7 9. številka. Ljnbljana, v petek 6. aprila. XXI. leto, 1888 Izhaja vsak dan »r(er, izimsi nedelje in praznike, ter velja po pošti prcjeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld.. i ieoVn mesec 1 gld. 40 kr. _ Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kv. Za pošilja po 10 kr. za meneč, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša Za o z n a n i 1 a plačuje se od četiristopne pctit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr.. če se trikrat ali večkrn Dopisi naj se izvolć frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in u pravni št v o je v Rudolfa Kirbiša hiši, ,.Gledališka stolba". Up rja v niš t v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. , za četrt leta 4 gld , za šiljanje na dom računa se at tiska. Se: lex Liechtenstein. *) Kneza Liechtensteina predlog, da bi se uvela verska šola, razburja že vedno kraljevine in dežele tostran Litve na dolgo in široko. Pravdamo se tudi mi Slovenci mej seboj o tem, ali nam predlog ugaja ali ne, in ta pravda še nikakor ni končana. Misli so različne in oglašajo se korporacije kakor posamicniki, nekateri za, drugi proti predlogu. „Slovenski Narod" je donašal doslej večinoma dopise, ki so mu protivni, kar je čisto razumljivo, ker njegov kolega „ Slovenec" le članke predlogu prijazne v sprejema. Prav je, da se tako važna, tako globoko v narodno življenje sezajoča stvar od vseh stranij na tančno in vestno preudari in putem izbere to, kar je boljše. V tem zmislu hočem tudi jaz jedno vmes reči in kolikor toliko pripomoči, da se slovensko stališče v tej reći, kar mogoče, pojasni. Najprej mi je omeniti, da Liechtensteinov predlog še ni zakon, ampak stoprav nasvet, ki pride, ako bo imel pri prvem branji v državnem zboru srečo, na posebni odsek, kateri ga bo na vse strani rešetal, popravljal in prenarejal; morebiti ga tudi popolnem zavrže. Odsek potem svoje sklepe predloži državnemu zboru, kjer jih Čaka zopet ista mučna procedura. Torej so vse tiste sodbe, ki ta predlog obsojajo, kakor bi bil že zakon, prenagle, in tisti strahovi, ki se delajo ž njim naši narodnosti ali našemu šolstvu, so vse prezgodnji. Torej počasi z obsodbami ! Saj je mogoče, da bo izdelek, ki pride iz odBeka ali iz zbornice, takšen, da nam bo vsestranski ali vsaj po večjem povšeči. Ugovarjati moram nadalje tistim, ki se pri presojevanji tega predloga postavljajo samo na naše slovensko, prav za prav le kranjsko stališče in pravijo, pri nas je šola že i tako verska; za versko odgojo je popolnem preskrbljeno, Čemu tedaj pre-memba? Tem odgovarjam, res je, šola je pri nas verska, to pa le „de facto", ne „de jure". Obsto- *) Ta Članek nam je došel od znanega slovenskega domoljuba. Priobčujemo ga zato, dasi se ne ujema popolnem s stališčem, katero je naš list kot pravo spoznal. Razsodni čitatelji lahko sami uvidijo, ali jo umovanje našega častitega dopisnika veljavno. Op. uredništva. ječi šolski zakoni dopuščajo tudi drugačno uredbo.**) Ozrimo se pa s Kranjskega še kam drugam in videli bodemo, da so drugod, na Koroškem, Štajer skem, v Primorji zastopi in šolske oblasti silne li beralnosti, ki duhovnim rade kaj po nagajajo in ki bi se še ponašale s tem, da bi n. pr. za katoliške otroke postavile učitelja luteranca ali Žida in da bi pritrjevale učiteliu, kateri bi cerkvi nasprotoval. Sploh pa ne smemo prezreti, da sedanji šolski zakoni nikakor neso taki, da bi ne potrebovali nobenega popravka. Pritožbe, da je mladež z učenjem, občina in dežela s troški preobložena, da pa vender ni primernega učnega uspeha, slišimo prav pogostem. Kaj porečemo še le zastran krivic, ki se delajo narodnim manjšinam zastran narodnosti? So torej nedostatki v teh zakonih, ki zahtevajo popravka in prenaredbe. Liechtensteinov predlog jih hoče odpraviti v jednem, — verskem oziru. Njegov predlog pa daje ob jednem podbudek popravi v druži h, zlasti narodnostnih ozirih. Na to meri n. pr. Heroldov predlog. Oglasile so se tudi v istem zmislu družbe in zastopi. Omenjam tukaj pomenljivo izjavo mestnega zastopa zlate Prage , peticije družbe sv. Cirila in Metoda itd. Nadejamo se, da tudi naši državni poslanci jne bodo zamujali potegniti se za to, kar vsem Slovencem koristi. Ako se učitelji strašijo s tem da bodo zopet pod cerkveno oblastjo, z drugo besedo, župnikovi hlapci, je ta strah ravno toliko vreden, kakor če libe ralci strašijo kmeta, da mu klerikalci in slovenski narodnjaki zopet nazaj priprav jo desetino in tlako. Ljudska šola dandanašnji ni več kakor nekdaj cerkvena, ampak deželna naprava, in ni misliti, da bi se stare razmere hotelo in mogle kedaj zopet povrniti. Od tega pa, da bi se vsled Liechtensteinovega predloga dala deželam tolika avtonomija, da bi po svoji volji zatirale narodne manjšine, od tega, to se trdno nadejam, nas bodo varovali naši državni poslanci ; zakaj razmere v državnem zboru so take, da se brez njihovih glasov ne more skleniti nobena prenaredba sedanjih šolskih zakonov. Tako mislim, moramo le želeti, da Liechtensteinov predlog z drugimi vred pride na odsek in na obravnavo v državnem zboru. Morebiti se naredi prenaredba, ki nam bo vsem ugajala. To nadejo nam daje vsaj veliki strah, ki je zavladal po vseh nemško-liberalnih krogih od tega predloga, kar je za nas vselej dobro znamenje. S. **) Res je to, a dopuščajo uredbo naredbuuiin. potom, ne Bin pejus", ampak za povzdigo versko-nravnega duha pri obstoječih šolskih zakonih. Op. uredništva. Politični razgled. Notranje dežele. V L i ubijan i 6. aprila. V Curihu je izšla knjiga, ki se bavi z jezi-koviiliii v pritšiiii.jrm v Avstriji. Pisatelj pravi, da je minul čas, ko je avstrijski uradnik mogel shajati samo z nemščino. Da pa bodo mogli Nemci še nadalje opravljati državne službe, priporoča pisatelj, da bi se v vseh nemških srednjih šolah v mešovitih deželah poučeval še drug deželni jezik kot obvezni predmet, Zato naj bi se pa nekoliko skrčilo poučevanje latinščine ali giščioe na gimnazijah, francoščine ali angleščine na realkah. Tudi letos "bode vojno ministerstvo od tlele-tt'u<*ij za vojsko nekaj več zahtevalo kakor lani. Zlasti izredne potrebščine bodo večje, ker so nekatere potrebne vastvene naredbe ob meji požrle mnogo denarja. Pa tudi redne potrebščine bodo večje, ker se bode nekoliko pomnožilo število častnikov pri peštvu. Mej soiliiio^raškiiiii Rumuni vlada velika nezadovoljnost s sedanjimi razmerami onostran Litve. Nikakor se še neso sprijaznili z dualizmom, kakor nam dokazuje pisava njih listov. Tako piše nek romunski list, da naj reko kar koli madjarski politiki, država je le jedna, četudi je razdeljena v dve polovici in ima vladar dvojni naslov : cesar in kralj. Faktično je pa misel o jedinstvu države jako globoko ukoreninjena v prebivalstvu Ne le Hrvat in Slovenec govorita o „ cesarji", temveč tudi sedmo-graški Saksonci, katerih poslanci se vedno upirajo vsakemu slabljenju vezi mej Ogersko in zapadno Avstrijo, pa tudi Itumunee kliče svojega imperatorja in celo madjarski kmet csaszar-ja. Kumunci simpati-zujejo za ta vkupnodržavna čuvstva prebivalstva, ker v njih je moč cesarstva. Ogvrski državni zbor se bode v kratkem posvetoval o predlogi o obdačenji Špirita. Vsprejel bode gotovo predlogo nespremenjeno, ker njena vsebina jako ugaja Ogrom. Avstrijska vlada bode pa potem morala gledati, da dobi tudi na Dunaji zanjo večino. Ker Ogri ne bodo hoteli dosti prije-njati, udati se bodo morali Poljaki. LISTEK. Otci in sinovi. Ruski apiaal J. S. T ur gen S v, preložil Ivan Gornik. XXV. (DaUe.) — Evgenij! vskliknil je nekako s strahom Arkadij: — ali je že dolgo, kar je prišel ? — Ravnokar so prišli in prepovedali so mi naznaniti jih Ani Sergejevni, temveč veleli so naj jih naravnost k vam popeljem. „ Menda se vender ni kaka nesreča pri nas doma prigodila", pomislil je Arkadij in hitro pole-tivši po stopnicah najedenkrat odprl dveri. Pogled Bazarova ga je takoj pomiril, dasi bi bolj izvedeno oko gotovo opazilo na kakor poprej energiški a upali osobi znamenja notranjega nemira. S prašnim plaščem na rami in s čepico na glavi sedel je na oknici in tudi tedaj ni ustal, ko se mu je vrgel Arkadij z glasnimi vskliki okrog vratu. — Kako nepričakovano? Kak slučaj! trdil je hodeč po sobi, kakor človek, ki se sam domišljuje in želi pokazati, da se raduje. — Saj je pri nas vse v redu, vsi so zdravi, ali ne? — V redu je vse pri vas, a zdravi ueso vsi, odgovoril je Bazarov. — A ne boj se, ukazi mi kvasu prinesti, prisedi in poslušaj, kar ti bom povedal z malimi a, upam, dovolj jasnimi besedami. Arkadij je utihnil, in Bazarov razložil mu je svoj dvoboj s Pavlom Petrovičem. Arkadij se je jako začudil in užalostil, a zdelo se mu ni vredno, da bi to pravil, vprašal je le, če raua njegovega strica v istini ni nevarna, in dobivši odgovor, da je — jako zanimiva, a ne v medicinskem oziru, — nasmehljal se je prisiljeno, vender pri srci bilo mu je tesno, in sramoval se je. Bazarov ga je razumel. — Da, brato, rekel je, — le glej, kaj to pomenja s fevdalci živeti. Sam postaneš fevdalec in v viteških turnirjih se skušaš. Zdaj se odpravljam k „otcem", tako je končal Bazarov, — in spotoma zavil sem sem, da bi ti vse to povedal, rekel bi, Če bi se mi ne zdela brezkoristna laž — neumnost. Ne, zavil sem sem — vrag vedi zakaj! Vidiš, člo veku je časih koristno, da se zgrabi za čop in se izruje, kakor redkev iz grede, to sem storil te dni ... A hotel sem še jedenkrat te videti, kar sem ostavil gredo, kjer sem vsklil. — Mislim, da se te besede ne nanašajo na-ine, dejal je Arkadij, — mislim, da se nečeš od mene ločiti. Bazarov pogledal ga je ostro, nekako prodirao. — Ali bi te to tako užalilo? Meni se zdi, da si se ti že ločil od mene! Tako svež in ličen . . . gotovo ti gre delo z Ano Sergejevno odlično izpod rok. — Kako delo z Ano Sergejevno? — Ali morebiti nesi radi nje prišel semkaj iz mesta, tiček? Res, kako napredujejo ondu nedeljske šole? Ali menda nesi zaljubljen vaujo? Ti je morebiti prišla doba odpovedi? — Evgenij, ti veš, da sem vedno bil odkritosrčen proti tebi! Zagotavljam te, prisegam ti, da se motiš! — Hm! Nova beseda, opomnil je poluglasno Bazarov. — Vender radi tega se ti ni treba ugre-vati, vedi, da mi je vse popolnoma jednako. Romantik bi rekel: jaz čutim, da pričenjajo najini poti na dvoje iti, jaz pa govorim priprosto, da sva drug drugega sita , . . * nanje države. V Belemgradu izhajajoč ,, Srbski List" je izvedel, da se mej 1 \ siri jo, Hrb^Jo in Rolga- ri jo vrše pogajanja, da bi te države sklenile zvezo. Ta list se odločno izreka proti takej politiki. Nam se vest ne zdi prav verojetna, dasi tudi je mogoča. Morda je baš zaradi tega kralj Milan tako odločno se izrekel o vnanji politiki proti skupšeinarjem, da bi mu zastopniki naroda ne delali kaeib ovir pri sklepanji zveze z Avstrija — Kakor „Srbska Ne zavisnost" poroča, je bolgarska vlada zahtevala od srbske, da naj odžene bolgarske emigrante od meje in iz Belegagrada v sredo dežele. Zahtevanje bolgarske vlade podpirala je tudi Avstrija. Srbska vlada bode tudi ustregla bolgarskim željam. ICuski cesar in |»U|M>ž sta baje pritrdila temu, kar sta se dogovorila papežev nuncij in ru ski veleposlanik na I >una i Rešiti so le še nekatere podrobnosti, pa se bode podpisal konkordat. Rusija bode potem poverila zastopnika pri Vatikanu m bode najbrž zato izbrala Butenjeva, katerega oče je bil za Gregorja XVI. in Pija IX. dalj časa ruski zastopnik pri papežkem stolu. ICiiiminsk i liberalni Usti neso zadovoljni z novo vlado in priporočajo zbornični večini, da naj jej odločno nasprotuje. Kralju očitajo, da je napravil državni prevrat, ker ni vzel ministerstva iz zbornične večine. Vlada torej ne bode mogla dolgo shajati s to zbornico. Razpustiti jo bode morala in razpisati nove volitve, pri katerih bode gotovo dobila večino. Novu i'niiH'ottko ministcrstvo čakajo hude borbe. Senat z novo vlado ni prav nič zadovoljen. Ko se je precrtala ministerska izjava v senatu, so skoro vsi senatorji mrmrali, samo štirje so pritrjevali in ploskali. V Parizu se že sploh govori, da se novo miuisterstvo ne bode dolgo obdržalo. Novi finančni minister Pevtral ne ugaja finančnemu svetu. Goblet tudi ni primeren naslednik Flouien-sov, kajti nič ni izveden v vnanjih zadevah. Flou-rens je bil velik prijatelj Rusije in njegov odstop bode kaj slabo uplival na rusko-francoske odno-šaje. Itc-lgij*ki kralj bode se baje v kratkem odpeljal v Pariz, da bode ekutal dobiti posojilo za kongiško državo. V Belgiji kongiškib srečk spečati ne morejo, ker po zakonu se na belgijskih borzah ne BOiejo prodajati neobrestljive tuje srečke. Res, da je kralj belgijski tudi kongiški vladar, a belgijski borztjanei vzlic temu smatrajo kougiške srečke za tuje. Novi uii<;l4'sl«.i poslanik pri |ni/ijsK«m dvoru sir 11. Drummond Wolff odide te dni v Teheran. Imenovanje Wolffovo smatrajo v Rusiji tako, da hoče Anglija vse sile napeti, da pridobi zopet svoj upliv v Perziji, katerega je bila precej zgubila poslednja leta v korist Rusije, Ruski listi se že boje, da se bode Angliji njen namen posrečil, ker uplivne osobe v Perziji ne goje nobenih simpatij za Rusijo, ampak BO jej le zategadel kažejo prijazne, ker se je boje. Oe se bodo Perzi preverili, da se morejo zanašati na Anglijo, bodo kar začeli prezirati Rusijo. Ihrsinri so se jeli baje umikati proti Ghindi in Asmari. Njeguš sam je bil prišel v Ghindo in /auka/al, da naj se vojna umakne. Ker so pa dosedaj bili Italijani kaj slabo poučeni 0 vsem, kar se godi v Ahesiniji, zategadel tudi tej vesti ne pripisujemo preveč važnosti, Dop 0 tem najprijetnejSe. Na velikonočno nedeljo ob 1 98. uri zvečer zbrala se je vsa tukajšnja inteligencija v gostilni g. A. Arkota — mej njo priljubljeni kvartet naš — kakor na vojašk klic Ni trebalo nikacega povabila, niti prigovarjanja, nego zadostovala je vesela novica, da nameravajo naši pevci napraviti „podoknico" našemu ve leč i slanemu c. kr. okrajnemu sodniku in deželnemu poslancu gospodu Franu Višnikarju k jutršnjemu godu. Točno ob rečeni uri, na čelu nam naš kvartet, podali smo se z raznobojnimi lampijoni pred sodnikovo stanovanje, kjer se je vršila krasna podoknica katerej je sledila izvrstna zabava. Kakor bode ta večer ostal v prijetnem spominu vseh udeležencev, tako prijetno nas je presenetil zabavni večer drugega dne, velikonočni ponedeljek, v dvorani g. A. Arko-ta. Tudi v tej zadevi imamo se največ zahvalitj[ požrtovalni obitelji sodnikovi. Dasi je bil program lakonično označen, bila je vsebina toliko bolj obširna in zabavna. Ne le, da nas je naš izvrstni kvartet zopet z novimi pesnimi očaral, nastopila sta na novo ženski kvartet in mešani zbor. Mične pesni, njih precizno in fino petje, zvonki in milodoneči glasovi naših pevcev, posebno izvrstno pevanje pesni „Visoko vrh planin" ženskega kvarteta — napravile so nam preprijetne ure. Ako se v poštev jemlje, da še ni dolgo, kar sta se ženski kvartet in mešani zbor ustanovila, moramo pač v prvi vrsti zahvalni biti neutrudljivi pridnosti in toliki prijaznosti najbolj izurjenemu članu ženskega kvarteta — gospe j notarjevi, ki z veliko spretnostjo ravna s petjem — moramo obema pevskima zboroma največjo zahvalo izreči. Pri tem ni mogoče odreči se želji, da bi oba še v prihodnje tako vrlo napredovala, ter nas še muogokrat s svojimi pesnimi očarala. Po končanem glavnem delu programa pričel se je ples. Da seje pozno v noč skoro do jutra pridno plesalo, razume Re samo ob sebi, kajti plesaželjni mladini take ure le prehitro minejo. [MSI. 1/ litimi«-«- llo!«'ii jskciii :;. aprila. [Izv. dop.J Kakor v predpustnem času, tako se je v našem trgu tudi z velikonočnimi prazniki socijalno življenje jako oživilo. Dva sijajna večera — na velikonočno nedeljo in ponedeljek — poučila sta nas Domače stvari. — (Konfiskacija.) Včerajšnjo številko na• šega lista zaplenilo je c. kr. državno pravdništvo zaradi uvodnega članka, v katerem se je razpravljalo, kako je kralj Milan vsprejel skupščinarje. — (K včerajšnjemu shodu) prišlo je 17 deželnih in državnih poslancev. Posvetovali in popolnem zjedinili so se glede postopanja za ohranitev gimnazije v Krati ji, glede zgradbe novega deželnega gledišča in zastran dolenjske železnice. Obravnavalo se je o splošnem politiškem položaji ter se je odobril načrt, kako se je ravnati slovenskim državnim poslancem v budgetni debati in proti vladi, zlasti proti učnemu ministru Gautscbu. — (Preuzvišeni vladika Strossmaver) poslal nam je s prošnjo, da je objavimo, nastopno pismo: Slavno uredničtvo „Slovenskoga Naroda" ! Prigodom svetkovanja zlatne moje mise primio sam najsjajnijih dokaza ljubavi i štovanja od drage naše braće Slovenaca, da upravo neznani načina, kako da im se dostojno zahvalim. Občina za obči-noni žurila se je, da me imenuje častnim svojim občanom; družtvo za družtvom hitilo je, da me izabere začastnim svojim članom, a prijatelji spet požuriše se, da mi što srdačnije čestitaju moje go-dovno. Ja im se svima oviem javno i ponaj-toplije zahvaljujem i molim ih, neka mi oproste, što im se svakomu posebice nezabvaljujem, buduć mi je to nemoguće radi moga odlazka u Rim. Bog dragi blagoslovio, štitio i čuvao krasnu našu Sloveniju i čestitu braću našu Slovence! Bog dragi dao, da ona ljubav i onaj vez, koji se je već toliko puta, a osobito ovom sgodom med rodjenom braćom Slovencima i Hrvatima toli nježnim in čvrstim pokazao, nikada neoslabi! Srdcem i dušom jur smo jedni. S Bogom ! Sa bratskom ljubavju Strossmaver, biskup. U D Jakovu, dne 3. travnja 1888. — (Vladika Strossmaver) peljal se je včeraj popoludne ob '/a2. uri skozi Ljubljano. Vest o njegovem potovanji raznesla se je hipoma po mestu in več sto ljudij čakalo je na kolodvoru na prihod vlaka. Vladika bil pri prihodu in odhodu nazdrav-ljen z navdušenimi živio- in slavaklici. Pevci slovenskega delavskega pevskega društva „Slavec" zapeli so mu krasna zbora: „Bratje v kolo se vstopimo" in „Lepa naša domovina" in, ko se je Strossmaver na tej presrčnej ovaciji zahvalil, še „Slava mu!" Mej tisočerimi živioklici odpeljal nam je vlak slavnega vladiko, ki se je včeraj zopet prepričal, kako iskreno ga ljubijo in časte Slovenci in kako je naše občinstvo zanj navdušeno. — (Dr. V. Zamikov nekrolog) donaša tudi „Siidsteier. Post" ter obžaluje izgubo jednega najodločuejših rodoljubov, kateri ostane uepozabljiv tudi Štajerskim Slovencem. Po njegovi inicijativi ustanovila se je čitalnica v Ljutomeru in se je sklical prvi slovenski tabor, na katerem je bil dr. Zamik najpopularnejši govornik. — (G. Ivan Resman,) železniški uradnik, znan in spoštovan na Notranjskem po svojem gorečem in dejanskem rodoljubji, ki je zdaj že več let služboval v Ali na Tirolskem, prestavljen je v Na-brežiuo. Srčno ga pozdravljamo na domaćih tleh. — (G. dr. Josip G al le,) čegar imenovanje c. kr. državnim pravdnikom pri Ljubljanskem sodišči objavlja „Wiener Ztg.", služboval je že v Novem mestu pri državnem pravduištvu. Leta 1884, je bil imenovan svetnikom pri okrožnem sodišči Celjskem, kjer je bil zelo čislan in priljubljen. — (Občni zbor „ P isateljskega društva") je jutri v soboto ob 8. uri zvečer v steklenem salonu Ljubljanske [čitalnice. Po občnem zboru je zabavni večer, kateremu predseduje g. Z u mer. Na ogled bodo slike, katere je naš umetnik gosp. Jurij Šubic v Parizu izdelal k povesti, ki se bode tiskala v letošnjem koledarji družbe sv. Mohora. Čital bode g. dr. J. Vošnjak. — (Jurčičevih zbranih spisov) izide te dni VIL zvezek, v katerem se nahaja roman Ivan Erazem Tatenbach. Ker tega romana nikjer ni več dobiti, bode gotovo občinstvo z veseljem seglo po njem, kakor tudi po drugih delih prvega našega pripovedovalca. Jurčičevi zbrani spisi dobivajo se v „Narodni Tiskarni" nevezani zvezki po 60 kr., lepo vezani po 1 gld. — Evgenij! . . . — Duša moja, to ni nesreča, marsičesar drugega postane človek na svetu sit. Sedaj, mislim, se lahko ločiva. Odkar sem tu, sem tako pasje volje, kakor da bi se bil uačital Gogoljevih pisem kalužki gubernatorki. Tudi konj neseni dal izpred. — Trosim te, to je nemogoče ! — Čemu ? — O sebi niti ne govorim, a popolnoma nespodobno bilo bi to napram Ani Sergejevni, ki te gotovo želi videti. — No, v tem se motiš. — Nasprotno, overjen sem, da imam pravo, rekel je Arkadij. — Čemu bi se hlinil? Če sva že do tega prišla, ali nesi ti sam radi nje sera prišel? — Morebiti da je res, a ti se vender- le motiš. Arkadij pa je imel pravo. Ana Sergejevna želela je videti Bazarova in ga je po hišuiku k sebi naprosila. Bazarov preoblekel se je predno je šel k njej: pokazalo se je, da je položil svojo novo obleko tako v kovčeg, da jo je imel pri roki. Odincova ga ni vsprejela v oui sobi, kjer jej tako nepričakovano razkril svojo ljubezen, temveč v sobi za goste. Ljubeznivo mu je pomolila konce prstov, a lice izražalo jej je nehote neko prisili en ost. — Ana Sergejevna, spešil je govoriti Bazarov, — pred vsem moram vas umiriti. Pred vami stoji smrtnik, ki se je že davno izpametoval in se nadeja, da so tudi drugi pozabili njegove neumnosti. Odpotujem za dolgo ČaBa in dasi nesem mehko bitje, nerad bi vender nesel s saboj misel, da se me vi spominate z inrženjem. Ana Sergčjevna vzdihnila je globoko, kakor človek dospevši na visoko goro, in nasinehljaj oživil jej je obraz. Drugič pomolila je Bazarovu roko in mu vrnila njegov stisk. — „Kdor se prošlega spomni, naj zgubi oko", pravi pregovor, odgovorila je, — to tembolj, ker sem, odkritosrčno govorjeno, tudi jaz takrat grešila, ako ne s koketarijo, to na drug način. Izkratka: hodiva prijatelja, kakor poprej! Vse so bile sanje, ali ni res ? Kdo pa se spomina sanj ? — Kdo se jih spomina? Iu poleg tega je ljubezen . . . umeten čut! Ali res? Jako rada slišim to. Tako govorila je Ana Sergejevna. in tako je govoril Bazarov; oba sta mislila, da sta govorila istino. Je li bila istina, popolna istina v njunih besedah? Tega sama nesta vedela, in tem manj v6 pisatelj. Pogovor mej njima pa je bil tak, kakor da bi si drug drugemu popolnoma zaupala. Ana Sergejevna vprašala je mej drugim Bazarova, kaj je delal pri Kirsanovih. Jedva, da jej ni povedal o svojem dvoboji s Pavlom Petrovičem, a zdržal se je pri misli, da bi ona menila, da hoče biti zanimiv, in odgovoril jej ie, da je ves čas delal. — Jaz pa, dejala je Ana Sergejevna, — sanjarila sem začetkoma, Bog ve, zakaj, celo na tuje sem se namenila, mislite si! . . . Potem mi je to prešlo; vaš prijatelj Arkadij Nikolajič je prišel in jaz povrnila sem se zopet v svoj tir, v svojo pravo ulogo. — V kako ulogo, dovolite mi, da vem? — V ulogo tetke, odgojiteljice, matere, imenujte jo, kakor hočete. Vender, ali veste, da poprej nesem dobro razumela vašega tesnega prijateljstva z Arkadijem Nikolajičem, smatrala sem ga precej neznatnega. A sedaj izpoznala sem ga bolje in se prepričala, da je pameten . . . Glavno pa je, on je mlad, mlad ... ne kakor sva midva, Evgenij Va-siljič. — (Odvetniško pisarno dra. V. Žarni ka) bode do konca upravljal vsled odloka odvetniškega odbora gospod dr. Ivan Tavčar v Ljubljani. — (Trgovsko bolniško in penzijsko društvo) ima v nedeljo dne 8. t. m. svoj redni občni zbor, in ob jednem volitev novega odbora za triletno dobo 1888—181)1. Že ae je v ta namen oglasil „Wahlcomite" in svojim somišljenikom razpošilja okrožnico, v kateri mej drugim naglasa, da so za koristni prospeb društva in za previdno poslovodstvo jedino le „deutschgesinnte Herren" potrebni. Kot take priporoča gg. Dreo, Drahsler, Jasch, Klement8chitsch, Randhartinger," Schantel, SKahi'i'ni. Sosh in Treun. Upamo, da se bodejo i narodni društveniki oglasili, ako jim ni ta volitev deveta briga! — (Kranjski odsek I. občnega uradniškega društva.) Vnedeljo dne 8.aprila 1888 dopoludne ob l/tlO. uri bode se v dvorani tukajšnje Schreiner-jeve pivarne na sv. Petra cesti vršil letošnji občni zbor kranjskega odseka uradniškega društva. Udeležiti se ga mora. najmanj 30 društvenikov, da je sklepčen. — (Za pogorelce na Vinici, vGoleku in Pod k I anjcem) se nabirajo darovi. G. dež. predsednik v posebnem pozivu razpisuje nabor milih darov, katere bode vsprejemalo dež. predsedništvo in politične okrajne oblasti. Darovi se bodo objavljali v deželnem uradnem listu in pošiljali na dotično mesto. — (Uspeh volitev v trgovinsko in obrtno zbornico.) Zadnjič smo poročali, da so v trgovinsko zbornico bili izvoljeni prejšnji zbornični svetniki. Dant^s pa podajemo Častitiin čitateljem statistiške podatke o volitvah, ker upamo, da s tem ustrežemo ne samo obrtnikom in trgovcem, ampak tudi širšemu občinstvu, ki se zanima za trgovinske in obrtniške razmere na Kranjskem. Vo lilnih razredov je pet. I. Od 522 volilcev, imajočih volilno pravico v I. in II. volilskem razredu trgovinskega odseka, došlo je 170 glasovnic, od katerih je bilo 25 neveljavnih, torej veljavnih le 145. Izvoljeni so bili gg. Pran Hren s 145, Ivan Per-dan s 141 in Fran Ks. So u van s 138 glasovi. II. Od 2695 volilcev, imajočih volilno pravico v III. volilskem razredu trgovinskega odseka, došle so 1103 glasovnice. Od teh je bilo neveljavnih 324, torej veljavnih le T7fl. Izvoljena sta bila gospoda Josip Ribič s 749 in Toma Pavšler s 746 glasovi. III. Od 21 volilcev, imajočih volilno pravico v I. volilskem razredu obrtnega odseka (veliki obrt niki), došlo je 11 glasovnic, ki so vse veljavne. Izvoljen je bil Makso Krenner z 11 glasovi. IV. Od 8734 volilcev, imajočih volilno pravico v II. volilnem razredu obrtnega odseka, došlo je 2984 glasovnic, od katerih je bilo 459 spoznanih za neveljavne, torej veljavnih glasovnic je bilo 2525. Izvoljeni so bili gospodje: Oroslav Dolenc s 2525, Vekoslav Jenko s 2521, Filip Zupančič s 2518, Janko Kersnik s 2514 in Jaruej Žitnik s 2503 glasovi. V. Od 28 volilcev, imajočih volilno pravico v III. volilskem razredu obrtnega odseka, došlo je 18 glasovnic, od katerih je bilo neveljavnih 5, — Ali je še vedno tako boječ v vaši prisotnosti V vprašal je Bazarov. — Ali je bil . . . začela je Ana Sergejevna, a premislivši nekoliko, pristavila je ! — sedaj jel je zaupneje z manoj govoriti. Prej se me je ogibal. Sicer pa tudi jaz nesem iskala njegove družbe. S Katjo sta sedaj zelo prijatelja. Bazarov postal je nepotrpežljiv. — „Ženska ne more, da bi se ne hlinila!" mislil si je. —Pravite, da se vas je ogibal, rekel je s hladnim nasmehom, — a najbrže vam ni bilo skrito, da je bil v vas zaljubljen? — Kako? Tudi on? vskliknila je Sergejevna nehote. — Tudi on, ponovil je Bazarov s slovesnim priklonom. — Ali res tega neste vedeli in sem vam jaz povedal novost? Ana Sergčjevna povesila je očesi. — Motite se, Evgenij Vasiljič. — Mislim, da ne. A, morebiti ne bi bil smel tega omenjati. „Pa se za naprej ne hlini," dostavil je sam pri sebi. čemu ne omenjati ? Vender jaz mislim, da ste tudi tu preveč pripisovali minljivemu utisu. Začenja se mi dozdevati, da radi pretiravate. — Ne govoriva več o tem, Ana Sergčjevna! torej veljavnih 13. Izvoljen je bil Ljudovit Wries-nig z 11 glasovi. — (Narodna čitalnica Ljubljanska) priredi v nedeljo dne 8. aprila 1.1. v društveni dvorani besedo s plesom. Vspored : 1. Gregorčič: „Znamenje" , deklamacija. 2. A. Nedved: »Ljubezen in spomlad"; poje moški zbor. 3. Mendelssohn Barth.: „Pozdrav" ; dvospev, pojeta gg. Razinger in DeČman. 4. A. Foerster: „Naše gore"; poje mešani zbor. 5. Ples. Pri plesu igra privatni okester pod vodstvom gosp. Stiarala. Začetek ob poluosmi uri zvečer. Pristop k tej veselici imajo izljučljivo le čč. p. n. društveniki čitalniški. Odbor. — (Slovenski Pravnik") ima v 4. številki nastopno vsebino: O novem ustnem skrajšanem postopku. — Pravniški razgori IV. — Dopis. — Pravosodje. — Pravdniška kronika. — Listek. — Književnost. — Drobne vesti. — Kakor se iz tega vidi, je vsebina mnogovrstna, članki pa so tako stvarno in korenito pisani, da bodemo pri priliki jednega ali drugega ponatisnili- „Slov. Pravnik" stane za vse leto 4 gld., za pol leta 2 gld. — (Vojaški novinci) se poslednja leta vedno mirneje obnašajo in nič več ni čuti nekdanjega divjega kričanja in razsajanja. Danes pa se je zopet dogodil obžalovanja vreden izgred. J. Ko-man, mesar na Vižmarjih, vrgel je pred FranČiš kani drugega novinca tako silno ob tla, da so ga v sv. olje deli. Kdo je ponesrečenec, ne vemo, ker še ni prišel k zavesti. — (Osepnice.) Predvčerajšnjem za osep-nicarai zbolel: Nobeden. Ozdravel: 1 otrok. Umrl: Nobeden. Ostale še bolnih skupaj 29 osob. Včeraj zbolel: Nobeden. Ozdravel: 1 nioš i. Umrl: Nobeden. Ostane še bolnih 28 osob. — (TJčitelji Postoj inskega okraja) ustanovili so dne 3. t. m. okrajno učiteljsko društvo. V začasni odbor voljeni so bili nastopni gg.: Martin Zamik (predsednik); Štipko Je le ne c (njega namestnik), Jakob Dimnik (tajnik), Ljudevit Fettich F r a n k h e: m (ojega namestnik); Matija Hiti (blagajnik); Filip Kete (pevovodja); Karol Č e s n i k (njega namestnik). — (Iz Gradca) Vsled znanih dogodkov in izgredov pri zadnjem vseučiliškem komersu izgubilo je 7 vseučilišnikov svoj čin kot reservni častniki. — (Predrzna tatvina ) Dne 28. marca ukradel je neznan tat kočijažu Roku Kralju iz Ver-dele na trgu Carradori v Trstu pri belem dnevu vola, vrednega 200 gld. Vol bil je uprežen, a to tatu ni motilo. Spregel je vola in odgnal ga, kam se ne ve. — (V Žabnici) na Koroškem so imeli veliki teden hude dneve. Potok Suha nanesel je toliko peska in gramoza, da je bila vsa obzidana struga kmalu polna in je voda stopila čez bregove. Po vsej vasi širila se je povodenj in napolnila kleti in 8tanišča. Vse je hitelo in mašilo vrata in okna do kleti. Ko so naposled prišli cestarji izpod sv. Vi-šarij in prinesli vest, da se je velika zapornica pod sv. Višarijami podrla, zavladal je velik strah in vse je mislilo, da bode Žabnice res konec, Jkar se že leto dnij tako prorokuje. K sreči pa je dež ponehal in na veliki petek so si ljudje lahko odpočili. — Čemu ne? rekla je, a sama preobrnila govor na drugo stran. Tesno jej je bilo poleg Ba-zarova, dasi mu je rekla in sama bila uverjena, da je vse pozabljeno. Govoreč o samih navadnih stva-roh in šaleč se ž njim, čutila je veuder-le majhen strah. Tako se pogovarjajo in smejajo brezskrbno, meni nič tebi nič, kakor na kopni zemlji; ako pa se naključi le mala nenavadnost, ako se pokaže le majhen znak česa nenavadnega, takoj pojavi se na obrazih vseh izraz posebnega nemira, svedočeč o vednem prepričanji vedne nevarnosti. Pogovor Ane Sergčjevne z Bazarovom ni trajal dolgo. Jela je postajati zamišljena, odgovarjala je raztreseno ter mu kouečno predložila da gresta v dvorano, kjer sta našla knegiujo in Katjo. „Kje pa je Arkadij Nikolajič?" vprašala je gospodinja in zvedevši, da ga skoro celo uro nihče ni videl, poslala je ponj. Neso ga našli tako hitro, zalezel se je v najoddaljeneji kot na vrtu in oprši brado ob prekrižani roki sedel je zamišljen. Globoke in resne so bile njegove misli, a žalostne ne. Vedel je, da sedi Ana Sergčjevna sama z Bazarovom, vender ni čutil ljubosumnosti, kakor poprej, nasprotno, lice žarilo se mu je milo, videti je bilo, kakor da bi se nečemu čudil in radoval in se na nekaj pripravljal. ^Dalje prib.) Škoda, ki jo je prouzročila voda, je velika ter nov opomin za vlado, naj bi vender že kaj storila, da so hudourniki pravilno zagrade in tako, kolikor človeška sila premore, preprečijo nadaljne škode. — (Kolci ali Šibe amerikanskih trt) se dobivajo na vinarski šoli v Mariboru in sicer od vrst: Vitis riparia, Vi tis solonis in Jork Madejra, 1000 po 10 gld., 100 po 1 gld. 20 kr. Telegrami ..Sir venskem u Narodu": Sofija 4. aprila.*) Izvestje Reuterjevo: Zaradi nalezljive bolezni, ki se je pojavila v vasi Kiprulu blizu Burgasa, se je na povelje sultanovo ob vzhodno-rumelijski meji nastavil vojašk kordon. Sofija 4. aprila.*) Izvestje Havasovo: Turški vojaški kordon ob vzhodno-rumelijski meji je neopravičen, ker v Kiprulu ni nobene nalezljive bolezni, ampak samo močvirska mrzlica. Zadnja izvestja v „Temps" so popolnem neresnična. Vlada ne misli na to, da bi proglasila nezavisnost Bolgarske, niti na povrnitev Batenberžana, ker je nemogoča. Nemiri v Ruščuku, potovanje Karavelovo in druge podrobnosti so izmišljene. Beligrad 4. aprila.*) Skupščina je proti dosedanji navadi za posvetovanje predlog ti-kajočih se organizacije vojske in pospeševanja narodno-gospodarskih razmer izvolila posebne odseke, ki so se takoj konstituirali. Pariz 4. aprila.*) Zbornica danes tretjič volila. Izvoljen je s 168 glasovi Meline zborničnim predsednikom. Clemenceau dobil tudi 168 glasov, Brisson 62 glasov, a za Meline-a bila je odločilna starost. — Senat in zbornica odložena sta do 19. aprila. Pariz 4. aprila.*) Raznaša se govorica, da oportunisti pripravljajo interpelacijo o splošni politiki novega kabineta. — Samo radikalni listi odobrujejo v zbornici pročitano izjavo novega ministerstva. Bukurešt 4. aprila.*) V zbotnici čital je Rosetti ministersko izjavo, katera apeluje na zbornice zaupanje, brez katerega bi vlada ne mogla vladati. V senatu čitala se je ista izjava. Rim 4 aprila.*) Kralj in kraljica sta v spremstvu Crispija odpotovala v Florenco. Berolin 4. aprila.*) „Reichsanzeiger" javlja, da je nuncij Galimberti dobil veliki križ rudečega orla v briljantin, Kolonj 6. aprila. „Kolnische Zeitung" javlja iz Berolina: Resno se govori, da bode drž. kancelar v kratkem odstopil. Njegovi ostavki povod bila bi nekda nameravana ženitev princa Aleksandra Batenberškega s prusko princesinjo Viktorjo. Zagotavlja se, da pride Batenberžan radi tega v kratkem v Berolin, kakor tudi kraljica angleška, kot snubiteljica za svoje najljubše hčere svaka. Tej ženitvi pa nasprotujejo politični zadržki, zlasti bolgarsko vprašanje in pa ruski car. — „National Zeitung" poizvedela je za gotovo, da so bila vsa dotična prizadevanja za Batenberžana brezuspešna. O državnega kancelarja ostavki torej ni niti govora. *) Ia včerajšnjo kon(iskovano številke. Razne vesti. * (Slavni Ondfiček) koncertuje sedaj v Londonu. Dasi je ob jednem ž njim v prestolnici ob Themsi tudi prof. Joachim, „kralj vseh godcev % je vender Ondfičkov uspeh vcdikansk in kritiki sodijo, da je Ondfiček Joachirau že dorastel. * (Zakaj je princesinja Klementina ostavila Bolgarsko?) Na to vprašanje odgovarja madjarski list „Egyertetes" tako: Sorodniki so jo k temu prisilili, ker neso dalje mogli gledati, kako ona po nepotrebnem denar trosi, ko vender ni najmanjšega upanja, da bi se princ Ferdinand na prestolu obdržal. *(Na Ogerskem) bili so pretekle dni silni požari. V Čabi pogorelo je 30 hiš, v Temešvaru streha baron Nikolieeve palače, v Veliki Kikindi pogorelo je 300 hiš, razen tega pa je bilo še drugih požarov in to večinoma v preplavljenih vaseh in trgih. Da so baš preplavljene vasi prizadete tudi po ognji, to ima svoj poseben uzrok. Kakor čitamo v nekaterih listih, je to na Ogerskem sploh navadno, ob velikih povodnjih so ondu tudi požari veliki, ker ljudje, tako vsaj se domneva, sami zažigajo. Videč, da so jim hiše po povodnji poškodovane in da neso več za rabo, zanetijo nekda svoja poslopja, da se tako vsaj nekoliko oškodujejo z zavarovalnino. To i da je pravi uzrok silnim požarom. Narodno-gospodarske stvari. Trgovinska in obrtna zbornica. (Dalje.) V prvi vrsti so takozvani cunjarji, kateri, ne da bi plačevali v gotovini, zamenjujo eunje za sukanec, vsakovrstne trakove, igle, gumbe, naprst-nike, pipce, čebulo, česen , pomaranče, limone, smokve, slanike, posod je itd., ali pa vse te stvari prodajajo za gotovino. Ker ti cunjarji romajo od koče do koče in prihajajo tudi iz doline k plani-narjem, česar ne moie storiti trgovec, stanujoč sta novitno v svojem kraji, kateri mora nositi vsa državna, deželna, okrajna in občinska bremena, s svojo štatuno na hrbtu in tega tudi storiti ne sme. Tako ti cunjarji, ki ne samo, da prihajajo iz daljnih dežel, ampak celo iz inozemstva, največ iz Italije, silno oškodujejo domače trgovce, ker ima vse te proizvode ua prodaj vsak najmanjši kramar. Ako bi taki ljudje, ki prehodijo naše okraje redno vsako leto, morali plačati cunje v gotovini, potem bi muog goldinar ostal domačemu davkoplačevalcu in ne bi romal iz domačega kraja ali celo iz dežele. Takozvani krošnjarji, ki se nazivajo „galanterijske kramarje", kako raznovrstno blago nosijo v svojih krošnjah! Z malimi izjemami imajo zvečine tako blago, katere prodaje vsak kramar na kmetih, n. pr. trakove, sukanec, gumbe, igle, naprstnike, svinčnike, pisna peresa, papir za pisma, pečatni vosek itd., tudi platno in sukno, narejeno perilo, nadalje obutalo, časih tudi koledarje, karte, razne romane, molitvenike in druge knjige in še mnogo drugega. Mej temi krošnjarji je tudi takih zelo mnogo, ki potujejo z vozom in konji od dežele do dežele, od kraja do kraja, kjer se ustavljajo, ter z raznimi proizvodi zalagajo deželo. Zbirajo krajcarje in goldinarje za svoje slabo blago ter se vračajo v uaj-oddaljenejše kraje, ne da bi naša dežela ali naše občine imele le kaj koristi od tega; obrtniki pa kot davkoplačevalci domači imajo zelo občutno škodo, kajti ti ljudje prihajajo zvečine pred večjimi prazniki ali nedeljami, ko si tudi kramar na kmetih naroči več blaga nego navadno, katero mu potem leži ali se mu celo pokvari. Pred velikimi prazniki, to je pred božičem veliko nočjo in drugimi prazniki, usujejo se v deželo kot toča ženske iz južnih krajev z vsakovrstnim južnim sadjem in dišečimi koreninami, katere nimajo v to niti obrta, niti pravice, in zopet trpi škodo obrtnik kot davkoplačevalec, ker se tudi on za tako velike praznike preskrbi z južnim sadjem in diše-šimi koreninami, ki se lahko spečajo v nadi, da jih bode i zdaj več prodal nego navadno. Občutno škodo nanašajo kramarjem po deželi tudi tiste žene, katerih možje so nastavljeni na tisti progi, ki vodi po teh krajih in sicer radi tega, ker se smejo trikrat na mesec brezplačno voziti v Kranj, Ljubljano in drugam ter ne samo zase, ampak tudi za svoje sorodnike, in nesorodnike kupujejo živila, to je sladkor, kava itd. in to donašajo domu. Nadalje so na škodo trgovcem, in sicer v Beli peči in Ratečah one osobe, katere donašajo vsak dan od Trbižkih pekov kruha čez mejo in pri tem vsakovrstna druga živila, n. pr. kolonijalno blago, meso itd. prebivalcem teh krajev proti neznatni odškodnini. Potemtakem, ker ti peki ne plačujejo niti Kranjski, niti rečenim občinam davščin ali doklad, ne trpita občutne škode samo dežela in občina, temveč tudi kramarji, mesarji iu dr., ker ravno te osobe krošnjarijo od hiše do hiše in radi tega ne more noben pek obstati v občini. (Dalje prih.) 1 »LJUBLJANSKI ZfOH" artojl (198—267) za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. Tujci: 5. aprila: Pri Slonu: Kevt iz ^Sadove. — Holun Iz Rovereda. — Aplaltrcm s Križa. — Sliber iz Kamnika. — Schauta iz Kladiva. — Luznar iz Voglić. Pri !H«11£1 : Punti^aiu, Planili, West, Geiss, Karner z Dunaja. — Kaucb iz GTeicfaenberg*. — Oblak iz Gradca. Steinkett-ier iz Vordernberga. — "VVeiss iz Celovca. — En-gelmann iz Velikovca. — Fettzl iz Heljaka. — Eugliiuder iz M mi jave. Pri jii/.iM-iu kolodvoru: (Jrohmann z Dunaja. — Mutschler iz Bila« — Mulley z Vrhnike. — Faleschin i iz Italije. I in i I i SO V l>| m Mj.e n i : 5. aprila: Marija Kolar, krčiuarja li*i, 6 mes., Breg fit. 2, za krćem. — FilibertPavlin, uradnika sin, 7 let, Hrenove ulice št 9, za vročinsko boleznijo. — Marija Rozman, mestna uboga, 72 let. Karlovska cesta, za jetiko. — Fran Malnar, natakarja sin, 9 dni. Kurja vas 5t. 6, za božjastjo. V dežel ne j bolnici: 31. marca: Jožeta llribernik, dekla, 30 let, za kozami. — Janez Vizjak, lnm'-ar, t>7 let, za kapom. 1. apiila: Kollman — Miglar, črevljar, 74 let, za starostjo. 3. aprila: Fran Mirtić, ključar, 32 let, za jetiko. — Andrej Zajic, gostač, 73 let, za starostjo. — Martin Mihe-lič, delavec, 3i let, Amyloide de generation. Meteorolo^ičiio poročilo. Dan Čas opazovanja Stanj« barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. — 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 72liti mm. 72fi 1 ntm. 724 7 m 4 6" C H-4°C 7-2° C hI. szh. si. svz si. 8 v z. obl. dež. obi. 3-70 mm. dalja. 5. aprila 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 722-1 mm. 721*7 mm. 724 0 mm. 7 2° C 142'M" 10-4U C si. svz. si. jvz. si. jz. obl. obL obl. 0 00 mm. Srednja temperatura 7'1° in 101", za 1*2' pod in 1*7° nad normalom. ^uLz^ajslsa borza dne 6 aprila t. L (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj 781F> 80-50 gld. Papirna renta .... Srebrna renta .... Zlata renta . ..... 6% marčna renta .... Akcije narodne banke. . . Kreditne akcije..... London ........ Srebro ........ Napol......... C. kr. cekini .... Nemške marke..... 4 /., državne srečke iz 1. 1854 Državne srečke iz 1. 1M64 Ogcrska zlata renta 4°/0 . . . , Ogerska papirna renta f>n/0 . . . 5c/0 Štajerske zemljišč, odvez, oblig. Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld Zemlj. obe, avBtr. 4l/a0/0 zlati zast. listi Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke.....100 gld Rudolfove srečke.....10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ Trammway-clrušt. velj. 170 gld. a v. 110-40 92 85 859 — 270 70 126-60 1002'/, f.97 62-25 250 gld. 100 . — danes — gld. 7H( 5 — „ 80-8U — , 110-45 — „ 92-70 — „ 862 — — „ 27060 — „ 126-65 1003 •rv97 62*25 40 kr. 130 gld. 164 „ 9B „ •'•4 „ 105 „ 117 „ 127 „ 99 \] 180 „ 18 „ 102 „ 214 m 25 75 90 50 70 40 50 30 Prodajo se po primerno zelo nizki ceni: Vsi letniki „Ljubi anskega Zvona", letniki 1878, 1879 in 1880 „Dunaj-skega Zvona", ves „Kres" razen zadnjega letnika in več drugih teologi-ških knjig. 264-1) Mestni trg št. 20, I. nadstropje, desno. Za gostilnico na dobrem kraji iwte t»e natakar, oziroma natakarica v i*«,i*o (214—3) dolenjsko vino, belo ali ru«lere, od leta 1887, po najnižji ceni prodaja Cvenkelj v Sevnici. 4 4 i Kri čistilne tuljice so se vselej sijajno osvedočile pri zabnuanji «lo-leškeca telesa, uln • obolu« navalu krvi. otrpuvnlh u i h. ikaženem žolo«lei, po-umih j I.nuji ttlusti janjcev in 8 prašičov, na staji dosti t*M u živino', v shrambah dosti iita za tlružino in za prodaj. _ Vse to prodam za : 000 gld., posestvo samo brez druzega blaga pa za 6500 gld. — Kdor želi kupiti, naj se pri meni oglasi. (258— 11 Tanez Gcg-ala, vas llraše na <>orenj»keiu, požta in železniška postaja Lesce. : 1200 hektolitrov | t "belega, rudečega in popolnem črnega j : ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ : : x ♦ ♦ ♦ sasjfr vina ~m*s j i/, lastnih vinogradov, plod izvrBtnih, žlahtnih trt, iz ♦ najboljših let 1879, 1885, 1886 in 1887, iz hrvatskih t in sreniikih goric, proila ne po ceni vkupe uli x pa v večjih množinah pri liiNluiku ua lir- ♦ vatNkem. — Tudi se proda j lO veder ♦ pravega starega žganja, | po 50 kr. liter. — Na zahtuvanje pošljejo se tudi f u zon; i vina in žganja. Kaj več pove na ustna ali pismena vprašanja: St. pl. < \ ieAuNiuMkJ. Uraz, Ilischof 'p lat z 2, 1. Stlege, JI. Slo«-K, I i u k s. (253—1) v Cvet zoper trganje | |M» «lr. .tfl;ili<*ii si .»O ki*.. zoper protin ter revniatizem, trganje po Udih. boletitn v križi te.- živcili, oieklioo, uir;t'e živce Iti \ti»ft I d. V svojem učinku je nepvesejljiv in biti o ter radikalno "dri'vi, kar dokazuje na stotine priznanj S"h«t}maTft. j/ najrazliinejlin krogov. Prodaja (605—19) AltVt I IC\U«H /1 MM zraven rotovža v Ljubljani mm Razpošilja a o vsak dan po pošti. iso M>«if 'M jHa*vasr> m*++m\ l : ♦ o I l : 4 I Marijaceljske kapljice za želodec, izvrstno uplivajoče pri vseh boleznih želodca. Neprel.osl.jive pri i>i)iii.iiijkmiji sliisti ilo jcilij, Blcbem ie'oi-c', Bmrd'ti n.:pi, liiiDcnjitiij', ki»'pm podiranji, l.o'ik', želodOrvcm kuturu, ztraiii, uku so iiiireja pceeit lu pieiio ter so nioiiru provou aleza, pri i'rteu'c', gnjusu in b'iuvaiiji, glavobolji (čo izvira bo'cčina iz želoJcr), krči v želodci, /upiranji ali zabasatiji, p.-eou'nžeoji želodca z jedjo ali p'jnćo, glistah, bo'cznih na vranici, na jetrih ali zbttej žili. — Cena atcklen-ci z navodi-Ion, kaLo se rabi, 35 kr., vrl. alek'unici OO kr. Glavno zalogo ima lekar u \kol nit \i>\ v Kromerlil • :..v»ko) Marijarcljake knpljicc neio nikako tajno sredstvo. Njih sestavine navedene so ra navodu, kako Scbutamarke. rabiti, ki se pridene vsak<-j Bteklenici. — Pristne v skoro vseh lekarnah, mm SVAItll.O ! Pristno Marijaceljske kapljice so mnogokrat ponarejajo in posnemajo. — I>a ho liriMtnv. mora vsaka stcklo-nica imeti rut'eč zavitek z K«>r«-n|4> vitrstverni znamko in s ■ m > iidinu. kitko raltil i. ki se pridene VBakej s.eklouici, opom-pi.i jo, da mora biti navod tiskan v tiskarni II. 4>iiNek>a v Krn-■iieriž'. Pristno imajo: V I,|iiblfani: 'ekar Oabr. Piccol*, lekar Jos. Svoi)0<rji: K. K. Michelic, Ivan Miil-ler, Kiuluiška brntovska skladnim. — V Litiji: Ivan Waggonik. (902—20) Izdajatelj iu odgovorni urednik. Dr. Josip Vošnjak. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne". 6617