavoda za žensko domačo obrt* v Ljubljani, Turjaški trg 6/IL. vsak dan od 8.—12. in od 14.—17. ure Vstop prost
Narodna galerija, šolski drevored 2, odprta od 10.—12.
Deželni muzej, odprt od 8.—12.
Čebelarska razstava v Mariianišču, otvorjena ves dan.
Nasloni:
Konzulat češkoslovaške republike: Breg 8. telefon 520. Delegacija francoskega konzulata:
hotel Union.
Konzulat avstrijske republike: Turjaški trg 3, telefon 135.
Delegacija italijanskega konzulata*.
Elizabetna cesta 4.
Trgovsko - obrtna zbornica: Beethovnova ulica 10, telefon 133.
Sejmski stanovanjski urad: v pritličju nove palače Ljubljanske kreditne banke, Dunajska cesta.
Zveza industrijcev: Aleksandrova, cesta.
Tourist - Office: Dunajska cesta le,
telefon 472.
Tajništvo JDS: Narodni dom I., telefon 123	........
<>Jutro» uredništvo: Miklošičeva cesta 16 T., telefon 72.
«J.itro», uprava: Prešernova ulica
54, telefon 36.	. .
Policijska ravnateljstvo: Blenveiso-
va cesta._____
Inserati za <]utro» se prejemajo vsak dan dopoldne, v nujnih slučajih tudi popoldne, v upravi. Prešernova ulica 54.
•	Slovensko zdravniško društvo poživlja svoje člane, da se udeleže pogreba dolgoletnega člana g. dvornega svetnika dr. Zupanca. Mesto venca je darovale društvo 100 Din za pokojninski fond zdravniških vdov in sirot.
•	Znižanje brzoja\mh pristojbin za Češkoslovaško. Počenši s 25. avgustom t. 1 se je znižala prisiojbina za brzojavke v Češkoslovaško od 25 na 19 zlatih centi-mov od besede. Za novinarske brzojavke pa ostane dosedanja pristojbina S centi-mov od besede v veljavi.
•	Zamenjava kolkov. Kakor smo ze Službena objava N. N. P. V petek 8. t.; omenili, so se pojavili falzifikati kolkov
m. se vrše sledeče prvenstvene tekme: na 1 v vrednosti 10 in 30 dinarjev emisije, ki igrišču S. K. Ilirije ob 10.30 Jadran : j velja v pokrajinah izven Srbije m črne Šparta. Blagajno ima Jadran. Sodnik g.! gore, vsled česar se vzameta te dve:ha-Kepec. Na igrišču Šparta — Primorje ob tegoriji kolkov s 16. septembrom iz
14.30 Svoboda Ljubljana : ASK. Sodnik g. Hus. Ob 16. uri Svoboda Moste : Sla-vija. Sodnik g. Boltavzar. Blagajno vodi L. A. S. K. V nedeljo 10. t. m. na igrišču S. K. Ilirije ob 10.30 Slovan : L. A. S. K., ob 16. uri na igrišču Šparta — Primorie Jadran : Svoboda Ljubljana. Pri prvi tekmi vodi blagajno Slovan, pri drugi Svoboda Ljubljana. — Tajnik II.
Lahkoatletska tekma med Češkoslovaško in Avstrijo se je vršila v nedeljo v Pragi. Čehi so zmagali z SS točkami, do-čim so jih dobili Avstrijci samo 54. Izid je Avstrijce zelo razočaral, ker so splošno in zanesijivo pričakovali da bo zmagala njihova reprezentanca. Lahkoatletska tekma med Nemčijo in
prometa in s tem dnevom prestaneta veljati Kolki teh dveh kategorij pa se za-meniavajo proti izpravnim kolkom do vštetega 15. decembra 1922 po veljavnih predpisih.
• Spremembe v avtomobilnem prometa Ljubljana-Cetje. Avtomobilna prometna d. d naznanja: Cenjeno občinstvo se opozarja, da se bo vozilo na avtomobini progi Ljubijana-Vransko od 8. t. m. dalje samo enkrat na dan, in sicer: Odhod iz Vranskega 8.00, prihod v Ljubljano 10.00. Odhod iz Ljubljane 14.30, prihod v Vransko 16.30. Navedeni avtomobili imajo zvezo v Vranskem z avtomobilom iz Ce-lja in v Celie. Na progi Vransko-Ceije vozi avtomobil dvakrat na dan po zim-
LanKoaiieisza ler.ma meu ^mcuo .„ j	rgd odkod popoldne iz
Švico se ,e vrsi a v nedeljo v Frankiurtu ^	c& 76.35. Vsled zopet-
in je zmagala Nemčija s 40 točkami pred ,	J	nhratnih sredstev in zvi-
Sokolsko društvo Ljubljana II. priredi v nedeljo, dne 10. t. m., pešizlet čez Št. Vid (Trata) v Dolnice. Udeležba je obvezna za člane, članice ter moški in ženski naraščaj. Člani, ki imajo kroj, v kroju, ostali v civilni obleki s sokolskim znakom. Zbirališče ob 13. uri na dvorišču državne realke, odhod točno ob pol 14. url. Povratek v Ljubljano čez Koseze ob 19. uri.
Sokolsko društvo v Domžalah priredi v nedeljo dne 10. septembra 1922 ob pol 4. uri popoldne javno telovadbo na telovadišču za Sokolskim domom s sodelovanjem domžalske godbe. Po telovadbi velika vrtna veselica na vrtu br. A. Skoka na. »Novi pošti* v Domžalah z raznovrstnim sporedom. Prijatelji So-kolstva vabljeni. — Zdravo!
Sokolsko društvo Litija-Smartno priredi dne 8. septembra veliko javno telovadbo. Sodeluje sokolska godba iz Ljubljane. Vstopnina 5 in S Din. Brat3ka sosedna društva opozarjamo na ugodno zvezo in polovično vožnjo na progah juž ne železnice in vabimo na korporativno udeležbo. Za polovično vožnjo veljajo savezne zletne legitimacije. Za zabavo s prav posebnimi točkami, plesom ter dobro jed in pijačo, je preskrbljeno. Dne 8. septembra torej vsi v Litijo. Zdravo!
Sokol v Logatcu priredi v petek 8. septembra javni nastop, združen z vrtno veselico na svojem lastnem prostoru. Ob 14. uri sprevod po Logatcu, ob 15. uri iavna telovadba, do telovadbi vrtna
Švico.
Poljsko prvenstvo v nogometa. Preteklo nedeljo se je vršila v Lvovu prvenstvena tekma med krakovsko »Cra-covio* in lvovskim »Pogonom*. Po hudem boju je zmagal Pogon s 3 : 2 in dosegel tako letošnje prvenstvo Poljske.
4.
Dr. Pavel Kozina: Pevska šola za ljudske, meščanske, srednje in glasbene šole. Založba Jug v Ljubljani. Str. 60. Cena 9 Din. Pokrajinska uprava, oddelek za pro-
sveto in vere, je odobrila to knjigo, ki ji,	------ —-------
tvori temelj petdeset narodnih pesmi. Izj domovi in zdravilišča. 5. Slučajnosti tova
nega pDdraženja obratnih sredstev m zvi-šanja državne trošarine na 30kratm iznos smo primorani zvišati vozne tarife na progi Škof j a Loka-Zelezniki in na progi med Celjem in Vranskem za 66 odst. Novi tarifi stopijo v veljavo dne 9. t. m s !nva>idi, vdove in sirote, pridite vsi v nedelio dne 10. t. m. ob 10. uri dopoldne na javen protestni shod, ki ga sklicuje v dvorani Mestnega doma Centralni odbot Splošne organizacije vojnih invalidov v LJubljani v smislu sklepa seje Središnjega odbora Ratnih Invalida v Beogradu s sledečim dnevnim redom: 1. Invalidski za-kon. 2. Poročilo Srbov in Hrvatov. 3. Izplačilo zaostalih doplatkcv. 4. Invalidni
naroda za narod! pravi avtor v predgovoru. Knjiga obdeluje v 1. delu enoglasno pevanje; temu bo sledil 2. del za več-glasno petje narodnih pesmi in končno 3. del, namenjen umetni jiesmi. Dr. Kozina, sam znan pevec z dolgoletno učiteljsko prakso na pevskem polju, podaja s to
rišev. Vso invalidom naklonjeno javnost vabimo, da nam z obilno udeležbo pripomore do naših pravic. Centrala.
« Državna borza dela. Pri vseh podružnicah Državne borze dela v Ljubljani Mariboru, Ptuiu in Murski Soboti je iskalo v tednu od 20. do 26. avgusta 1922 de-
knjigo dobrodošlo učilo šolam in pevskan , la 179 moških in 94 ženskih delavnih mo
društvom.
Debussy —
pisatelj. Kratko pred
či. Delodajalci so na iskali 338 moških ii 76 ženskih delavnih moči. Posredovanj s<
smrtio je skladatelj Claude Debussy pre- je izvršilo 305. V delo se spreimelo: ru gledal korekturne pole svojih 7,branih,'del. j darji, rudarski delavci, kleparji, strojn
so izšla pa šele te dni v Parizu pod naslovom: »Monsieur Croche, Anti-EMIet-tante*. Knjiga vsebuje fine karakteristike Goanoda, Cčsarja Francka, Rameaua itd. in nam pokaže glasbenega impresionizma v novi luči. Doslej so ga ijseli za revolucijonarca iz načela, za sovražnika glasbene linije in Beethovna, za entuzia-stičnega ljubitelja Mczirta itrL, »Monsieur Croche* pa ovrže vsa ta mnenia. Knjiga je izredno zanimiva za po.iasnitev razvoja francoskega impresionizma^ v glasbi in za umevanie njegovaca očeta Debuesvja.
ključavničarji, mizarji, sodarji, lesni stru garji, pleskarji, zidarji, usnjarji, služki nje, kuharice, vajenci, vajenke itd.
*	Za kolo jagosl. sester. Gosp. Cermal je nabral med veselini Zagrebčani v pa viljonu «Bouvier» na velesejmu 100 Dli Kolu jugosl. sester.
*	Izgubila se je denarnica z večjo vso to denarja in eno legitimacijo drž. žel. i s. od gost. Maček, Cankarjevo nabreži« čevljarski most, Jurčičev trg, 2:dcvski ulica, Židovska steza in Oosposka ulica Posten najditelj naj jo odda Gosposk; ulica 6—III Dri Val. Ažmanu,
Priloga „Jutru« št. 212, dne 7. septembra 1922.
2. do XI.
ptemlbra
Valovanje tečaja dinarja
V zadnji (34.) številki najuglednejše francoske revije »L* Europe nouvelle« najdemo pod zgorajšnjim naslovom češko mnenje o našem dinarju. Vsebina članka je tako zanimiva, da jo moramo priobčiti tudi našemu občinstvu, zlasti pa gospodarskim krogom.
«Gotovo je splošne važnosti, če se raziskujejo vzroki za abnormalno padanje dinarja, jugoslovenske novčane enote. Ko se Mala antanta pripravlja, da sklene svoje vrste na sestankih v Marijanskih Laz-neh in v Pragi, je dobro, da si ogledamo stališče češkoslovaških gospodarskih krogov napram vprašanju dinarja, tem bolj, ker bi nadaljnja velika diferenca med češko krono in jugoslovenskim dinarjem otvorila med obema zavezniškima državama prepad, ki bi ga bilo težko premostiti. Naša raziskavanja se torej ozirajo na interes obeh držav.
Papirna inflacija in ekonomsko ravnotežje Jugoslavije.
Kot prvi in glavni razlog poslabšanja jugoslovanske devize navajajo inflacijo papirnatega denarja. Vendar ta razlog sam ne zadostuje za razvrednotenje dinarja. V resnici je v obtoku le 4-8 milijard dinarjev, to je 400 dinarjev na glavo prebivalca. Treba je dostaviti, da je jugoslovenski državni dolg nasproti emisijski banki ostal že osem mesecev neizpre-menjen in da se je celo za malenkost zmanjšal. Ta količina papirnatega denarja, ne dovoli velika za aktualno potrebo, je pa v ostalem pokrita z državnimi domenami. Pesimizem nasproti dinarju torej nima nikakršne stvarne podlage.
Na drugi strani je res, da se kaže razlika med uvozom in izvozom države. Toda ta razlika stalno pada. Letošnja letina je prav dobra, zato se sme pričakovati, da bo izvoz balansiral z uvozom. Glavni instrument, transportni, se je tako izboljšal, da dokazujejo najnovejše statistike, da se je od leta 1919. dalje potrojil. Nemški reparacijski vagoni in lokomotive pa bodo dvignile transport do konca tega leta tako, da bo znašal 90 % transportne kapacitete iz dobe pred vojno, ali pa bo ta odstotek še celo večji.
Vse to bi moralo voditi k Izboljšanju dinarja, vkljtib temu pa se dinar ni mogel dvigniti na več ko 6 do 7 francoskih cen-timov, in še to le mimogrede.
Padec deviz srednje Evrope.
Eden glavnih razlogov je v tem, da je Jugoslavija še danes tesno navezana na države, v katerih padajo devize z vrtoglavo naglico. Težnja teh dežel za visokimi valutami jih sili, da posegajo po vseh dosegljivih rezervah, da z njih pomočjo pridobe tuje visoke valute. Dovolj je, če pogledamo na tabelo kurzov v zadnjih letih. Res je, da je porast zapadnih valut zvezana z rapidnim padcem avstrijske krone in v zadnjem času tudi nemške marke. Naravno pa je zato, da mečeta Berlin in Dunaj krone in marke na trg, da jih zamenjata za zapadne. Jugoslovenski uvozniki so nakupili krone, to pa ni vplivalo na zapadne devize, ki so kakor kaira izginile z (dunajskega ln berlinskega)
trga, da se zopet pojavijo v bilancah katerihkoli tujih bank. Te devize so odteg-njene cirkulaciji. Nesporno je tudi, da je »visoka financa» držav s slabo valuto nakopičila v inozemstvu visoke provizije v tujih valutah. V zadnjem času se je celo izvedelo, da poseduje neka velika dunajska banka sama cel milijon dolarjev na breme Jugoslavije! Velik del takšnih do-broimetij izhaja iz tega, ker so se avstrijske krone, plačane kot kupnina za v Avstriji nakupljeno robo, izpremenile pozneje v devize z visokim kurzom.
Nakup tujih deviz. Vladna akcija.
Ne samo, da tuje države srednje Evrope ne zaupajo jugoslovenski valuti, marveč negotovost v gospodarskih krogih samih vpliva jako nesrečno. Cuje se celo, da je del posedujočih iz nezaupanja proti dinarju naložil del svojega imetja v tuje valute. Od zgoraj pa do zadnjega seljaka, ki le nerad in v skrajnosti prodaja svoje pridelke, špekulira vsakdo na povišanje cen. Dokaz: Nobena jugoslovenska banka noče niti slišati o regularnih eskomptnih operacijah! Kredita v dinarjih nočejo dovoliti iu v druge operacije kot samo v blagovne se ne spuščajo. Karakteristično je na primer, da se vkljub izobilju cerealij, ki se nahajajo že v skladiščih, izvoz ne veča ali le stežka, kajti brez ozirov na oskrbo prebivalstva z živili upajo interesirani krogi na nadaljnji padec dinarja, čeprav so cene še vedno pod svetovnimi.
Zato je potrebno, da se izvaja psihološka presija in razen tega tudi še efektivna, da se doseže izprememba v kurzu dinarja, izprememba, ki je povsem upravičena v sedanjem stanju stvari. Takšna, in sicer prav znatna presija se je izvršila s pomočjo Amerike, ki je posodila 100 milijonov dolarjev. Prvo plačilo, namreč 16 milijonov, je že izvršeno, kar je omogočilo prve korake k finančnemu izboljševanju. Banke, ki »vise* v operacijah z blagom, se bodo gotovo protivile takšnemu naglemu izboljšanju. Zato bo neobhodno potrebno, da bo vlada sama nakupovala dinar in javnost prepričala, da je izboljšanje dinarskega kurza upravičeno in mogoče. Treba je samo paziti, da se to izboljšanje ne bo vršilo zopet prenaglo in zato škodljivo.
Češkoslovaški interesenti pričakujejo od izboljšanja dinarja ne samo povzdigo lastnega izvoza, marveč še posebno izboljšanje svojega lastnega industrijskega kredita, posojila namreč, čigar vračilo bi bilo problematično v razmerju 1:2, ko je dinar padel v nasprotnem razmerju 2 :1. Češkoslovaški posedujoči krogi so kar najbolj živo zainteresirani na dinarskem kurzu, zato bodo brez dvoma energično in stvarno podprli to važno podjetje jugoslovenske vlade, sanacijo dinarja.«
iim denarjem organizira politično borbo kar v lastili režiji, kupuje liste, inserira kar cele članke zoper eno politično stranko itd. bomo posebej označili v načelnem članku.
Za danes zabeležimo le še nekatera mnenja, ki so se nam ob tej priliki sporočila. Vprašaje se nas, ali ne postoje kazenska določila, ki preganjajo izdajstvo iz knjig. Zal ne. Kdor dela z banko, si ogleda imena upravnih svetnikov in direktorjev. Njim izroča svoje poslovne tajnosti, zaucajoč njihovi poštenosti. Ban-kini uslužbenci znajo za velik del trgovskega poslovanja komitentov in klijentov. Bankini direktorji tudi drugim firmam dajejo reference o ugledu tvrdk. To so zaupna mesta prve vrste in doslej se je pazilo na poslovno tajnost pri denarnih zavodih kakor na zenico v očesu.
Ali je kakšna kazen za te škodljivce? Kazen pride sama. Zavod, ki priobčuie v »Poslanih* cele konte, zavod, ki druge napada za to, kar je sam storil, zavod, ki ie z javnim pozivom vabil na podpis »Trboveljskih delnic*, zdaj pa izdaja in napada svoje lastne čine, tak zavod pač ni vreden zaupanja.
] Zlasti se obžaluje vloga klike okrog ! g. Kamenaroviča, ki daje lažnive infor-1 macije, sledeč umazanim instinktom, in i banko vodi od konflikta v konflikt. Po | vsem, kar se zdaj vidi, je politika te od-• vratne družbe prav zanimiva. Vsi vidijo, '. da se stališče Kamenaroviča opasno maje, i in ga zavajajo še v nove nepremišljenosti, i da ga še boli onemogočijo, češ, potem smo i mi sami na vrsti. Ti pritlikavci! j Odgovornost g. Kneza je toliko ostrej-I ša, ker naenkrat najdemo med figuranti, ; ki so »kupci* Peskove »Zvezne tiskarne* i v zadruženem registru, poleg Ryba?a tu-i di — ravnatelja »Kmetske posojilnice*, j V zvezi s tem se nam poročajo še druge i stvari, ki jih ne objavljamo, ali svarimo ' gospoda, naj ne pozabita, da nobena zadruga ni privatna last.
Naše gospodarstvo je vsled neodpust-ljivih napak »Jadranske banke* v nevarnosti, baš v trenutku, ko bi morali mi | stopiti skupaj, da premagamo denarno ! krizo. Ce kdaj. potem je denarnim za-I vodom danes potrebno zaupanje.
V tej smeri moramo škodljivce pritisniti brez usmiljenja, pa naj bo poleg Kamenaroviča Peter ali Pavel.
Panoge domače industrije
Poslovna tajnost
Naš članek *Poslo\rna tajnost», v katerem smo obsodili izdajstvo iz tajnih knjig, ki ga sistematično vrši »Jadranska banka®, je vzbudil splošen interes in veliko odobravanje. Ustmeno in pismeno se nam izjavlja soglasje javnosti. Najnovejši presenetljiv slučaj, da bančni zavod s tu-
Rudarski svetnik B. Baebler:
Državna cinkarna v Celju
Izmed velikih industrijskih podjetij, ki se nahajajo v naši državi, je eno izmed najvažnejših Državna cinkarna v Celju. Zgradil jo je avstrijski erar leta 1S75. z namenom, da bo v njej iz rabeljske cin-kovne rude pridobival cink. Rabeljski rudnik je bil istotako državna last. Zakaj si je avstrijska vlada izbrala ravno Celje kot sedež cinkarne, ni povsem jasno. Baje je bila njena prvotna misel zgraditi tovarno v Celovcu, a se je pozneje morda iz germanizatorlčnih ozirov odločila za Celie. Mogoče je pa tudi, da si je Izbrala Celje radi tega, ker je centrum velikih premogovnikov.
Kakor znano, so pripadli bogati rabeljski rudniki po prevratu Italiji. S tem je usahnil za celjsko cinkarno vir glavne sirovine, namreč cinkove rude. Prenehali so lepi časi, ko se je erarična ruda predelovala v lastni tovarni. S tem je prenehala tudi zlata doba aktivnih bilanc, ona zlata doba, v katerih je podjetje vsled svoiega nad vse ugodnega položaja mnogo zakrivilo, da se obratovanje tehnično ni tako razvijalo, kot v drugih cinkarnah.
Navzlic temu je Celjska cinkarna po prevratu še nadalje vzdrževala obrat in obratuje še danes, akoravno ne v polnem obsegu. Največje težave ima seveda z nakupovanjem rude, ki jo mora plačevati v visoki tuji valuti. Ker je produkcija tudi pri današnjem restringiranem obratu večja nego potreba v Jugoslaviji, je tovarna navezana na ekspert, kar pomeni, da se mora pri predaji držati svetovnih cen in je vsled tega le deloma deležna državne zaščite, ki ji jo nudi obstoječa uvozna carina. To velja osobito za cinkov prah, katerega izvaža tovarna na Kitajsko, ker za ta izdelek doma ni porabe.
Celjska cinkarna izdeluje sirovi in ra-finirani cink, cinkovo pločevino in cinkov prah. Kot stranski produkt pridobiva tudi i
svinec, ki ga povečini prodaja v obliki pločevine. Pri polnem obratu (osem peči) se pridela dnevno približno 12 ton sirovega cinka in okoli 5 ton cinkove pločevine
Omeniti bi bilo, da ima cinkarna tudi lastno tovarno za žvepleno kislino, v kateri se izkorišča žveplo cinkove svetlice Ta tovarna je začasno vsled tehničnih neclostatkov izven obrata.
Leta 1920. je bila v cinkarni dograjena tovarna za bakreno galico, ki ima, ako se jo primerno razširi in se podjetju dd na razpolago potreben kredit za nakup bakra, veliko bodočnost. Saj rabimo v Jugoslaviji letno v vinogradniške svrhe 5 do 600 vagonov galice, ki jo moramo danes po večini importirati, akoravno Imamo sirovin za njeno fabrikacijo, t. i. bakra in žveplene kisline v lastni državi dovolj na razpolago.
Država namerava oddati cinkarno v privatne roke, in sicer tako, da bo država deležna dobička. Ako bo imel privatnik dovolj poguma, da bo z investicijami podjetje tehnično dvignil, z lastniki inozemskih cinkovnih rudnikov sklenil ugodno pogodbo ter razširil tovarno za modro galico na produkcijo dnevnih 10 ton, tedaj sta obstoj in bodočnost cinkarne za sigurana.
Ravnatelj Joža Smertnik:
Pivovarstvo
Pivovarniška industrija v Sloveniji je že stara In se danes more meriti s pivovarnami inozemstva.
V Sloveniji imamo 3 velike pivovarne, ki popolnoma zadoščajo za domači trg in deloma delujejo tudi v sosedni Hrvatski in Srbiji.
Naša pivovarniška industrija ima sedaj le eno težkočo, to je pridobivanje za pivovarne potrebnih surovin. Naša država producira malo pivovarniškega ječmena. V tem pogledu se dosedaj še ni ničesar ukrenilo s strani države in tudi s stra-
(
ni interesiranih pivovaren premalo, da fif-se povzdignilo kulturo pivovarnfškegs '■ ječmena v lastni državi. Kljub temu, da: je naša država pretežno agrarna, so pri-morane pivovarne dobaviti deloma ječmen iz Češke ali sosedne Ogrske.
Visoka tovornina, visoka trošarina, visoka cena ječmena in hmelja ter premoga in visoke delavske mezde so povzročile visoko ceno pivu tako, da je pivo v naši državi relativno dražje kakor v drugih dr-žavah, kar je v največjo škodo pivovarnam, ker je zelo padel vsled tega razloga konzum piva. Ta pojav je splošen.
Na Velikem sejmu v Ljubljani reprezen-tirata slovenssko pivovarništvo dve odlični naši pivovarni in to prva naša slovenska pivovarna Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laško, ter Delniška pivovarna »Union* v Ljubljani.
Obe pivovarni sta moderno urejeni ter še vedno razširjata svoje obrate.
Obiskovalci Velesejma imajo prilika prepričati se o kakovosti naših domačih izdelkov.
Božo Račlč:
Naša narodna domača obrt v Beli Krajini
Letos se Beli Kranjci ne udeležijo velesejma, ker domača obrt ne prenese ogromnih režijskih stroškov, ki so zveza-ni z udeležbo.
Mašinelna produkcija izdelkov ubija obrtništvo in zlasti domačo obrt. To se godi tudi v Beli Krajini, kjer Imamo še dobro razvito tkalstvo in pletenje zimskih volnenih nogavic. V zadnjem času se zopet razvija narodno umetniško Izdelovanje pisanic, ki bo dala pridnim rokam vendar precej zaslužka.
Tkalstvo se je v vojni precej razširilo in pridelovanje lanu napreduje leto za letom. Z izboljšanjem travnikov in pašni-kov bi se dosegli pri ovčjereji lepši uspehi, kar bi bilo za gospodarstvo velike važnosti, zlasti zato, ker imamo na Gorenjskem domače tvornice za sukno. Važno pa bi bilo vsekakor, da se vpelje v Bell Krajini taka pasma ovac, ki bodo dajale tudi primerno volno za Izdelovanje sukna. Volna, ki jo dobivamo danes v Beli Kra« jini, je povprečno mnogo pregroba. Dobra je le za nogavice. Izdelki imajo vedno dovolj odjemalcev, ker je produkcija majhna. Treba bode organizirati domačo obrt na malo širši podlagi, da se nudi prilika čim večjemu številu prebivalstva za zaslužek. Potem lahko upamo, da zašije tudi Belim Kranjcem boljša bodočnost. Osrednji zavod za žensko domačo obrt v Ljubljani namerava zasejati v Bell Krajini vezenje za različne stvari. Ce se to posreči, bodo imele bele rojakinje tudi pri tej stvari dovolj zaslužka.
Razne šolske razstave so letos pokazale, da so otroci nadarjeni. Deklice so dosegle v vezenju lepe uspehe, dečki pa so pokazali v izdelovanju raznih lesnih izdelkov veliko spretnost. Posebno nadar-' jene bi kazalo izučiti v tej ali oni stroki,; ker v Beli Krajini obrtnikov jako primanj-i kuje.
>
INSERIRAJTE V »JUTRU*. Oglasi se sprejemajo vsako do-i poldne, nujni tudi popoldne, za šte-^ vilko prihodnjega dne.

Verus:
Gospod duhovni svetnik
(Prispevek k naši politični psihologiji.)
Gospod duhovni svčtnik se je vrnil v župnišče. Tri ali štiri pobožne duše, ki so se udeležile pondeljkove jutranje maše, so izginile med hišami. Trg pred cerkvijo in župniščem je bil prazen; sosednje hiše so se kopale v bujni povodnji jutranjega solnca. Na vasi Je zavladala tista tišina, ki nastopa vedno ob vročih dneh, ko so liudje od ranega jutra na polju. Psi so ležali leno na senčnih tratah; petelini, najvztrajnejši pevci dolgočasnih vasi, so utihnili nekje na njivah za hišami, koder se je razbežala njihova družina.
Gospod duhovni svčtnik je opravil za-jutrek, ki mu ga je prinesla njegova stara, skrbna sestra, na to pa je pregledal došlo pošto, razgrnil čez mizo duevnik in preletel z dolgimi pogledi najzanimivejše kolone. Skozi na pol zagrnjeno okno je silil solnčni žarek in nagajivo udaril ob gospodove naočnike; njegova mastna roka je zganila papir glava se je mehanično umahnila in čez par trenutkov je gospod svetnik pogleda! na prazni trg pred cerkvijo. Z bližnjega vrta je zletelo par ptičev in poletavalo nad peščenim, sveže posipanim trgom, ki se je belil na solncu liki kos papirja. Gospodu svčtniku je postalo dolgočasno. Toda preveč se je bil privadil vaški enoličnosti, da bi le en trenutek več ko je treba razmišljal o takih rečeh.
Bil je visok, dobro ohranjen mož; njegov obraz je bil poln in rdeč in nad čelom so ga zaljšali snežnobeli lasje. Ce se je gospod svčtnik ozrl na človeka, mu je bil obraz prijeten in prikupljiv. Izza naočnikov je zrla dobrota. Tako so pripovedovali njegovi priiatelii in vsi dohri fa-
rani. Proti peščici onih, ki mu niso bili simpatični, pa je kazal strog obraz in neizprosno hladne oči.
Ko je sedel v mehkem naslonjaču ln skoraj mehanično prebiral časnik, je^ bil njegov profil razsvetljen od solnčnih žarkov, ki so se lomili na veliki šipi. Vsa njegova zunanjost, zgoščena v svetlo-črni boji, ie bila potopljena v ostrih potezah tega proiila. Gospod svetnik je bil podoben baročnemu menihu, ki je naslikan pred Marijinim tronom na glavnem oltarju vaške cerkve. V sobi ie bilo tako tiho kakor zunaj na trgu; le muhe so brenčale pod stropom in sedale včasi na papir ali na obraz. Notranjost gospoda svetnika ni bila tako zbrana. Tu je vse kipelo in vrvelo, misli so se kresale s čustvi, nagoni in strastmi, volja se je borila z močjo in dolga vrsta drobnih in velikih skrbi se je premetavala kakor valovi na vznemirjen' vodi. Gospod duhovni svetnik ni prav nič zadovoljen z življenjem in z današnjimi razmerami. Niegovo nezadovoljstvo je tako močno, da se nw zajeda v živce in ga uprav razdražuje. Ni morda nezadovoljen s i svojim poklicem in s svojim delom, za- j kaj te vrste misli bi si bil že davno izbil; iz glave. Še manj je nezadovoljen s svo- j jimi tovariši in višjimi pastirji. Tudi žup- • Ijani mu ne delajo prehudih preglavici Gospod duhovni svetnik je nezadovoljen I z današnjim svetom, z javnimi razmerami, z vsem, o čemer čita in kar mu pripovedujejo.
Gospod svčtnik je vzrasel v tisti dott, ko so v naši mali domovini prvič trčili duhovi: ko so se zače'e kresati svetovne ideje, sad tisočletnega napora človeških možganov, tisočletne duhovne borbe. Vzgojen je bil zelo strogo, zato mu le bila moralna in miselna rigorozost v štl-; rih bogi"-lovskih letih nekak potencirani; duševni užitek. Niso ga mučili niti dvomi j niti strasti. Z lahkoto je zatrl vsa proti-slovia in brzdal mladostna noželienia. i
Njegove misli so se često dvigale v fiktivne sfere čistih in svetlih reči; nerad je videl potrebe in zahteve dejanskega življenja, ki so ga spominjale živalskih nagonov; njegova duša je bila podobna visoki gotični cerkvi, kjer je vse ostro, precizno in hladno, vse logično in posvečeno eni sami mogočni misli, enemu samemu silnemu čustvu. Bližji mu je bil ledeni zimski veter, ki razčisti nebo do jasne in brezizrazne preglednosti, kakor pa topli spomladanski jug, vzbujajoč naslado in sanjava občutja. To naziranje, ki si ga je ojačil z gorečimi molitvami in podprl z metafiziko in s teološkimi disciplinami, je preželo vso njegovo osebnost ter ji vtisnilo za celo življenje jasen, ostro izklesan izraz.
Ko je zapustil bogoslovje, je bila »ločitev duhov« v polnem razmahu. Nova struja, ki je bila v njegovih očeh nekaka ; renesansa srednjeveške kulture — in mla- j di teolog je ljubil srednji vek, — struja, | naperjena proti Idejnim in političnim kompromisom, radikalna in brezobzirna na svoji miselni poti — ta struja je bila kakor nalašč zanj, za njegovo duševno in čustveno individualnost. V svoji duhovni praksi je mnogokrat trčil z nasprotnimi nazori, a vselej je bil neuklonljiv in v večini slučajev zmagovalec.
Gospod duhovni svetnik je bil pristaš močne, stroge organizacije: cerkev na eni strani in država na drugi strani sta bili nositeljici te organizacije, tega večnega kroga s središčem onstran sveta, v Absolutnem. Zoprno mu je bilo vse. kar je motilo ravnovesje med trojnimi silami človeške družbe, katerih prva — civitas Dei — je rodila drugo — ecciesia mill-tans — In katerih tretja — država — ima svo) Izvor in svojo moč v prvi in drugI. Zato ni bil prijatelj nacionalistični Idej, v katerih }e videl predstražo Idejne vojske proti cerkvi; zdelo se ran je, da so le ovira na poti k Idealu enega car-stva na zemlji In na nebu. Demokratični
družabni princip je priznaval le v toliko, v kolikor more služiti cerkvi v njer.em boju z nastopajočim brezverstvom. Njegova politična koncepcija je bila strogo avstrijska in dinastična. V Avstriji je videl najsigurnenjši zid proti vzhodnim raz-kolnikom in v njeni dinastiji zanesljive zaveznike in prijatelje Vatikana. Prava slast mu je bila, ko je mogel razlagati svojim župljanom, da je Njegovo Veli-1 čanstvo korakalo za Rešnjim telesom na telovski procesiji, ali da se je dal Član cesarske hiše posvetiti Srcu Jezusovemu. To je popolnoma spadale v okvir njegovega naziranja o državi in vladarjih in mu dajalo upanje, da bo Avstrija srečno odbila val materijalističnega svetovnega nazora, ki je zmagal v Franciji in si osvajal tudi druge države.
V domovini ni hotel v pn/e politične vrste in se je rajši zadovoljil z vlogo skromnega dušnega pastirja na kmetih, | zato pa se je z vnemo udeleževal podrob-, : nega političnega boja in je veljal kot naj-1 | večji steber katoliške stranke daleč na-< okoli. Njegova politična strast je bila neizprosna. Katoliška stranka mu je bila politična eksekutiva cerkve, zato pa ni poznal kompromisa z nasprotniki. Kdor ni z menoj, je proti meni! To je moral občutiti vsak župljan in se odločiti: ali — ali. Gospod duhovni svčtnik je bil čist značaj, zato so mu lahko kljubovali le čisti in trdni nasprotniki, ki so se oklepali svojih kulturnih nazorov s tisto nepopustljivostjo kakor se je on oklepal svojih. Največjega nasprotnika je imel v učitelju, ki je bil še mlad in globoko izobražen. Gospod svčtnik je zahteval, da prihaja k spovedi in se udeležuje dela v katoliških društvih. Učitelj ie odgovoril, da spoštuje njegove nazore, ne more pa biti hinavec in delati proti svojemu prepričanju. Vnela se je ostra borba. Gospod svčtntk je bil neizprosen ?lo je za načela. Dasl sicer prijazen in usmiljen, je bil v tem slučaju nedostonen. In učitelj je
moral Iti, zakaj v deželi je vladal katoliški režim. Zupljani so se polagoma vdali j popolnoma, in ko jih je imel na vajetih,; jim je bil pravi oče in dobrotnik.	'
Svetovna vojna ga ni presenetila. Ko, je razmišljal o višjem poslanstvu avstrij-' skega cesarstva, se je zmeraj spomnil, daj je Avstrija zid proti razkolniškemn in. deloma krivoverskemu vzhodu. V tistih -dneh, ko so cesarske čete prodirale v Srbijo in se borile z Rusi, je večkrat raz-, grnil Freytagov zemljevid in ga tolmačil kmečkim županom, ki so prihajali k njemu v nedeljo po maši. Dokazoval jim je nujnost te vojne, zakaj v bistvu gre Avstriji za njeno katoliško poslanstvo na vzhodu. Pravoslavna Srbija se opira na-pravoslavne Hrvate in liberalne Slovence,, da bi se raztegnila na rodovitne donavske in posavske ravnice. Katoliški Hrvati In Slovenci ne morejo biti drugo kakor dobri Avstrijci, kajti vera je pred narodom in katoliška država je bližje svojemu večnemu namenu kakor neka-toliška, katoliški vladar je bližji Kristu. sovemu namestniku kakor nekatoliški. Zato pa hoče božja previdnost, da se Avstrija razširi na Balkan in da katoliška cerkev prinese razkolnikom luč večne milosti! Samo ob sebi je umevno, da Bog nima ničesar proti tej vojni in da mora-mo moliti za zmago cesarske vojske! Dosledno temu je gospod duhovni svčtnik podpiral tudi akcijo za vojna posojila, ki jo je vodil katoliško misleči učitelj to je tudi rekvizicijo cerkvenih zvonov smatral za nujno zahtevo državne obrambe.
Deklaracijsko gibanje ga le silno presenetilo. Po daljšem ugibanju ga je vendarle spravil v sklad s svojo politično koncepcijo: smatral je, da gre le za to, da se Avstrija ojačl na jugu. V vaški samoti, kjer je čital dolga leta Iste časopise in knjige radikalno katoliške smeri, ni bil poučen o historičnem procesu, ki se }e dogajal zadnja desetletja v Evropi, ni razumel niti svetovne voine niti nastooa--
Domače tvrdke na sejmu
bombaževa predilnica in tkalnica Trži^ Edin. Glanzmann & And. Gassner <«e je osnovala leta 1885. Tvrdka izdeluje prejo in tkanino iz bombaža v prvi vrsti za Jugoslavijo. Glavni konzum teh izdelkov se je že v predvojne-n času vršil v Sloveniji, na Hrva- :n, v Slavoniji, Črni gori, Dalmaciji ter Bosni in Hercegovini. Po ustanovitvi nove države se izvažajo izdelki tudi v staro Srbijo, v kolikor to omogočuje omejena možnost proizvodnje. Pod temi pogoji nima, izvoz v tuje države smisla.
Pri po zakonu redueiranem delavnem čam (osemurnem delavniku) izdela tovarna okrog 1,300.000 kg preje na leto, od kojih se proda okrog 675.000 kg (300.000 zabojev v teži po 5 angl. funtov) za ročno tkalnico okrog 625.000 kg se pa v lastni tovarniški tkalnici predela. V ta namen služi 20 tisoč vreten, 2000 vreten za sukanec in 400 tkalnih strojev. Vse stroje goai vodna moč.
Kljub ogromnim težko čam, ki so združene z novimi gradnjami ter z dobavo strojev in oprave iz inozemstva, se jo tvrdka vendar odločila, da prikroji tovarno sedanjim potrebščinam jugoslovanskega prebivalstva ter zgradi novo
jako moderno belilnioo za tkanino v kosih kot prvo v naši državi. Da se tej belilnici prikroji tkalnica, bo povečala tvrdka slednjo za 200 tkalnih strojev in jo bo pozneje enkrat povečala še za novih 400 tkalnih strojev. Istotako se bo povečala pozneje tudi predilnica za 10.000 vreten. S povečanjem tovarne, kar ima za posledico nastanitev novih delavcev in uradnikov, je tovarna seveda tudi primo-rana, da zgradi odgovarjajoče število uradniških in delavskih hiš. Vse nove zgradbe bodo v doglednem času dokončane. Tvrdka bo postavila v svojem obratu tudi novo turbino, povečala obstoječo električno centralo in se bo neiskoriščana energija ponoči, ko obrat stoji, porabljala za izvajo pare potom elektrike.
Ker je za povečani obrat tovarne nova vodna naprava nujno potrebna, je tvrdka za dovoljenje izvedbe tozadevnega projekta že prosila. V zadnjem času se temu projektu protivi trška občina Tržič, baje, ker namerava isto vodno moč sama izkoriščati. — Tvrdka je razstavila svoje izdelke v paviljonu L 608.
Tvrdka Anton Stergar v Kamniku.
Na ljubljanskem velikem sejmu je razstavila tvrdka Anton Stergar iz Kamni-
Btan.Jo SO batedl Din. 3'—, vMklh n«dal|n!lt> 6 b..«dl 1 Din. — Trgo«M oglasi, <opl>ovan]a, na-pramlčnlna do 20 basedl G Din, «.»Wh nadaljnjih S beaedl 2 Din. — Plada a* naprej. (Lahko tudi » —— mamicah.) Na <przian]a a* odgovarla lo, ako !• »praianjv priloiona enaraka ta odgovor. ——
Knjigovodja
<Trn jigovodkinja), perfekten in potnik, verziran v žitni stroki, se sprejmeta. Ponudbe na Žitni zavod, d. z o. z. v Ljubljani. 3056
Sontorletinja
želi mesta pri knjigovodstvu ▼ kakem večjem trgovskem ali tovarniškem podjetju, je dobra stenografinja in stroje-Cenjeue ponudbe na upravo «Jutra».
Deklica,
3040
itara 14 let, velika, močna, boljših staršev, ki ima III. razred mešč. šole, želi priti kot učenka v kako večjo trgovino v mestu ali na deželi, kjer bi imela vso oskrbo v hiši. Cenjene dopise pod 110. XX. roštnoležeče Ljubljana I.
JHladenid,
20 let star, z dobrimi izpričevali, išče službo kot ključavničar ali Kino- (operarater) strojnik. Naslov pove uprava «Jutra». 3048
Absolventinja 3004
trg. šole išče službo. Zmožna slovenske, nemške iu deloma srbske iu angleške korespondence. Ponudbe pod: »Iz dobre hiše* na upravo «Jutra>.
Bukova drva 3042
faako množino kupi lesna družba »Ilirija*, Kralja Petra trg št. 8. — Telefon št. 220
Jugoslovanske znamke
kupim. Vinarske sto 6 kron, druga in tretja izdaja sto 4 krone. Boria Bihteršič, Celje, Kersnikova ulica 4. 3036
Pult, 3011
dobro ohranjen, pet metrov dolg, se takoj kupi. Naslov pove uprava »Jutra*.
Motorno kolo,
znamke »Motosacoche*, v izvrstnem stanju, s konstantno električno razsvetljavo, se za 8000 Din proda: Tržaška cesta št. 8. 2933
Ceno se proda
nov moški kožuh. Naslov v upravi »Jutra*. 3012
Vila
v ljubljanski okolici je naprodaj do 15. septembra. Interesenti naj pišejo pod šifro »Vila* na upravo »Jutra* Posredovalci so izključeni.
Mlad Čeh 3055
išče sobo s hrano ali brez nje, če mogoče z posebnim vhodom. Cenj. ponudbe pod »Čeh* na upravo »Jutra*.
Čedna soba,
meblirana, za dva finejša gospoda, ki tudi reflektirata na dobro hrano, se z 15. sept. odda. Vprašati je : Poljan-ka cesta 13./II. levo. 3005
Na stanovanje
in hrano sprejme boljša drn-žina dijaka ali dijakinjo. Poizve se: Pred škofijo 20/111.
Gospodična,
išče pri preprosti družini sta" novanje, če mogoče tudi z hrano. Naslov pove uprava »Jutra*. 2993
Nemeblovana soba
se išče ta. takoj ali pozneje. Naslov pove uprava »Jutra*.
Išče se
3018
mala trgovina ali trafika proti plačilu ali v najem za takoj, vstopim tudi kot prodajalka v trgovino ali trafiko. Ponudbe na upravo »Jutra* pod št. 55.
Jezike, 3047
želi poučevati akademik in sicer srbohrv. slov. nemščino. Znanje perfektno. Eventualno bi poučeval tudi francoščino, italijanščino in šolske predmete. Razume tudi češki in angleški. Ponudbe pod,Jeziki'1 na upravo »Jutra*.
ka v paviljona H 801 zdravilna zelišča,
cvetlice in korenine. To je edina tvrdka, ki jo zastopana v tej panogi na ljubljanskem velikem 6ejmu.
Zanimivo je gledati v okusno opremljenem paviljonu 21 vzorcev raznih zdravilnih, oziroma farmaceutskih zelišč, ki se nabirajo in sušijo v naših kamniških planinah. Z nabiranjem teh zelišč so reši velik del narodnega premoženja, katero bi drugače segnilo, poleg tega pa si prislužijo ravno revnejši sloji z nabiranjem dosti denarja, Tvrdka eksportira te predmete po večini v inozemstvo.
Milan Auman & Comp. v Krškem.
Najmodernejše patentne postelje, prikladne za male stane itd. (težina samo 9 kg) je iztožila tvrdka Milan Auman in drug, Krško, na H. ljubljanskem vele-sejmu, paviljon E 14.
»Veseli trgovec* (Uhar kupec), «Vol-ga-Volga* in druge ruske narodne pesmi se dobi pri Schwentnerju, Klein-maver in Bambergu v Ljubljani ter pri Goričar in Leskovšu v Celju, pa tudi na IL ljubljanskem velikem sejmu v paviljonu E 14 tvrdke Milan Auman in drug, Krško.

Priporoča se špedicija
R. RANZINGER
Ljubljana — Jesenice. 33 J
1
Priporočajte ,,Juftro"!
Posojilo 3053
Din 100.000 — se išče proti dobremu zavarovanju posestva, z gestilno in trgovino mešanega blaga proti 10 % obr. Naslov pove uprava »Jutra*.
Mila
iščem v najem na stalni vodi z nekoliko zemlje. Naslov v upravi »Jutra. 3007
SNAŽNA USTA.
Malokdo ve, da vpliva stanje ust na
tri bistvene vire življenja, na hrano, vodo in zrak. Brez te trojice ni življenja. Občine trosijo ogromne vsote, da zagotovo snažnost hrane in vode. Gospodinje pazijo na čistočo posode. V vseh podrobnostih polaga se največja važnost, da bodi hrana čista, predno pride v usta; ko pa je šla preko ustnic, se ne brigamo več in jo prepuščamo takore-koč njeni usodi, dasi so usta večinoma nesnažna in se tam hrana okuži, če tudi je bila čista poprej. Kateri jo najboljši način, da ohranimo usta čista in preprečimo gnilobo zob? Najprej naj zobozdravnik popravi usta. Koristno je za zdravje in za žep, da greste čestokrat k dobremu zobozdravniku. Vsaj tri- ali štirikrat na leto. Morali bi si dati zobe pregledati potom X-žarkov, da se ugotovi stanje korenin in stanje kosti okoli zobnega korena, ker ravno ti deli morejo motiti zdravje vsega sistema in s tem zmanjšati odporno silo telesa proti boleznim. Vsi zobje, pri katerih je bil živec umorjen, so sumljivi, dokler so ne dokaže, da so neškodljivi. Ako zob ne boli, to še ne pomenja, da ni bolezni na njem. Prisad lahko nastane tudi brez bolezni V takem slučaju jo le RCntgeno-vi žarki odkrijejo. Naj vam zobozdravnik da natančna navodila o primernem snaženju ust. Treba uporabljati vsaj tri minute zvečer in vsako jutro za otiranje zob in dlesna (mesa okoli zob), da se jih primerno očisti. Zamujeni čas se stotero izplača z dobrim zdravjem. Zapomnite si, da čisti zob ne razpade in čista usta ne okužijo hrane. Ne zavživajte preveč sladkorja, kajti sladkor uničuje zobe. Narava ni ustvarila naših zob, da bi rabili sladkorja v koncentrirani obliki, marve? da bi ga uživali v njegovem naravnem stanju, namreč v sadju in zelenjavi Pokojni profesor Osler, odlični zdravnik, je pravil: »Zdravstveno zapoved, ki jo je treba predvsem in vselej propovedovati, je evangelij o čistosti ust, čistosti zob in čistosti grla. Te tri stvari so najvažnejše za občinstvo izmed vse higijeue.*
•jočega socialnega razkroja. Nacionalne sile je daleko podcenjeval, zato ni mogel "verovati v njihovo popolno zmago. Niti slutil ni o strašni demolarizaciji, ki se je godila pod avstrijsko zastavo in o nezaslišanih krivicah, ki jih je počenjala ta gnila država nad svojim prebivalstvom To vse je moralo privesti k političnemu, socialnemu in moralnemu polomu. In gospod duhovni svčtnik je videl v Avstriji ekspozituro ccrkve, »čuvarice večnih zakonov, reda in avtoritete*...
Njegovo nezadovoljstvo je bilo vsak dan silnejše. Edina tolažba mu je bila, da prihaja doba odločne borbe za katoliške ideale. Skušal je najti primere v cerkveni zgodovini; našel jo je v reformacijski dobi. Ta tolažba mu je nekoliko popravila razpoloženje, dasiravno je bil še vedno nezadovoljen. Katoliškim politikom je zameril, da so delali čudne kompromise. Enemu izmed prvih voditeljev so na tihem očitali, da je za ločitev cerkve od države. To ga je bolelo. Čutil je nekako zmedo duhov iu si želel silnejšega toka katoliških smernic. Medtem pa je vse zastajalo in v ospredju je stal nacionalni program. Odobraval je stališče katoliškega voditelja-lajika, ki ni podlegel H zmedi in je vztrajal na stari liniji katoliške politike. Slutil pa je, da je pri večini duhovnikov-politikov jugoslovanska ideja le taktično sredstvo, vsiljeno bojno orožje, ker bi brez njega morali podleči.
Tako ga je zatekel prevrat in zamajal vso stavbo, ki je na nji slonelo njegovo politično naziranje. Gospoda duhovnega svetnika se je lotilo razočaranje. Dogodki so tekli nevzdržema; ujedinjtnie je bilo izvršeno in konsolidacija nove historične tvorbe se je začela. Gospod duhovni svetnik je zbolel na psihološki bolezni, ki ji pravijo resšentiment. Z velikanskim samozatajevanjem se je brzdal pred izbruhi., ki hi mu uleffiili škodovati; ob
tihih urah se je vdajal čitanju starih cerkvenih pisateljev. Bolelo ga je, da so katoličani izgubili odločilno vlogo v državi. Avstrija je razpadla v manjše države, ki bodo kmalu podlegle svobodomiselnim vplivom in izgubile izpred oči svoje večno poslanstvo... V postopanju s habsburško dinastijo je videl krivico, čin »maščevanja in škodoželjnosti*.
Kaj naj pove župljDnom o novi državi? Kaj naj jim reče o novem vladarju pravoslavne vere? Ali niso vsi ti dogodki le pojav velikanske pokvarjenosti, ki so jo framazoni in liberalci zanesli med ljudstvo? — Tekli so meseci in nova država se je formirala v vedno jasnejših oblikah. Bil je neizogiben konflikt med onimi, ki so brezpogojno za njo, in tistimi, ki jo zapostavljajo pred drugimi oblikami družabne oganizacije. Tako je konfliktu s komunisti sledil konflikt s katoliško stranko, ki je vodila politiko, katera ni mogla ostati v skladu z nujnimi zahtevami in potrebami nastajajoče države. Gospod duhovni svetnik je z zanimanjem spremljal vsako gibanje, ki je imelo centrifugalno tendenco, vedoč, da se na ta način slabi srbski vpliv. Srbi so mu bili to, kar pred štirimi leti; ni jim h o t e 1 delati kri -v i c e, toda na tihem ga je pekla jeza, zavist in sovraštvo napram vsem, ki so »prinesli zmedo med ljudstvo*.
Ker gospod duhovni sištnik ni govoril župljanom o novi državi :n o velikih iz-premembah, ki so se dogajale v domovini, se je krhala tudi njegova avtoriteta in mnogi katoliški pristaši so šli v druge stranke. Ljudje so se spominjali njegovih pridig o božjem blagoslovu, ki rosi na avstrijsko orožje in njegove agitacije za vojno posojilo, zato so pa radi poslušali može, ki so se vrnili od vojakov in pripovedovali prav nečedne stvari o duhovščini, o voinih kuratih, da. celo o veri. Ljudstvo je spoznavalo.. da katoliška du-
VESNA, Brafa PoMin & drug
tvornica vlasnic, kljukic in rinčic za čevlje ter drugih novosti.
* itbt
Razstavljeno v paviljonu	5Q.
Vsi dopisi na naslov Ljubljani I poštni predal štev. 126.
Hotel - restavracija
Beilevue
prvovrstno vino, dobra
kuhinja. — Klavir. 2971
KOR
asbestai skrili
Tovarna KARLO^AC.
Najboljša streha, najbolj trpežna,
najcenejša.
Pojasnila daje:
F.HOCEVAR, ŽIROVNICA (Gorenjsko). 2889
želi živahne korespondence z inteligentnimi gospodi. Dopisi pod korespondenca" na Anončni zavod DRAGO BESELJAK, Ljubljana, Sodna nlica št 5.	304f
Gostilna - Mina
t industrijskem kraja na Dolenjskem se odda 1. oktobra pod ugodnimi pogoji na račun. Reflektaati naj se zglagjo 11. ali pa 14. t. m. v Ljubljani, Bethovnova ulica št. 6.
3025
dalje, pločevinaste a,. Cenie
modni nakšš, vse potres« i£ine za iivtlie in Krojače
ML^aj cenej &
v	pri
železne sode od luO 1 kante od petroleja, ali bencina. Cenjene ponudbe pod šifro „ZSLEZKI SODI" na anoučno in reklamno družbo Aloma Com-pany, Ljubljana. 3029
4:3/111
Ljubljana, Mestni trg 19.
Na paviljon F št. 152
se opozarja slavno občinstvo. Razstavljeni so razni novi modeli, otroški vozički, dvokolesa, motorji, šivalni stroji, vsakovrstni deli ln pnevmatika. Cene nizke. ^FmS&v-BS®«®®8 Ceniki franko.- 9» ti tovarna dvokol 3 in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška cesta št. 4, Zvonsrska nlica 1. 2882
V čevljarski stroki dobro vpeljani
zastopnik
se išče proti proviziji za takoj. Naslov v upravi nJutra". 2996
/V
fcMP/O
kavčuka
ciei:
LJUBLJANA

efea ce

po najnižjih cenah: otrobe, mslio za ferirso (8), oves, dom baše tsr druge dsžsins prideifee. Ljudevit Sire, Kranj.
Brzojavni naslov: ..Deželni promet" Kranj.
«334
Puch 6/7 IIP. b priklopnim vozom 6e radi pomanjkanja prostora ceno proda. Ogleda se labko pri F. Florjančiču, Šelenburgo a ul., kier se izve tu ii cena. 3022
3054
Prostovoljna* dražba.
V ponedeljek dne 11. t. m. ob 9. uri dopoldne se vrši
prostovoljna dražba mehaničnega orodja
v mehanični delavnici Kolodvorska ulica št. 26. na dvorišču.
Prodajo se zlasti elektromotor, dinamo, kompletna stružnica, brus, trije stroji za poliranje, dve kopeli za niklanje, transmisija itd. Predmeti se lahko ogledajo vsak dan. Podrobni pogoji se izvedo v odvetniški pisarni dr. Dinko Puoa, Beethovnova ul. 15.
hovščina, ki se ie toliko oklepala avstrijske države, sklicujoč se na Kristusove besede: Daj cesarju, kar je cesarjevega in Bogu, kar je božjega — da katoliška duhovščina nima enakih nazorov in enake ljubezni za novo državo, ki je vendar bližja našemu narodu kakor avstrijska.! In poredni ljudje so govorili: Ce Bog res blagoslavlja morilno orožje, je blagoslovil pravoslavnega! Tako je gospod duhovni svčtnik izgubil tudi v lastni župniji pastirsko avtoriteto...
In ko sedaj gospod duhovni svžtnik sedi v tišini svoje sobe ter odlo"! časnik — razmišlja o novem svetu, novem življenju, ki je završelo na njegova stara leta. Časniki ga le potrjujejo v njegovi veri. Vse, kar se dogaja, je pojav velike izprijenosti, nravne propalosti, ki so Jo povzročili framazoni in svobodomisleci. (Gospod duhovni svetnik pozablja, da je imela Avstrija katoliške može in da je ta katoliška država odgovorna za demorali-zacijo našega ljudstva.) Pri vsem tem pa bodo nemara vmes tudi židovski prsti in židovski kapital. Jugoslovenska država se ne bo mogla vzdržati, če bo v rokah teh brezvestnih ljudi, ki ne priznavajo večno-veRavnih načel katoliške cerkve. Zato se ne čudi .brezmejni korupciji, in misli, da se izven katoliške stranke zbirajo sami izprijeni značaji, nepoštenjaki, nečist-niki in korumpirani politiki. Gospod du-i hovni svetnik ne pozna historičnega razvoja, ne razume boja za novo etiko, ki ne bo osnovana na goli avtoriteti, ojačeni s strahom pred peklenskimi mukami. Ne razume nujnega konflikta med naprednimi in manj naprednimi v naši državi; ne razume naših novih socialnih iJ gospodarskih razmer. On na tihem preklinja... molči... čaka, da smrt zapečati njegovo dobo in njegove spomine.
TVORNICA ZASTi
Stores, bonnesfemmes od preproste do najfinejše vrste.
Vezena pregrinjala. ZAVESE
za hotele in kavarne. Gledališke portijere.
Posebni oddelek za fine ročne čipke.
II. Ljubljanski veliki sejem
Paviljon „L". 3051
trgovina sena, slame, drv, ovsa koruze, sadja in drugih deželnih pridelkov.	2775
Br.olami naslov: Andrej Oset, Maribor. Telf.88
Več vagonov
dobrega konjskega
ima naprodaj	3028
Frano Mastnak, Št. Jurij ob južni že!
Oglasna in informačna naročila
ItUn
sprejema
Anoflčni in informačni zavod Drago Beseljak,
Sodna, ulica. 5, v pisarni in v paviljonu E 94 na ljubljanskem velesejmu.
Prva BrodskaTt^ormca
kovinskih predmetov v Breda na Savi
nudi tukajšnjim trgovcem svoje domače izdelke. Železne dele pohištva in iz medl, metalne lesne predmete po najnižjih cenah Naročila spre ema zastopnik tovarne na velesejmu, paviljon I 426.
3057
Jermenarji, sedlarji, tapetniki, kolarji, košarji in t or barji
ne pozabite pogledati
„, piljl J m 324
od tvrdke	2846
9 ČEL* d.
za trnovino j«*rmenarskih, sedlarskih, tapetarskih, kolarskih, plete-ničarskh in torbarskih okovov, pribovov in orodja.
99'
Duga rilca 12
IV
ZA.GKEB
Telefon št. 14 - 96
Iz življenja in sveta
Odgonetka hieroglifov
Pariška Sorbonna in muzej Cluny tfa nedavno s posebnimi slavnostmi proslavila jubOej odkritja hieroglifov, ki se je leta 1822. posrečilo francoskemu učenjaku Jeanu Francois Champol-lionu. To je bilo gotovo eno največjih jezikoslovnih odkritij, ki je razrešilo temno zagonetko »svete pisave» Egipčanov in žnjo vred mnogotisočletno mogočno kulturo, ki je dotloj molčala. Znanost egiptologije, na kateri imajo tudi nemški učenjaki od Richarda Lep-sija do Adolfa Ermana znaten delež, je postala omogočena šele a Champol-lionovim odkritjem.
Zgodovina tega odkritja in avtorja samega je vezana na čuden slučaj. Champollion, katerega je vzgojeval brat, se je že v ranih letih razvil v čudovitega znanstvenega otroka. Id si je že z 11 leti izbral svojo življensko nalogo: odgonetko hieroglifov. «Sveta pisava* starih Egipčanov, kakor so jo imenovali Grki, je bila skozi tisočletja občudovana s posebno spoštljivostjo. Smatrlo se je, da vsebujejo hieroglifni napisi posebne mistične napomenke in simbole, e katerimi so egiptovski duhovni prikrivali svoje čarovniške umetnijo. To praznoverje se je protivilo neoviranemu raziskovanju hieroglifov. V dobi pa, ko se je Champollion strastno oprijel proučevanja hieroglifov, so nar stali za ta problem ugodni pogoji. Napoleon je s svojim smelim pohodom v Egipt odgrnil pajčolan, ki je dotlej prekrival deželo Faraonov. Njegov častnik Boussard je leta 1799. pri kopanju obrambnih jarkov pri Rosetti našel spomenik, ki je nudil ključ za razvozljanje hieroglifov. Ta «rosetteki kamen* se zdaj nahaja v. britskem muzeju in je Igral v zgodovini raztol-mačevanja hieroglifov odločilno vlogo.
Mladi Jean Champollion, ki je že kot šestnajstleten deček leta 1807. bil izvoljen za člana akademije v Greno-blu, je v nepretrganem petnajstletnem študiju proučil vso znanost o Egiptii in skušal najti razmerje med trojno pisavo hieroglifov, hieratično in domotično. Njegovo odkritje je torej bilo plod dolgoletnega truda in ne sauio duhovit domislek, kakor se je n. pr. Angležu Tomažu Youngu slučajno posrečilo uganiti pet hieroglifnih črk. Leta. 1813. je Champollion zlomil staro naziranje, da so hieroglifi posebni simboli. Pet let nato je že poznal eno črko in leta 1821. se je že povspel k znatnim uspehom. Študiral je z mrzlično vnemo. Ko je v septembra 1.1822. prejel iz Egipta
devet hieroglifnih prepisov, se je uve-ril, da je rešil uganko. S poslednjimi močmi se je potrudil k svojemu bratu in mu zaklical: »Rešeno je!» Nato je omedlel in je pet dni ležal brez zavesti. 27. septembra 1822. je med tem že do-znala pariška akademija znanosti, da so hieroglifi razvozlani. Še deset let je bilo usojenih Jeanu Chompollionu; v tem kratkem razdobju je s čudovito naglico pospeševal odkrivanje in či-tanje daljših tekstov. Ni pa imel časa da bi svoja odkritja tudi objavil in tako so šele iz njegove zapuščine dozna-li, kako daleč je napredoval v proučevanju zgodovine Egipčanov. Najstarejša kulturna zgodovina človeštva je tako po njem postala odkrita svetu.
Jezus v Indiji
Orijentalist N. Notovič je svoječasno izdal v Parizu knjigo, v kateri opisuje znamenito starodavno listino, ki so jo našli v nekem buddhističnem samostanu Tibeta. Notovič je namreč iskal dokazil, kakšno stališče zavzema bud-dhizem napram katolicizmu. Na svojem znanstvenem potovanju je v velikem samostanu Himis našel zelo važen spis z zanimivimi podatki iz življenja Issa-Buddha, katerega redovniki smatrajo za našega Juzusa.
Notovič je spis doslovno prevedel in ga opremil s komentarji. Pozneje ga ja pokazal metropolitu Platonu v Kijevu. Platon je priznal veliko važnost spisa, vendar je odsvetoval, da bi spis objavil. Leto pozneje je bil Notovič v Rimu in je pokazal svoj rokopis nekemu kardinalu iz papeževe bližine. Kardinal je menil, da spisa ni treba objavljati, za trud pa mu rad izposluje denarno odškodnino. Notovič je ponudbo zavrnil. V istem zmislu, samo s hujšim protestom, je objavljenje spisa odklonil tudi sedaj že pokojni kardinal Rotelli v Parizu.
Kratek odlomek iz najdene listine se glasi takole: «V svojem štirinajstem letu je prišel mladi, od Boga blagoslovljeni Issa v Sind z namenom, da se popolnoma izuči v božanskih vedah. Na potovanju po deželi sedmih rek je prekoračil Radžputano in prišel k častilcem boga Džina. Prosili 60 ga, da ostane pri njih, toda Issu niso ugajali zmotljivi malikovalci, zato je šel dalje v Džagarnath v pokrajini Orisa, kjer počivajo zemeljski ostanki Križne.
Prišedši v določeni kraj, so sra svečeniki sprejeli z vso radostjo. Učili so ga čitati in razlagati Vede; upotili so
ga, kako je možno zdraviti obsedene z molitvami; uvajali so ga, kako je razlagati svete spise preprostemu ljudstvu.	,
Issa je ostal Šest let v Džagarnathu, v Radžagrihi, v Benaresu in v drugih svetih krajih. Z ljudstvom je živel v miru ter mu je razlagal vzvišene nauke. Sužnji in čudri (najnižja kasta) so ga oboževali. Povpraševali so ga, kako naj živ6, da dosežejo blaženost »Ne molite malikov, ker vas ne slišijo! Ne pozabite, da vam Vede same še ne podajo čiste resnice. Ne smatrajte se za najboljše in prve ter ne ponižujte bližnjikov! Pomagajte slabotnim in podpirajte reveže! Nobenemu ne storite nič zlega ter ne hrepenite po tistem, česar nimate.*
Ko so brahmani doznali, kako govori Issa sužnjem in čudram, so sklenili, da ga ubijejo. Ker pa je Issa pravočasno doznal njih nakano, je v noči zapustil Džagarnath ter je odšel v go-rovie. Naselil se je v bližini kraja, v katerem se je rodil veliki S&kja muni
(Buddha).
Šest let pozneje je Issa zapustil Ne pal in Himalajo ter je odpotoval prek° Radžputane in malikovalskega ozemlja proti zapadu.	.
I«a, izvoljenec Stvarnikov, ki je padlemu človeku klical v spomin pra-e"u Boga. je bil tisti čas star 29 let.* Sedaj "nastane vprašanje, kako je prišel Jezus v Sind? Kako naj si tolmačimo njegovo potovanje? .
Za časa Jezusovega rojstva jo bil na gori Karmel samostan, čigar temelje so pred nekaj leti razkrili. Njegovi prebivalci so bili Esenci, katerih verstvo in običaje je opisal židovski, zgodovinar Flavius Josephus. Dotičm raz-iski in razvrstitev temeljnih zidin samostana dajejo dokaz, da je vera Esen-cev nekakšen analogon k naukom Mojzesa in Manasa. Podobnost obeh doktrin je že razne raziskovalce, do-vedla do sklepa, da so piscem , biblije služile za podlago indijske tradicije.
Dalje je dognano, da je pri Esencih na gori Karmel vladala ista organizacija in disciplina, kakor pri stanovalcih starih buddhističnih samostanov v Indiji Ze Salomonove ladje so namreč plule do obrežja Indusa ter so v Pa-
Iestino dovažale indijske askete, židovsko mladino pa v Indijo. Med Židi je starodavna navada, ki jo je povzročilo podnebje, da je vsak deček s trinajstim letom starosti polnoleten. ter lahko gre, kamorkoli hoče. Zato ni izključeno, da je Jezus v mladosti zapustil svojo domovino in šel v šolo k slovečim mistikom Indije.
Končno še nekaj. Zelo čudno je, da evangelisti ničesar ne vedo, kje se je Jezus nahajal med svojim dvanajstim in tridesetim letom starosti. Da bi bili vsi štirje to pozabili, je izključeno; še bolj izključena pa je domneva, da bi bil tak veleum celih šestnajst let zaprt v tesarsko delavnico svojega očeta.
Ako so Notovičevi podatki zanesljivi, potem nam poleg drugih važnih zaključkov nudijo dokaz, da so vsa verstva izšla iz enega vira. Da pa je v katolicizmu mnogo potvorjenega buddhizma, spoznamo, Če primerjamo nauke obeh. Tudi verski obredi se v marsičem popolnoma ujemajo.
Atanazijev.
Ant. Krisper
Ljubljana, Mestni trg št.26
ČEVLJI
Pračlovek na lovu
Ker je lov bil življenjska podlaga prazgodovinskega človeka in je tvoril središče vse njegove kulture, je za spoznavanje onih pradavnih časov važno vedeti, kako je pračlovek lovil. Raziskovalci so zbrali že obilico materiiala, da nam morejo odgovoriti na tozadevna vprašanja. Cesti preostanki nekaterih živalskih vrst, najdeni na krajih, ki smo jih spoznali kot kulturne plasti pračloveka, nam tolmačijo, kake živali so padale predzgo-dovinskcmu človeku v plen. Vrste orožja se dajo dognati iz proučevanja orodja, ki se je našlo na krajih, kjer so prazgodovinski lovci pustili tudi preostanke svojega kosila. O značaju prazgodovinskih lovskih pokrajin nas poučijo tedanje živalske in rastlinske vrste.
O starejši kamenltl dobi se posebno vsiljuje doslej nerešena uganka, kako je
pračlovek mogel s svojim najprlmitivnej-šim orožjem uspešno trebiti tedanje velike divje zveri. Zadnje čase pa smo začeli proučevati lovske načine še danes živečih prirodnih ljudstev, ki se nahajajo še vedno na silno primitivni stopnji in tako smo s primerom dognali, da si Je pračlovek z vednim lovom pridobil posebno spretnost da Je n. pr. lahko ubil medveda z enim samim ostrim udarcem kame-nite sekire preko gobca. Najdene med-vedske črepinje kažejo znake takih udarcev in zato je verjetno, da se pračlovek ni bal borbe z medvedi ter Je s svojo ka-menito sekirico imel uspeha posebno pri mlajši zverjadi.
VpoTaba loka in sulice Je bila v najstarejši karaeniti dobi čisto nepoznana. Iz mlajše kamenite dobe pa že najdemo sledove in preostanke lokov. Lovcem iz te novejše dobe moramo tudi že pripisovati poznavanje otrovanih puščic, kajti učinki mrliškega strupa so jim bili gotovo dobro znani in po čestih izkustvih so se lahko prepričali, da se živali, oslabljene vsled otrovane puščice, dajo prav lahko premagati. Z lokom ln strelo pa se ie pričel pračlovek počasi lotevati tudi velikih zveri tedanie dobe; pridobil si Je v streljanju tako spretnost, da je s pšico predrl telo divjega prašiča, ali pa celo divjega bika. To lahko sklepamo iz tega, ker še danes z lokom premagajo cejlon-kega slona; zato moramo enako spretnost v streljanju z lokom priznavati tudi prazgodovinskemu lovcu, ki Je premagoval n. pr. tedanjega mamuta. V borbi s takimi živalskimi velikani pa je seveda prazgodovinskemu lovcu bilo za malo, da bi se loteval ptičev aH pa ribjega lova. Šele iz mnogo poznejše dobe imamo sledove, da Je pračlovek uvrstil v svoj lovski šport tudi te dve vrsti.
Priporoča se
hotel in restavracija ŠTRUKELJ
Hitra postrežba kakop tudi i !raizbopna hpana in pijača!
In prodaja raznovrstnega moškega manuffaktnrnega blaga.
za otroke, dekleta, mladeniče, moške in ženske, preproste in fine kakovosti.
Oddelek za galanterijsko rofoo na debelo.
Izvoz zobotrebcev. 8060 Po ceni l	Brez. konkurence I
Ljubljana, Mestni trg.
oddelek ^a pletenine, iažo in perilo.

r.
Bombaževa predilnica in tkalnica
Tržič

Tržič, Jugoslavija.
Bombaževa predilnica.
Bombaževa tkalnica.
Belilnica in barvarnica za prejo.
Stanje delavstva: 650
Zgrajena vodna moč: pribl. 2000 HP.
Gradi se belilnica
Izdeluje v štev. 3—24 angl. sirovo beljeno in barvano:
Predivo v kopsih Mule-predivo Hardwater- predivo Double-predivo Knitting-predivo Sirova tkanina vseh vrst.
za tkanino v kosih.

Naslov za brzojavke: Predilnica Tržič Banka: Kreditni zavod za trgovino In Industrijo, Ljubljani.
Čekovni račun: LJubljana žtev. 10.6 8.	303«
Tovarniško skladišče s Zagreb.
803?
Javljamo žalostno vest, da je naš šefzdravnik, gospod
lr. Fran Zupane
dvorni svetnik v p.
v torek, dne B. t. m. pri izvrševanju svojega človeko-
liubneea poklica nenadoma umrl.	. . .
Svoje srce in svoje znanje je posvetil najpotrebnejšim — trpečim invalidom s tiho skromnostjo, ljubeznijo in vestnostjo.	. Bodi mu oliranjen časten spomin!
Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu, izpostava I. v Ljubljani.
Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu, izpostava II. v Ljubljani.
Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani.


m
GABRIJELA ZAPOLSKAt
Ljubezen na počitnicah
Roman.
Naenkrat je začutila Pita, kako ji je preko rame zdrknila v naročje baršu-naetomehka škrlatasta vrtnica. Otrok je nehote ujel cvetlico. Tuska je videla vs« to in ni vedela, kaj naj stori. Ali naj dovoli otroku, da obdrži vrtnico, ki jo je neznan igralec s tako ljubeznivo kretnjo vrgel v naročje? Ali naj jo kot mati vrne, kakor izraz nedopustnega, preveč drznega in prezgodnjega laskanja hčeri? Čutila je instinktivno, da bi se ji posmehovaJa lahkoživ* družba, ki je bila slična cirkuškim glumačem v areni življenja, ako bi postopala tako strogo. Da bi se sploh ne zmenila za postopanje tujega moškega, pa 6e ji zopet ni zdelo prav. V svoji zadregi se je nekoliko okre-nfla.
Družba za njo je opazila njen plemeniti profil, lični podbradek, zardelo uho in zlate kodre nad njim.
—	Škoda, da nimam še ene rože! je dejal moški polglasno.
Tusko je vroče spreletelo. čutila in razumela je. da bi bila druga vrtnica namenjena njej.
—	Dolgočasen si! je smejo pripomnila ena izmed žensk. Kdaj že vendar enkrat prenehaš s temi večnimi pokloni na vse strani?
Mahoma je utihnila in je vprašala:
Ali ostanemo tu na večerji?
.— Seveda... Kam pa naj gremo?
—	Strašno gnezdo! Giewonti, Guba-Iowske in kako se še imenujejo vsi ti vrhovi, so 6amo za reklamo. Pojdimo!
—	Pojdi, stari!
Vstali so in se brezobzirno ter hrupno odstranili.
Ko so igralci odšli, je začutila Tuska naenkrat čudno in nerazumljivo
praznoto. Od praznih sedeže* je vel hlad nanjo. Zal ji je bilo, da ni več za njo ljudi, ki eo ji bili še malo poprej povsem tuji, ki ne v6 o njih, odkod in kakšni 60 ter kam gredo.
Škrlatasta, veselo vonjajoča roža v Pitinih rokah, jo bila prava prispodoba te brezskrbne družbe.
Predstava je bila končana. Tuska in Pita sta vstali s svojih prostorov, a blesk v njunih očeh je ugasnil, rdečica se je umaknila z njunih lic. Odšli sta preko ceste proti verandi, kjer so višnjeve svetiljke razširjale nekako bolestno razsvetljavo.
Neka židovska rodbina, vsa v gotskih jopičih, je prišla na verando ter je glasno udarjala s cepini ob tla. Majhen otrok, oblečen v nošo_»Goralov»*, je tekal med mizaici sem in tja.
Tuska in Pita sta obotavljaje obstali v gracijozni pozi, ki je lastna Var-savjankam. Tuski se je zahotelo biti med ljudmi, zato se je približala edini še prazni mizi ob balu?tradi.
—	Ali hočeš čaja? je vprašala ljubeznivo hčerko. Tako bleda si — morda si bolna.
Dekletce je 6 čudovitim razumevanjem uganilo materine želje.
—	Ako si tako dobra, mamica...*
In sedli sta. Pred njima so se belile
čudne platnene strehe zakopanskih bričk, ki so se ostro odrašale od temnih hiš. Vozniki so sedeli na strehah ter so dremali ali kadili iz svojih pip. Prihajali so vedno novi gosti. Bilo jim je videti, da hrepene po »civilizaciji*, tudi Tusk.. se je počutila dobro, odkar je sedela na verandi. Povsod je bilo videti elegantno oblečeno dame v družbi odličnih gospodov. Pri neki mizi je več gospodov ponujalo vina »go-ralu», ki je z vsiljivim. vedenjem po izkušal obrniti splošno pozornost nase.
—	Gospod baron, je vzkliknil goral, gospod baron ali napraviva pravo gorsko partijo? Držal vas bom za
* Goral je gorski prebivalec Tatre.
hlagni jennen, gospod baron. Ze prideva gori.
Mladenič, ki ga je nagovarjal goral »gospod baron*, je namrdnil svoj gladko obriti podolgasti obraz in je odgovoril malomarno: Pridem sam gori brez vaše pomoči
—	Hm, vaše tanke nožice, to ne pojde tako lahko, se je rogal goral Vojtek. Gostje naokoli so začeli poslušati in se diskretno nasmihati. To je podžgalo gorala, da je postal predrzne jši in je začel igrati galeriji.
—	Gospod baron, ako vam jaz in Najsvetejša mati ne pomoreva, potem se prav gotovo prekucnete, kakor ste spretni in pripravni.
—	Nehajte že, sklicevati se na Mater božjo, vi gosenica! Natakar, plačam!
Goral se je napihoval pravzaprav samo zaradi Tuske. Stopal je pred njeno mizo semintja, kazal svoje bele drobne zobe, bliskal z očmi ter se postavljal kakor plešoči petelin pred kokoši.
Tuska ie opazila ta manever, ali ga ni razumela.
Klic po natakarju je nekoliko ohladil lepega Vojteka; tudi ga je baronovo postopanje užalilo, v njegovem samoljubju, zato je z veliko bistroumnostjo mislil na povračilo.
—	Ali 6te hudi, gospod baron? je vprašal ter se zvito približal »baronu*. Prav lepo prosim odpuščanja. Zmeraj sem tako nepremišljen in nagel. Ampak gospod baron mi že odpusti, kajne?... In mežikal je na vse strani.
Občinstvo je radovedno vstajalo z mest in je z zanimanjem sledilo temu prizoru.
—	Ze dobro... dobro, menda me vendar ne mislite poljubiti?
Za hip je bilo vse tiho. Zdelo se je, da Vojtek v tem kratkem hipu nekaj razmišlja. Mahoma je skočil pokonci, se sklonil, in njegova bela pelerina se je za sekundo kakor snežn3 odeja nagnila nad baronom. — Vojtek je
bliskoma, poljuba! baronov dolg! beli obraz, ki je pobledel še bolj, med tem ko je mladenič kakor oslepljen zatisnii oči.
Gostje so mrmrali priznanje, baron po je planil pokonci, odrinil mizico ter odšel s 6vojo družbo.
—	Gospod baron, ali se vam eabi? je klical Vojtek za njim. Ali ni vaš gobček prav tak kakor moj? ...
—	Gosenica je ostal sam na bojišču. Zmagoslavno je zamahnil in kliknil: hej!
Odmevalo je od planin in trat, raz-jeknilo se po livadah encijana, nad katerimi S6 JC razpenjalo srebro sne-gov. Iz tega goralovega vzklika je donela vsa njegova razdivjanost in vsa plaha tuga; pesem razbojniška in ječanje jelk. ki jih biča nevihta, pa radostno živo bobnenie gorskih potokov, ki hrume v dolino.
Hej!...
Mogočen, silen dih je zavel preko verande. Bilo je, kakor da je duša Tatre plavala mimo.
Potem je zopet vse utihnilo. Iznova so zarožljale žlice, za prasketale vžigalice ter zašumeli časniki na svojih držalih. Nhče se ni več menil za Vojka, ki je bil zanimiv samo kot baronov partner. To je čutil tudi on sam, prav kakor igralec, ki se po sijajnem uspehu na odru, zapuščen in pod razpetim dežnikom v prevelikih galošah vrača domov.
Toda Vojtek je bil vztrajen. Okre-nil se je k Tuski, jo 'ostro motril, zažvižgal in zaplesal. Skakal je kvišku, udarjal s petami ob tla ter tleskal z rokami po bedrih in podplatih; bela pelerina pa se ga jo opletala kakor krila. Pel je znano roparsko pesem: W snurowanej piwnicij tancowali zbojnicy...
Dosegel je svoj namen. Zopet je skočilo občinstvo pokonci.
Pita je sklenila vsa navdušena roke. Od vsepovsod je donelo:
—	Pleše — pleSe!
Samo tropa natakarjev je »la iron> sko na to predstavo.
Vojtek se je opajal nad efektom, ki ga je dosegel. Zdelo se je, da plešo samo za Tusko in se samo njej na čast bije po plečih in podplatih. Bil je videti kakor kozak. ki izvaja bojni ples.
Tuska je nehote razburjena s široko odprtimi očmi opazovala to konvul-zivno skakanje.
Vojtek pa je tudi vedel, kdaj je čas, umakniti se, da si obrani oblast nad občinstvom. Kakor pravi baletnik se je zvijal med mizami proti izhodu, vihtel svojo gorsko palico, še enkrat zabliskal s svojimi belimi zobmi, za-mežiknil z živimi očmi. zategnjono še poslednjikrat kliknil hej! in izginil v temini ceste.
Tuska se je oddahnila. Ni si vedela tolmačiti, zakaj jej je ta »goral* tako silno zopern. Naenkrat je začutila, da jo je nekdo z ulice preko verandine ograje potegnil za obleko. Nagnila se ie in je vid°la spodaj na kam eni ti steni belo pelerino Vojtkovo in_ njegov obraz, ki se je obračal k njej.
Vsa je zardela in vprašala skoraj glasno:
—	Kaj hočete?
—	Ali bi hoteli iti z menoj v gore* je zahreščal »goralov* <rlaj-.
—	Povedem vas na Giewont.,. Ali kamor hočete! Tako rad bi vas vodil!
Bila je navadna ponudba vodnika, ali beli zobje so se smejali, oči so v temi žareli.
—	Pustite me v miru! je odvrnila Tuska razdražena.
Pita je vstala s svojega stola in gle dala preko ograje.
Toda Vojtek ni odnehal. Iznova je potegnil Tusko za obleko.
—	Morda bi pa vendarle Šli.
V tem trenuku je nekdo onstran ograje zavihtel palico iz čne ezbeno-vine z velikim, srebrnim monogra-
mom.
(Dalje prihodnjič.')
Biogr
trgovina is sukancem in bombažem ter drobnina na debelo
i86a LJubljana, Sv. Jakoba nabrežje 11.
Cerftni
TffOfn/ca jemeveti t mos/ttjh predmeta ,
Tečne
2984

NAJVEČJA ZALOGA KONFEKCIJE Lk GOSPODE
— J. MAČEK »
LJUBLJANA	3049
Aleksandrova cesta štev. 3.
Heliografski papir
tm (Lichtpauspapier)	^^
positiv, negativ, sepia. ^
jlpr Carbon-lndigo-
papir £nt, moder, zelen, rdeč.
Paviljon E 19

Najfinejši
In vse vrste žganja Iz sadja priporoča	2979
Farna veležganjarna
Robert Diehl, Celje
(Slovenija).
T
B
B
f* B B
i«i
B	o	B
B	P)	B
1	.	B
>	HA	*
I	B
B	-	B
a	s	s
I	o	B
• m	5$
INDUS d. d. prej CARL POLLAK
Tovarna usnja in osnjatih izdelkov Kranj, Ljubljana, Vrhni&a Centralna pisarna Ljnbljana, Sv. Petra cesta 68. Tel. 528.
I. Industrija usnja.
7
I i
> (S
B
I B 3
■ -
! S
B
1 B
B
£ i 1
»SS5S
a»
(ft
i
B B
1	2	s
B	£	B
B	75	B
1	S	B
JSt 3
B B B B B B B B B B B B
A
A.	Vegetabllno (čreslostroj eno
usnje):
1.	kravine, rjave, črne in chagrin ter za mehove in strehe,
2.	kipsi, 3 teletine,
4.	ovčine in kozine,
a)	mazane, rjave in črne,
b)	barvane, za mobilije, tapeciran] e in konfekcijo
5.	vachettes:
a)	za izdelavo dokolenic, barvane ali naravne,
b)	za izdelavo nogometnih žog,
c)	za izdelavo razne nsnjate konfekcije ;
6.	svinjine (specijaliteta): a) za fino jahalno opremo, barvane
ali naravne, fc) za kovčege,
c) za mobilije in galanterijsko konfekcijo (portemonnais, porte-feilles in knjigoveštvo);
II. Industrija usnjatih izdelkov
A. Čevljarski izdelki:
1.	čevlji za strapac,
2.	„ „ rudnike,
3.	„ „ šport in nogomet
4.	, po vojaškem vzorcu,
5.	sandale.
B.	Konfekcija transmisijskib
gonilnih jermenov:
1.	speci j al tii stroj,
2.	hrastov stroj,
podplat!:
a)	trovloženi hrastostrojeni podplati,
b)	vache;
8, crouponi za izdelavo transmisij-skih jermenov,
a)	specijalno strojeni (angleški sistem),
b)	hrastostrojeni
B. Chrom-usnje:
1.	box-calf, črno in barvano,
2.	chevreaux,
3.	chevrette,
4.	chrom-usnje za izdelavo nogometnih
žog,
5.	chrom-usnje za izdelavo jermenov.
C.	Galun-usnje
za izdelovanje vezilnih in šivalnih jermenčkov.
D.	Lak -usnje;
1.	box-calf,
2.	chevreaux.
i B I i B B B B B B 1 B B B B i
č	S
or	s
g	i
si	i
2	I
£	i
<	f
S.	i
« S
ID i 4- B
i 2 i B 3
1 B i B
i
& m
1 1
4.
chrom-stroj, jermenci za šivanje in vezanje transmisijskih jermenov.
VH
C. Konfekcija:
za dokolenice (gamaše), nogometne žoge, torbice, porteleuilles itd. iz vege-tabilnega, chrom- in lak-usnja, nahrbtniki, športni pasovi itd., tržne torbice.	28M
B -	g
B fc)	S
~ O	i
"	I
B B B
S
i
(■■m
s
Domače vesti
*	Jz uredništva. Ponovno opozarjamo vse ljubljanske korporacije in društva da morajo za svoje prireditve brezpogojno poslati uredništvu vabila in vstopnice, ako reflektirajo ca kaka poročila. To je najmanj, kar se more zahtevati. Isto velja tudi za Maribor, kjer ima naše uredništvo svojo podružnico.
*	Na sejmskein vesehenem prostora je vse živo. Prostor je letos sila obsežen, zato se kljub velikemu obisku vse nekam raztepe. Prostor se napolniti menda sploh ne more. _ Godb je reč, življenje je prav animirano. Cim je včeraj deževje nekoliko prestalo, |e tudi nočni promet silno oživel. Izpolnjuje 6e, kar smo prerokovali na prve deževne dni: Da hočejo obiskovalci vse zamujeno »not prinesti*. "Na peeeličnem prostoru suvereno domim-ra svetlo trozvezdje: Bratje Dolmcar-ji, Cučkov grad in »Tinčin bar*. Veli-komestna restavracija Dolmčarjev je celodnevna pičee de rčsistence, Cuckov grad je njegov pendant na drugi strani. V obeh etablismanih svira godba. »Tinčin bar* na se.jmu je pa nekaj tako »luštnega*, da moramo radi točnosti opozoriti občinstvo, da sta izdelala načrte zanj združena arhitekta Engelsberger in Šmidinger, izvršila pa sta paviljon mojstra Zakotnik in Pust, Ta bar je v gradbenem oziru In po svoji prav okusni opremi prava sejma ka posebnost. Da pa tudi kot bar vleče, za to že skrbi gospa Tinca. opevana v »Pesmih z Dolenjske ce-Bte» v nekdanjem »Slovanu*. Gospa finca fungira sedaj kot odlična bar-beperness in mix - girl. Škoda le, da nekateri čuveni in nečuveni gostje mislijo, da morajo res preluknjati vsa popirna okna okusnega paviljona in 3a nobena lepa reč ne sme ostati cela.
•» Občinske volitve v Ljubljani. Pokrajinska uprava za Slovenijo, oddelek za notranje zadeve, je z razpi-om z dne 28. avgusta 1922, št. 31.491 o .-redila, da se ima volitev občinskega odbora mestne občine ljubljanske, in sicer 49 občinskih odbornikov in 43 namestnikov, vršiti v nedeljo, dne S. deccmbra 1922. Mestni magistrat daje to javno na znanje z dostavkom. da se bodo natančnejša določila o razdelitvi mesta na volilne okraje ter dodelitve posameznih okolišev na določena volišča razglasila pravočasno g posebnim razglasom. _ Istotako se pravočasno po. razpoložitvi pravno -veljavnih volilnih imenikov za občinske volitve razglase določila glede vlaganja kandidatnih list. Po določilih člena 12. zakona o volilnih imenikih z dne 30. maja 1922 se smejo popravki stalnega volilnega imenika za občinske volitve, ki je ob običajnih uradnih urah, to je od 8. do 14. ure pri mestnem magistratu (v mestnem po-pisovalnem uradu) razgrnjen vsako_ mur na vpogled, zahtevati le še 15 dni po razglasitvi ukaza o volit vi občinskega odbora. Glede na to določilo smejo se popravki volilnega imenika zahtevati le še do vštetega četrtka. dne 21. septembra 1922. Popravek volilnega imenika se zahteva neposredno pismeno ali ustno od mestnega magistrata ali pa od prvostopnega (deželnega) sodišča, toda od tega samo pismeno. Zahtevanim popravkom se morajo priložiti potrebni dokazi, za katere morejo služiti 6amo polno veljavne listine.
*	Volilni imeniki za občinske volitve v LJubljani so pristašem na vpogled v tajništvu Demokratske stranke. Narodni dom I., med uradnimi urami od 9. do 12. dopoldne in od 4. do 6. popoldne. Volilci, zanimajte se in poglejte. če ste vpisani.
*	Vojaška vest. Dosedanji komandant prvega bataljona 40. triglavskega pešpolka, major Stevo K u j u n -d ž i 6, je na lastno prošnjo premeščen iz Ljubljane k 30. pešpolku v Prizren. Z njim izgubi Ljubljana zopet enega onih vrlih srbskih oficirjev, ki so ob prevratu takoj prihiteli k nam in preprečili na naših tleh grozečo anarhijo in italijansko invazijo. Major Kujun-rlžič je tudi znan iz bojev na koroški fronti in je po plebiscitu s svojim bataljonom kot zadnji zapustil naš nesrečni Korotan.
*	Nekaj socijalne statistike o invalidih. Ministrstvo za soei.ialno politiko izda v bližnjem času obširno statistiko o rodbinskem, kulturnem, premoženjskem in 60cijalnem stanju invalidov v naši državi. V glavnem so podatki že zbrani in iz teh posnemamo, da je izmed 74.756 invalidov, o katerih obstoje podatki, 33.666 Srbov, 21.308 Hrvatov. 11.467 Slovencev.
predsednik zakonodajnega odbora Tri-funovič in pomočnik zunanjega ministrstva Gavrilovič, ki je nazdravil velikemu ameriškemu narodu kot prijatelju Jugoslovanov.
*	Danska parlamentarka v Zagrebu. Že nekaj dni se mudi v Zagrebu danska novinarka in članica parlamenta, ga. Nina B a n g, ki je prišla v Jugoslavijo, da spozna njene politične m gospodarske prilike.	.
*Z zagrebške univerze. Minister prosvete je odredil, da se na zagrebški tehniški visoki šoli ustanove stoike za anorgansko kemijo in za metalurgije.	. ,
*	Graška univerza za jugoslovanske diiake. »Marburger Zeitung* poroča, da bo graška univerza Odprla poseben internat za jugoslovanske .»-iake (najteže za dijake nemške narodnosti), kjer bodo imeli ceneno hrano in stanovanje. Informacije se baje dobivajo pri rektoratu
*	Odkritje spominskih plošč v Kotom. Mestna občina kotorska je sklenila da dne 15. septembra odkrije v mestnem parku na slavnosten način dve spominski plošči: ena bo posvečena spominu na prihod zmagoslavne srbske vojske v Kotor. druga ^ vhodom v park z napisom »Kralj r<'tar Veliki Osvoboditelj* baš na onem mestu, kjer je bila prej spominska plošča z napisom »Franjo Josip 1.» Dan 15. septembra je spominski dan, ko e nred štirimi leti srbska vojska prebi.a
roj. »aJgaJ. Za. njo žaluje P«1«S «°P«>-1 ^ 7 sinov in dve hčeri. Pogreb bo danes v Naklem na Gorenjskem. V Mariboru je umrl včeraj bivši trgovec m vodja podružnice »Assicurazioni Generali«, Fran Havliček, lojalen Nemec, ki je bil splošno priljubljen tudi med Slovencu
*	Umrl je na Dunaju šef-zdravnik beograjske umobolnice, dr. Voja Subotič mlajši, eden najuglednejših srbskih zdrav nikov, ki je izdal tudi več naučnih spisov. Podlegel je operaciji za rakom. Njegovo truplo prepeljejo v Beograd.
*	Mariborska artiljerijska -odoticirska šola ima v okolici Pragarskega sedemdnevne orožne vaje. Gojenci so odšli tja s polno vojaško opremo in prenočujejo
šotorih. 16 gojencev te podoficirske šole je položilo izpit za sprejem v beo-
Poslano
O priliki Časnikarske kampanje za časa stavke rudarjev je neki ljubljanski dnevnik v zvezi z nacijonalizacijo Trboveljske premogokopne družbe med drugimi zapisal na naslov članov uprave te družbe, da ne delajo časti naši javnosti. Ta napad mi nalaga dolžnost, da javno odgovorim kot član upravnega sveta te družbe.
Zadeva nacionalizacije je dovoli pojasnjena po izjavi g. gen. ravn. Praprotnika v «Jutru» dne 29. avgusta t. L in po mojem pojasnilu v .Slovencu* dne 30. avgusta t. 1. Za vsakega objektivno mislečega človeka je s tem to vprašanje zaključeno. V sindikatu, ki deloma poseduje, deloma kontrolira ogromno večino delnic, igra jugoslovanski zavod vodilno ulogo. Družba ima že desetletja najožje poslovne zveze
t	.	, , -. r>„i„_-.„ .-i, ' lina ic utatunja ....^.-j.. -----------
grajsko vojno akademijo, polovica ten , s Centraln0_evr0pSta> deželno banko (prej troiencev :e Slovencev, vc.moma fcoko- , Lgnderbank)f ki je sedaj ena najodličnej-
ših francoskih bank; naravno je tedaj, da
pred štirimi olunsko fronto. * Opomba k Šantiovim »Slovenskim
skladateljem«. Nisem jih videl in jih tudi ne morem kupiti, ker sem državni nameščenec. Ko je moj sin — gimnazijec _ čital tozadevno reklamno notico v drugi prilogi »Jutra* št. 209 z dne 3. septembra 1922, je vzkliknil: »To ni več za višjih 10.000, temveč samo za najvišjih 100!» Dejstva, da se po natisu plošče uničijo samo zato, »da bo očuvana zbiralna vrednost slik*, pa nikakor ne morem odobravati. Ne vem. ali so lesorezi po 130kratnem odtisku še porabm. Ako so porabni, potem predlagam, da se poleg 130 izvodov za »ljubitelje* še napravi primerno število izvodov za tiste, ki tudi ljubijo umetnost, a ljubijo jo — s .solzami. Dobiček iz prvih odtiskov bi omogočil nizko ceno za druge. Da »ljubitelji* ne bodo prikrajšani, bi nadaljnji ceneni cdtiski mogli biti brez lastnoročne signature avtorjev. Izrabi je.le plošče pa se naj ne uničijo — to je vandali-zeml _ temveč naj se shranijo v muzej kot prispevek za bodočo zgodovino naše umetnosti. — Drž. uradnik.
*	Mariborske banke in gradbena akcija Včeraj je organizator mariborske gradbene akcije, ravnatelj Križnič, povabil k sestanku na okrajno glavarstvo zastopnike mariborskih bank in podružnic, da tudi oni posežejo aktivno v potrebno akcijo. Vabilu so se odzvali zastopniki vseh bank in podružnic in pokazali pripravljenost, da sodelujejo pri lajšanju stanovanjske bede v Mariboru. Prva hrvatska štedionica je že pričela zidati novo hišo, podružnica Centralne banke priziduje eno nadstropje, Zadruž-no-gospodarska banka gradi svojo palačo pred frančiškansko cerkvijo, Anglo-banka, ki je še pod sekvestrom, prične z gradnjo takoj, ko dobi koncesijo in sodelovala bo tudi Slavenska banka. Zastopnika Ljub. kreditne in Jadranske banke sta izjavila, da bosta predloge gradbene akcije predložila centralnim ravnateljstvom. Banke odpošljejo v jlavni odbor gradbene akcije, ki bo sklical za prihodnje dni veliko anketo, dva zastopnika.
*	Ustanovitev aprovizacijskih odborov. Kakor se »Jutarnjemu listu* iz Beograda poroča, se bo početkom oktobra izvršila komisionalna revizija pri vseh trgovcih. ki kupčujejo z življenskimi potrebščinami. Trgovci, katere bi se zalotilo pri špekulacijah, bodo strogo kaznovani. V vseh večjih krajih ?e ustanove aprovizacijski odbori, ki bedo direktno od producentov kupovali živež ter ga oddajali prebivalcem po lastni nabavni ceni. Aprovizacijski odbori bodo objavljali cenike za živež in cenike za gostilne. Država bo s svoje strani storila vse. da aprovizacijskim odborom omogoči pravilno vršenje svojo dolžnosti. Razen tega se zviša izvozna carina na vse življenske potrebščine. Brograd in vsa večja mesta kraljevine dobe za nakup živeža ob garanciji države primerno posojilo pri Narodni banki.
gojencev lov. —
*	Potres v Djakovlcl. V pondeljek je
v okolici Peči in Djakoviea besnelo strahovito neurje. Med močno ploho je padala tudi debela toča. V Djakovici so med nevihto čutili tudi mcScn potres, ki je poškodoval več hiš. Turška džamija se je vsled potresnih sunkov porušila, vendar pa človeških žrtev ni zaznamovati.
*	Izgredi brezposelnih v Trstu. V Trstu se število brezposelnih vedno bolj množi. Dogajajo se tudi pogosti izgredi. Tako so se tudi predvčerajšnjem okoli 10. ure zbrale na raznih točkah mesta gruče brezposelnih, večinoma žensk, ki so po običajnem vpitju vdrle v razne pekarne in neko mesnico in napravile precej škode. Policija je izgrednike raz-gnala in aretirala več žensk. Napovedani shod brezposelnih je bil prepovedan. Aretiranih je bilo nad 70 oseb.
*	Sreča v nesreči. Posestnik I. Stroga iz Ostroga je hotel te dni pri nekem vodnjaku napojiti svoje konje, pa ee mu je deska udrla, vsled česar je padel mož v 12 metrov globok vodnjak, v katerem je bilo nad meter visoko vode. Spravili
so ga na suho brez posebne poškodbe. Čudno pa je, da se mož v taki globočini ni do smrti pobil.
*	Idila. »Sejmski čas. ti čas presneti!* V noči od torka na sredo je eden stebrov skupine »kulturnih delavcev* v silni gi-njenosti metal sredi »Zvezde* svoj dežnik in površnik ob tla, vpil in zmerjal svojega spremljevalca z intimnostjo: »Du jugosla-
visehes .....loch!* — Odlični »kulturni
delavec* je sotrudnik »Slovenca*, prvo-boritelj »avtonomije* in doslej dolgotrajni dekan medicinske fakultete. »Avtono-mist» mu bo gotovo dal častno diplomo.
*	Samomor poročnika. Predvčerajšnjem ob pol 7. uri zvečer je v Zagrebu izvršil samomor sanitetni poročnik Gjo-ko Spasojevič, ki se je nahajal v vojaški bolnici. Prerezal si je najprej z britvijo vrat, potem pa je z drugega nadstropja skočil na ulico, kjer je na mestu mrtev obležal. Pokojni Spasojevič je bil rodom iz Beograda, služboval pa je vojaški bolnici v Karlovcu. Sele dan poprej je iz Beograda prispel v Zagreb, Vzrok samomora ni znan, zdi se pa, da je Spasojevič izvršil samomor v veliki duševni depresiji.
*	Romantičen tat pod posteljo. V temni noči od 7. na 8. julija je prišel v Ku-men pri Sv. Lovrencu na Pohorju že sedemkrat predkaznovani 221etni ključavničar Fran Grah, ki se je vračal iz Maribora, kjer je ravno odslužil 18me-sečno ječo zaradi tatvine. Kmalu po polnoči je Grah kljub temi opazil, da pri gostilni Korez hišna vrata niso trdno zaprta, Ze nekaj minut kasneje je go-stilničarka v polsnu zbudila svojega mo ža, češ da je nepoklican gost v sobi. Mož je v resnici vstal, prižgal luč in preiskal sobo, videl pa je baje pod posteljo samo velikega domačega psa. Ker pa se žena le ni dala potolažiti, je šel mož še v drugo sobo. V tem hipu pa je namesto psa skočil izpid postelje pred prestrašeno gostilničarko tat Grah, po grabil na mizi Iitersko steklenico in zagrozil gostilničarki, da ji razbije glavo ako se oglasi. Nato je v naglici izmaknil gostilničarjevo zlato uro z verižico in izginil skozi odprto okno. Še istega dne popoldne pa so romantičnega tatu aretirali orožniki, ko je zopet preiskoval premakljivo notranjost neke druge hiše ob cesti v Ruše. Grah je včeraj pred mariborskim sodiščem priznal svoje deja nje in pripomnil, da ga je gostilničar, ko je bil skrit pod posteljo, še celo prijel za nogo. Bil je obsojen na 14 mesecev težke ječe.
Obsojen italijanski špijon. Pred sod- j
je dogovor glede prevzema delnic sklenila z ono jugosl. banko, ki vživa zaupanje ravno navedenega zavoda. Da je to ravno Slavenska banka, to morda križa razne račune; vendar so družbi od nekdaj tuji vsi politični ali drugi podobni motivi, kot je opetovano dokazala s svojimi poslovnimi zvezami z zavodi vseh mogočih barv.
Kadarkoli pride uprava v položaj, da ima odločevati v stvareh, ki so v ožji ali širši zvezi z našim domačim strankarskim življenjem, pokazala je vedno objektivnost in razumevanje razmer, kar morejo posvedočiti nebrojna društva, nameščenci družbe itd. 2e sestava uprave jamči za to, da hoče družba na tem potu tudi vztrajati. Zlasti je družba korenito otresla vse, kar jo je pred prevratom delalo osovraženo v naših narodnih krogih. Ona ima danes bolj slovensko lice, kot marsikoja družba, ki si rada odeva plašč narodnosti, ki pa se skriva v zatišju. Ze zadnji občni zbor je določil zelo izdatno vsoto kot odpravnino sedanjim uradnikom centrale na Dunaju, tako da bo tudi urad-ništvo družbe v kratkem z malimi izjemami domače in slovensko. Formelna preložitev sedeža se takoj izvrši, ko se sklene tozadevni dogovor med Avstrijo in našo državo, ki naj družbo obvaruje ogromnih financijelnih žrtev; dejanski pa je poslovanje družbe že davno osredotočeno v Ljubljani, kjer stalno posluje eksekutiva z najširšim pooblastilom. Družba je opetovano zaprosila našo vlado za intervencijo na Dunaju, da bi se ji dovolila premestitev v Jugoslavijo brez likvidacije.
Da je družba tako pogosto predmet kritike v javnosti, posebno ob mezdnih sporih in določitvi cen premogu, temu se nikakor ni čuditi; saj so bili rudarji vedno avantgarda organiziranega delavstva in opravičeno vživajo simpatije občinstva; in saj ravno cene premoga globoko posegajo v vse panoge našega gospodarstva, privatnega in javnega. Razumljivo je, da ie mogoče interese teh faktorjev in družbe v sklad spraviti le po gotovih neizogibnih frikcijah. Obsojati pa se mora od vsakogar, ki je ohranil še hladno sodbo, da skoro vsako vprašanje, ki se tiče družbe, postane politikum. kot dokazuje tudi zadnja kampanja. Družba odklanja, da se jo vmešava v dnevne politične, osebne ali konkurenčne borbe.
sedanjim borznim' lečajefii sftiahat! Sol
dobiček, je naivno naziranje. Delnica 5s delež imovine družbe, ki je ostala neiz« premenjena. Prej je 240.000 delnic parti-cipiralo na isti imovini kot sedaj 500.000 delnic. Da mora kurz 1000 jK — trenotnl kurz 1200 jK na borzi v Zagrebu je le fiktiven — takoj pasti, ako bi nove delnice prišle na trg, je tedaj razumljivo; kako pa bo kurz čez pet let, tega pač nihče ne more presoditi. Francoski mali kapitalisti _delnice se posebno nahajajo v rokah poštnega uradništva na Francoskem — so preveč škode pri družbi utrpeli, da bi si sedaj zopet dali obesiti delnice po pretiranem kurzu.
Pred vojno je družba plačevala okrog 51/2% dividende, na delniško glavnico 40 milijonov kron, tedaj 2,200.000 K, med tem, ko so delavske mezde znašale 6 milijonov 500.000 K. Po zadnji bilanci znaša dividenda na 240.000 delnic iK 6,000.000. mezde in plače za ca 10.000 uslužbencev pa so znašale L 1921. jK 316,512.000 (po zadnjem zvišanju dosegajo letno celo jK 520,000.000).Čc/ucZi bi se tedaj cela dividenda razdelila med uslužbence dražbe, kar je praktično nemogoče, zvišali bi se prejemki uslužbencev pri sedanjih plačah le za 1.16%, tedaj za dober percent! Interes podjetnika v primeri z interesi druž-binih nastavljencev je tedaj minimalen. Podjetnik je takorekoč le varuh obratov in dobiva za to malenkostno odškodnino, nosi pa riziko in odgovornost. Rudniška podjetja so združena z največjim rizikom; čudno je, da se delničar zadovolji s tako nizkim obrestovanjem, ko vendar svojo glavnico more naložiti drugod brez rizika, zato pa z dvojnim obrestovanjem. Delavec je tedaj v prvi vrsti vžitkar v rudnikih naloženega kapitala, in pa — država, ki prejme od družbe iz vseh mogočih naslovov letno okrog 20—30 milijonov jK, tedaj 2 do 3krat toliko kot delničarji. Kje pa so dobički, katere imajo posredno ali neposredno od družbe razni sloji našega naroda v razsežnih premogovnih revirjih, razni dobavitelji, obrtniki itd.?
Družba je početkom tega stoletja pešala na raznih boleznih, skozi več let ni plačevala dividende, z gube so snedle del delniške glavnice, zato je morala opetovano zvišati delniško glavnico. Tedaj so francoski mali kapitalisti družbi zopet pomagali na noge; velikopotezno in dalekovid-no vodstvo družbe pa je dokončalo pred 15 leti delo, katerega sadove bodo uživali še pozni rodovi in ki dela čast njegovim stvariteljem. Družba je na potu, da postavi premogovno gospodarstvo v Jugoslaviji na širšo trdnejšo podlago; veliki načrti zore. Ali naj se radi ozkosrčnih sporov osebne in lokalne narave ubija podjetje, ki redi aesettisoč rodbin, iz katerega velik del naroda črpa zaslužek, država pa ogromne davke?
Dejstvo je, da je na strani rudarjev, s katerimi se je družba vedno, prej ali slej, sporazumela, več uvidevnosti za položaj družbe, kot na strani oseb, ki hočejo biti gospodarski vodniki naroda.
Interesi družbe t. i. podjetnikov in delavcev so pri premogokopih istovetni. Večje mezde, večje cene premoga, to je samo ob sebi umljivo. Družba mora vendar svoje rezerve čuvati za časa gospo-; darske depresije. Kako naj družba v ta-
Del javnosti koketira s podržavljenjem j kih~časih gradi stanovanja, nabavlja stro
*1_____1-11_ A-. :Ar\ilnrnnfira	. . . » .r <	• __	__
družbe; mislim, da je bila dotična notica taktična poteza v zadnjem mezdnem boju. Poznavalcem razmer vzbudi ta misel le pomemben smehljaj in pa spomin na nesrečno dejstvo, da od izvajanja agrarne reforme dalje naša plodonosna država časoma mora uvažati žito. Ravno trbo-veljski rudniki so bili že pred pol stoletja v posesti države, ki je vsled slabega go-
je in materijal itd.? Kako naj se ščiti zoper konkurenco, ki bo prej ali slej z vse vehemenco nastopila? Saj se je v polpretekli dobi premog devalo na deponije in delavci so se odpuščali. Interes delavcev je močna, ne hirajoča družba.
Nevarna je igra, katero neodgovorni elementi uprizarjajo z družbo iz motivov, ki so nji sami tuji. Taka grda pisava nas
spodarstva in večnih izgub morala pre-, -žuie pred cefira SVetom; kapital se nrndaii. Ali nimamo ze dovolj j ^ ^ ogjba SjoveIlije. Sramota za
mogokope prodaii. Ali nimamo pasivnih državnih rudnikov, n. pr. Velenje? Ali potrebujemo novih dokazav, da ie v obče država najslabši zasebni gospo-
°ar?	, L - X
Tudi kapitel o »zaradi* je dovoli izčrpan. Diferenco med emisijskim kurzom in
to pade na one, ki s svojo nenasitno osebno ali strankarsko gonjo upropaščajo naša nailepša podjetja. V Ljubljani, dne 6. septembra 1922.
Dr. Ivo Benkovlč.
Gospodarstvo
TRŽNA POROČILA. Produkfna borza v Novem Sadu | nišj.:s krnice v Ljubljani je
jc nctira'a 5. t. m. v dinarjih sledeče te- vi, izpopolnjeni čaje- pšenica baška 450, banatska 450 do 455, iz okrožja Velike Kikinde 440 ječmen banatski 390, baški (ponudba 38<.oO, oves sremski 330, baški 325, koruza baška 377.50, banatska 370, baška moka st. 0 645 - 650, št 2 640 št. 6 560 - 56o, otrobi baški (ponudba) Zlo, fižol 410.
2657 Nemcev. 2537 Madžarov S07 Ro-inije Sv. Križa v Zagrebu narodni skup-munov. 643
Prva rata ameriškega posojila iz-
K>50.ui0 pri aaroum u*um.	. ----------*~T.~	Irlpč-.na. iz Zagreba poročajo, da je po-
Ustanavljanje hrvatskih katoliških	1ZT i močnik finančnega ministrstva g. Dušan
Plavšič izjavil novinarjem, da je	"
riškega. posojila dospeia prva
župnij. Kakor brzojavljajo iz Beograda, j <Mjek obsojen na. šest mesecev ječe je župnijski svet hrvatske katoliške lup- 'Zmagoslav Jug, lOletm delavec na tu--■ - — — - -. ----— !šaku zaradi veleizdaje.
Kakor je sam
7. ZSSi manzarov iuj-	' .------h;] ;tni;,wki konfidrnt na
Ceho^lovakov 145 Tur-lščini predložilo prošnjo za ustanavlja- pmcai. je bil itaiijansk Komiaent na
Sov lOl BolVar ll Ita- nje hrvatskih katoliških župnij po vsej i ^u ter je v maju 1920 prejel 300
tLcU,^	hr za italijansko informacijsko službo v
kov, 135 Rusinov. lijanov. 9 Poljakov in 1262 ostalih narodnosti. Zanimivo je. da je med njimi 45.332 hišnih posestnikov. V Sloveniji je dve tretjini invalidov _ brez svoje hiše. Nepismenih je med invalidi 23.965.
* Odhod ameriških parlamentarcev iz Jugoslavije. Ameriški senatorji in poslanci. Id so na povratkn iz inter-parlamentarne konference na Dunaju napravili večdnevni izlet v našo državo. so se v torek zvečer s simplon-skiin ekspresom odpeljali v Benetke. Pred odhodom so se udeležil-" banketa, katerega jim je priredila narodna skupščina. Vlado sta zastomla na banketu ministra Stanič in Markovič. udeležili pa so se ga tudi izšellemski glavni komisar. dosI. Etbie Kristaiu
Jugoslaviji.
*	Vojni muzej. V Beogradu se ustanovi v kratkem vojni muzej, v katerem bodo vse vojne trofeje, ki jih je zaplenila srbska armada sovražnikom v svetovni vojni.
*	Kredit za dovršenje bolniških zgradb Finančno ministrstvo j* izplačalo ministrstvu za narodno zdravstvo iz ameriškega posojila 2.500.000 Din za dovršitev bolnice za kužne bolezni v Sarajevu, 3,255.000 Din za dovršitev sanitetsldh in bolniških zgradb na Hrvatskem, v Slavoniji in Medjimurju in 750.000 Din za izplačilo stavbe, v kateri je nameščena državna bolnica v Novem Sadu.
*	Smrtna kosa. V -splošni bolnici v Ljubljani je umrla 23. Nežika A?man.
Jugoslaviji.
• V znamenju alkohola. V barakah na ^e južnem kolodvoru se je v soboto pod ^^JJg Jadranske železnice, vplivom rumega vinca razvil med tam- ,uu	J
e od ame-rata v
znesku 15 milijonov dolarjev, dočim je dreri del v znesku 10 milijonov d-lar-jev°stavlien na razpoloženje v svrho » četnih del pri gradnji Jadranske želez-
jovic & drug (tovarna pločevinastih izdelkov) v Ljubljani.
= Sezr.am industrijskih in večjih obrtnih podjetij v okraju trgovske in obrt-Thnrnicj. v Ljubljani je izšel v no-in pomnoženi izdaji Prikladna knjižica je sestavljena po stro-kah v abecednem redu in obsega 80 tiskanih stran:. Dobi se pri trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani po 10 dinarjev za tiskovne stroške in 30 par za poštnino. Denar je poslati vnaprej.
= Ekspozitura generalnega inšpektorata finančnega ministrstva v Zagrebu. <Riječ» poroča, da se namerava osnovati v Zagrebu ekspozitura generalnega inšpektorata finančnega ministrstva, ki bo vršila kontrolo nad borzo in nad poslovanjem z devizami in valutami.
Te dni dospe v Beograd iz Zedi-
ki bo vo-
kaj st.anujočimi delavci silen pretep. Vrčki in stoli so kar frčali po zraku. Boj je končal s tem, da je ruski begunec Mihajlo Marčenko obležal s prebito lo-
= V trgovinski -»gister so ee vpisale nastopne firme: Industrija vezenin in perila, d. z o. z. ta Bledu: veletrgovina dalmatinskih vin Omladič in MeStrov -
KU uuivtai o M1CU11U	--------„ _	__ i
Mnx> in da je bilo tudi več drugih lah- ! Celju; Marija Karlovsek m drug, trgovl-ko ranjenih.	z mešanim blagom, z drvmimpre-
* Ve!eindustrijec Majdič okraden. Na imogom na debelo m drobno na Lavi pri vrtu Log. katerega od vseh strani ob- Celju; »Dunav*. zavarovalna d. d. v- Zadaja Sava. so te dni neznani vlomilci greba. podružnica v Ljubljani, taport-vdrli v zaklenjeno shrambo veleindu- Slovemja-Esport, d. z o z. v -JuUjam, strijca Vinka Majdiča v Kranju ter od- »Jantar*, d. z o. z. (lzdci- - ;•• nesli raznega blaga v vrednosti nad 50 delovanj« umetne saoie -	na
tisoč kron.	Vrhniki Izbrisala se ie firma Enul T^,
Odgovorni urednik Fr. Brozovič Lastnik in izdajatelj Konzorcij »Jutra* Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani.
Največja Izbira
11/e
Lumluillll yiulullWj uiujiUjHUfeui In rokavic pri tvrdkl
H. «& E. Skaberne
Ljubljana, JEestnl trg 10.
iidustrija perila
Povh & bledic
297?
Novo mesto. Izložba Bavilion L št. 617.
na
Paviljon „H" 329
3009
M. Hribernik
Ljubljana, Sodna ulica štev.6
Velika zaloga In vsakovrstna Izbira
Paviljon „H" 329
Adria i fini likeri špecijaliteti odlikovane tvornice
S. M ATAVULJ =
kraljevi dvorski liferant	m
gT Paviljon „G" bi»oj 248.
| Električni sli nroizusd E is silni M oroizuod K
žarnice Tungsram, vse elektrotehnične bj	« PnlSn
S^vAMt n. MOPjflRCii), UBIje
Proračuni brezplačno!	Proračuni brezplačno!

Konservna tovarna na Vrhniki.
HajuEžja in edina honssFuna tovarna s lugoslafliji.
Priporoča vsakovrstne konserve in mesne izdelke po dnevnih cenah.
Ceniki na razpolago. Brzojavi: „TGVAC0" Vrhnika. ■T* Paviljon na velesejmu.	2890
fiTencč
ass
II H II II II it it h it It It H H It It It It II tt It It It
10
»
PBM1L30B 1" Inun
Jugoslavenska industr
LMflHSHI SE3EB
lijskih proizvodov
Najzanimivejši ljubljanskega velesejma bode brez dvoma
oddelek št. P 123-124
trgovskega paviljona in razstavišča. Vse najpraktičnejse, najlepše in najboljša, kar je svetovna tehnika v stroki
ši^liiili stroja do sedaj iznašla in preizkusilo,
raztavi svetovna tvdka
inpr-šivalni stroji
Boupne & Co.
vsvoiTiTpaviJjonih. Na ogled najmodernejše šivalne stroje bo
gonila električna sila, kar prihrani čas in denar
To ni živliensko vprašanje samo tvornic, temveč velja dandanes prihranitev ča3a in denarja posebno za rodbine.
Obisk
teh paviljonov Vam bo donesel več koristi in zabave kot vse senzacionalne kino-predstave!	??«*
d. d.
Producira In dobavlja takoj:
„LiQn d'or", kremo za čevlje, „Lloyd'\ kremo za čevlje, „Terrax", čevljarski vosek, „Lion d'or", čevljarski vosek,
Najboljši izdelki!
Hitra dobava!
„Ka!listcdont", kremo za zobe,	£
„Miraccslo", arabske gumo,	ij
„Flora", modrilo za perilo,	j j
„Rasoderma", krsmo za britje itd.	n
II
Zahtevajte cenik! Naročajte vzorce!
Edina tvorna čevljarskega voska v Jugoslaviji*
Tvrdka je zastopana na Setošnjesn veleseirau
V psvšSionu „Q" in v psuiSi©RU na veseSsčnem prostoru veSeseima
2S92
Brzojavni naslove Orlentsped
Kr. dvorna špedicija
Brzojavni naslov. Orlentsped
mednarodna trgovsko-spedicijska in skiadiščna
delniška družba

Podružnice: Ljubljana, Beograd, Zagreb, Jesenice, Rakek, Split, Osijek, Subotica, Novi Sad.
Mednarodna špedicija. Carinsko posredništvo. Vskladisčenfe blaga. Prevoz blaga s tovornim avtomobili. Revizija tovornih listov. Zbirni promet med Jugoslavijo, Dunajem, Prago, Berlinom In Trstom. Zbiranje poštnih paketov v vseh večjih trg. centrih Evrope. Svetovne zveze!
Mednarodni spedicijski koncem.
Od domačih trgovcev in industrifeev ustanovljeno podjetje.
MHTgiSssf^ a sagaBiaas^^ssgra fflčgaSlffiSBBčii